Izhaja vsak poodeljek, sredo in petek. Velja za celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, za tri 7 Ir 50 stot, za en mesec 2 liri 80 stot. Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — PosamczM številki 20 st. — Uredništvo in upravar. Trst, via delle Zudecche Stv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisi .'naj se pošljejo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se lačunajo v Širc*osti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zalivate, j po 80 stot; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot. — Pia • ■ j— -............. Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*. *, vabila se naprej. — V TRSTU, sreda 29. decembra 1920. I Delavec je kakor čebela. Zato ustvarja, da mu drugi odnesejo in da uživajo sadove njegovega truda. AH je potrebno, da je tako? Ni potrebno! Ali kdo je kriv, da si pusti odnesti čebela svoj med? GLAsmo socialistične zveze v julijski Benečiji [Reški diplomatični umotvor f! Evropska diplomacija je ustvarila v svojih ftakoz vanih mirovnih pogodbah, ki j in je sklenila po petletni krvavi vojni za različne dele sveta, pač lepo število političnih in go* apodarskih umotvorov, na katere pa ni treba, da bi bila preveč ponosna. Med take diplo* matične umotvore spada tudi, nedvomno, pogodba, ki sta jo sklenili v ligurskem me* stecu Rapallo italijanska ki jugoslovanska vlada. S to pogodbo se ni razdelilo na dvoje le enotnega gospodarskega telesa reškega me* sta, marveč se hoče, menda, razdeliti na dvoje tudi reško trgovinsko pristanišče, i Z ozirom na take določbe v rapallski po* godbi in jemajoč v poštev sedanje dogodke jna Reki, je poslalo vodstvo reške socijaK* stične stranke Komunistični stranki Jugosla* j vije sledeče pismo: .»Dragi sodrugi Komun, stranke Jugoslavije! ; Vodstvo v Tretji intemacijonali učlanjene jreške socijalistične stranke je, po podpisu 'rapallske pogodbe, razpravljalo na mnogih sejah o gospodarskem in političnem položaju, tki bi nastal za Reko, ako bi se razdelilo nje* |no pristanišče na način, da bi ostal en del {Reki, drugi del pa Jugoslaviji. — Taka raz* ideHtev bi ovekovečila sedanji spor in bi povzročila ogromno direktno in indirektno Škodo trgovini, industriji in delavstvu, ki je imelo dosedaj zagotovljeno v svojem prista* nišču delo m eksistenco. Jemajoč v poštev priznano dejstvo, da bi se posluževal mednarodni kopitalizem takega ^abnormalnega dejanskega položaja v to, da bi neprenehoma vnemal in oživljal tudi med našim delavstvom oni nacijonalistični in mi* .It ■matični iredentizem, ki ima tako ugodna rh v vseh obmejnih krajih in tako donašal v- iko škodo in zapreke komunistični ideji, >j»i podpisano vodstvo Komunistično stran* ko v Jugoslaviji, naj ob pravem in ugodnem f notku vpliva v konstituanti jugoslovanske r;žave na to, da ostane ves sedanji reški pri* .‘• ‘aniščni sistem pod suvereniteto proste reške države, koje naloga in dolžnost bo, da dovoli vsem državam in vsem narodom, prosto upo* rabo pristanišča in vseh njegovih tehničnih priprav. Sodrugi; dve leti sta potekli odkar se vstrajno borimo zato, da postkne Reka pro* sto mesto in samostojna država. V tem času se je odgovarjalo naši vstrajnosti in našemu boju z vsemi onimi persekucijami, ki so vam gotovo, vsaj deloma, znane. Čas je dal prav naši vstrajnosti in našemu pravičnemu boju, vsaj deloma. Ni pa še za* gotovil niti čas našemu mestu goriomenje* nega pristanišča. Toda mi se trdno nadejamo, da bo zagotovljena, z vašo mnogovredno po* močjo, zmaga pravični mednarodni ideji tudi v tem oziru. Uporabimo to priložnost, da vam česti* tamo na uspehu vaše in naše drage Komuni* stične stranke Jugoslavije pri volitvah v kon* sHtuanto in vas pozdravljamo z vzklikom: vedno naprej v bratski proletarski slogi. Socijalistična stranka na Reki.« Pričujoče pismo je ena izmed mnogih že* lja, ki so jih izrekle, po sklepu različnih di* plomatičnih pogodb, komunistične in socija* listične stranke, ki ne trde ničesar nenarav* nega in neresničnega, kadar pravijo, da so edine resnične in zavedne predstavnice pro* letarskih stremljenj in potreb v vseh narodih in v vseh pokrajinah. Meščanske vlade imajo danes moč v svojih rokah in zamorejo zato prisiliti marsikoga in ljudstva na sploh, da se ukloni njihovim po* godbam, ki so vse take, da ne jemljejo v no* benem oziru v poštev življenskih potreb po* sameznih narodov in še manj jemljejo v po* štev sp!ošr>e in proletarske koristi. Vojna je uničila mnogo mest, mnogo trgovin, mnogo industrij mnogo življenj, mnogo predrznih načrtov človeškega rma in njegove pridnosti. !Kar ie ostalo pri življenju, uničuje meščansko* {kapitalistični mir. To niso ponosne in demagoške besede, to je le priznanje dejanske resnice, ki se bo ma* ščevala prej ali slej na one, ki so pogodbe sklepali in, ki se žalibog maščuje že danes tudi nad proletarijatom. Lahko se zgodi, in morda se bo gotovo zgo* dilo, da poreko naciionalisti iz enega ali dru* gega jadranskega obrežja, da ima izjava re* ških socijalistov nelepi namen in nalogo ko* ristiti enemu ali drugemu imperijalizmu. Pre* izkušena neznačainost meščanskih in nacio* nalističnih strank zna celo poroditi trditev, da je bila ta izjava narekovana od nekomu* nističnih interesov. Nam je naložena dolžnost pojasniti prebivalstvu obeh narodov, da je izjftfra reških komunistov narekovana od naj* čistejših komunističnih idej in, da ima pred seboj le splošen mednarodni in proletarski interes. Italija in Jugoslavija ste imeli ves interes, da skleneta svoj mir. Tudi ljudstvo v Julijski Benečiji si je miru želelo, v kolikor ni moglo imeti nobenega veselja do vojaškega režima, ki je vladal po vojni v teh pokrajinah. Ljud* stvo si je želelo miru, kakršnegakoli. Kakr* šnegakoli zaradi tega, ker je bilo prepričano, da ne dobi takega, ki bi si ga bilo želelo. Ali od te splošne potrebe pa do razkosanja mest, na način kakor je bila razkosana Reka, menimo, da ie še nekaj vmes. Plitva meščan* sko*nacijonalistična inteligenca, ki nima to* llko socijalne znanstvene podlage, da bi bila sposobna predvidjati logične posledice iz danih premis, ima še vedno svojo besedo pri buržuaznih vladah. Ta inteligenca, ki hoče ostati po vsej sili v ozkosrčnih mejah doraio* vinskih teorij, ki ni sposobna, da bi se dvig* nila s proletarijatom v velike ideale medna* rodnih potreb in socijailzma, je močno kriva, i da ne more človeštvo iz spon kapitalističnega 'izkoriščanj* in dmlomatičnlh intrig. Ona ie podpirala vojno in je podpirala diplomacijo v njenem razdiralnem delu. Proletarijat ni prišel do one besede, ki mu gre po vsej pravici. Kar se je storilo, se je storilo brez njega in proti njemu. Danes mu je to bolj jasno kakor prej. Mu je jasno, ka* kor bi moralo biti jasno vsakomur, da so bile razkosane dežele in, da so bila razkosana mesta samo radi nacionalističnih in iredenti* stičnih teorij, samo radi partikularnih potreb militarizma in nič se ni jemalo v poštev živ* Ijenskih potreb proletarijata in delavnega ljudstva sploh, ki ima, se nam zdi, tudi pra* vico do življenja. Ni od danes, da mislimo tako. Tekom vojne in takoj po vojni smo opozarjali p role* tari j at na limanice, ki sta mu jih stavila ka* pitalizem in militarizem s svojo narodno idejo in s teorijo o samoodločbi narodov. Dejstva so opra/vičila naše staro mnenje. Proletarijat je bil izdan in oškodovan. Gorje mu, ako bo še kedaj zaupal onim, ki vidijo v njem samo stroj svojih vojn, svojega bogastva in svoje nadvlade. Reka je podučljiv intermezzo buržuazne in nacionalistične politike. Pismo reške soci* jalisttčne stranke komunistični stranki Jugo* slavij e nam kaže pot. Pot, ki ne išče izho* dišča in podpore proletarskim interesom v kabinetih buržuaznih vlad in pri mednarod* nih diplomatičnih sestankih v Parizu ali dru* god, marveč pri bratskih proletarskih stran* kah vseh držav. Le po tej poti pridemo do svojega cilja. Premirje z D’Annnnzl!em POGAJANJA Z VLADNIMI ČETAML RIM, 28. (S.) Reški župan Gigante in poverjenik za narodno obrambo katpetan Hosrt Venturi sta prosila poveljnika opatijske divizije generala Ferraria, da se pričnejo medsebojna pogajanja. RIM, 28. Danes ob 9. uri sta prispela v Opatijo, k di-vizijskemu poveljniku gen. Ferrariu, Host Venturi in Gigante v svrho pogajanj. — Divizijski poveljnik jih je opozoril, da mora tvoriti .podlago pogajanj pravno priznava nje rapallske pogodbe strani reškega regentstva. Delegata sta prosila za določitev novega sestanka na 14. uro, da se medtem lahko povrneta na Reko in poročata re gentstvu o pogojih, kateri bi omogočili pogajanja. Na njiju prošnjo so vladne čete začasno ustavile sovražnosti. PRODIRANJE VLADNIH ČET NA REKO Vladne čete dosegle reško predmestje. (Poluradno.) Kr. čete so že dosegle reško predmestje. Novim postojankam se približuje tudi artilerija. Reški prebivalci so prosili po* veljstvo kr. čet, da bi ustavile sovražnosti. V očigled nastalemu položaju se ni moglo ugoditi tej prošnji Vojaške operacije se na* daljujejo. Za ranjence je pripravljena takoj* šnja oskrba. Po 24 urah se nahajajo že v vo.' jaških bolnišnicah. Vladne čete izpolnujejo svojo nalogo najvestnejše, čeravno jih nepri* letno dirne, da se morajo boriti proti lastnim krvnim bratom. Vojaška oblast svari javnost pred alarmiraj očimi vestmi, ki jih razširjajo D’Annunzio in njegovi pristaši. DELOVANJE ČET IN MORNARICE. D’Annunzio lahko ranjen. OPATIJA, 27. Pritisk čet okolu Reke je trajal ves dan. V severnem odseku, kjer so postojanke reških prostovoljcev precej izpo* stavljene, je prodiranje otežkočeno. Pošto* janke pri Kantridi so ostale neizpremenjene. Da se bijejo obojestransko srditi boji, nam govori dovolj jasno število ranjencev. Danes je zaznamovati približno sto ranjenih, med njimi dva polkovnika in en poročnik. O iz* gubah reških prostovoljcev ni še nikakih po* datkov. Med reškimi ujetniki se nahaja tudi poročnik Cabnma, ki je bil pri spopadu zajet z eno strojnico. Šestdeset reških jet* nikov je bilo odvedenih v jetniške barake pri Matuljah. V soglasju s prodiranjem peša* dije obkoljuje kr. mornarica z morske strani Reko. Okolu 14. ure je začela bojna ladja »Doria« obstreljevati nekatere postojanke legijonarjev, ki se upirajo z vsemi silami, in palačo reškega vladarja. DAnnunzijevo sta* novanje ie precej poškodovano. Ob tej pri* liki je bil D’Annunzio lahko ranjen na glavi. Prebivalci onih vasi, ki ležijo v okolici Reke, zapuščajo svoje domove, da se izognejo pre* teči nevarnosti. REŠKI ZUPAN PROSI 24URNO PREMIRJE OPATIJA, 27. Po obstreljevanju strani pomorskih enot je prosil reški župan Gigante poveljstvo bojujočih se čet, da ustavi sovraž* nosti za dobo 24 ur. Težko, da se ugodi nje* govi prošnji. Na bojno črto prihajajo nova ojačenja. CAVIGLIA HOČE PRIDOBITI REŠKE PREBIVALCE IN LEGUONARJE Z LETAKL Včeraj so metali vladni zrakoplovi Številne letake na Reko. Namenjeni so reškemu (prebivalstvu in Iegijcnar-jem. General Caviglia pravi, da se mora iz operacijskih razlogov streljati tudi na nekatera privatna stanovanja, a pri tem se pazi, da se povzroči čimmanj Škode. Nadalje zagotavlja, da bo v bodoče omejil obstreljevanje le na vojaške postojanke, čijih posadke se upirajo vladnim četam. Prebivalcem naznanja, da so se zadrski legionarji predali, in jim ipriporoča, da hi vplivali na D'Annun-zia v svrho predaje mesta in obustavitve 'sovražnosti. V letakih, namenjenih reškim prostovoljcem, opozarja Caviglia, da je to medsebojno klanje najbolj škodljivo mestu Reki, ker bo 'povzročilo večno sovraštvo Rečanov napram Italiji, katera se mora brezobzirno bojevati na-pram cnfcmu, ki noče priznavati rapallske pogodbe. Letaki končujejo tako-le: »Od Va« je odvisno, da date Italiji notranji mir in da naredite konec bolesti, katero po-vzročujete nam in sebi.« POLOŽAJ NA REKL Položaj, reškega prebivalstva je vsled naraščajočega pomanjkanja živil in vsled dolgo trajajoče zapore vedno obupnejši. D'Annunzijevi letaki pravijo, da je prebivalstvo na njegovi strani in da -prinaša z največjim navdušenjem bedo in nevarnosti, 'ki ga obdajajo spričo razvijajo- čega se boja. Ubežniki iz Reke trdijo, da so se prebivalci dvakrat uprli proti svojemu vladarju in so zahtevali predajo mesta vladnim četam, a so bili brezobzirno po-aretirani in trdo kaznovani. Večina reških mladeničev, katere so D'Annunzijevi častniki nasilno uvrstili med le-gijonarje, je dezertirala na Sušak, ko so pričele vojne operacije. VEČERNO POROČILO OD 27. (Poluradno). Pri Žavljah je moralo včeraj pristati reško letalo vsled strojnih defektov. Tamkajšnja vojaška straža ga je takoj zaplenila in zajela dva njegova pilota. Dosedaj je prišlo v naše roke že pet letal. Razna poročila, ki prihajajo iz Reke, ne odgovarjajo dejstvu. Zadostuje le govoriti z ranjenci, ki se nahajajo v tržaški vojaški bolnici, da se zve resnične dogodke. Vsaka vest, ki ne prihaja iz naših vojaških vrst, je izmišljena. POROČILO Z DNE 28. T. M. Ponoči -in zjutraj šibko streljanje na obeh straneh. Po-poludne je zavladal na črti popoln mir. Nikakega važnega dogodka. V DALMACIJI MIRNO, ZADER, 28. (S.) Včerajšnji dan je minul mirno i.i brez vsakih dogodkov. Dalmacija se vrača k normalnim raz- Leto I. - Štev. 90, OBSODBA LJUDSKIH KOMISARJEV NA OGRSKEM, BUDIMPEŠTA, 28. Danes je končala sodnijska obravnava proti bivšim ljudskim komisarjem, ki so bili obdolženi razžaljen j a veličanstva, ubojstva in ponarejanja državnih novčanic. Obtoženci so bili obsojeni, kakor sledi: Karel Vantus, Derideiij Pogany, Peter Agoston in Josip Fabbrick na smrt na vislicah; Franc Bajaki, Anton De-vosak, Georg Nyistov, Henrik Kalmar, Josip Kalen in Aleksij Szarados na dosmrtno ječo. DEMONSTRACIJE V BENETKAH I|N PADOVI. BENETKE, 27. Včeraj popoldne se je tukaj raznesla vest, da je D’Annunzio padel v boju. Na tem ni nič resnice. Te vesti razširjajo D’Annuzijevi pristaši. V znak žalosti se je zaprlo vse javne lokale in razobesilo žalne zastave. Zvečer so bilf zaprta tudi vsa gleda lišča. Skupine fašistov* so priredile burne de* monstracije pred vladno palačo. Prišlo je do številnih spopadov. Konečno se je posrečilo karabinjerjem in redarjem, da so razpršili de* monstrante. PADOVA, 27. Tudi tukaj se je razširila vest o pesnikovi smrti. Kljub varnostnim od* redbam so fašisti priredili obširne demon* stracije. Javni lokali so bili zaprti. V znak žalosti je zvonil celo noč vseučiliški zvon. KOMUNISTIČNA VSTAJA V MEHIKI. MEKSIKA, 27. V državi Jukatan je prišlo med komunisti in liberalci do silnih spopa* dov. Komunisti so proglasili sovjete. Posre* dovale so vladne čete. Pri spopadih je bilo mrtvih nad 450 oseb in nekaj sto ranjenih. Komunistična vstaja š se je raztegnila tudi v mesto Meksiko, kjer je proglasila komuni* stična zveza splošno stavko. ANGLEŠKO POSOJILO AVSTRIJI. DUNAJ, 27. (L. V/.) Irsti zatrjujejo, da bo Anglija največ prispevala k posojilu, katero se nakaže Avstriji v znesku 68 milijonov šterlingov. Anglija si hoče radi tega pridržati nadzorstvo nad avstrijsko republiko. Pravijo, da se bodeta udeležile tega posojila tudi Italija in Ru-munija z manjšimi prispevki. ODLOK AVSTRIJSKE VLADE ZA PREDAJO OROŽJA DUNAJ, 27. (L. W.) Vladni odlok, ki se sklicuje na mirovno pogodbo, veli zasebnikom in organizacijam, da oddajo nemudoma vse orožje in vojno opremo antantni komisiji, ki je v to Svrho že razvila svoje delovanje na Dunaju. Komunistično glasilo »Rote Fahne« pravi, da se skriva za tem odlokom vladni načrt v svrho razoroženja proletarijata. Izkušnje v Nemčiji naj služijo avstrijskemu proletarijatu kot najboljši nauk. KITAJSKI KONZULAT V MOSKVI. DUNAJ, 27. (R.) Iz Irkutska poročajo »Pravdi«, da je za Moskvo določeni kitajski konzul prispel s svojimi u-ra(kuki v Harbin. Z ustanovitvijo kitajskega konzulata v Moskvi je priznala Kitajska Sovjetsko Rusijo. RDEČA OFICIRSKA AKADEMIJA. MOSKVA, 27. (R.) Pred kratkem je Moskva praznovala prvo obletnico rdeče akademije generalnega štaba. WRANGELOVA MORNARICA JE LAST SOVJETSKE RUSIJE. MOSKVA, 27. (R.) Sovjetska vlada svari vsa inozemska pomorska društva -pred nakupom. Wrangelove mornarice, najsibede trgovskih ali pa vojnih ladij, kajti Rusija je že davno ipodružabila vse ruske ladje, vključno Wrangclove ladje. Slednje so pravna last Sovjetske Rusije in jih ne more nihče veljavno pridobiti ali kupiti. Giovanni Oliva — umrl V zadnjem trenutku nam je bila sporočena tužna vest, da je naš predragi in blagi sodrug Giovanni Oliva, danes ob 11, po kratki bo* lezni (pljučnici) umrl. — Obširno poročilo podamo v petkovi številki. Vesti is Jugoslavlle KONSTITUANTA. O konstituanti piše »R. P.« v Ljubljani: Kot tretja najmočnejša stranka stopa Komunistična stranka v konsti-tuanto. Meščanstvo je konsternirano. Računali so, da nas bo menda 11, sedaj pa nas je 58. Kakor smo govorili pred volitvami, tako se bo zgodilo. Konstituanta bo ne« zmožna dela. Huda ‘skrb gre skozi vrste buržuaznih strank kje dobe dvetretjinsko večino za monarhijo in U' stavo. Ali hočejo razpustiti konstituanto in razpisati nove volitve in jih izvesti v senci bajonetov, onemogočiti vsako komunistično agitacij? Igra bi bila preveč ri-skantna. Komunisti bi prišli še močnejši in kaj potem. Kljub terorju zmaguje komunizem, zmaguje revolucija. Brez organizacije, brez listov in shodov, kljub terorju »o Črnogorci volili komunistično stranko. Ni je sile na 'svetu, ki bi danes zajezila ogromen val revolucije, čim bolj bo besnela buržuazija, tem prej bo njen konec, tem hitreje se bodo prebujale široke mase ljudstva iz omotice meščanskih verig. Dosti jih je še, ki verujejo v delo fconstituante. To so vsi oni idealisti, ki se še niso naučili gledati zgodovine in političnega življenja skozi očali razrednega boja, to se vsi malomeščani in protirevolucionarni elementi: — (Prepovedano! Zaplenjeno 20 vrstic). Hvaležni smo celo naši nesposobni in besni buržuaziji, da nam tako olajša naše delo, da daje samo nazorni poduk ljudstvu, da mu sama razkaže beznico »demokracije«, za katero se zavzemajo r„cijalni potrijoti. Upamo, da nam pošljete bajonete, da bo slika lepša in »demokratizem« še jasnejši. Kakor slišimo, ste itak določili kasarno za mesto, kjer naj zboruje konstituanta. Ne bo več dolgo m prekosili bodete sami sebe. (Prepovedano! Zaplenjeno 10 vrstic). Ponosni ste lahko na izvršeno delo! Ljuds!v> čaka, da pride čas... NOVA ELEKTRIČNA CENTRALA. Novo električno centralo bodo zgradili na reki Rami v Bosn;. Ta centrala bo za falsko največja v Jugoslaviji in bo proizvajala 30.000 konjskih sil. Okoli centrale bodo ameriški industrijci zgradili več podjetij. POLOM OPOZICIJE Nekoliko dni pred volitvami je naslovil opozicijonalec sodr. Dragiša Lapčevič pismo na sekretarja Komunistične s;ranke Jugoslavije sodr. Šimena Markoviča, s katerim ga obvešča, da radi nesoglasja s sklepi Vukovarskega kongresa izstopa iz strankinega aktivnega življenja in se umika v privatno življenje. Dragiša Lapčevič, ki pozna jugoslovanski proletarijat, ie bil toliko previden, da se je odpovedal 'samoljubju in se pomaknil po najkrajši poti v zatišje. S tem umikom Dragiša Lapčeviča so se razblinile vse razdiralne želje slivenskih socijalnih patrijotov v prazen nič, njim samim pa je ostal le dolg nos in ma-jestetična klofuta. 1 iz mrntm bosije (»Rosta-Wien«), LENIN O GOSPODARSKIH KONCESIJAH. V govoru o internacionalnem položaju je rekel Lenin o koncesijah med drugim tudi sledeče: Koncesije niso nikak mir, marveč vojna, toda v drugi za nas ugodnejši obliki. Prej 'smo se vojskovali s puškami, topovi in tanld, ki so ovirali naše delo, a sedaj nadaljujemo vojno na gospodarskem polju, na gospdarski fronti. Morda se bodo inozemski kapitalisti (katerim je dala sovjetska vlada koncesije) trudili, da bi vspostavili svobodno trgovino; brez nas ne morejo skleniti nikake tozadevne pogodbe. Poleig tega so dolžni držati se naših zakonov. Naši delavci se lahko naučijo pri inozemskih kapitalistih — koncesijcnirancih prav mnogo in v slučaju vojne, — na vojno z buržuazijo moramo biti vedno pripravljeni, — pade njihovo (kapitalistov) premoženje po vojnih zakonih v naše roke. Kakor rečeno, — koncesije so nadaljevanje vojne nu gospodarskem polju, — pri tem pa ne uničujemo svojih produkcijskih sil, marveč jih razvijamo. Gotovo da bodo skušali ti koncesijoniranci nas slepariti, teda v tem slučaju imamo posebne inštitucije — komisije — in prepričani ‘smo, da zmaga bo naša. Levica Avstrijske soc.-demokratične stranke sc priključuje Tretji internacionali. Koncem novembra je i-mela Avstrijska socijalno-demokratična stranka svoj 3. kongres na Dunaju. Stranka je izstopila iz II. Intsrnaci-jonale, in — popolnoma naravno, ker ji je predsedoval predsednik avstrijske buržuazne- republike Seitz — izjavila se je proti III. Intemacijonali. Kongres je imel docela antikomunističen značaj, kajti levici, ki se bori proti sodelovanju z buržuazijo, niso socijalni patrijotje dovolili svobodne besede. Na predlog Fritza Adlerja je socrjalnopatrijotski kongres izključil vodji levice Freya in Rcthea, češ, da se v njima nahajajo kali komunizma. To pa socijalnih patrijotov ni oviralo, da ne bi poslali pozdravov herojskemu ruskemu komunističnemu narodu. Levica je osnovala novo stranko v prisotnosti 152 delegatov iz Dunaja in dežele na konferenci 29. novembra, katero sta jo posetila delegat iz Nemčije s. Stoe-cker in norveški predstavnik levice Nansen, ki so govorili v prilog pristopa h Tretji intemacijonali. Sodr Frey je predložil sprejeto odločitev od 12. novembra, da se pristopi h tretji Intemacijonali in da se pri izvr šnem odboru Komunistične stranke Avstrije podvzame' jo koraki, 'kako bi kar najhitreje prišlo do pogajanj s Komunistično stranko Avstrije v svrho ujedinjenja obeh strank. Predlog je bil sprejet. — Po najnovejših poro-č.lih z Dunaja se je levica že združila s Komunistično stranko N. Avstrije. — Tako delajo vse socijalistične stranke, ki čutijo revolucionarno. Uiedinjenje poljskih in nemških komunistov v Gornji Šleziji. Med nemško in poljsko buržuazijo obstoja velik šovinističen spor zaradi Gcrnje Šlezije. Dočim pa se buržuazija prepira in pripravlja nove vojne, se proletarijat v Gornji Šleziji združuje in pripravlja boj proti buržuaziji. Ob priliki triletnice ruske revolucje dne 7. novembra so se zbrali v Gornji Šleziji na konferenci dele-gatje tamošnjih delavskih organizacij, ki pripadajo Tretji intemacijonali in sicer: Neodvisne »očijalnodemokra lične stranke Nemčije in Komunistične stranke Gornje Šlezije (prejšnje levice poljske socijaldemokratične stranke). Soglasno je bilo zaključeno, da se vse tri stranke ujedinijo v Komunistično stranko Gornje Šlezije. Bil je takoj izbran začasni izvrševalni odbor. Delo komunistov na Grškem. Glasilo grških sodrugov »Rhisospatis« izjavlja, da bo socijalistični proletarijat Grčije nadaljeval borbo ?. novim koustantinovskim reži mom burruazije z isto silo kakor proti poraženim Veni-zelosovim liberalcem. Komunisti so v ostalem, o čemer pa buržuazno časopisje molči, pri volitvah v parlament v posameznih okrožjih doživeli velike uspehe. Tako sta bila izvoljena v važnem industrijskem ekrožju Dramas dva komunista, na kateia je odpalo 90% vseh oddacih glasov. Stranka 'j dobila pri volitvah čez 120.000 glasov. V Tesaliji in Solunu je dobila 60% vseh glasov, ali za radi volilnega zisiema ni dobila vkljub vsem 60 odstotkom oddanih glasov niti enega mandata. Brzojav iz So luna javlja, da je predsednik Komunistične stranke Grčije, sodrug Evcngoltu, poslal na novega ministrskega predsednika Rnaiisa brzojavko, v kateri zahteva takoj šen izpust na svobodo iz ječe v Kavali zaprtih socijaii-stov, drugače bodo delavci s 'silo sami osvobodili zaprte sodruge. — Pri poslednjih volitvah v Grčiji je Komunistična stranka izšla iz boja kot tretja najmočnejša stranka kakor Komunistična stranka v Jugoslaviji. Beli teror nad poljskimi kmečkimi delavci. Poljski socijalisti so vložili v državnem zboru (sejmu) interpela' cijo, ki nam podaja pretresljivo sliko o groznih mukah, ki jih trpe poljski delavci pod veleposestniki, junkerji in tem poslušnimi oblastmi. Nezaslišana nasilstva izvršu jejo junkerji in njihove oblasti nad poljskim delavstvom. Skoro v vseh okrajih, ki so bili preje v boljševiških rokah in jih je zopet zasedla poljska armada, so delavci zapustili delo na polju in se poskrili po gozdovih, ker so videli krvava nasilstva meščanskih oboroženih band, o-aobito v okrajih Zamoš, Hrubišov in Mava. Samo v okraju Sjedlec je bilo aretiranih okoli 300 delavcev in 30 od teh brez vsakega sodnega postopanja ustreljenih. Mogli bi navesti tisoče sličnih slučajev nečloveških, barbarskih zločinov nad revnim kmečkim ljudstvom, ki je izročeno na milost in nemilost krvoločnim veleposestnikom in o-‘blastnijam. Vlada ne gane niti s prstom, da bi kaj ukrenila proti temu živalskemu početju. Okrajni glavar Hey-mann, namestnik policijskega načelnika Golembski in preiskovalni sodnik Szepanski, ki so mučili žene do krvi v okraju Rypin, še vedno sede na svojih mestih. V oči* gled brezbrižnosti vlade napram nasilstvom veleposestnikov, so bile sekcije strokovnih organizacij poljedelskih delavcev prisiljene proglasiti stavko, ki se širi po celi deželi. Nninovelie pisno L 0. UL Inter-MCUonnle strankinemu vodstvo In Serrotlln Dragi sodrugi! Kongres vaše stranke se sestaja v trenutku, ko trka proletarska revolucija na vrata Ita* lije. Imel bo velikansko važnost za usodo mednarodne revolucije. Italijanski proletari* jat je začel končno z ustanavljanjem Ko* munistične stranke, prosto vseh reformi* stičnih in polureformističnih elementov. Vea položaj v Italiji je v očividnem nasprotju proti vsaki vrsti načelnega kompromisa z reformisti. Najbolji, poglavitni interesi ita* lijanskega proletarijata in svetovne revoln* cije zahtevajo obvezen in brezpogojen pre* lom z reformistično tendenco. Odgovor naslovljen od vodstva vaše stran* ke dne 21. oktobra na pismo 1. O. Komuni* stične internacij onale, poslano vam v avgu* stu od naše stranke, smo sprejeli. Odkrito vam povemo, sodrugi, da nas ta odgovor vašega O. O. zelo malo zadovoljuje. En pri* mer zadostuje. V tem pismu smatra vaš O. O. še vedno za vredno in mogoče, da jemlje pod svoje varstvo reformistične poglavarje Splošne delovne zveze z D’Aragono na čelu, V tem pismu z dne 30. piše vaše vodstvo dobesedno: »V kolikor pripadajo oni (to so D’Aragona in prijatelji) Amsterdamski intemacijonali, je na vsak način nemogoče, da se jih postav« lja ob stran socijalnoizdajalskih pogalavar« jev, kakor: Jouhaux, Legien in Henderson. Amsterdamska intemacijonala je del II. Internacijonale. Ta dozdevna Intemacijonala, na čelu katere so najznačilnejši socijalni izdajalci, je danes poglavitno orodje buržu* aziie v njenem boju proti proletari j atu. D’Aragona in sodrugi so smatrali dosedaj za mogoče, da so pripadali tej organizaciji in O. O. smatra za mogoče, da trpi to zadržanje. Še enkrat opozarjamo, da je potrebno izja* viti vam, sodrugi, da Komunistična interna* cijonala nima in noče imeti nič skupnega z onimi, ki stoje na reformističnem polju. Povemo vam na jasen in kategoričen način: izbrati morate med Tur ati jem, D’Aragono in tovariši in med Tretjo internacijonalo. K nam došle številke milanskega »Avan* ti j a« so nas prepričale, da drsi Serrati bolj in bolj v centristično oportunistično politiko. Dopustiti reformistom načelne koncesije, v dopadajenie Serratija, bi bilo razdejanje stranke. Obotavljanje Serratijeve skupine ja* či II. internacijonalo. Francoski kontrarevolucij onarji, ruski so* ciialnirevolucijonar Černov in odkriti sovraž* niki proletarske iiktature vrste Dittmann, stavljajo sedaj svoi up na vašo stranko. To* zadevno sprejem-,o oni posebne sklepe in si predstavljajo, da s svojo prisotnostjo poča* ste vaš kongres. Edinole komunistična frakcija, ki je v naj* novejšem času imela svoj sestanek v Imoli je postavila vprašanje na jasen in odločen način. »Oni, ki hočejo v Italiji marširati s komunistično internacijonalo, morajo pod* pirati to frakcijo.« O. O. Komunistične internacijonale, pripi* sujoč vašemu kongresu velikansko važnost, je nameraval, da pošlje v Italijo dva zastop* nika. K nesreči ne more tega storiti, vsled okolščin, ki so neodvisne od njegove volje. Mi smo vam v celi vrsti dokumentov odkrito razložili svoje mnenje o položaju vaše stran* ke. Danes stoji beseda na italijanskem pro* letarijatu in na njegovih najboljših predstav* nikih, združenih v Florenci. Živela Italijanska komunistična stranka, očiščena od reformistov in polureformistov. Živela svetovna proletarska revolucija. Na povelje Komunistične internacijonale, podpisan G. Zinovjev; ravnatelj tiskovnega odseka Komunistične internacijonale, Axel* rod. Praga - osnjižfe protMutlje List »Izvestje« prinaša važna poročila če* škoslovaških časopisov, katera dokazujejo razpoloženje čeških meščanskih krogov, da se prelomi začeta pogajanja v svrho vzpo* stavitve političnih in gospodarskih odnosa* jev med Sovjetsko Rusijo in Češkoslovaško. Meščanski časopisi in posebno agrarni "listi vodijo neprestano srdit boj proti v Pragi se nahajajoči misiji »Rdečega križa« Sovjetske Rusije. Zahtevajo brezpogojno izgon sovjet* skih zastopnikov iz Češkoslovaške. V Prago prihaja vedno več kontrarevoluci* jonarjev. Znani reakcijonarec V. Burctev usta* navija s svojimi pristaši v Pragi izhodišče napadalnih operacij proti Rusiji. Pred krat* kim je bil otvorjen urad za protibolj še viško špijonažo in propagando. Bivši WrangeU>yi oficirji so organizirali društvo za nabiranje belih gardistov. Voditelja tega društva sta general Leontjev in polkovnik Akintjevski. Tema nudijo izdatno podporo ruski caristični oficirji, ki so prišli v Prago z napaičnimi listi* nami in se izdajajo za dijake. Žalostni ostan* ki L. Lazarove ustavodajne skupščine, V. H. Lozinov, Breško*Breškovskaja, sibirski sode* lavci in drugi so si ustanovili v Češkoslovaški pod vodstvom praške osrednje vlade svoje zločinske organizacije, medtem ko se ravno* ista vlada brani dajati prebižališče ogrskim beguncem in jih oddaja Horthyjevim rab* ljem v svrho smrtne obsodbe. Ne smemo se torej čuditi, ako češkoslo* vaški meščanski časopisi preganjajo na tako nodel način odposlanstvo ruskega »Rdečega križa«; ne smemo se ieuditi, ako prireja v Parizu Burcev na čast ministru Benešu ban* kete in Beneš obratno Burcevu v Pragi. Iznenaditi nas ne sme deistvo, da je Be* neš ob taki priložnosti napil trenutku, ko bo mogel generala Wrangela pozdraviti kot od* rešitelja ruskega ljudstva in v Pragi se naha* j a joče bivše ruske vlade. '3 o Oomafl udrti | „BeIo“ v letu 1921 S prvim januarjem stopi naše »Delo« v drugo leto svojega obstanka. Začelo je izhas jati kot tednik in se je razvilo tekom leta v trikrat na teden izhajajoči list. _ To je nes dvomno napredek. Vendar nismo in netsmemo biti zadovoljni. Naše želje so šle od vsega začetka preko trikrat na teden izhajajočega lista. Nadejali smo se, da pozdravimo novo leto z velikim slovenskim proletarskim dneva ni k o m. Ali razmere so bile močnejše od na; ših želja in se je morala naša dobra volja ukloniti dogodkom, ki so ovirali nam in vsem vsakršno resno delo. Do dnevnika nam torej ni bilo mogoče pri* ti. Morda je bila to edina obljuba, Id smo jo izrekli in je nismo izvršili. Drugače si upamo trditi, da smo daK čitateljem v listu vse kar smo obljubili. Objavili smo celo vrsto član* kov v svrho politične, gospodarske in etične orijentacije naših čitateljev. In poleg pole« mičnih notic in splošno zanimivih vesti, smo podali našim čitateljem tudi bogato serijo zanimivih podlistkov in spisov poučne in znanstvene vsebine. Za vse to ne zahtevamo in si ne želimo no* benega priznanja. Izvršili smo le del svoje dolžnosti. Pravimo, del svoje dolžnosti, zakaj tudi v tem oziru so šle naše želje in je šlo na* še hrepenenje preko tega kar smojbili v stanu Izvršiti. Naš namen je bil in gre še vedno za tem, da užgemo našemu listu oni pečat ko* munistične jasnosti in nove porajajoče se proletarske kulture, da dvignemo ta Hst vi* soko nad merkantilizmom jn konfuzijoniz* mom meščanskega in nacijonal. časopisja. Hočemo, da postane naš list _ čisti _ duševni studenec, iz katerega bodo zajemali naši či* tatelji, v bogatih požirkih, jasne in priproste n.iuke Marxovega komunizma in hočemo, da postane naš list vihrajoči prapor proletar* skega gibanja v Julijski Benečiji. Oni del slovenskega prebivalstva v Julijski Benečiji, kateremu je bil naš list namenjen, je razumel težko nalogo svojega glasila in je dal našemu listu dosti moralne in gmotne podpore, ki je zadoščala dosedanjim nalogam in dosedanjemu razvoju našega »Dela«, a ne more zadoščati novim nalogam in novemu razvoju tega proletarskega glasila. V novem letu bomo skušali uresničiti željo po dnev* niku. Skrbeli bomo urejevati list na način, da postane našim čitateljem jasna vsaka stvar in, da jim postane jasno vsako še tako težko vprašanje. List hočemo zboljšati v tehničnem in v duševnem oziru. Kakor stremimo po tem, da nehamo biti mali prebivalci Julijske Be= nečije in, da postanemo zavedni sinovi velike, svetovne mednarodne proletarske družine, tako moramo delati tudi na to, da izgubi naš list pečat ozkosrčnega deželnega kampani* lizina in da postane, tudi v svojem malem delokrogu posredovalec odsevov med našim in splošnim proletarskim gibanjem. Naš list je glasilo najširših plasti sloven* skega prebivalstva v Julijski Benečiji. Nje* gova naloga je, da zbudi v teh plasteh prebi* valstva zavest vseh onih človešldh pravic, za katere se bori svetovni zavedni proletarijat. Njegova naloga je, da ustvari v tem ljudstvu junaško armado nemaničev, ki bo, v družbi in .v bratski slogi svetovnega proletari jata iz* vojevala in ustvarila eno socijalistično dru* žbo, po kateri hrepene danes vsi ponižani in razžaljeni. Ob vstopu v novo leto vabimo torej vse naše čitatelje, vse industrijske in poljedeljske delavce, vse sodruge in sodružice, naj po* skrbe, da se bo list zboljšal, da postane to kar hočemo iz njega narediti, da mu poskrbe vso oao moralno in gmotno podporo, ki je je vre* den in potreben. Naša uprava se bo potrudila iz svoje strani, da se list razširi, da ga dobe odjemalci in na* ločniki pravočasno. Naše uredništvo se bo potrudilo, da poda čitateljem vse, kar zamore dati v prepričanju, da bo čtivo dobro, koristno in, da bo pospe* Sevalo duševni in kulturni razvoj proletari* jata: Naj store svojo dolžnost tudi naši prija* tel ji. Poskrbe naj, da zaide v vsako proletar« sko kočo. Poskrbe naj, da pridejo do njega (Mii, ki ga še ne poznajo. Poskrbe naj, da se rireča število kolporterjev, razprodajalcev naročnikov. Delo je pač težavno za nas in za naše prijatelje. AH potrebno je to delo. Po* leg vsega naj tudi skrbe, da se ne zniža vir onih prispevkov za naš tiskovni sklad, ki je v ponos nam in vsem katerim je ležeče na tem, da nadomestimo z odkrito, moško in proletarsko besedo strup, ki ga spravlja med proletarske množice meščansko in nacijona* »stično časopisje. Živelo »DELO«! Živel socijalizem! UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO. • + • • VABILO NA NAROCBO. »Delo« velja: za celo leto .... 30’— Kr x»» pol leta . * . m , 15 — ,, „ tri mesece . . . , 7’50 „ „ en mesec .... 280 „ ■- Posamezna številka velja 20 stot. * * * ^ »RADNIČKA STRAŽA«. ' * 'c'; V prihodnjem letu pričnemo izdajati tudi hrvatski socijalistični tednik, ki bo brat na* šemu Hstu. List bo »bajal v Trstu in bo veljal: t; za celo leto W— Hr „ pol leta .,«.111 f’— tri mesece . * t Ž’80 „ Posamezna številka bo veljala 20 sfot. Naročnino sprejema tudi uprava »Dela«. Uprava »Dela« sprejema že sedaj tudi akumulativno naročnino za oba lista. - Naročnina za »Delo« in pa »Radmčko stra* Sfco« skupaj velja: X za celo leto . « pol leta . , tri mesece , en mesec * I 1 B 9 1 • I 40’—» lir 20’- „ 10’30 „ 4’— „ UPRAVA. Beseda brezposelnim Število brezposelnih narašča dan za dnem. To je število onih delavcev, ki bi hoteli delati, pa n* dobijo dela. Vsak dan nosijo na trg svojo delovno mo«, katere pa ne kupi nihče, ker ima že kupljene preveč.,. In kdor jo ki9! plača zanjo najmanjšo svotico, ker j® na tigu delovne modi dovcij, na ponudbo,.. Večini, hroipoirinit #e ne ca-veda, kako je prišlo naekrat tako, da morajo držati roke križem ko bi oni radi privzdigali gore. Vedo, da so bili v vojni, toda ne mislijo nato. da vojna še vedno traja. Da je vzrok njih brezposelnosti — vojna. Da je le ena posledic vojne, njih sedanji položaj: hoteli bi prevračati gore, da bi zaslužili kos kruha za svojo družino s prekrižanimi rokami morajo gledati na ihtečo ženo in jokajoče otroke, Ju prosijo košček kruha. Dobro je, da vedo breaposelni: odkod in kam. Oborožiti se morajo za prihodnjost. Danes že si morajo skovati o-rožje. S vesti si morajo biti svojega položaja. — Iz »Lavo-ratoreja« posnemljemo sledeče misli o perečem vprašanju brezposelnosti: Sedanji položaj je ploska v obraz vsem onim, ki so napomenjali potrebo in korist vojne — žalibog tudi za njih žrtvam. Ko pretresujemo sodobno krizo brezposelnosti, ne moremo pozabiti na one dneve vsesplošne, vzajemne nespameti: ker ti dnevi krijejo v sebi velik nauk. Vi brezposelni se spominjate, da so bili takrat tudi ljudje, ki so bili nasprotni vojni.'Ti ljudje so sredi sveta sovražnikov in najnizkotnejšem preganjanja glasno izjavili, da je vojna uničujoča za proletarijat vseh dežel. Za to so oni bili tirani iz zapora v zapor. — Takrat je bilo nemalo delavcev, ki preskrbljeni z dobro službo, niti mislili niso na svoje trpeče tovariše v strelskem jarku in so &e s svojim obnašanjem kazali sovražne sklepu mira, ker so se bali za svoje mastne plače. »Mi smo znali tudi pod vojnim sijajem gledati naprej. Mi smo videli razdejani blagovni trg, bankrot kapitalizma; videli smo — povojni čas polnega zla in trp-ljenja za razred, h kateremu spadamo tudi mi. In sedaj, ko vas železna šapa kapitalizma trdo tišči za vrat, dokler vam vaše glave ne prodre pravi nauk, moramo mi ponoviti: To smo vam že prej povedali.« Socialistična stranka, sodrugi, je središče živcev delavskega razreda. Mi odgovarjamo družabnim in gospodarskim silam, kakor nobena druga stranka. In vpraša nje brezposelnosti poznamo od začetka do konca. Tudi mi smo čutili, kako nam njena mrzla roka stiska srce. Mi poznamo vso brezmejno grozovitost, da se človeku odrekuje možnost preživljanja. Zadostno znakov je, da kapitalistični razred vidi rad današnjo krizo brezposelnosti, ker on upa, da bo brezposelnost dovedla do take plačilne stopnje, ki postaja zmeraj bolj bistveno potrebna za nadaljevanje kapitalističnega sistema. Splošna zveza industrialcev, daje jasno spoznati, da delav&ki razred ne more pričakovati nobenega poboljška svojega sedanjega življenskega načina, marveč, da je tu še marsikakšen vzrok za poslabšanje življenskih pogojev. Ta še vedno silna družba kapitalistov, pravih vladarjev države, ki na tako žalosten način presoja položaj in pretaka krokodilske solze radi brezposelnosti, ona najde ie tolažbo v aadeji, da bo ta kriza služila za zmanjšanje kupne cene delavne moči na primernejšo stopnjo. Ako »e kapitalisti izražajo v tem smislu, si lahko predstavljamo, kaj počenjajo oni za zagrinjalom. — Vprašanje je, na kratko izraženo, tako-le: »Naj se dopusti kapitalizmu, da si zagotovi svoj obstanek na trpljenju »n brezposelnosti delavskega razreda?« Ako so delavske množice nato pripravljene, ako one tako malo zaupajo svojim močem in zmožnostim da začnejo borbo, tedaj naj se še malo počaka. Ako še verujejo, da nudi kapitalizem še kako korist, malo več praktičnih izkušenj bi ne bilo slabo. Ampak naše mnenje socialistov, sodrugi, je, da se sedanja 'kriza ne sme predpisati ne slabi usodi, niti ne rlabi funkciji kapitalizma. Te je edinole logični razvoj njegov-ga ekonomičnega sistema. Kapitalisti ne morejo napraviti bolje, četudi bi hoteli. Ali mi moramo — naravno — bojevati se, da dobimo dela za brezposelne in kadar tega ni, da dosežemo zagotovitev eksistence brezposelnim. Vlada se bo s svoje etrani — naravno — bojevala proti tem zahtevam, ker je ona navaden agent taistih industrijskih magnatov, katerih namera je zlakotovanje delavskih množic, da se jih prisili sprejeti lakotne plače; vrhutega bi take koncesije opravile kapitalizem v negotov položaj in pospešile njegov padec. Ako ne ;nore kapitalizem zdržati brezpo selnih, ne da bi sam propadel, naj propade! Čim hitreje, tem bolje za vse! Intemacijo-nalni kapitalistični razred nima nobene skrbi za brezposelne. Ako *bi ne bilo tako, bi se nikdar ne bojeval proti Sovjetski Rusiji. Ta vojna kapitalizma je izključila iz prometa ogromno količimo surovin Rusije in je grozno poslabšala položaj. Ta vojna, podnetena od neprestanega strahu videti, kako se komunizem širi v zapadne države, stoji v eni vrsti r namero, da se zlakoti delavce v svrho podaljšanja izkoriščevalnega sistema do fadnjega trenutka. Brezposelni sodrugi! Kljub temu je vprašanje vašega položaja zelo resno, ne zgubljajte poguma. Ne dopuščajte, da vas vaši gospodarji razdružujejo! — Tehtajte dobro pomen vseh teh stvari in ko razumete enkrat resnico, oznanjujte jo glasno in brez obotavljanja. Kadar dobiie delo, spomnite ee na svojo nekdanjo brezposelnost in znajte, da vaša dolžnost napram brezposelnim sodru-gom je razrušiti kapitalistični sistem. la ko boste poklicani k vojakom, ne pozabite nikdar nato: Ko bo proletarijat rušil kapitalizem ne odlašajte z izbero. Postavite se takoj na svoje mesto! Strnite se okoJu »ocijalistične stranke, pomagajte svojemu razredu odpraviti ta sorijalni sistem, ki ne more obstajali, ne da bi brutalno držal delavce v lakoti m v brezposelnosti. Trd {e zopet miren. Val fašistovekega razburjenja, ki je udaril pred dnevi tako visoko, se je polegel. Poulične demonstracije fašistov so jenjale. Po mestu hodijo močne patrulje karabinjerjev in kr. straž. Policija aretira vsakdan po 22 uri nekaj zapoznelih ljudij, katere vzame na zapisnik, jih kaznuje z določeno globo in jih nato izpusti. Gledališča in kinomatografi so na povelje oblasti zaprta. — Policija je aretirala že precejšnje število fašistov. Deloma eo bila zasačeni po kavarnah, deloma na «ta-nct-anjih. Po zaslišanju so bili oddani v zapore v ulici Coronec. Za Pierom Bellijem in odvetnikom Giunto, gl-vnima voditeljim* tržaških fašistov, je bila kakor sma izvedeli izdana tiralica. — Preventivna cenzura ne dela slabo. Časopisi so popisani a hijeroglifL.. Posebno >11 Popoio dš Trieste«, glasilo fašistov. Dobrote z Reke prihajajo tudi aa tržaško meto. Cele vrste beguncev, ki iščejo tu pribežališče. Kar bi moralo priti iz reškega o-kraja, tega ni, oglja. Pred prodajalnicami oglja se nastavljajo ljudje, kakor že dolgo ne. Zvota fašistov? Včeraj je policija zaplenila 150 komadov bomb in nekaj cevk želatine. S tem je kvestura odkrila obenem cel načrt za upor bde garde v Tn*tu. Razstrelilne snovi so sedaj na varnem pri policija. - .. f ■ mr J J ;< V , ' * A -......... . / < v Mord* i* res! Toda ravno ti zadnji dnevi v Trstu pokazujejo, da je meščanskemu Trstu, o katerem se je mislilo, da stoji za fršizmam, zelo male aa kaki resni revolti. Kdo naj bi se izpostavil in žrtvoval iz vrst tržaških trgovcev in industrialcev? Oni obračajo zastavo po vetru: Danes fašisti, jutri Giolittijanci, potem morda prijatelji Jugoslavije, njenega bogastva namreč. Fašisti De bodo kmalu izstreznifi. Stavka srednješolskih učiteljev nadaljnje, Osrednji akcijski odbor Zveze srednješolskih učiteljev Jul. Benečije je napravil zadnji korak pri gen. dv. kom., da bi dosegel :- -ev zahtev stavkajočih učiteljev. Poskus je ostal b ujpešen. Odbor ni dosege* nobenega konkret-negr *f gotovila, niti glede vladnih predlogov, la *> anat-no i.Btji od najskromnejših predlogov, Id so znatno nižji od najskromnejših zahtev tega aloja duševnih delavcev. Na svojo dobro namero je akcijski odbor defatt še nedostojen odgovor. Iz teh vzrokov se je osred. akcijski odbor odločil, da vstraja pri svojem zadržanju. — Šole ostanejo potem takem le vedno zaprte. — Oddelek državnih učiteljev Zveze srednješol. učit. je sprejel sledečo resolucijo: »Oddelek državnih učiteljev Zveze srednješolskih T t>5LQ rnmmmsm Sred«, 29. decembra 1990 učiteljev Julijske Benožije je po poro53» osrednjega iz-vrševilnega odbora, pp katerem hoče vlada še nadalje voditi srednješolsko učiteljstvo za nos ter hote e vsemi sredstvi vsiliti srednješolskim učiteljem bedo, sklenil, naj osrednji izvrševala! odbor prekine »sabo evezo z vlado ter naj se započeta akcija padal)a|e, m še poostri«. — Srednješolski profesorji — kakor vsj drugi duševni delavci — morajo prej ali slej priti de spoznanja, da se morajo v borbi z« svojo eksistenco (ne Simo materijalnof) poslužiti vsekdar istih sredstev, s katerimi se bojujejo vsi zavedni ročni delavci. Stavkajoči srednješolski učitelji iso že na pravi poti spoznanja. Vlada dobro pospešuje njih spoznavala! razvoj. Preventivna ceasnra za tisk. Tozadevni odlok, katerega je v sporazumu z vojaško oblastjo izdal tukajšnji generalni civilni komisariat, ee glasi: ČL L Na ozemlju Julijske Benečije se do novega nasprotnega ukrepa uvede preventivna cenzura za tisk. ČL II. Dnevniki, perijodični listi in V£aka tiskovna političnega značaja se morajo pred izdarvjem z odgovornostjo odgovornega urednika in od njega podpisani v treh izvodih predložiti na vpogled cenzurnemu uradu pri gen. civ. komisarijatu, za Trst, za dru ge kraje pa pri civ. komisarijatu onega kraja, kjer ima sedež tiskovni urad. V dokaz izvršene predložitve se eden teh treh izvodov vrne s predpisanim potrdilom predložitelju. Čl. IH. Za slučaj kršenja v predidočem členu postavljene obveznosti, se izdaja tiskovine brez drugega zapleni in vrhu tega se kršitelji kaznujejo z globo, nemanjšo od 500 L. ČL IV. Ako kaka publikacija da dvakrat povoda za zaplembo, se publikacija lahko ustavi na neposredno izvršen ukaz gen. civ. komisarijata za dobo nekrajšo od treh dnevov in ne daljšo cd enega meseca. — Trst, 26. decembra 1920. Gen. dv. kom.: M oseoni. Cenzurni urad se nahaja v sedežu glavnega poveljni-štva kr. čet v id. Ss. Martiri št. 9. Urad deluje pod vodstvom prefekturnega svetnika vit. Astolfa Fabilija. Temu uradu se morajo predložiti tudi telegrami in fonogrami, ki so namenjeni za tisk. Begunska podpora odpravljena. Civilni kemisarijat za Trst in okolico razglaša: Glasom odloka generalnega civilnega komisarijata št. 281—4370 od 2. oktobra, so z dnem 31. decembra odpravljene vse podpore, katere so se doslej izplačevale vojnim beguncem . Dovoljujejo se pa tekom prvega tečaja 1921 izvenredne dobrodelne podpore in druge podpore, toda izključno le takim beguncem, kateri ee nahajajo v takem stanu potrebe, da nimajo niti najbolj neobhodno .potrebnih sredstev za življenje. Izključeni od take podpore so vsi oni, kateri so že prejeli predujem na vojno odškodnino. Begunci tržaškega okraja, kateri se nahajajo v zgoraj oenačenih oko-liščinh, morajo, ako hočejo uživati tako izvanredno podporo, napraviti prošnjo na navadnem papirju (brez kolc-ka) na tržaški civilni kemisarijat, via"XXX. ottobre št. 7. (protokol). V prošnji morajo natančno označiti svoje bivališče. — Trst, 27. decembra 1920. Civ. komisar Fione. V pomoč staremu in nesrečnemu sodrngn Zlobe«. Naš star 'sodrug Josip Zlobec, ki je pred leti ponesrečil na železnici, da je izgubil obe nogi, se nahaja v velikih stiskah in je brez dobrih nog. V Rojanu, kjer naš sodr. biva, se je ustanovil odbor, ki si je nadal nalogo, da zbere potrebno svoto denarja, da nakupi nesrečnemu sodrugu bodisi nogi bodisi mal voziček. Našim sodrugom polagamo na srce, da priskočijo na pomoč temu sodrugu s tem, da pošljejo mal prispevek imenovanemu odboru. Odbor ima svoj sedež v izobraževalnemu društvu v Rojanu. Prispevke pa sprejema tudi uprava »Dela« in sprejemajo tudi sodrugi, ki bodo nabirali tozadevne prispevke. Kdor more in ima srce za nesrečnega delavca, naj stori svojo dolžnost. VISH kulturni svet Ljadski oder Sv. Križ pri Trstu. Opozarjamo člane da poravnajo zastale mesečnine vsaj do konca leta, da bo mogoče skleniti letne račune. — Kdor ima več časa izposojene knjige se naproša, da jih vrne knjižničarju takoj. — Člane pevskega zbora opozarjamo, da se vršijo redne pevske vaje vsaki terek, četrtek in soboto. Prosimo jih, Še obstoja vera v Čateža, tega polčloveka, polkozla, še se obožujejo Škrati, še obstoja Volkodlak, bog v povsem živalski podobi, in še Povodnji mož. Ali vsa ta bitja so porinjena za stopnjo nižje, klatijo se po sametah, v gozdih, v temi. Vodilno vlogo so pa prevzeli drugačni bogovi, in vsi ti so svetlobna bitja. Predvsem Svarog ali Perun, povzročitelj £. fve.lobe.in dobroie, ki zopet, fcki,. jz svfU gnejo nove izkaznice pri tajniku in to vsaki torek in j tek ob 20. do 22. ure, ob nedeljah od 10 do IZ Odbor. Ljudski oder v Lonjerju priredi-v petek, dne 31. t. m. ob 17 uri ^Silvestrov večer* v prostorih Konsuim društva. Na vsporedu so razne pevske, godbene točke ter 3 igre enodejanke. Po prireditvi bo ples, pri katerem igra domače godbeno društvo Volarič Iz dežele lobe; oni Perun, ki ob nevihti »orje z ognje* nim plugom« (dr. J. Gruden). In dalje nje« govi svitli sinovi In hčere Daždbog, Kres, Svetovit, Zora in Danica, ki so poosebljeno solnce in zvezde. V tem času Slovenci svoie mrliče tudi zažigajo, t. j. izročajo jih ognju, iz katerega je človek iz še L Tudi umetni ogenj, t. j. od človeka proiz* vajan ogenj, postane predmet verske pobož; nosti. .Nam pomenja umetni ogenj začetek človeške kulture. Ko se je človek naučil pro* izvajati ogenj, postalo je njegovo življenje manj bedno. Neodvisen je postal od teme in noči, izborno obrambno orožje je zadobil proti napadom divjih zveri, njegova prehrana se je po novem načinu priprave povsem spre- BC01A. Odkar smo tako srečni, da so nas odrešitelji osvobodili izpod tujega jarma, zavladale so v našem mesta razmere.! . - ... - - ki nikakor ne odgovarjajo visoki kulturi, katere smo po-i menila, kar je imelo posreden vpliv na nje* stali deležni v zadnjih 2 letih. Na vseh straneh opažamo* gOV telesni in duševni TiaZVOj, in kar je glavno, povsem nove naredbe. Gotovo sme tudi mi za napredek ] v družbi Z Ognjem si je OSVOjil obsežne po* ^ prejšno vladavino krajine, ki so mu dosedaj radi zimskega Tulu valuta na tržaškem triu V Trstu, Neprepečatene krone avstrijsko-nemške krone češkoslovaške krone dinarji leji marke dolarji francoski franki švicarski franki angleški funti, papirnati angleški funti, zlati 28. decembra 475 475-32*— 76— 3775-40*— 29 40 172 — 448-—• 104 — 116-— 1920. - 5 — - 5*— - 33— - 78 — - 38 — - 40-50 - 29*60 -174*— -450-— -105*— —118*— Za Tiskovni sklad „Dela‘c Nabrali sodrugi v Žavljah pri litru rajnega nabrežinca: Milič Ivan, Caharlja Josip, Kosmina Ivan po 5 L; Caharija Anton 3 L; Ker noče biti predsednik L 2; skupaj............................. Sancin Anton, Boljunc................... Nabrano ob priliki krsta Aleksandra Regenta na Kontoveiju................... Skupaj . . . Prej izkazanih . . . Skupaj . . . 20 — 6-50 25'— 51’50 10012-90 10064-40 OelaPsM preaied foHfražnicflifi Ime sMuskHi delavcev Kakor je podružnicam že znano, so rvezine znamke, kakor tudi znamke, »Delavske zrete* (Coniederarione del lavoro) veljavne samo za leto, v katerem so bile izdane. Radi tega obveščamo vse podružnične blagajnike, da seštejejo do 31. decembra vse ostale znamke ter jih odpošljejo sindakatu v Trst, kjer naj obenem naroče znamke sa leto 1921. Nove znamke se prilepi tadi članom, ki so zaostali s prispevki Ob enem se prosi vse podružnic«, da takoj v januvj« zaključijo račune za leto 1920 ter iste odpošljejo sindakatu, ki mora napraviti skupen račun, katerega bo predložil redne«h deželnem« kongresa. Kongres se bo vrti! koncem januarja ali v prvi polovici februarja v Gorici. Skupaj z obračunom je treba tudi sporočiti število rednih članov, ki jih je imela vsaka podružnica 31. decembra in sicer: koliko zidarjev, koliko tesarjev, Idesarjev, mizarjev, stavbenih kovačev, opekarjev, slikarjev, koliko podajačev (»slovarjev) itd. Obenem naj se sporoči, koliko je še v dotičsem kraj« neorganiziranih stavbinskih delavcev. Vse to je treba sporočiti najkasneje do 15, januarja 1921. • • * Številko »Dela« kot glasHo stavbinskih delava v smo poslali na vse podruifeSce. Ako je število poslanih izstisov premajhno ali prevelSro, naj se nam takoj sporoči, da bodemo pri prihodnji številki to popravili DEŽELNO TAJNIŠTVO. Izpretje v vrvarni G. Angeli Italijanska zveza tekstilnih delavcev, sekcija Jul. Benečija naznanja, da je tovarna vrvi G. Angeli izprla delavstvo. Zveza pozivlje delavstvo, da ne gre nihče stavkoka7it. Obenem proglaša tovarni bojkot. Splošna zveza privatnih uradnikov. Pripravljalni odbor te snujoče se Zveze se nahaja v DeW?J, zbornic: v Trstu ul. Madonoma štev. 15. I n. Privatni uradniki, ki želijo informacij in hočejo pristopiti v Zvezo naj se zglasijo pri omenjenem uradu. IIIIII Uproviilitvo JELI* Vos »irainje, ali sle že obnovili imniRiiie. Mo je niste, storite to tokaj! MMMI nmmmmn i« NAROČNIKOM! slabega in gnilega, odpravi ter nadomesti z modernimi ukrepi in zakoni. Ali to, kar opažamo na naši občinski upravi in na njenem predrtavittlju g. gerentu; nas spominja časov, ko je vladal .povsod le absolutizem. Zgodili jo se v zadnjem času 'lučaji, za katere je vsekako odgovorno ge-rentstvo. Pred vojno in tudi še za časa vojne so se zatekale rudarske žene radi peroda k tej ali oni babici. Vedno je hila katera na razpolago, kajti nastavljenih je bilo po 5 izprašanih babic in vse so imele dovolj opravila. Toda g. gerentu je bilo gotovo to število babic preveliko, kajti, dasi smo imeli v zadnjem času samo še 3 babice, je vsejedno eno od teh kratkemalo z občinskim odlokom .auspendsral ter ji strogo prepovedal nadaljno izvrševanje babiškega posla. Nočem c preiskavati, je bilo to pravilno ali ne. Oostale pa ste na ta način samo dve babici za 60G0 prebivalcev, in od teh je ena že 70 let stara, druga pa ima precielo posla v Idriji in izven mesta. Ni torej mraza bile nedostopne. Vse to je »čutil in slu* til primitivni človek. Zato je božanstvenkn siiaiem obdal onega, ki je prvi iznašel ogenj (Grki — Prometeja). Zato mu je bil ogenj svet. Ognjišče postane središče naipriprostejše socijalne skupine, t. j. družine. Kdor pristopi ognjišču, postane nedotakljiv, tudi če pri* pada sovražnemu plemenu. Komur se dovoli prostor pri ognjišču, temu je zagotovljeno življenje in varstvo. Tudi poganski Slovenci so imeli take »ogniiščanine«. Ognjišče po« stane toraj sveto. Ko se družina razvije V večjo socijalno skupino, zasledimo velike ognje v svetem gaju, ali pa v tempeljih. da, celo državna »sveta ognjišča«, kakor ono v Rimu, ki so ga oskrbovale deviške Vestalke. Še danes najdemo med pokristjanjenimi čudne, da mcramc ubogi rudarji letati po noči okro$,i iskati eno teh dveh babic, kateri ste sedaj le preveč’narodi OStanke tega kulta. Prižiganje Sveč zapcflene. Tako morajo cetati čestokrat naše žene v pred podobami Svetnikov, ali ob hudi UIT. ali svojih porodniških silah popolnoma same brez babiške na božičnem drevescu, predvsem pasaži* firil/V'! V lraVvh «%rkah a« vr lrnl! • a - * _r pomoči V kakih o&rbeh taka žena, če ni prave pomočil Da bi pa naša g. zdrav. v kaki nevarnosti ** nahaja | ganje kreSOV, ki danes gOTe O S^ Ivanu, B nika opravljala še babiške posle, tega vendar ne’moremo! ^ 7 Če nekako formalno na papiru i riješilo, nad ali smo se, da če se prilike radnog naroda b areni donekle poboljšati ali sada vidimo da nam ni taj tobožnji mir nije docio onoga što smo očekivali. Ovoga se ijeta ješ i cešto malo radilo i to najviše na manjim po-pravcima, a evo več par mjeseei da nije niti toga, tako, da danas ne radi kod nas niU 1 petina radnika. Naše je ekonomsko stanje veoma miserno, a čini se da če se pribke jo* i pogoršati pošto broj nezaposlenih radnika raste svakim danem sve vise i više, a nemarno baš velikih nada za rad u prolječu. K toj velikoj mizerip dola z e nam baš sada sa veoma zgodnim predlogom ko ji nas baš oduševljava, to jest da najn poskupe več i enako pre^kupi kruh. Na našoj redo-vitej mjesečnoj članskoj skupštini od 12. c. m. zaključilo Se, da se najenergičnije protestira protiv tih i sličnih glupos.fi. te da 'ak izreče naše po>vjerenje onima lcoji se bore danas pr oliv tog poskupljivanja. Mi v bogoslužju m bajeslovju pridnega človeka IV. Ogenj v bogočastja in bajeslovja. Kult ognja je tesno spojen s prirodnim kultom. V ognju vidi prvotni človek vse kaj drugega negoli mi. Nam je ogenj čisto na# vaden kemični proces, prvotni človek pa je videl v tem pojavu zopet ono spreminjajoče in pretvarjajoče se bitje. 1» zato je ogenj oboževal in ga še danes obožuje. Kakor nam* reč po njegovih nazorih ogenj lahko izhaja iz karr ena, rastlina in žival izhalata iz ognja. Bolj in bolj se prvotna prir< dna vera člo* veštva nagiblje k kult-r ognja in luči. Luč, toplota, ogenj so one ustvarjajoče in vse1 vzdržujoče sile; pojavi 330 Se v solncu, zve* zdah, zraku, v kamen’.;, zemlji, vodi, v Tastlinl in živali. Vsa priroda se pokaže tako prvot* nemu človeku kakor eno samo svetlobno bitje. Od oboževanja teh sil pa do obože; vanja svetlobnih ia sofaičnih bogov v človeški obliki, stvarnikov in vzdrževateljev vsega, je le še korak. Ko čujemo prve zgodovinske ve?ti o kul= turi Slovencev, opazimo, da je med njimi že ponehal kult živali m dvolikih bitij, ter da se močno nagibajo h kultu svetlobnih bogov. Leaia proti Zvezi narodov. Moaovska >lzvestja< priobčujejo članek Lenina glcd« stališča Rasne napram Zvezi narodov: »Sovjetska Rušita m pruaava Zveze narodov. Cilji in smotri Rusije so dovolj {sani vsakomur. Proletarijat ji je poveril ustvaritev sovjetske vl^, de po celem sv etn. Rusija ne bo pustila Evrope nikdar v miru in bo zadala kapitalističnim državam strašne u-darce. Naša pot je posejana s trnjem in s številnimi ovirami Jaz in moji tovariši bomo lahko padli, toda bodoči rodovi bodo doživeli dan, ko bo vladala na sveta le ena država — človečanstvo. General Zeligovski mobilizirat General Zebgovdki je proglasil splošno mobilizacijo v vsem btvinskem ozemlju, ki je zasedeno po poljskih četah. Boieviti k—sli iti Turški naoijonalieti — iipwjln. U ne priznavajo antantne mirovne pogodbe in hočejo vzpostaviti predvojno turško carstvo, so mobilizirali v Mali Aziji letnike 1894. do 1900. V pokrajini Smirna in Brtraa so utrdili konto, da se do skrajnosti upiraj- morebitnim napadom grSke armade. Vodja tega revolucij on arnefa gibanja je Kemal Paša, ki stoji v ozkih stikih z Moskvo. Odtod imajo turški nacij analni uporniki ime kensatisti To revol&cikmamo gibanje je posebno neprijetno za Francijo in Anglijo, ki hočeta za vsako ceno obraniti svoje kolonije v Mali Aziji kot protiutež proti Morebitnemu prediranju boijševikov v Malo Azijo. Vojaška Mb* v Belgiji Belgijska zbornica j« odobrila zakonski načrt o trajanju vojaške službe za letnika 1896. in 1899. Po tem zakonu je bil določen službeni čas pri pešadiji na deset mesecev, pri artileriji na 12 mesecev in pri konjenici na 13 mesecev. Množice evropskega proletarijata se izselfujejo v A-m eri ko. Kakor javlja »Chicago Tribune« is New Torka, to zastopniki 17 transatlantiških linij sporočiti komisarja za priseljevanje Wallisu statistiko iz katere 'se razvidi da prosi 15 milijonov Evropejcev za vozne listke. Koai-sar je nato odpotoval v Washington, da ae posvetuje * voditelji kongresa o preseljevalni politiki — Te številke dokazujejo, kako razne domovine skrbe za evof prletari-jat, ki mora iskati kruha in dela drugod. Domovi«a, M si kakor rdravlje! Izdaja za Sod j. zvezo v Julijski Benečiji la odgovarja u uredništvo IVAN REGENT Tisk* tiskarna .Lavaratore’ T Trstu. I MjIMj pM zaiinir v Dobravljah na Goriškem ima > zadrtim kWl slo Ut noMeio nafovnesa VINA po zmernih vsakdanjih tenak Daje od 56 IH. naprej. IZtfm n li difraiM ter Mraki T£^r ALOJZU POVH