PODGORICA Petra Vojaković, Matjaž Novšak 97Arheologija na avtocestah Slovenije 3 3 2 E S PODGORICA Petra Vojaković, Matjaž Novšak ⁞ Prispevki: Draško Josipovič, Iris Bekljanov Zidanšek, Andrej Šemrov, Tomaž Verbič, Tamara Leskovar, Borut Toškan, Metka Culiberg 97 Podgorica  ⁞Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor Avtorja  ⁞Alenka Tomaž  ⁞Barbara Nadbath, glavna in odgovorna  ⁞Petra Vojaković  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino, urednica  ⁞Arhej, d.o.o.  ⁞Fakulteta za humanistične študije,  ⁞Bojan Djurić, strokovni svetovalec  ⁞Drožanjska 23  ⁞Univerza na Primorskem  ⁞Tomaž Fabec, pomočnik glavne urednice  ⁞SI-8290 Sevnica  ⁞Titov trg 5, SI-6000 Koper  ⁞Nives Zupančič, oblikovalka zbirke  ⁞petra.vojakovic@gmail.com in likovna urednica  ⁞Ivana Ožanić Roguljić  ⁞Vanja Celin, tehnična urednica  ⁞Matjaž Novšak  ⁞Institut za arheologiju  ⁞Matija Črešnar, član  ⁞Arhej, d.o.o.  ⁞Ljudevita Gaja 32, Zagreb  ⁞Milan Sagadin, član  ⁞Drožanjska 23  ⁞Maša Sakara Sučević, članica  ⁞SI-8290 Sevnica Lektorici  ⁞Katharina Zanier, članica  ⁞arhejdoo@siol.net  ⁞Nina Krajnc (slovenščina)  ⁞Bernarda Županek, članica  ⁞Fiona Thompson (angleščina) Ostali avtorji Izdajatelj  ⁞Draško Josipovič Prevajalka  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije  ⁞Oldhamska cesta 8  ⁞Maja Sužnik  ⁞Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana  ⁞SI-4000 Kranj Oblikovanje in prelom Zanj  ⁞Iris Bekljanov Zidanšek  ⁞Nives Zupančič  ⁞Jernej Hudolin, generalni direktor  ⁞Arhej, d.o.o.  ⁞Drožanjska 23  ⁞SI-8290 Sevnica Tehnična priprava publikacije  ⁞iris.bekljanov@gmail.com  ⁞Vanja Celin  ⁞Andrej Šemrov Računalniška obdelava in priprava slik  ⁞Numizmatični kabinet,  ⁞Borut Plohl, Robert Erjavec  ⁞Narodni muzej Slovenija  ⁞Prešernova 20 Fotografije – terenski posnetki: arhiv najdišča  ⁞SI-1000 Ljubljana  ⁞Srečko Firšt, Primož Predan  ⁞andrej.semrov@nms.si Načrt najdišča  ⁞Tomaž Verbič  ⁞Sašo Poglajen, Robert Erjavec  ⁞Arhej, d.o.o.  ⁞Drožanjska 23 Geodetske izmere  ⁞SI-8290 Sevnica  ⁞Arhej, d.o.o.  ⁞tomazver@gmail.com Fotografije geoloških profilov  ⁞Tamara Leskovar  ⁞Tomaž Verbič  ⁞Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta,  ⁞Univerza v Ljubljani  ⁞Zavetiška 5, SI-1000 Ljubljana in Fotografije vzorcev  ⁞Arhej, d.o.o.  ⁞Tamara Leskovar  ⁞Drožanjska 23  ⁞SI-8290 Sevnica Risbe predmetov  ⁞tamaraleskovar@gmail.com  ⁞Simona Tomažič, Ida Murgelj, Borut Plohl, Jerica Brečič, Suzana Puhar  ⁞Borut Toškan  ⁞ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo Fotografije predmetov  ⁞Novi trg 5  ⁞Srečko Firšt, Jašar Skorupan  ⁞SI-1000 Ljubljana  ⁞borut.toskan@zrc-sazu.si Restavriranje in konserviranje kovinskih predmetov  ⁞Metka Culiberg  ⁞Jože Lorber, Zoran Milić, Sonja Perovšek,  ⁞Jadranska 17 Anita Virag  ⁞SI-1000 Ljubljana  ⁞meta.culiberg@gmail.com Restavriranje in konserviranje keramičnih predmetov Recenzenti  ⁞Darko Prah, Gorazd Lemajič  ⁞Martina Blečić Kavur  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino, Ljubljana, 2022  ⁞Fakulteta za humanistične študije,  ⁞Univerza na Primorskem  ⁞Titov trg 5, SI-6000 Koper Spletna izdaja  ⁞Boris Kavur Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino, Slovenije so brezplačne.  ⁞Fakulteta za humanistične študije, http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/saas-e-knjige  ⁞Univerza na Primorskem  ⁞Titov trg 5, SI-6000 Koper Vse raziskave je omogočil DARS, d. d. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 108785923 ISBN 978-961-7169-18-8 (PDF) Vsebina 1⁞ Uvod Matjaž Novšak 5 2⁞ Geomorfološki in geološki oris prostora Tomaž Verbič 7 3⁞ Historični oris prostora Petra Vojaković 11 4⁞ Predhodne arheološke raziskave, sondiranja Matjaž Novšak 12 5⁞ Predhodne arheološke raziskave, izkopavanja 14 ⁞ 5.1 Potek del Matjaž Novšak 14 ⁞ 5.2 Izsledki Petra Vojaković 18 ⁞ 5.3 Splošna stratigrafska slika Petra Vojaković 19 ⁞ 5.4 Poselitvene faze Draško Josipovič, Petra Vojaković, Iris Bekljanov Zidanšek, Matjaž Novšak 27 6⁞ Analize 83 ⁞ 6.1 Antropološka analiza Tamara Leskovar 83 ⁞ 6.2 Analiza živalskih ostankov Borut Toškan 88 ⁞ 6.3 Paleobotanična analiza Metka Culiberg 91 ⁞ 6.4 Numizmatika Andrej Šemrov 94 ⁞ 6.5 Radiokrabonske analize 94 ⁞ 6.6 Luminiscenčno datiranje, interpretacija Tomaž Verbič 97 7⁞ Sklep Petra Vojaković 99 8⁞ Podgorica 101 9⁞ Literatura Petra Vojaković 103 10⁞ Katalog stratigrafskih enot Petra Vojaković 109 11⁞ Katalog najdb Petra Vojaković, Iris Bekljanov Zidanšek, Draško Josipovič 131 1UvodMatjaž Novšak Arheološko najdišče Podgorica je še eno v nizu novih več mestih smo odkrili paleokotanje naravnega izvora, odkritij na trasi avtoceste. Deloma pogozden teren v po katerih so se sočasno s poselitvijo ali v vmesnih obdo- širšem ravninskem območju vzhodno od Ljubljane med bjih prebijali vodotoki. Ob njih so se formirali naselbinski naselji Pšata, Dragomelj in Podgorica se je umestil v ar-sklopi in grobne strukture. Paleoreliefna dinamika je bila heološko karto jeseni leta 1999. Takrat so se začela grad- z naknadnimi nanosi v veliki meri zabrisana. V sodobnih bena dela na avtocestnem odseku Šentjakob–Blagovica časih je osrednji del najdišča prerasel gozd. Na najdišču in pri odrivu humusa je Draško Josipovič prepoznal že-smo zasledili več naselitvenih faz, od najstarejše paleolit- leznodobno grobno strukturo ter v odstranjenem sloju ske do zgodnjesrednjeveške oziroma zgodnjenovoveške našel več poznobronastodobnih najdb. Zaradi odkritja faze. Pojavljale so se v skoraj enakih nivojih v težko ločlji-je bilo s strani ZVKDS izvajalcu izdano naročilo za testno vih depozitih peščenih in ilovnatih površinskih ter lateralnih sondiranje terena do pridobitve zadostnih podatkov za nanosov. V osrednjem delu terena se je ohranil otok psev-pripravo izvedbenega projekta zaščitnih izkopavanj. Na dogleja, katerega vrh je bil posejan z nekaj paleolitskimi osnovi štirih testnih sond, skupne površine 30 m2, ki so orodji, izdelanimi v nakovalski (clactonienska) tehniki, ter bile izkopane v decembru 1999, smo ocenili, da gre za razbitinami. Luminiscenčne analize sedimenta to dogajanje prazgodovinsko najdišče, ki ga je potrebno pred nada-datirajo v čas med 11.000 in 13.000 let pred sedanjostjo. ljevanjem gradbenih del v celoti izkopati (Novšak 1999). Naslednjo poselitveno fazo predstavljajo posamična ka-V naslednjih dveh letih so sledila obsežna izkopavanja mnita orodja iz neolitika. V manjšem številu so razprše-na površini dveh hektarjev znotraj cestnega telesa v na na širšem območju, skoncentrirana pa v paleokoritu v dolžini 360 metrov do desnega brega reke Pšate. Z za-skrajnem jugozahodnem vogalu raziskanega območja. ključkom terenskega dela raziskav v maju 2001 je bil te- Najintenzivneje je bil prostor izrabljen ob koncu srednje in ren sproščen za nadaljnjo gradnjo, preko njega pa je bil na začetku pozne bronaste dobe. Več deset bivalnih objek-nato speljan promet iz Ljubljane proti Štajerski. Onstran tov s preloma 2. v 1. tisočletje pr. n. št. lahko predvidevamo Pšate so sočasno potekala izkopavanja podobnega ob-na osnovi vkopanih stojk, kamnitih tlakov, shrambnih jam in sega na Dragomlju, ki ga z našim najdiščem povezuje najdb vsakdanjega uporabnega značaja. V obrobnih pre-kronološko primerljiv inventar. Dela je izpeljala ekipa delih naselja sta takrat delovali rokodelski delavnici. Prva, v Arhej, d.o.o., pod vodstvom mag. Matjaža Novšaka. V skrajnem jugozahodnem delu, je izpričana z ostanki kuri-ekipi so sodelovali še arheologi mag. Draško Josipo- šča, kosi odpadne jalovine in dvema kamnitima kalupoma vič, Rachel Novšak, Simona Tomažič, Jan Cvitkovič, Sašo za ulivanje. Sledi domnevne lončarske dejavnosti severo-Poglajen, Gregor Štibernik, Primož Predan, Tina Žerjal, zahodno od naselbinskega dela pa so kamnita ploščad ter Josip Burmaz, Nikša Vujnović, Zrinka Mileusnić, Gojko večje jame z ostanki kurišč. Tica ter absolventi in študentje arheologije Srečko Fir- št, Žiga Cimerman, Janez Rupnik, Lucija Grahek, Ivan Po opustitvi naselja so v starejši železni dobi obravnava-Maria Horvatin, Tomaž Fabec, Vedran Trgovčić, Klavdija no območje uporabili kot grobišče. Izkopali smo dve večji Zalar, Katja Hrobat in Tilen Podobnik. Za geološko spre-kamniti ploščadi v osi severovzhod–jugozahod, ob izteku mljavo je poskrbel dr. Tomaž Verbič. Vse faze raziskav je obeh pa grobove iz druge polovice 7. do druge polovice usklajevala Skupina za arheologijo na avtocestah Slo-5. stoletja pr. n. št. venije (SAAS), strokovni nadzor pa sta izvajala pristojni Po skoraj tisočletnem zatišju beležimo nekaj posamičnih konservator ZVKDS OE Ljubljana Boris Vičič ter ZVKDS najdb iz mlajšega rimskega obdobja (Konstantinov novec, OE Kranj dr. Milan Sagadin (Novšak et al. 2000; Novšak bronasta tehtnica in redki fragmenti lončenine), najmlajši et al. 2002). materialni sledovi na najdišču pa izhajajo iz edine zgodnje- Izsledki raziskav so pokazali, da je dogajanja v arheolo- srednjeveške zemljanke ter posameznih jam, ki kažejo na ških dobah v Podgorici v veliki meri narekovala voda. Na obljudenost prostora tudi v zgodnjenovoveškem obdobju. Podgorica, AAS 97, 2022 5 2Geomorfološki in geološki oris prostora Tomaž Verbič Podgorica je obmestno naselje v Ljubljani, ki leži na ravninskem delu med cesto Ljubljana−Domžale ter gozdnatim Podgarškim (Soteškim) hribom (sl. 1–4). Ob- močje sodi k južnemu delu Kamniško-Bistriške ravni, v širšem smislu pa v zgornjo Savsko ravan (Belec et al. 1998). Najdišče se nahaja na aluvialni ravnini, ki sta jo ob izlivu Ka- mniške Bistrice v Savo v pleistocenu oblikovali obe reki. Sava je danes od najdišča oddaljena približno 1,5 km, enako tudi Kamniška Bistrica. Po umiku obeh rek v smeri današnjih reč- nih korit je imel na razmere na najdišču največji vpliv potok Pšata. 1 Geografski položaj najdišča na DMR 100; ©GURS. V podlagi je na najdišču pretežno karbonatni peščen prod Peščen prod je na območju najdišča prekrit s pretežno drob-Kamniške Bistrice. Nekdanje (pleistocensko) sotočje Save nozrnatimi, peščeno-muljastimi, nekarbonatnimi aluvialnimi in Kamniške Bistrice je bilo južno od najdišča. Na obmo-naplavinami Pšate in drugih potokov. Debelina teh naplavin čju gradbenih del na avtocesti pri Šentjakobu je v podlagi je različna: od najmanj 40 cm do vsaj 160 cm, na številnih namreč pretežno karbonatni savski peščen prod. Prod Ka-mestih pa sonde prodnate podlage niso dosegle. Večinoma mniške Bistrice se od savskega proda najbolj očitno razlikuje je te naplavine zajela pedogeneza, tako da jih lahko opisu-po petrografski sestavi: savski prod za razliko od bistriškega jemo tudi kot pedostratigrafske enote. Tla na najdišču so vsebuje prodnike terciarnih predornin oziroma njihove tufe, pretežno ilovnata in jih uvrščamo med mlada obrečna tla hkrati pa tudi več prodnikov paleozojskih in mezozojskih siliciklastitov (kremenovih meljevcev, peščenjakov in konglo- meratov) kot bistriški. 2 Lega najdišča Podgorica (http://www.geopedia.si). 3 Položaj najdišča na trasi AC odseka SK 09 Šentjakob− Malence; podlaga TTN5, listi E242600A, E242700, E243600, E243700 in idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. Merilo 1 : 20 000. Podgorica, AAS 97, 2022 7 4 Pogled na najdišče Podgorica II. 5 Profil ob vzhodnem robu najdišča, južni del sektorja 1. 1 – prodnat pesek, bočno prehod v muljast pesek in peščen mulj; 2 – mulj; 3 – muljast pesek; 4 – peščen mulj. (kjer se je odvijala mlada aluvialna sedimentacija) ter med V severnem delu sektorja 1 sta bili izkopani dve sondi, po-ravninske psevdogleje (na nekoliko starejši aluvialni površini, globljeni do prodnate podlage. V prvi (sl. 6) sta bila nad predvsem na območju, kjer trasa izkopnega polja poteka peščenim prodom dva horizonta pokopanih tal. Nekdanja preko gozdička). tla so prekrili drobnozrnati poplavni sedimenti, katere je v celoti zajelo psevdooglejevanje. Na splošno lahko rečemo, da so bili erozijski in sedimentni aluvialni procesi na tem območju v pleistocenu in v holoce- nu izredno pestri. Na najdišču je bilo odkritih več potočnih strug, zapolnjenih z različnimi usedlinami. Na skoraj istem nivoju (nadmorski višini) se pojavljajo naplavine različnega nastanka in različne starosti. Običajno (npr. na Gorenjskem) so naplavine različne starosti in različnega nastanka med se- boj ločene z višjo ali nižjo ježo med dvema terasama. Tu takega primera ni. Vsaka napoved geoloških razmer samo nekaj metrov vstran ali za nekaj decimetrov v globino je na tem mestu zelo vprašljiva. Aluvialni procesi in geološke ter pedološke razmere na izkopnem polju Povsem v južnem delu sektorja 1 je bila vidna potočna stru- ga (SE 4) (sl. 5). Na njenem dnu je bil rumenkast prodnat pesek (10YR6/6), ki se je proti jugu in severu dvigoval proti površini. Bočno je prodnat pesek, ki je bil odložen v potoč- nem koritu, prehajal v muljast pesek in celo peščen mulj, ki se je odlagal na poplavni ravnini. Spodnje polnilo korita (2) je obsegalo temnejši (10YR4/2) mulj, ki je verjetno na- stal kot zapolnitev mrtvega rokava. Temna barva nakazuje na redukcijsko sedimentacijsko okolje. Nad njim je bil mu- ljast pesek (3), poplavni sediment. Navzgor je sledil peščen 6 Profil v prvi sondi v severnem delu sektorja 1. 1 – delno pre-mulj, prav tako poplavni sediment, po pedološki opredelitvi perel pretežno karbonaten peščen prod Kamniške Bistrice, obrečna tla (4). pokopan BC(b) horizont; 2 – peščen mulj s prodniki, pokopan B(b) horizont; 3 – zbita, težko gnetljiva ilovica, pokopan A(b) horizont; 4 – meljasta ilovica, psevdoglej, horizont Bg. 8 Podgorica, AAS 97, 2022 Precej drugačno je bilo stratigrafsko zaporedje v drugi son- se je, da je pH tal na območju, prekritem s psevdoglejem, di (sl. 7), samo približno 10 metrov jugovzhodno od prve. med 4,9 in 5,4. Torej so tla kisla, za razliko od tal severno od Tu je bila nad peščenim prodom Kamniške Bistrice nepo-struge 3 in južno do zgoraj omenjene druge sonde (sl. 7), sredno odložena nekarbonatna naplavina. Pokopana tla, ki kjer so mlada obrečna tla s pH med 6,1 in 6,3. Psevdoglej so verjetno tudi tu nastala na peščenem produ in pesku, so bila pred naplavljanjem mlajšega sedimenta erodirana. To je razumljivo, saj plast nakazuje na sediment, ki je na- stal v samem potočnem koritu (struga (SE 18)) s sorazmerno veliko hidravlično močjo, ki je lahko tudi erodiral podlago. Navzgor je bil odložen peščen sediment, ki nakazuje na od- laganje na obrežni sipini ob potočni strugi. Zaradi debelejše zrnatosti te naplavine ni zajelo psevdooglejevanje, kot je to primer pri meljasti ilovici (sl. 6) v prvi sondi. Severno od tu ( južni del sektorja 2), vse do struge 3 (SE 28) (sl. 8), se nadaljujejo razmere, podobne tistim v prej ome- njeni prvi sondi (sl. 6). Psevdoglej, pedološki horizont Bg (sl. 9), ki je nastal na peščeno-muljasti naplavini, je prekrival pokopana tla. Trasa večinoma potekal preko manjšega goz- 8 Struga SE 28, vzhodni profil izkopnega polja na robu da. Na tem delu najdišča smo merili tudi pH tal. Izkazalo gozdička; razmejuje psevdooglejena tla na jugu (desno) in mlada obrečna tla na severu (levo). 7 Profil v drugi sondi v severnem delu sektorja 1: 1 − 9 Obrečna tla (1) nastala na naplavini nad psevdoglejem (2), drobnozrnat pretežno karbonaten peščen prod in pesek, severno od struge 3. naplavina Kamniške Bistrice; 2 − nekarbonaten pesek, prodnato peščen mulj in muljast pesek; 3 − nekarbonaten oksidiran, rumenkast muljast pesek. Podgorica, AAS 97, 2022 9 je torej bolj ali manj omejen na gozdiček, skozi katerega poteka trasa avtoceste. Struga SE 28 je bila v reliefu vidna kot plitva depresija že pred arheološkimi izkopavanji. Zapolnjena je bila z mulja- stimi naplavinami. To polnilo nakazuje na sedimentacijo v mrtvem rokavu iz stoječe poplavne vode, ko struga ni bila več aktivna. Severno od struge 3 so tla mlada, obrečna (sl. 9). Aluvialna aktivnost se severneje izkazuje s še dvema strugama, ki po- tekata podobno kot omenjena, približno prečno na traso izkopnega polja. V podlagi teh strug so pokopana tla z gli- nasto-ilovnato teksturo. Ta del arheološkega najdišča so se- dimentacijski in erozijski procesi preoblikovali skozi celoten holocen, tudi v zgodovinskem obdobju. Naplavine na tem delu najdišča vsebujejo najdbe iz različnih obdobij. 10 Podgorica, AAS 97, 2022 3Historični oris prostora* Petra Vojaković Historični oris Podgorice in njene okolice pokaže, da je na Dragomlju (EŠD 13727; Turk 2002, 79–88; Turk 2003a, bilo območje privlačno za poselitev v vseh arheoloških 126–128) ter v le streljaj oddaljenem Šentpavlu pri Domža-obdobjih. Prva prisotnost človeka je na obravnavanem lah (EŠD 10649). Poleg zgodnjesrednjeveškega grobišča z območju izpričana v starejši oziroma mlajši kameni dobi, domnevno predromansko cerkvijo so bili na tem območju vendar le s posameznimi kamnitimi artefakti (Novšak odkriti tudi dobro ohranjeni ostanki ville rustice in grobišča 2003a, 216–218). Ravninski naselbini iz mlajše kamene iz 2. in 4. stoletja n. št. (Novšak 2003b, 253–255; Jerončič dobe pa sta bili odkriti na območju Dragomlja (EŠD 2005; Jerončič, Novšak 2006, 204–205; Novšak et al. 2017). 13727; Turk 2003a, 126–128; Turk, Svetličič 2005, 65–79) Bližnja okolica Podgorice (Pšata, Dragomelj) se tudi v sre-in Doba (EŠD 13750). V naselju Zaboršt (EŠD 13722) pa dnjeveških listinah omenja že zelo zgodaj. Prva znana še ravninska naselbina iz bakrene dobe. omemba Podgorice je iz listine Urlika III. Spanheima z dne V času pozne bronaste dobe je na lokacijah Podgorica (EŠD 1. 11. 1260, s katero je gospod Spanheimski samostanu v Bi-13728; Novšak 2003a, 216–218) in Dragomelj (EŠD 13727; stri podaril več hub, med drugim tudi hube iz Podgorice Turk 2003a, 126–128; Turk 2003b, 109–119) obstajalo živah- (Bizjak 2005). no ravninsko neutrjeno naselje, skozi katerega je tedaj tekla Podgorica je bila v 19. stoletju in velik del 20. stoletja kmetij-reka Pšata. Od naselja so se ohranili ostanki hiš, na obrobju sko območje. Z vzponom Ljubljane se je v tem naselju začel pa ostanki rokodelskih delavnic. Ravninska naselbina iz tega večati trg odjemalcev kmetijskih izdelkov. časa pa je bila odkrita tudi na Dobu (EŠD 13750). Po opustitvi naselja iz pozne bronaste dobe je bilo obrav- navano območje v Podgorici v času starejše železne dobe uporabljeno kot grobišče (Novšak 2003a, 216–218). Grobi- šču pripadajočo naselbino bi morda lahko videli v višinski naselbini − gradišču na Soteškem hribu (EŠD 14905), kjer so še danes lepo vidni ostanki obrambnih nasipov. Ostanki višinskih naselbin s pripadajočimi grobišči pa so bili odkriti tudi vzhodno od obravnavanega območja. Na zahodnem delu hriba Ajdovščina sta znani dve, in sicer Sela pri Ihanu (EŠD 13775) ter Zaboršt pri Dolu (EŠD 19584; Pavlin, Dular 2007, 65–120). Na vzhodnem robu hriba Ajdovščina pa še Podgora pri Dolskem (EŠD 19585). Manjša višinska naselbi- na je bila odkrita tudi na Kamnici – sv. Helena (EŠD 19586). Po daljši prekinitvi, ko je bilo obravnavano območje neposeljeno,1 lahko ponovno poselitev prostora časovno umestimo v obdobje zgodnjega srednjega veka. Iz tega časa so se ohranili ostanki zemljanke, ki jo radiokarbonska datacija oglja umešča v drugo polovico 6. stoletja ali prvo polovico 7. stoletja (Novšak 2002, 89–93; Novšak 2003a, 216–218). Sočasni ostanki poselitve pa so bili odkriti tudi * Povzeto po http://giskd6s.situla.org/giskd/. 1  Nekatere najdbe iz Podgorice nakazujejo na vsaj delno obljudenost prostora v rimskem obdobju (novci, bronasta tehtnica in odlomki lončenine, glej poglavje V. faza: Rimsko obdobje). Podgorica, AAS 97, 2022 11 4Predhodne arheološke raziskave, sondiranja Matjaž Novšak Arheološki potencial najdišča v Podgorici (AC odsek Pred začetkom samih izkopavanj je bilo 1200 m2 površja Šentjakob−Malence, med cestnima profiloma 180 in 186) znotraj zaščitenega terena intaktnega, na 1950 m2 je bil od-je bil ugotovljen pri nadzoru strojnega odstranjevanja stranjen vrhnji sloj, vendar brez večjih poškodb arheoloških humusa v oktobru 1999. Naročnik gradbenih del je bil struktur; na preostalih 450 m2 pa je strojni odriv posegel v o tem obveščen s strani ZVKDS, izvajalcu arheoloških geološko osnovo in morebitne strukture v celoti uničil. del (Arhej, d.o.o.) pa je bilo izdano naročilo za testno Pri intenzivnem terenskem pregledu (sl. 10) so bili najde-sondiranje terena do pridobitve zadostnih podatkov ni prazgodovinska lončenina in hišni lep tudi v predelu s za pripravo izvedbenega projekta zaščitnih izkopavanj. še neodstranjenim humusom (Tica 2000), s čimer je tudi ta Na osnovi štirih testnih jarkov, skupne površine 30 m2 predel postal aktualen za nadaljnje raziskave. (sl. 11), ki smo jih izkopali v decembru 1999, smo ocenili, da gre za prazgodovinsko najdišče, ki ga je potrebno pred nadaljevanjem gradbenih del v celoti izkopati (No- však 1999). 24 intaktna površina 23 uničeno 22 strojna odstranitev humusa 21 20 število fragmentov 19 1−4 18 5−15 17 16−50 16 > 50 15 kvadrant 5 × 5 m 14 13 12 Podgorica I. 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 G AÁ B C D E F H 10 Prikaz števila fragmentov prazgodovinske lončenine in hišnega lepa, odkritega pri intenzivnem terenskem pregledu območja. Merilo 1 : 1000. 12 Podgorica, AAS 97, 2022 raziskano območje 48 testni jarek 47 46 presek (P) 45 44 43 42 41 P 44 40 F 39 38 37 A 36 35 34 P 49 33 P 41 32 31 30 P 43 29 Podgorica II. 28 E D 27 26 B 25 P 93 C 24 23 B P 53 P 50 22 21 20 C 19 18 17 16 15 P 94 14 13 12 11 10 A 9 8 7 6 5 4 D 3 2 E 1 L K J 24 AA 23 A 22 B C 21 P 4 D Podgorica I. 20 E 19 F G 18 P 15 H 17 F 16 P 16 15 14 13 P 2012 11 P 13 10 9 8 7 6 5 P 18 4 3 2 1 P 1 G AÁ B C D E F H 11 Pregledane površine, lokacije testnih jarkov in presekov. Merilo 1 : 1500. Podgorica, AAS 97, 2022 13 5Predhodne arheološke raziskave, izkopavanja 5.1 Potek del Šentjakob–Blagovica – med profili 572–584). Najdišče je bilo odkrito pri arheološkem nadzoru zemeljskih del (Novšak Matjaž Novšak 1999; Josipovič 2000). Obseg najdišča se je ugotavljal posto- Podgorica 1 poma, sočasno z ostalimi gradbenimi deli na obeh odsekih. Temu primerno so se tudi izkopavanja izvajala po etapah: Zaščitna izkopavanja na območju sektorja 1 – Podgorica 1 Podgorica 1 – marec–maj 2000, Podgorica 2 – julij–oktober, so bila izvedena od 21. 3. do 21. 4. 1999. Strokovna dela je december 2000, Podgorica 3 – marec–maj 2001. opravilo podjetje Arhej, d.o.o. Delovni postopki, ki smo si Izkopavanja v predelu Podgorice 2 in 3 so skupaj zaobjela jih začrtali ob začetku del, so bili naslednji: površino 14.400 m2 (240 × 60 m), kar daje najdišču skupaj s • najprej smo opravili intenzivni terenski pregled na pre- predhodno raziskano površino obseg okoli 2 ha. Prvo eta- orani površini, kjer humus še ni bil odstranjen; po raziskav smo prilagodili želji naročnika za sprostitev kori- • sledila je strojna odstranitev humusa na tem delu; dorja po celotni dolžini najdišča v širini 7 m. Ta koridor v liniji • dela so se nato nadaljevala v obliki frontalnih izkopa- kv. AA je bil izkopan in sproščen v avgustu 2000. V nasle- vanj v predelih, ki so že v pripravljalni fazi nakazovali dnji fazi, do vključno decembra istega leta, smo raziskali 30 večji arheološki potencial (predvsem v okolici kamnite metrov široko območje cestnega telesa. Zadnja etapa naših strukture SE 3); raziskav je segla v stranska pasova, na severozahodni strani • sočasno smo strojno odstranili plasti v predelih, kjer je širine 8 metrov, na jugovzhodni pa 15 metrov. Ta del in s tem stratigrafija to dopuščala, in sicer do nivoja, predvide-celoten terenski del projekta smo zaključili sredi maja 2001. nega za ročno strganje; Ugotavljanje stratigrafske podobe najdišča in arheološkega • po strojnih posegih smo teren ročno očistili ter izkopali potenciala nasploh smo se sprva lotili s testnim jarkom širine morebitne arheološke plasti in strukture do geološke 1,5 m po celotni dolžini. Naknadno je bil prav ta jarek razšir-osnove; jen s transportnim koridorjem. • vzporedno z omenjenim smo testirali teren na preosta- lih mestih izven območja raziskav. Plast neposredno pod rušo smo stratigrafsko ročno izkopa- li, vrh peščene in psevdoglejeve geološke osnove postrgali, Pri intenzivne terenskem pregledu izven območja raziskav ugotovljene vkopane strukture izkopali ter testno preverili ge-so bili najdeni prazgodovinska lončenina in hišni lep tudi v ološko osnovo na več mestih (položaj testnih jarkov viden v predelu s še neodstranjenim humusom (Tica 2000), s čimer prilogi IX/3). Odkrite strukture smo dokumentirali fotografsko, je tudi ta predel postal aktualen za nadaljnje raziskave. fotogrametrično, z risbo in v primerih večjih struktur ali po- Celoten teren je bil izkopan do sterilne osnove in 21. 4. 2000 vezujočih se segmentov z vertikalno fotografijo z A-stativom. sproščen za nadaljnja gradbena dela. Skupno je bilo z arhe- Mersko podlago izkopavanjem smo izvedli v mreži 5 × 5 m. ološkim, deloma ročnim, deloma strojnim izkopom, odstra- Mreža je predstavljala podlago za zbiralne enote distribuci- njenih cca 950 m3 zemljine. je najdb. Od ostalih postopkov je bila na terenu opravljena Podgorica 2 in 3 tudi flotacija (vodno izpiranje)2 zemeljskega vzorca iz intak- tnih struktur. Postopki, opravljeni na terenu, so shranjeni v Arheološke raziskave na lokaciji Podgorica 2 in 3 predsta- enotnem zapisu baze podatkov, ki za celotno najdišče tvori vljajo nadaljevanje del, ki so sledila predhodno zaključenim arhiv, pripravljen za poizkopavalno obdelavo. izkopavanjem na Podgorici 1 (Novšak et al. 2000). Najdi- šče je vezan sklop, prečno razdeljen med ljubljansko in go- renjsko regijo. Pri investitorjevih projektih je obravnavan v ločenih odsekih (Podgorica 1 − AC odsek Šentjakob–Ma- lence – med profili 180 in 186; Podgorica 2 in 3 – AC odsek 2  Oznaka FL označuje številko vzorca flotacije. 14 Podgorica, AAS 97, 2022 5.2 Izsledki dobo, starejšo železno dobo, rimsko obdobje, zgodnjesre- dnjeveško in poznosrednjeveško oziroma zgodnjenovove- Petra Vojaković ško obdobje. V nadaljevanju najprej podajamo splošen stra- Glede na stratigrafsko sliko in podroben pregled najdb lah- tigrafski pregled najdišča, nato pa podrobneje opisujemo ko dogajanje na arheološkem najdišču strnemo v sedem najdene arheološke strukture (predvsem jame različnih oblik časovnih faz (sl. 12a–b), v katerih beležimo človekovo pri-in velikosti) ter najdbe v kronološkem sosledju od najstarejše sotnost na obravnavanem območju, in sicer v paleolitsko do najmlajše faze. obdobje, neolitsko obdobje, srednjo in pozno bronasto 48 L K 47 J 46 AA raziskano območje 45 A B 44 C 43 D I. faza: starejša kamena doba (posebne najdbe) 42 E F 41 G II. faza: mlajša kamena doba (struga) 40 H 39 II. faza: mlajša kamena doba (posebne najdbe) 38 37 III. faza: pozna bronasta doba (struga) 36 35 III. faza: pozna bronasta doba (naselbina) 34 33 III. faza: pozna bronasta doba (domnevni objekti) 32 31 IV. faza: starejša železna doba (grobišče) 30 29 VI faza: rimsko obdobje (struga) 28 27 VI. faza: zgodnji srednji vek (naselbina) 26 25 24 VII. faza: novi vek 23 22 21 20 19 18 17 16 15 14 13 12 11 10 9 Podgorica II. 8 7 6 5 4 3 2 1 L K J 24 AA 23 A 22 B C 21 D 20 E 19 F G 18 H 17 16 15 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 Podgorica I. 4 3 2 1 G AÁ B C D E F H 12a Komulativni načrt najdišča z označenimi vsemi fazami. Merilo 1 : 2000. Podgorica, AAS 97, 2022 15 48 L K 47 J 46 AA 45 A B 44 C 43 D 42 E F 41 G 40 H 72 39 38 37 Objekt J 36Objekt N 35 34 33 Objekt O Objekt L 32 31 42 Objekt E 30 40 41 Podgorica II. 35 29 28 Objekt K 27 Objekt M 26 Objekt C 25 Objekt A 24 23 22 21 20 28 19 18 Objekt B 17 16 Objekt U 15 Objekt T 14 13 12 Objekt P 11 10 raziskano območje Objekt R I. faza: starejša kamena doba (posebne najdbe) 9 Objekt S II. faza: mlajša kamena doba (struga) 8 II. faza: mlajša kamena doba (posebne najdbe) 7 III. faza: pozna bronasta doba (struga) III. faza: pozna bronasta doba (naselbina) 6 III. faza: pozna bronasta doba (domnevni objekti) 5 IV. faza: starejša železna doba (grobišče) 4 VI faza: rimsko obdobje (struga) 3 Objekt D VI. faza: zgodnji srednji vek (naselbina) VII. faza: novi vek 2 1 L K J 24 AA 23 A 22 B C Gomila 2 21 D 20 E 19 F G Podgorica I. 18 H 17 18 = 24 16 15 14 Gomila 1 13 Objekt F 12 11 10 Objekt G 9 8 7 6 Objekt H 5 4 3 2 Objekt I 4 1 G AÁ B C D E F H 12b Detajlni kompozitni načrt najdišča. Merilo 1 : 750. 16 Podgorica, AAS 97, 2022 48 L K 47 J 46 AA 45 A B 44 C 43 D 42 E F 41 G 40 H 72 39 38 37 Objekt J 36Objekt N 35 34 33 Objekt O Objekt L 32 31 42 Objekt E 30 40 41 Podgorica II. 35 29 28 Objekt K 27 Objekt M 26 Objekt C 25 Objekt A 24 23 22 21 20 28 19 18 Objekt B 17 16 Objekt U 15 Objekt T 14 13 12 Objekt P 11 10 Objekt R 9 Objekt S 8 7 6 5 4 3 Objekt D 2 1 L K J 24 AA Podgorica, AAS 97, 2022 17 23 A 22 B C Gomila 2 21 D 20 E 19 F G Podgorica I. 18 H 17 18 = 24 16 15 14 Gomila 1 13 Objekt F 12 11 10 Objekt G 9 8 7 6 Objekt H 5 4 3 2 Objekt I 4 1 G AÁ B C D E F H SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) rjave barve SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) SE 8 − geološka podlaga kamen SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) rjave barve SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) SE 8 − geološka podlaga SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska kamen SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) rjave barve SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) SE 8 − geološka podlaga H23 H22 H21 H20 H19 H18 H17 H16 H 5 H14 H13 H12 H11 H10 H9 H8 H7 H6 H5 H4 kamen 1 1 1 z = 283,39 1 5 1 1 1 2 2 5 2 2 2 SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska 8 H23 H22 H21 H20 H19 H18 8 H17 H16 H 5 H14 H13 H12 H11 H10 H9 H8 H7 H6 H5 H4 SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) rjave barve SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) 1 1 1 SE 8 − geološka podlaga z = 283,39 1 5 1 1 1 2 2 5 2 kamen 2 2 H23 H22 H21 H20 H19 H18 H17 H16 H 5 H14 H13 H12 H11 H10 H9 H8 H7 H6 H5 H4 8 8 1 1 1 z = 283,39 1 5 1 1 1 2 2 5 2 2 2 8 8 H23 H22 H21 H20 H19 H18 H17 H16 H 5 H14 H13 H12 H11 H10 H9 H8 H7 H6 H5 H4 1 1 1 z = 283,39 1 5 1 1 1 2 2 5 2 2 2 8 8 13a Presek P 18. Merilo 1 : 100. SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) SE 8 − geološka podlaga kamen C24 B24 z = 284,11 1 5 5 8 13b Presek P 4. Merilo 1 : 100. 18 Podgorica, AAS 97, 2022 SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) rjave barve SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) SE 8 − geološka podlaga kamen SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) rjave barve SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) SE 8 − geološka podlaga H23 H22 H21 H20 H19 H18 H17 H16 H 5 H14 H13 H12 H11 H10 H9 H8 H7 H6 H5 H4 kamen 1 1 1 z = 283,39 1 5 1 1 1 2 2 5 2 2 2 SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska 8 8 SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) rjave barve SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) SE 8 − geološka podlaga kamen H23 H22 H21 H20 H19 H18 H17 H16 H 5 H14 H13 H12 H11 H10 H9 H8 H7 H6 H5 H4 1 SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska 1 1 z = 283,39 1 5 1 1 1 SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) rjave barve 2 2 5 2 2 2 SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) 8 8 SE 8 − geološka podlaga kamen H23 H22 H21 H20 H19 H18 H17 H16 H 5 H14 H13 H12 H11 H10 H9 H8 H7 H6 H5 H4 1 1 1 z = 283,39 1 5 1 1 1 2 2 5 2 2 2 8 8 H23 H22 H21 H20 H19 H18 H17 H16 H 5 H14 H13 H12 H11 H10 H9 H8 H7 H6 H5 H4 1 1 5.3 Splošna stratigrafska slika 1 z = 283,39 SE 2 1 5 dokumentirana še plast z večjo vsebnostjo prazgodo- 1 1 1 2 2 2 vinske lončenine (SE 6; G212–G213). 5 2 2 Petra Vojaković 8 Plast SE 2 so prekrili površinski sloji – plast rjavega do temno 8 Primarno geološko podlago na najdišču predstavlja plast rjavega meljastega peska (SE 1),3 ki je bila v začetnih 130 m kamniško bistriškega proda (SE 8). V kv. H8 je bila v njej strojno odstranjena pred začetkom arheoloških raziskav. odkrita naravna zajeda (SE 26). Nad njo se je po celotni površini formirala od 40 do 160 cm debela plast rumene mivke (SE 5), ki je aluvialnega nastanka. Plast je po zgradbi naravnega izvora, a hkrati zaradi uničenih oziroma neo- 3  Slednja je bila v začetnih 130 m orana (sektor 1), v naslednjih 110 m hranjenih hodnih površin predstavlja površino, v kateri smo je predstavljala plitva gozdna tla (sektor 2 in 3), v zadnjih 130 m, proti zasledili večino jam in struktur (sl. 13a–e). Na površini so današnjem koritu reke Pšate, pa je bil neobdelan travniško močvirnat ležali tudi posamezni odlomki prazgodovinske lončenine. teren (sektor 3). Skladno z očitno razliko sodobnih tal se je po tej meji Nad SE 5 je ležala do 35 cm debela plast peščenega me-ločila tudi geološka podlaga. Pod gozdnimi tlemi je bila tanka peščena lja rjave do svetlo rjave barve (SE 2), ki na celotni površini plast naložena na lesiviranih spranih geoloških tleh, ki jo predstavlja otok psevdogleja z velikim deležem gline. Ta podlaga tudi zaradi svoje raziskanega terena predstavlja vmesni sloj med površinskim intenzivne kislosti (pH med 4,9 in 5,2; Verbič 2000b, 4) ni bila primer-slojem in geološko osnovo. Plast je vsebovala celoten nabor na za obdelavo. Na travnatem območju, nekako od linije kvadrantov arheoloških najdb (G214–G338) in zaradi zunanjih dejav- 24 proti severu, je bila paleoreliefna dinamika precej bolj izrazita. Pri nikov (razlik v geološki podlagi, neenakomernega napla-oblikovanju površja, nanosih in eroziji plasti je očitno glavno vlogo vljanja, različne površinske obdelave) nima enotne podobe, odigrala voda. Že neposredno ob robu gozda je pravokotno na traso vendar pa nam te razlike ne omogočajo podrobnejše členi- potekala struga, ki so jo do globine skoraj 2 m zapolnili peščeni depoziti, v katerih smo našli predvsem rimskodobne najdbe. Severno od tve (sl. 13a–e). Zato je obravnavana kot enoten sloj in pred- tod smo zasledili še tri takšna korita (ne sicer tako izrazita). Vsa tri so stavlja ostanke hodne površine šeste, sedme in osme faze. verjetno starejšega nastanka. Brežine teh so bile naknadno zabrisane, Na območju kv. C−D15–16 je bila v spodnjem delu plasti tako da smo jih le stežka ločevali od naknadnih nanosov. Podgorica, AAS 97, 2022 19 SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) rjave barve SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) SE 24 − struga SE 27 − shrambna/odpadna jama SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) rjave barve SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) G5 G6 G7 G8 G9 G10 G11 G12 G13 G14 G15 G16 G17 G18 G19 G20 G21 G22 G23 G24 SE 24 − struga 1 SE 27 − shrambna/odpadna jama z = ? 2 1 1 1 27 2 1 1 27 5 5 5 5 2 5 2 5 24 5 SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) rjave barve SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) G5 G6 G7 G8 G9 G10 G11 G12 G13 G14 G15 G16 G17 G18 G19 G20 G21 G22 G23 G24 SE 24 − struga 1 SE 27 − shrambna/odpadna jama z = ? 2 1 1 1 27 2 1 1 27 5 5 5 5 2 5 2 5 24 5 G5 G6 G7 G8 G9 G10 G11 G12 G13 G14 G15 G16 G17 G18 G19 G20 G21 G22 G23 G24 1 z = ? 2 1 1 1 27 2 1 1 27 5 5 5 5 2 5 2 5 24 5 13c Presek P 20. Merilo 1 : 100. 20 Podgorica, AAS 97, 2022 SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) rjave barve SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) SE 24 − struga SE 27 − shrambna/odpadna jama SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) rjave barve SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) G5 G6 G7 G8 G9 G10 G11 G12 G13 G14 G15 G16 G17 G18 G19 G20 G21 G22 G23 G24 SE 24 − struga 1 SE 27 − shrambna/odpadna jama z = ? 2 1 1 1 27 2 1 1 27 5 5 5 5 2 5 2 5 24 5 SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) rjave barve SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) G5 G6 G7 G8 G9 G10 G11 G12 G13 G14 G15 G16 G17 G18 G19 G20 G21 G22 G23 G24 SE 24 − struga 1 SE 27 − shrambna/odpadna jama z = ? 2 1 1 1 27 2 1 1 27 5 5 5 5 2 5 2 5 24 5 G5 G6 G7 G8 G9 G10 G11 G12 G13 G14 G15 G16 G17 G18 G19 G20 G21 G22 G23 G24 1 z = ? 2 1 1 1 27 2 1 1 27 5 5 5 5 2 5 2 5 24 5 Podgorica, AAS 97, 2022 21 SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) rjave barve SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) SE 8 − geološka podlaga SE 28 − struga SE 61 − struga SE ? kamen SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) rjave barve SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) rjave barve SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) rjave bar SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) ve SE 8 − geološka podlaga A B SE 8 − geološka podlaga z = 284,79 K12 K13 SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) K14 K15 K16 K17 K18 K19 K20 K21 K22 K23 SE 28 − struga SE 8 − geološka podlaga SE 28 − struga 1 1 1 SE 61 − struga SE 28 − struga SE 61 − struga 2 2 1 2 SE ? SE 61 − struga SE ? 2 kamen SE ? kamen SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska kamen SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) rjave barve SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) A B A z = 284,79 K12 K13 K14 K15 B K16 K17 K18 K19 K20 K21 K22 K23 z = 284,79 K12 K13 K14 K15 K16 K17 K18 K19 K20 K21 K22 K23 SE 8 − geološka podlaga K23 C A B z = 284,79 K12 K24 K13 K25 K14 1 K26 K15 K27 K16 K28 D K17 1 K29 K18 K19 1 K20 K21 K22 K23 SE 28 − struga 1 1 1 2 2 2 1 SE 61 − struga 2 1 2 2 1 1 1 2 2 2 2 2 1 SE ? 2 2 2 kamen z = 282,87 28 5 61 5 8 8 ? A C B D z = 284,79 K12 K13 K14 K15 K16 K17 K18 K19 K20 K21 K22 K23 K23 C K24 K25 K26 K27 K28 D K29 K23 K24 K25 K26 K27 K28 K29 1 1 1 K23 C K24 K25 K26 K27 K28 D K29 2 2 1 2 2 2 2 2 2 28 61 2 z = 282,87 5 5 z = 282,87 28 5 61 5 8 8 K31 E K32 K33 2 K34 K35 K36 ? K37 K38 K39 F K40 8 8 ? z = 282,87 28 5 61 5 8 8 ? 2 2 z = 283,87 2 2 2 5 K23 C K24 K25 K26 K27 K28 D K29 ? 5 5 5 ? 5 107 8 2 2 E F K31 E K32 28 K33 61 K34 K35 K36 K37 K38 K39 K31 K32 F K40 K33 K34 K35 K36 K37 K38 K39 K40 z = 282,87 5 5 8 8 ? K31 E K32 K33 K34 K35 K36 K37 K38 K39 F K40 2 2 2 2 z = 283,87 2 2 z = 283,87 2 2 2 2 5 2 2 5 z = 283,87 2 2 2 ? 5 5 5 ? ? 5 5 5 5 ? 5 107 107 5 ? 8 5 5 5 ? 8 5 107 8 K31 E K32 K33 K34 K35 K36 K37 K38 K39 F K40 2 2 z = 283,87 2 2 2 5 ? 5 5 5 ? 5 107 8 13d Presek P 93. Merilo 1 : 100. 22 Podgorica, AAS 97, 2022 SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) rjave barve SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) SE 8 − geološka podlaga SE 28 − struga SE 61 − struga SE ? kamen SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) rjave barve SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) rjave barve SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) rjave bar SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) ve SE 8 − geološka podlaga A B SE 8 − geološka podlaga z = 284,79 K12 K13 SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) K14 K15 K16 K17 K18 K19 K20 K21 K22 K23 SE 28 − struga SE 8 − geološka podlaga SE 28 − struga 1 1 1 SE 61 − struga SE 28 − struga SE 61 − struga 2 2 1 2 SE ? SE 61 − struga SE ? 2 kamen SE ? kamen SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska kamen SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) rjave barve SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) A B A z = 284,79 K12 K13 K14 K15 B K16 K17 K18 K19 K20 K21 K22 K23 z = 284,79 K12 K13 K14 K15 K16 K17 K18 K19 K20 K21 K22 K23 SE 8 − geološka podlaga K23 C A B z = 284,79 K12 K24 K13 K25 K14 1 K26 K15 K27 K16 K28 D K17 1 K29 K18 K19 1 K20 K21 K22 K23 SE 28 − struga 1 1 1 2 2 2 1 SE 61 − struga 2 1 2 2 1 1 1 2 2 2 2 2 1 SE ? 2 2 2 kamen z = 282,87 28 5 61 5 8 8 ? A C B D z = 284,79 K12 K13 K14 K15 K16 K17 K18 K19 K20 K21 K22 K23 K23 C K24 K25 K26 K27 K28 D K29 K23 K24 K25 K26 K27 K28 K29 1 1 1 K23 C K24 K25 K26 K27 K28 D K29 2 2 1 2 2 2 2 2 2 28 61 2 z = 282,87 5 5 z = 282,87 28 5 61 5 8 8 K31 E K32 K33 2 K34 K35 K36 ? K37 K38 K39 F K40 8 8 ? z = 282,87 28 5 61 5 8 8 ? 2 2 z = 283,87 2 2 2 5 K23 C K24 K25 K26 K27 K28 D K29 ? 5 5 5 ? 5 107 8 2 2 E F K31 E K32 28 K33 61 K34 K35 K36 K37 K38 K39 K31 K32 F K40 K33 K34 K35 K36 K37 K38 K39 K40 z = 282,87 5 5 8 8 ? K31 E K32 K33 K34 K35 K36 K37 K38 K39 F K40 2 2 2 2 z = 283,87 2 2 z = 283,87 2 2 2 2 5 2 2 5 z = 283,87 2 2 2 ? 5 5 5 ? ? 5 5 5 5 ? 5 107 107 5 ? 8 5 5 5 ? 8 5 107 8 K31 E K32 K33 K34 K35 K36 K37 K38 K39 F K40 2 2 z = 283,87 2 2 2 5 ? 5 5 5 ? 5 107 8 Podgorica, AAS 97, 2022 23 SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) rjave barve SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska SE 8 − geološka podlaga SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) SE 28 − struga rjave barve SE 61 − struga SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) SE 113 − shrambna/odpadna jama SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska SE 8 − geološka podlaga SE ? SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) SE 28 − struga kamen keramika drevo rjave barve SE 61 − struga SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) SE 113 − shrambna/odpadna jama SE 8 − geološka podlaga SE ? A B SE 28 − struga H47 H46 H45 H44 H43 H42 H41 H40 H39 H38 H37 H36 SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska kamen keramika drevo SE 61 − struga ? SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) 2 2 rjave barve SE 113 − shrambna/odpadna jama z = 282,47 2 2 ? 5 5 ? SE ? SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) A SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska 2 ? ? 8 B SE 8 − geološka podlaga kamen keramika drevo H47 H46 H45 ? H44 2 H43 H42 H41 H40 H39 H38 H37 H36 SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) 8 SE 28 − struga ? rjave barve 2 2 SE 61 − struga z = 282,47 2 SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) 2 ? 5 5 SE 113 − shrambna/odpadna jama A ? H47 H46 H45 H44 H43 H42 H41 SE 8 − geološka podlaga B 2 H40 H39 H38 ? H37 H36 ? 8 SE ? ? 2 ? SE 28 − struga 8 SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska kamen keramika drevo SE 61 − struga 2 SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska 2 z = 282,47 2 2 ? SE 113 − shrambna/odpadna jama ? 5 5 rjave barve SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) 2 ? ? 2 SE ? ? 8 SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) rjave barve C D A kamen keramika dr H34 H33 evo H32 H31 H30 B 8 H29 H28 H27 H26 H25 H24 H23 H22 H21 H20 H19 H18 H17 H16 H15 H14 SE 8 − geološka podlaga SE 5 − plast rumene mivke (aluvij)H47 H46 H45 H44 H43 H42 H41 H40 H39 H38 H37 H36 SE 28 − struga SE 8 − geološka podlaga ? 2 61 1 ? 2 SE 61 − struga SE 28 − struga 2 1 2 2 2 5 5 z = 282,47 2 ? ? A 2 5 2 2 5 B 2 5 SE 113 − shrambna/odpadna jama SE 61 − struga 2 ? H47 z = 283,04 C H46 H45 H44 H43 H42 H41 5 H40 H39 H38 H37 H36 5 113 D ? H34 H33 H32 5 8 H31 H30 H29 H28 H27 H26 H25 5 H24 28H23 ? H22 H21 H20 H19 H18 H17 H16 H15 H14 SE ? SE 113 − shrambna/odpadna jama ? 2 5 8 ? 8 2 kamen keramika drevo SE ? 8 8 61 2 1 ? z = 282,47 2 2 ? 5 1 2 5 2 kamen keramika drevo ? 2 C 2 2 2 2 ? ? 8 2 5 5 5 D H34 H33 H32 H31 H30 H29 z = 283,04 H28 H27 ? H26 H25 2 H24 H23 H22 5 5 H21 H20 H19 H18 H17 H16 H15 113 H14 5 8 28 A B 5 5 ? 8 H47 H46 H45 H44 H43 H42 H41 H40 H39 H38 H37 H36 1 A 61 ? 8 B 8 ? H47 H46 H45 H44 H43 H42 H41 H40 2 2 2 2 H39 H38 H37 H36 1 2 2 2 2 5 5 5 z = 283,04 2 2 ? 5 5 z = 282,47 2 ? 5 5 2 113 ? 5 C 5 2 5 28 ? D 2 ? z = 282,47 ? 2 2 H34 H33 H32 8 H31 H30 H29 H28 ? 8 5 H27 H26 H25 5 ? 2 ? H24 H23 H22 H21 H20 H19 H18 H17 H16 H15 H14 2 8 8 ? 8 ? 8 ? 2 61 8 1 ? 1 2 2 2 E C 2 2 2 5 F 5 D 2 5 z = 283,04 H34H12 H11 H33 H10 H32 H9 H31 H8 H30 H7 H29 H6 H28 H5 5 H27 H4 113 H26 H3 H25 H2 H24 H1 H23 H22 H21 H20 H19 H18 H17 H16 H15 H14 5 5 28 ? 1 5 1 1 5 8 61 1 ? 2 ? 2 2 8 8 2 2 1 2 2 5 5 2 2 2 5 5 2 5 2 5 5 5 z = 283,04 E 5 z = 283,04H12 H11 H10 H9 H8 H7 H6 H5 5 H4 H3 113 5 H2 F H1 28 5 5 ? C 1 8D 1 1 H34 H33 H32 H31 H30 H29 H28 H27 H26 H25 H24 H23 H22 H21 H20 H19 8 8 H18 H17 H16 H15 H14 C 2 ? 2 2 D 2 H34 H33 H32 H31 H30 H29 H28 H27 H26 H25 H24 5 H23 H22 1 5 H21 H20 5 H19 2 H18 H17 H16 H15 H14 61 E 5 5 ? H12 H11 H10 H9 1 H8 H7 H6 F z = 283,04 H5 H4 2 H3 H2 2 H1 2 2 2 2 61 5 5 1 ? 2 5 1 5 1 1 1 2 2 z = 283,04 5 2 113 2 2 5 28 ? 2 2 ? 2 5 5 5 5 5 z = 283,04 2 2 8 5 2 2 5 113 5 5 5 5 5 28 5 8 8 5 5 ? z = 283,04 8 E 8 8 H12 H11 H10 H9 H8 H7 H6 H5 H4 H3 H2 F H1 1 1 1 2 ? 2 2 2 5 5 5 E 2 H12 H11 H10 5 H9 5 H8 H7 H6 H5 H4 H3 H2 F H1 z = 283,04 1 1 1 2 ? 2 2 2 5 5 5 2 5 5 z = 283,04 E H12 H11 H10 H9 H8 H7 H6 H5 H4 H3 H2 F H1 E H12 1 H11 H10 H9 1 H8 1 H7 H6 H5 H4 H3 H2 F H1 2 ? 1 2 2 2 1 1 5 5 5 2 5 5 2 ? 2 2 2 z = 283,04 5 5 5 2 5 5 z = 283,04 13e Presek P 94. Merilo 1 : 100. 24 Podgorica, AAS 97, 2022 SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) rjave barve SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska SE 8 − geološka podlaga SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) SE 28 − struga rjave barve SE 61 − struga SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) SE 113 − shrambna/odpadna jama SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska SE 8 − geološka podlaga SE ? SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) SE 28 − struga kamen keramika drevo rjave barve SE 61 − struga SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) SE 113 − shrambna/odpadna jama SE 8 − geološka podlaga SE ? A B SE 28 − struga H47 H46 H45 H44 H43 H42 H41 H40 H39 H38 H37 H36 SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska kamen keramika drevo SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska SE 61 − struga ? SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) 2 2 rjave barve SE 113 − shrambna/odpadna jama z = 282,47 2 2 rjave barve ? 5 5 ? SE ? SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) A SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska 2 ? ?SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) 8 B SE 8 − geološka podlaga kamen keramika drevo H47 H46 H45 ? H44 2 H43 H42 H41 H40 H39 H38 H37 H36 SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) SE 8 − geološka podlaga 8 SE 28 − struga ? rjave barve SE 28 − struga 2 2 SE 61 − struga z = 282,47 2 SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) 2 SE 61 − struga ? 5 5 SE 113 − shrambna/odpadna jama A ? H47 H46 H45 H44 H43 H42 H41 SE 8 − geološka podlaga B 2 H40 H39 H38 ? H37 H36 ?SE 113 − shrambna/odpadna jama 8 SE ? ? 2 ? SE 28 − struga SE ? 8 SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska kamen keramika drevo SE 61 − struga 2 2 SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) kamen keramika drevo z = 282,47 2 2 ? SE 113 − shrambna/odpadna jama ? 5 5 rjave barve 2 ? ? 2 SE ? ? 8 C D SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) A kamen keramika dr H34 H33 evo H32 H31 H30 B 8 H29 H28 H27 A H26 H25 H24 H23 H22 H21 H20 H19 H18 H17 B H16 H15 H14 SE 8 − geološka podlaga H47 H46 H45 H44 H43 H42 H41 H40 H39 H38 H37 H36 H47 H46 H45 H44 H43 H42 H41 H40 H39 H38 H37 H36 SE 28 − struga ? 2 61 1 ? ? 2 1 2 2 2 SE 61 − struga 2 2 2 5 5 z = 282,47 2 2 ? ? A 2 5 2 2 5 2 B 2 5 SE 113 − shrambna/odpadna jama z = 282,47 ? 5 5 2 ? H47 z = 283,04 C H46 H45 H44 H43 H42 H41 5 H40 H39 H38 H37? H36 5 113 D ? H34 H33 H32 SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska 5 8 H31 H30 H29 H28 H27 2 H26 H25 5 ? H24 28H23 ? H22 ? H21 H20 H19 8 H18 H17 H16 H15 H14 SE ? ? 2 5 8 ? 8 ? 2 SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) 2 kamen keramika drevo 8 8 8 61 2 1 ? rjave barve z = 282,47 2 2 ? 5 1 2 5 2 ? 2 C 2 2 2 SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) 2 ? ? 8 2 5 5 5 D H34 H33 H32 H31 H30 H29 z = 283,04 H28 H27 ? H26 H25 2 H24 H23 H22 SE 8 − geološka podlaga 5 5 H21 H20 H19 H18 H17 H16 H15 113 H14 5 8 28 A B 5 5 ? SE 28 − struga 8 H47 H46 H45 H44 H43 H42 H41 H40 H39 H38 H37 H36 61 1 ? 8 8 1 SE 61 − struga 2 2 ? 2 2 2 2 2 2 5 5 5 z = 283,04 2 SE 113 − shrambna/odpadna jama 2 5 5 113 z = 282,47 2 ? 5 5 5 28 ? 5 SE ? C 5 ? 2 ? ? 8 8 D H34 H33 H32 H31 H30 H29 H28 H27 H26 H25 H24 H23 H22 H21 C kamen keramika drevo H20 H19 H18 H17 H16 H15 H14 D ? 2 8 8 H34 H33 H32 H31 H30 H29 H28 H27 H26 H25 H24 H23 H22 H21 H20 H19 H18 H17 H16 H15 H14 8 61 1 ? 1 1 2 61 ? 2 2 E C 1 2 2 2 2 2 5 F 5 D 2 5 2 A 2 2 2 5 B 5 z = 283,04 H34H12 H11 H33 H10 H32 H9 H31 H8 H30 H7 H29 H6 H47 H28 H5 5 H46 H27 H4 H45 113 H26 H3 H44 H25 H2 H43 H24 H1 H42 H23 H41 H22 H40 H21 H39 H20 H38 H19 H37 H18 H36 H17 2 5 H16 H15 H14 5 5 5 28 ? 1 z = 283,04 5 113 5 1 1 5 5 28 ? 8 5 61 ? 5 1 ? 2 ? 2 2 8 2 8 8 2 2 1 2 2 2 5 5 2 2 2 5 z = 282,47 5 8 8 2 5 2 2 2 5 5 ? 5 5 5 z = 283,04 E ? 5 z = 283,04H12 H11 H10 H9 H8 H7 H6 H5 52 H4 H3 113 ? 5 H2 F H1 28 ? 8 5 5 ? ? 2 C 1 8D 1 1 8 H34 H33 H32 H31 H30 H29 H28 H27 H26 H25 H24 H23 H22 H21 H20 H19 8 8 H18 H17 H16 H15 H14 2 ? 2 2 2 5 1 5 5 2 61 E 5 5 ? H12 H11 H10 H9 1 H8 H7 H6 F z = 283,04 H5 H4 2 H3 H2 2 H1 2 2 2 2 2 5 5 1 5 5 1 1 z = 283,04 5 113 5 28 ? 2 ? 5 5 2 2 2 8 5 5 5 2 5 5 8 8 z = 283,04 E C D H12 H11 H10 H9 H8 H7 H6 H5 H4 H3 H2 F H1 E H34 H33 H12 H11 H32 H10 H31 H9 H30 H8 H29 H7 H28 H6 H27 H5 H26 H4 H25 H3 H24 H2 F H23 H1 H22 H21 H20 H19 H18 H17 H16 H15 H14 1 1 1 1 1 1 2 1 ? 61 2 2 2 ? 2 ? 2 2 2 1 2 5 5 5 E 2 2 2 2 5 5 H12 H11 H10 5 H9 5 H8 H7 2 2 2 2 5 z = 283,04 H6 H5 H4 5 H3 H2 F H1 5 5 5 5 5 z = 283,04 5 113 1z = 283,04 5 28 5 1 5 1 ? 2 8 ? 2 2 2 8 8 5 5 5 2 5 5 z = 283,04 E H12 H11 H10 H9 H8 H7 H6 H5 H4 H3 H2 F H1 1 1 1 2 ? 2 2 2 5 5 5 2 5 5 z = 283,04 E H12 H11 H10 H9 H8 H7 H6 H5 H4 H3 H2 F H1 1 Podgorica, AAS 97, 2022 25 1 1 2 ? 2 2 2 5 5 5 2 5 5 z = 283,04 raziskano območje posebne najdbe 48 47 46 45 44 43 42 G225 G223 41 G227 40 39 38 37 36 G29 35 34 33 G2 32 G339 31 G1 G226 G28 30 G30 G127 29 G31 G224 G27 28 27 G232 26 25 24 G46 23 22 21 20 19 18 G141 17 16 15 14 13 12 11 Podgorica II. 10 9 8 7 6 5 4 G222 3 G216 2 G221 G218 1 G220 G219 L G229 K G171 J G217 24 G230 AA 23 A G228 22 B C 21 D G215 20 E G190 19 F G 18 H 17 16 15 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 Podgorica I. 1 G AÁ B C D E F H 14 Razprostranjenost paleolitskih najdb, I. faza. Merilo 1 : 1500. 26 Podgorica, AAS 97, 2022 5.4 Poselitvene faze • eno orodje z izjedo [42] (G127), • en jezičast pestnjak (2/3 ohranjen) (G215), 5.4.1 I. faza: starejša kamena doba, • en mandljast pestnjak (G27), paleolitik • med ostalimi odbitki (G2, G30, G221, G222, G223, G225, G227, G232) so zastopani tudi nakovalski odbitki Draško Josipovič (clactonienski) (G29, G31, G224, G226, G339), Sledi najstarejših dejavnosti na tem prostoru predstavlja 51 • ostanki prodnikov (G220, G229), razbitin (G171, G190, kamnitih artefaktov (sl. 14), ki bi po svojem videzu in tipo-G228, G230) in jedra (G46) pa kažejo, da so izdelovalci loški opredelitvi pripadali starejšemu paleolitiku (G1–G2, uporabljali prodnike večjih velikosti. G27–G31, G46, G127, G141, G171, G190, G215–G232, Tipološko so orodja značilna za starejši paleolitik, iz časa G339). Odkriti so bili v osrednjem delu najdišča (sl. 14), ve-srednjega pleistocena. Podobne najdbe so doslej našli še čina v/na plasti (SE 2, SE 5), nekaj v nekdanji strugi potoka na nekaterih drugih evropskih najdiščih: Vörteszöllesz (Ma- (SE 40), dva v jami (SE 95, SE 108), dva pa v kamniti zgostitvi džarska), Billingsleben in Mauer (Nemčija), Przletice (Če- (SE 99, SE 126). Glede na lego domnevamo, da so bile vse ška – Moravska), Šandalija (Hrvaška – Istra). V evolucijskem omenjene najdbe odkrite v sekundarni legi.4 razvoju človeka tovrstno kulturo izdelave orodij pripisuje- Najdbe5 mo dvema doslej odkritima vrstama človeka: pitecantrop ( Homo erectus) in predsapientna oblika modernega človeka Od 51 kamnitih artefaktov je deset tipološko opredeljenih ( Homo sapiens steinheimensis). kot orodje, od tega: Večina orodij in odbitkov je iz silificiranih tufitov, ki so manj • en levallois odbitek [1] (G1), kakovostna surovina (za razliko od mlajšepalolitskih orodij • dve ravni strgali [9] (G28, G141), – puščic ipd., ki so narejene iz čvrstejše, drobnozrnate su- • eno vbočeno strgalo [11] (G216), rovine), najverjetneje nabrane v porečju Kamniške Bistrice. • eno izbočeno strgalo [10] (G217), Le poškodovan pestnjak (G215) in razbitina (G220) sta iz • dva prodnjaka [59] (G218, G219), rdečkastega kremenovega porfirja, katerega provenienca je dolina reke Kokre. 4  Na kar nakazuje tudi luminiscenčno datiranje (glej poglavje Luminiscenčno datiranje). 5  Slovensko izrazoslovje za tipološke liste paleolitskih kamenih orodij 5.4.2 II. faza: Mlajša kamena doba, je pri nas pred desetletji po vsesplošno priznanem in uveljavljenem neolitik francoskem vzorcu in ob sodelovanju Srečka in Mitje Brodarja izde- lal Franc Osole. V strokovni literaturi je nato Vida Pohar ob koncu 70. Petra Vojaković let preteklega stoletja objavila najprej tipološko in statistično obdelavo Razpršeno po celotni površini izkopnega polja (sl. 15) so bili mlajšepaleolitskih kamenih orodij (Pohar 1978, 7), leto dni kasneje pa še način izdelave in tipološko delitev staro- in srednjepaleolitskega kame-odkriti tudi kamniti artefakti (G3–G6, G33–G37, G39–G40, nega orodja (Pohar 1979, 15). To izrazoslovje je še vedno v veljavi. Sre-G49, G55, G75, G86, G128, G187, G214, G233–G244, dnjepaleolitski orodni tipi so pisani v oglatem oklepaju, npr.: [9] – ravno G340). Najštevilčnejše so bili zastopani v oziroma na plasti strgalo, mlajšepaleolitska orodja pa so pisana v okroglem oklepaju, npr.: (SE 2), nekaj v nekdanji strugi potoka (SE 40), nekaj v jamah (11) − gredljasto praskalo. in strukturah III. poselitvene faze (SE 33, SE 34, SE 56, SE 58, Poleg uveljavljene tipologije orodij je za opredelitev uporabljena še ter-SE 64), eden pa v kamniti zgostitvi (SE 126). Glede na lego minologija, ki je bila v rabi pri obdelavi gradiva Brodarjevih izkopavanj ( sensu Osole 1987): orodje – intencionalno obdelan odbitek, odbitek – domnevamo, da so bili vsi odkriti v sekundarni legi. V prvotni viden izrazit bulus, lamelarni odbitek – daljši kot širši, razbitina – vse tri legi pa so se morda nahajali tisti iz jugovzhodnega vogala razsežnosti (dolžina, širina, debelina) so poudarjene, odkrušek – majh-izkopnega polja najdišča (G3–G5) (kv. E−F4–5), iz zasutji pa- na razbitina, luska – majhen ploščat odbitek, jedro – nukleus z vidnimi leoreliefne kotanje – struga (SE 4) (sl. 16). Gre za 9,4 m široko negativi odbijanja oziroma odbitkov, razbitina jedra – nukleidna razbiti-in 80 cm globoko strugo, zapolnjeno s temno rjavimi pešče- na z negativi odbitkov, ostanek jedra – do konca uporabljeno jedro kot no-muljastimi nanosi, ki jo po geološki osnovi, sestavi in po-surovina za izdelavo, razbitina prodnika – del prodnika, prodnik – cel prodnik, gomolj – cel gomolj. datkih iz franciscejskega katastra lahko opredelimo kot korito Razbita, poškodovana orodja ali njihove dele smo, če je bilo le mo- nekdanjega vodotoka, ki je potekal v smeri vzhod−zahod. V goče, rekonstruirali in šele potem tipološko opredelili. S tem smo se isti čas bi na podlagi odbitka (G6) lahko sodila tudi 6 m širo-izognili predvsem ustvarjanju tako imenovanih »novih« (predvsem opi- ka in 20 cm globoka struga potoka (SE 61) (sl. 17). Odkrita je snih) tipov. To namreč še zdaleč ni redek pojav. V Sloveniji se pogosto bila v kv. C30 in je potekala v smeri severovzhod−jugozahod. pojavlja pri nekaterih strokovnjakih, ki niso vešči tipologije ali pa je ne priznavajo in si izmišljujejo neka nova, imaginarna opisna orodja. Podgorica, AAS 97, 2022 27 raziskano območje 48 posebne najdbe 47 struga 46 45 44 43 42 41 G33 40 G36 634 G34 39 38 G234 37 36 35 34 33 G86 32 G37 31 G243 G128 30 29 G35 G49 28 Podgorica II. 27 26 25 G6 G40 24 23 61 G39 22 G75 G214 21 G244 20 19 G237 G236 18 17 16 G187 15 G233 14 13 G242 12 G235 11 10 9 8 7 6 5 G55 4 3 2 1 G238 L K G241 G5 J G239 24 AA G240 G3 23 A G4 22 B C 21 D 20 E 19 F G Podgorica I. 18 H 17 16 15 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 4 G AÁ B C D E F H 15 Razprostranjenost neolitskih najdb, II. faza. Merilo 1 : 1500. 28 Podgorica, AAS 97, 2022 Zapolnjena je bila s temno rjavimi peščeno-muljastimi nanosi. iz rožencev, le sekira iz silificiranega tufa oziroma tufita. Pod-Morda gre pri slednjih dveh celo za ostanke iste struge? goriški nabor kamnitih artefaktov, odkritih v sekundarni legi Najdbe6 (ostalo gradivo in strukture iz tega obdobja niso bili odkriti), bi lahko sovpadal oziroma bil del ravninske naselbine v Dra- Analogije za kamnito kalupasto sekiro (G3), prevrtano ka- gomlju, ki je datirana v čas mlajše kamene dobe oziroma v mnito sekiro (G214), štiri kamnite puščične osti s konkavno drugo četrtino 5. tisočletja pr. n. št. (Turk, Svetličič 2005, 70). bazo (G39, G128, G233–G234), sedem kamnitih klinic (G4, G33, G49, G235−G238), kamnito rezilo (G239) in številne odbitke (G34–G35, G55, G75, G241–G244, G340) najde- mo v bližnji neolitski naselbini v Dragomlju (Turk 2003a, 126–128; Turk, Svetličič 2005, 65–79). Vsi odkriti artefakti so SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) rjave barve SE 4 − struga SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) SE 5a − plast rumene mivke (aluvij) F6 F5 F4 F3 z = 284,04 2/4a 5a 5 4 4 5a 16 Presek P 1 skozi strugo SE 4. Merilo 1 : 100. SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) rjave barve SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) SE 61 − struga P 53 P 50 SE 8 − geološka podlaga P 50 F31 F30 F29 z = 283,37 2 5a 5a ? 5a 61 P 53 B26 A27 z = 283,21 5a 61 2 5a 8 2 17 Preseka P 50 in P 53 skozi strugo SE 61. Merilo 1 : 100. 6  Neolitska orodja je opredelil mag. Draško Josipovič. Podgorica, AAS 97, 2022 29 5.4.3 III. faza: Konec srednje bronaste Naselbina dobe in začetek starejšega in Prva izrazitejša zgostitev srednjebronastodobne oziroma sta- mlajšega žarnogrobiščnega obdobja rejše in mlajše žarnogrobiščne poselitve se je širila jugovzho- dno od struge nekdanjega potoka (SE 40) ter severno in juž- Petra Vojaković no od struge nekdanjega potoka (SE 18, SE 24). Na tem delu Do razcveta poselitve pride na prehodu s konca srednje smo našli ostanke številnih jam različne namembnosti. Med bronaste dobe v začetek starejšega oziroma mlajšega žar-njimi so prevladovale jame za navpične nosilce/stojke, odkriti nogrobiščnega obdobja, ki smo ga označili kot naslednjo pa so bili tudi večje shrambne oziroma odpadne jame, jame III. fazo poselitve (sl. 18 – str. 32, 33). Ostaline so se razpro-neznane namembnosti ter ostanki stavbnih tlakov. Nekatere stirale po celotnem raziskanem območju, večjo zgostitev pa jame za navpične nosilce oziroma stojke smo lahko povezali je bilo mogoče zabeležiti na dveh ločenih območjih, ki sta v tlorisne zasnove stavb. Pri določanju smo se držali vnaprej ju, kot kaže, narekovali nekdanji strugi potoka. Prva 2,8 m pripravljenih kriterijev, ki smo jih večinoma povzeli po Dular- široka in 30 cm globoka struga potoka (SE 18, SE 24) (sl. 19), ju, Tomanič Jevremovi (Dular, Tomanič Jevremov 2010, 88). je bila odkrita na območju kv. A−C18–20. Zapolnjena je bila Ti kriteriji so: s temno sivimi do temno rjavimi meljastimi oziroma mu- • stene stavb potekajo v ravnih vrstah; ljastimi nanosi, z odlomki lončenine (G60–G62). Struga je • stiki med njimi so pravokotni; potekala v smeri vzhod–zahod. Najdbe iz tega časa so bile • stavbe morajo imeti poleg stenskih in slemenskih tudi odkrite tudi v plasti SE 2 in SE 6 (G212–G213, G249–G286). vogalne stojke; Druga 6,2 m široka in do 1 m globoka struga potoka (SE 40) • razpon čelne stene brez slemenskih stojk mora biti manj- (sl. 20) pa se je nahajala na območju kv. A−F31–41 in je ši od 4 m oziroma s slemenskimi stojkami manjši od 6 m; potekala v smeri sever–jug ter severovzhod–jugozahod. • ostanki večjih zgostitev lomljencev in/ali odlomkov lon-Zapolnjena je bila z mastnim temno sivim muljem, v ka- čenine – domnevni stavbni tlak se praviloma pojavljajo terem so bili tudi odlomki lončenine (G7–G21, G23–G24), v notranjosti stavb. keramično vretence, kolo (G22), odlomek svitka (G23) ter Glede na te parametre domnevamo 20 potencial-bronasti (G25–G26) in kamniti predmeti (G27–G37). V njej nih stavb (A–U), vendar njihovi tlorisi niso zanesljivi, saj je bila v kv. F42 odkrita rumenosiva lisa pravilne okrogle se le-ti bodisi nadaljujejo izven izkopnega polja bo-oblike, premera 20 cm, sredi katere je bila črnosiva okrogla disi jim manjkajo jame za nosilne stebre oziroma stoj-lisa – odtis segnitega debla (SE 62, SE 65). Morda bi lahko ke, ki so bile spregledane že pri samih izkopavanjih. slednje povezali z ostankom lesene brvi oziroma mostička. P16 SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska C 21 C 20 SE 2 − plast peščenega melja rjave barve z = 283,46 SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) 24 SE 8 − geološka podlaga 5 8 SE 24 − struga kamen P15 B 20 B 19 2 z = 283,25 24 5 5 P13 A 17 A 18 A 19 P 15 z = 284,49 P 16 1 P 13 2 24 5 19 Preseki skozi strugo SE 18 = SE 24. Merilo 1 : 100. 30 Podgorica, AAS 97, 2022 SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) rjave barve P 49 SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) P 41 SE 8 − geološka podlaga P 43 SE 40 − struga SE 40a − struga SE 40b − struga SE 40c − struga SE 46 − struga SE ? SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) rjave barve P 49 keramika SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) P 41 oglje SE 8 − geološka podlaga P 43 kamni SE 40 − struga SE 40a − struga SE 40b − struga SE 40c − struga P 41 B37 A37 P 43 B34 A34 SE 46 − struga z = 283,10 SE ? z = 282,80 ? SE 2 − plast peščenega melja (svetlo) rjave barve P 49 2 40a 40a keramika SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) 40b 40b P 41 40c oglje 40c 2 SE 8 − geološka podlaga P 43 kamni SE 40 − struga SE 40a − struga SE 40b − struga P49 SE 40c − struga P 41 P 43 F42 F41 F40 F39 F38 F37 F36 F35 F34 B37 A37 B34 A34 SE 46 − struga z = 283,10 2 SE ? z = 282,80 ? 2 40a 40a 2 5 keramika 40b 40b 40c 40 5 oglje 40c 2 46 5 kamni 5 P49 P 41 P 43 F42 F41 F40 F39 F38 F37 F36 F35 F34 B37 A37 B34 A34 z = 283,10 2 z = 282,80 ? 2 40a 40a 2 5 40b 40b 40c 40 5 40c 2 46 5 5 P49 F42 F41 F40 F39 F38 F37 F36 F35 F34 2 2 5 40 5 46 5 5 20 Preseki P 41, P 43 in P 49 skozi strugo SE 40. Merilo 1 : 100. Podgorica, AAS 97, 2022 31 48 L K 47 J 46 AA 45 A 31 B 44 C 37 Gospodarsko območje 1 43 38 D 36 Objekt N 42 124/128 E 32 105 F 134 104 142 41 39 48 G 35 147 103 139148 152 102 40 H 141 47 34 145 143 119 140 50 138 39 136 146 133 149 38 107 33 137 151 132 131 150 37 Objekt J 135 36 Objekt O 44 45 106 35 Objekt N 63 43 46 34 33 40 Objekt O Objekt L 32 31 68 42 Objekt E Objekt L 41 30 55 35 29 Podgorica II. 57 Objekt K 28 56 167 53 54 129 27 51 52 Objekt M 26 165 164 25 59 66 162 Objekt A 163 171 24 Objekt C 180 170 23 174 173 175 22 64 21 Gospodarstvo 20 176 19 169 177 Objekt B 18 168 Objekt U 178 17 Objekt T 179 16 Merilo 1 : 500 181 Objekt U 95 15 97 85 96 81 14 86 Objekt T 74 77 91 13 Objekt P 90 12 78 75 84 87 89 73 11 80 82 88 94 FAZA III 10 79 83 Objekt R 67 stojke shrambna/odpadna jama 9 Objekt S 76 115 shrambna/odpadna jama 8 116 Objekt P 114 oziroma jama s kuriščem 7 112 stavbni tlak 6 113 struga 111 objekti 5 20 33 Objekt R 118 domnevni objekti 4 161 159a 161a 19 keramika 3 Objekt D 159 158 160 oglje 2 Objekt S 158 18 160a 158a kamni 1 36 156 157 ? 122 Gospodarsko 121 183 17 172 120 155 L območje 2 125 154 16 K 182 J 108 AA A B C D E F GH 18 = 24 10 FAZA III 13 17 Objekt F stojke shrambna/odpadna jama 16 shrambna/odpadna jama oz. jama s kuriščem 12Objekt G stavbni tlak struga objekti domnevni objekti keramika Objekt H oglje 27 Podgorica I. kamni 7 Objekt I 18 Razprostranjenost poznobronastodobne naselbine, III. faza. Merilo 1 : 750. 32 Podgorica, AAS 97, 2022 48 L K 47 J 46 AA 45 A 31 B 44 C 37 Gospodarsko območje 1 43 38 D 36 Objekt N 42 124/128 E 32 105 F 134 104 142 41 39 48 G 35 147 103 139148 152 102 40 H 141 47 34 145 143 119 140 50 138 39 136 146 133 149 38 107 33 137 151 132 131 150 37 Objekt J 135 36 Objekt O 44 45 106 35 Objekt N 63 43 46 34 33 40 Objekt O Objekt L 32 31 68 42 Objekt E Objekt L 41 30 55 35 29 Podgorica II. 57 Objekt K 28 56 167 53 54 129 27 51 52 Objekt M 26 165 164 25 59 66 162 Objekt A 163 171 24 Objekt C 180 170 23 174 173 175 22 64 21 Gospodarstvo 20 176 19 169 177 Objekt B 18 168 Objekt U 178 17 Objekt T 179 16 Merilo 1 : 500 181 Objekt U 95 15 97 85 48 L 96 81 K 14 86 Objekt T 74 91 47 J 77 13 Objekt P 90 46 AA 12 78 75 84 45 A 31 87 89 73 B 11 80 82 88 44 C 37 94 Gospodarsko 10 79 83 Objekt R območje 1 43 38 D 67 Objekt S 36 Objekt N 9 76 42 124/128 E 32 105 115 F 134 8 116 104 142 41114 39 48 G 35 147 103 139 Objekt P 148 152 7 102 40 H 141 47 34 145 143 119112 140 113 50 6 138 39 136 146 111 133 5 20 149 38 107 33 33 137 151 Objekt R 118 132 4 131 150 37 161 Objekt J 159a 161a 19 135 3 Objekt D 36 159 Objekt O 44 45 158 160 106 2 Objekt S 35 Objekt N 63 158 18 160a 158a 43 46 1 36 156 157 ? 34 122 Gospodarsko 121 183 17 172 območje 2 33 120 40 Objekt O 155 Objekt L L 125 154 32 16 K 182 J 108 31 68 42 Objekt E Objekt L 41 AA 30 55 35 A 29 B Podgorica II. 57 Objekt K C 28 56 167 53 54 129 D 27 51 52 Objekt M E 26 165 F 164 G 25 59 66 162 Objekt A 163 171 H 24 Objekt C 180 170 18 = 24 23 174 173 175 22 64 21 Gospodarstvo 10 20FAZA III 176 13 17 19 169 stojke 177 Objekt F Objekt B 18 shrambna/odpadna jama 168 16 Objekt U 178 17 shrambna/odpadna jama Objekt T 179 oz. jama s kuriščem 12 16 Merilo 1 : 500 Objekt G 181 stavbni tlak Objekt U 95 15 97 85 struga 96 81 14 86 objekti Objekt T 74 77 91 13 domnevni objekti Objekt P 90 keramika Objekt H 12 78 75 84 oglje 87 27 Podgorica I. 89 73 11 80 kamni 82 88 94 10 79 83 Objekt R 67 9 Objekt S 76 115 7 Objekt I 8 116 Objekt P 114 7 112 6 113 111 5 20 33 Objekt R 118 4 161 159a 161a 19 3 Objekt D 159 158 160 2 Objekt S 158 18 160a 158a 1 36 156 157 ? 122 Gospodarsko 121 183 17 172 120 155 L območje 2 125 154 16 K 182 J 108 AA Podgorica, AAS 97, 2022 33 A B C D E F GH 18 = 24 10 FAZA III 13 17 Objekt F stojke shrambna/odpadna jama 16 shrambna/odpadna jama oz. jama s kuriščem 12Objekt G stavbni tlak struga objekti domnevni objekti keramika Objekt H oglje 27 Podgorica I. kamni 7 Objekt I stojka, objekt 162 shrambna jama keramika G33 kamni z = 283,38 171 Stavba A z = 283,40 H33 170 34 180 z = 283,34 174 z = 283,32 173 H32 175 21 Tloris stavbe A. Merilo 1 : 50. Stavba A Jame za stojke so bile vkopane v plast (SE 5) in so imele V kv. G–H31–33 so bile ugotovljene ostaline stavbe A (sl. 21– ovalno (dolžine od 50 do 90 cm) oziroma okroglo obliko 22). Orisuje jo skupina 5 jam za navpične nosilce oziroma (premer od 40 cm) (sl. 22). Stene so bile poševne (z izjemo stojke, ki so se ohranile v dveh vzporednih vrstah (SE 170, SE 180, kjer so bile skoraj navpične), dno konkavno, le pri SE 171, SE 174, SE 175, SE 180). Vrsti sta bili med seboj odda-SE 180 ravno. Zapolnjene so bile s plastjo črnega do temno ljeni 3 m in sta bili v smeri severovzhod–jugozahod. V no- rjavega peščenega melja, v stojkah (SE 174, SE 175) so bili tranjosti domnevne stavbe je bila v skupni dolžini 3 × 2,4 m še drobci lončenine in oglja, pri stojki (SE 171) odlomki lon-ohranjena zgostitev lomljencev, velikosti do 20 cm in lon- čenine (med njimi G41), lomljenci in drobci oglja, pri stojki čenine (med njimi izpoveden le G38) (SE 34). Za slednjega (SE 170) drobci lončenine in večji kosi oglja (en pripada hra-domnevamo, da gre za ostanke stavbnega tlaka. V zgostitvi stu, trije pa mogoče gabru),7 pri stojki (SE 180) pa so bili ste-pa sta bila odkrita tudi kamnita puščična ost ter kamnita lu- ne in dno dodatno obloženi z lomljenci velikosti do 16 cm. ska (G39–G40). Stavba je bila dolga 7,5 m ter široka 3 m. 7  VZ 87, pri čemer kratica VZ predstavlja številko vzorca. 34 Podgorica, AAS 97, 2022 Stene so bile vkopane različno globoko, in sicer od 12 cm prehajale v ravno dno. Zapolnjena je bila s plastjo temno do 22 cm. rjavega peščenega melja, ki je vsebovala še odlomke stavb- nega ometa. V bližini stavbe sta bili odkriti tudi dve večji jami (SE 162, SE 173) (sl. 21–23). Prva je bila velika 1,14 × 0,48 m ter Stavba B globoka 42 cm. Nahajala se je 50 cm severno od stavbe A Približno 15 m jugovzhodno od stavbe A, je bila v kv. G− ter bila vkopana v plast (SE 5). Stene so bile poševne in so H26–28 odkrita nova skupina jam za stojke, ki bi lahko prehajale v stopničasto dno. Zapolnjena je bila s plastjo te-orisale tloris stavbe B (sl. 24–25). Sestavljala ga je skupina mno rjavega peščenega melja, z odlomki stavbnega ometa, petih jam za navpične nosilce oziroma stojke, ki so se ohra-drobci oglja in z lomljenci velikosti do 20 cm. Druga, prav nile v treh vzporednih vrstah (SE 168, SE 169, SE 176, SE 178, tako ovalna jama (SE 173), pa se je nahajala 2,5 m vzhodno SE 179). Vrste so bile med seboj oddaljene 2,25 m in so bile od stavbe. Raziskan del jame je bil velik 1,15 × 0,65 m, ter v smeri severovzhod–jugozahod. V notranjosti stavbe je globok 25 cm. Jama se je nadaljevala izven izkopnega polja, bila večja, 1 × 1,2 m velika ter 20 cm globoka ovalna jama zato dejanska dolžina ni znana. Stene so bile poševne in so (SE 177) (sl. 26). Stene so bile poševne in so prehajale v ravno dno. Zapolnjena je bila s plastjo temno rjavega pešče- 162 170 171 173 174 175 180 A nega melja, z odlomki lončenine (med njimi izpoveden le G42), večji kosi oglja in lomljenci, velikosti do 8 cm. Stavba je bila dolga 10 m ter široka 4,5 m. B B A B Jame za stojke, vkopane v plast (SE 5), so imele ovalno A (dol- A žine od 30 cm do 40 cm) oziroma okroglo obliko (premer B 30 cm) (sl. 25). Stene so bile poševne, dno ravno do kon- A B A B A B kavno. A Zapolnjen B e A so bile s plastjo B črnega A do Btemno rjavega A B peščenega melja, z drobci lončenine in oglja, v stojki (SE 176) pa so bile poleg drobcev lončenine in večjih kosov oglja še sežgane kosti (nedoločljivo).8 Vkopane so bile do 10 cm 162 170 171 173 174 175 180 globoko. A B stojka, objekt B shrambna jama A B A A keramika kamni B A B A B A B A B A B A B A B Stavba B z = 283,57 176 22 Tlorisi in preseki jam za stojke in jam, ki so tvorile stavbo H28 z = 283,43 A. Merilo 1 : 50. G27 169 177 H27 z = 283,60 168 G26z = 283,38 178 179 H26 24 Tloris stavbe B. Merilo 1 : 200. 23 Presek jame SE 162. 8  VZ 88 in VZ 91. Podgorica, AAS 97, 2022 35 168 169 176 A A A stojka, objekt B shrambna jama B B stavbni tlak A B A B A B kamni 56 178 179 177 A32 z = 283,28 A A A B B B32 A B A B B A B C32 B31 25 Tlorisi in preseki jam za stojke in jam, ki so tvorili stavbo B. 52 Merilo 1 : 50. z = 283,39 D32 C31 B30 z = 283,62 Stavba C 59 66 C30 G46 z = 283,59 D31 D30 27 Tloris domnevne stavbe C. Merilo 1 : 200. 26 Presek jame SE 177. Domnevna stavba C rjavega peščenega melja in gline, z drobci oglja in odlomki 15 m jugozahodno od stavbe A so v kv. B−C30–31 ležali lončenine (med njimi G47). ostanki domnevne stavbe C (sl. 27–29). Od slednje je bila Še bolj proti severozahodu, v kv. A-B32, pa večja ovalna ohranjena le 3,2 × 0,8 m velika zgostitev lomljencev in pro-jama (SE 56) (sl. 27–28). Tudi ta je bila vkopana v plast (SE 5) dnikov (SE 66), velikosti do 15 cm, med katerimi so ležali ter je bila velika 1,5 × 0,9 m in globoka 30 cm. Stene so bile posamezni odlomki lončenine (G43–G45) in kamnito jedro poševne in so prehajale v stopničasto dno. Zapolnjena je (G46) ter ena jama za navpični nosilec (SE 59). Ohranjena bila z neenotno plastjo temno rjave do svetlo rjave peščene dolžina domnevne stavbe je znašala 2,5 m. gline, s prazgodovinsko keramiko (med njimi G48) ter ka- Jama za stojko, vkopana v (SE 5), je imela ovalno obliko (dol- mnito klinco (G49). žine 58 cm) (sl. 28). Stene so bile poševne in so prehajale Domnevna stavba D v stopničasto dno. Zapolnjena je bila s plastjo temno sive 100 m jugozahodno od stavbe A, so v kv. A−C7–8 ležali peščene gline, z drobci lončenine in oglja. Vkopana je bila ostanki domnevne stavbe D (sl. 29). Ohranjena je bila le 0,8 10 cm globoko. × 0,6 m velika zgostitev lončenine (G50–G54), prodnikov in V bližini stavbe je bila odkrita še večja jama (SE 52) (sl. 27– lomljencev, velikosti do 10 cm (SE 33), med katerimi je bil od- 29). Ovalna jama, ki je bila prav tako vkopana v plast (SE 5), krit tudi odbitek (G55). Ohranjena je bila tudi manjša zgo-se je nahajala 3,4 m zahodno od stavbe in je bila velika 1,36 stitev velikosti 0,5 × 0,4 m, ki je vsebovala večje lomljence × 0,96 m ter globoka 30 cm. Stene so bile poševne in so velikosti do 25 cm in drobce lončenine (SE 36). Ohranjena prehajale v ravno dno. Zapolnjena je bila s plastjo temno dolžina domnevne stavbe je znašala vsaj 10 m. 36 Podgorica, AAS 97, 2022 52 56 A A B B A B A B 52 56 59 66 A A B A A B B B A B A B PN 500 28 Tlorisi in preseki struktur, jam za stojke in jam, ki so sodile k stavbi C. Merilo 1 : 50. 59 66 A stojka, objekt B shrambna jama keramika A B A8 kamni Stavba D Merilo 1 : 20 PN 500 33 A7 B7 A8 Merilo 1 : 20 Merilo 1 : 20 36 C7 C7 B6 36 29 Tloris domnevne stavbe D. Merilo 1 : 100. Podgorica, AAS 97, 2022 37 Domnevna stavba E peščeno glino, z drobci oglja in posameznimi lomljenci. V kv. F37–38 so ležali domnevni ostanki stavbe E (sl. 30–31), Vkopani sta bili do 14 cm globoko. od katerih so bili ohranjeni le 0,7 × 0,5 m velika zgostitev Domnevna stavba F ostenij lončenine (SE 35) ter dve jami za navpične nosilce V kv. A−AA15 so ležali ostanki domnevne stavbe F (sl. 32– oziroma stojke (SE 41, SE 42). Druga od druge sta bili od- 34), od katere sta bili ohranjeni le dve jami za navpična daljeni 1 m. Ohranjena dolžina domnevne stavbe je znašala nosilca/stojki v vrsti (SE 13, SE 17). Druga od druge sta bili vsaj 4,5 m. oddaljeni 2,2 m. V notranjosti je bila večja, 3,4 × 2,6 m velika Jami za stojki sta bili vkopani v (SE 5) in sta imeli ovalno (dol- ter 30 cm globoka, jama nepravilne oblike (SE 10) (sl. 34). žine 24 m) oziroma okroglo obliko (premer 14 cm) (sl. 31). Stene so bile poševne in so prehajale v konkavno dno. Za-Stene so bile poševne oziroma navpične, dno pa bodisi polnjena je bila s plastjo temno rjavega peščenega melja, z konkavno bodisi ravno. Zapolnjeni sta bili s temno rjavo lončenino (med njimi G63–64), ogljem (hrast 9×, navadna leska 1×, jelša 2×, gaber 1×, jesen 1×)9 in večjimi lomljenci, velikosti do 30 cm. Ohranjena dolžina domnevne stavbe je znašala 3,5 m. stojka, objekt keramika Jami za stojke v plasti (SE 5) sta imeli nepravilno okroglo obli- oglje ko (dolžine od 22 do 26 cm) (sl. 33). Stene so bile poševne, kamni stojka, objekt Stavba E shrambna jama keramika F 38 42 z = 282,98 oglje F 37 kamni 41 z = 282,92 A15 Stavba F z = 283,72 z = 283,70 A´15 z = 283,76 10 13 z = 283,72 35 17 z = 283,74 A´14 A14 30 Tloris domnevne stavbe E. Merilo 1 : 100. 32 Tloris domnevne stavbe F. Merilo 1 : 200. 35 41 42 A A B dno konkavno. Zapolnjeni sta bili s plastjo zelo temno rja- B vega peščenega melja z drobci oglja, ki so bili zgoščeni na sredini, v stojki (SE 17) pa so bili trije lomljenci, velikosti do A B A B 14 cm. Vkopani sta bili do 6 cm globoko. 31 Tlorisi in preseki struktur, jam za stojke in jam, ki so sodile k stavbi E. Merilo 1 : 20. 9  VZ 6 in VZ 5 . 38 Podgorica, AAS 97, 2022 Domnevna stavba G 10 Slabih 10 m južno oziroma jugovzhodno od stavbe F je bil A v kv. A13 ostanek domnevne stavbe G (sl. 35). Ohranjena je bila le 1,6 × 0,8 m velika ter 21 cm globoka zgostitev lo- mljencev (SE 12), velikosti do 10 cm, med katerimi so ležali posamezni odlomki lončenine (med njimi G65). V notra- njosti je bila odkrita še manjša zgostitev lomljencev, velikosti do 24 cm (SE 16). Obe zgostitvi sta ležali na SE 5. Ohranjena dolžina domnevne stavbe je znašala 5 m. B objekt keramika oglje A B kamni 16 A13 13 17 A z = 284,02 B A B Stavba G 33 Tlorisi in preseki jam za stojke in jam, ki so sodili k stavbi F. Merilo 1 : 50. z = 284,12 12 A12 z = 284,18 35 Tloris domnevne stavbe G. Merilo 1 : 75. 34 Ostanki stavbe F in jame SE 10. Podgorica, AAS 97, 2022 39 Domnevna stavba H A5 Okoli 20 m jugozahodno od stavbe G je bila v kv. G6 odkrita objekt kamni večja jama nepravilne oblike (SE 27). Glede na to, da je bila B5 odkrita na robu izkopnega polja, bi slednja lahko prestavlja- la bodisi ostanke domnevne stavbe H? bodisi jamo neznane namembnosti (sl. 36). Vkopana je bila v plast (SE 5). Velika je bila 2,2 × 1,68 m ter globoka 30 cm. Stene so bile poševne in so prehajale v konkavno dno. Zapolnjena je bila s plastjo temno rjavega peščenega melja in nekaj posameznimi lo- mljenci, velikosti do 10 cm. objekt G7 shrambna jama Stavba I kamni Stavba H 7 27 x = 468859,38 G6 y = 106281,39 36 Tloris domnevne stavbe H. Merilo 1 : 200. 37 Tloris domnevne stavbe I. Merilo 1 : 50. Domnevna stavba I 10 m jugovzhodno, v kv. A–B4–5 je bil odkrit ostanek do- mnevne stavbe I (sl. 37). Ohranjena je bila le 2,4 × 1,4 m velika ter 9 cm globoka zgostitev večjih zloženih lomljen- cev in prodnikov nekarbonatnih kamnin (SE 7), velikosti do 20 cm, med njimi pa so bili posamezni kosi prazgodovinske lončenine. Približno 40 % kamnov je bilo izpostavljenih vi- sokim temperaturam (sl. 38).10 Ležali so na plasti SE 5, ki ni kazala znakov ožganosti ali kurjenja, zato sklepamo, da so bili lomljenci in prodniki na to mesto preneseni že ožgani. Ohranjena dolžina domnevne stavbe je znašala 3 m. 38 Ožgani prodnik keratofirja (KER) ter ožgani lomljenci Ograda 1 kremenovega peščenjaka (KP) in kremenovega meljavca Polkrožna razporeditev jam za navpične nosilce oziroma (KM) SE 7 iz južnega dela sektorja 1. stojke (SE 11, SE 15 in SE 25); morda predstavlja ostanke ograde. 10  Na visoke temperature nakazujeta krhkost kamnin, ki se ob udarcu krojijo v številne ostrorobe iveri, ter temna barva sredice in rdečkasta barva preperinskega obroča. Petrografsko prodniki, ki so veliki od 5 do 20 cm, pripadajo kremenovemu meljevcu, peščenjaku in konglo- meratu, keratofrirju ter žilnemu kremenu. 40 Podgorica, AAS 97, 2022 Stavba J 3,5 m ter široka 6,5 m (morda pa je bila stavba usmerjena V kv. E–F42–43 je bila odkrita skupina jam za stojke, ki ori- V–Z in širina 6,5 m pravzaprav predstavlja dolžino). sujejo tlorisno zasnovo v stavbi J (sl. 39–40). Sestavljala jo Jame za stojke so bile vkopane v plast (SE 5) in so imele je skupina treh jam za navpične nosilce, ki so se ohranile ovalno (dolžine od 40 do 58 cm) oziroma okroglo obliko v dveh vzporednih vrstah (SE 44, SE 46, SE 63). Vrsti sta bili (premer 48 cm) (sl. 40). Stene so bile poševne, dno ravno med seboj oddaljeni 6,5 m in sta bili v smeri severovzhod– do stopničasto, pri stojki (SE 44) pa sorazmerno navpične, jugozahod. V notranjosti stavbe je bila najdena večja, 2,5 dno pa konkavno. Zapolnjene so bile s plastjo temno rja- × 1,68 m velika ter 38 cm globoka jama nepravilne oblike ve peščene gline, z drobci oglja, stojka (SE 44) pa je bila (SE 45). Stene so bile poševne in so prehajale v stopničasto zapolnjena s plastjo sivorumene peščene gline z oranžno dno. Zapolnjena je bila s plastjo sivorjave peščene gline, z obrobo in ostanki semen (oreški gabra 1×, cvetni brst? > odlomki lončenine (med njimi G66), drobci oglja (bukev 19×, recentno).12 V sredini je bila manjša, plitvejša jama od kola hrast 8×)11 in posameznimi lomljenci, velikosti do 30 cm, od z manjšo količino drobcev oglja. Vkopane so bile od 8 do katerih se je eden nahajal na vrhu. Stavba je bila dolga vsaj 30 cm globoko. stojka, objekt shrambna jama keramika 48 z= 282,60 kamni E47 47 F47 E46 50 z = 282,60 E45 F46 F45 E44 Stavba J F44 E43 44 z = 282,97 45 F43 E42 63 46 z = 282,69 F42 43 E41 F41 39 Tloris stavbe J. Merilo 1 : 200. 11  VZ 22. 12  VZ 18. Podgorica, AAS 97, 2022 41 43 45 50 A A A B B B A B A B A B 44 46 47 48 63 A A A A A B B B B A B B A B A B A B A B 40 Tlorisi in preseki jam za stojke in jam, ki so sodili k stavbi J. Merilo 1 : 50. V bližini stavbe oziroma 5 m južno je bila odkrita še ve- (SE 53, SE 54, SE 57). Odkrita pa je bila tudi manjša zgostitev čja shrambna/odpadna jama (SE 43) (sl. 39–40). Vkopana večjih lomljencev, velikosti do 23 cm (SE 51). Vrsti sta bili med je bila v plast (SE 5). Velika je bila 1,42 × 1,32 m ter globoka seboj oddaljeni 3,5 m in sta bili v smeri severovzhod–jugo-44 cm. Stene so bile poševne in so prehajale v stopniča- zahod. Stavba je bila dolga 6 m ter široka 3,5 m. sto dno. Zapolnjena je bila s plastjo rjavosive peščene gline, Jame za stojke so bile vkopane v plast (SE 5) in so imele oval-gline in mivke, z odlomki lončenine (med njimi G67–G68), no obliko (dolžine od 22 do 64 cm) (sl. 42). Stojka (SE 57) drobci oglja, semeni (leča 3×)13 in posameznimi večjimi lo-je bila trojna, večja je bila zapolnjena z več plastmi temno mljenci, velikosti do 16 cm. Na dnu jame je ležala žganina. sive do temno rjave peščene gline, manjši dve pa z lomljen- Severno od stavbe J pa so bile v nizu odkrite še jame (SE 47, ci oziroma podpornimi kamni. Stene so bile poševne, dno SE 48, SE 50) (sl. 39–40). Jame so bile vkopane v plast (SE 5) konkavno. Zapolnjene so bile s plastjo sive in temno rja-in so imele nepravilno (dolžine od 72 do 139 cm) obliko. ve peščene gline, z drobci oglja, stojka (SE 53) pa je imela Stene so bile poševne, dno konkavno do ravno, pri jami dvojno oranžno obrobo. Vkopane so bile od 13 do 18 cm (SE 50) pa navpične in dno ravno. Zapolnjene so bile s pla-globoko. stjo temno rjave do rjave peščene gline, z drobci lončenine V bližini stavbe K, natančneje v kv. A33–34, je bila odkri-in oglja, jama (SE 50) pa poleg oglja (nedoločljivo)14 in se- ta shrambna/odpadna jama skoraj okrogle oblike (SE 55) men (leča 2×, proso 2×)15 še odlomke lončenine (med njimi (sl. 41–42, 44). Velika je bila 0,66 × 0,58 m. Ohranjena je G69–G70). Vkopane so bile od 8 do 26 cm globoko. bila do globine 35 cm. Vkopana je bila v plast (SE 40). Stene Stavba K so bile poševne in so prehajale v ravno dno. Zapolnjena je V kv. A−B31–32 je bila odkrita skupina jam za stojke, ki so bila s plastjo črnorjave peščene gline, z večjo količino oglja nakazovale na tloris stavbe K (sl. 41–42). Skupina treh jam (hrast 15×),16 drobci sežganih kosti (nedoločljivo),17 nekaj za navpične nosilce se je ohranila v dveh vzporednih vrstah semeni (leča 3,5×)18 in odlomki lončenine (med njimi G72– 13  VZ 14. 16  VZ 26. 14  VZ 23. 17  VZ 20 in 27. 15  VZ 15. 18  VZ 20. 42 Podgorica, AAS 97, 2022 A34 51 53 54 55 55 G71 A A A z = 283,72 B B B A33 A B A B A B Stavba K B33 G71 A32 54 57 57 64 A z = 283,33 53 A B C z = 283,72 A B 51 B B32 B31 D A B C31 C D B30 42 Tlorisi in preseki jam za stojke in jam, ki so sodile k C30 stavbi K. Merilo 1 : 50. D30 stojka, objekt C29 shrambna jama keramika oglje D29 kamni 64 D28 z = 283,76 41 Tloris stavbe K. Merilo 1 : 200. 43 Tloris stavbe K. 44 Presek jame SE 55. Podgorica, AAS 97, 2022 43 73). Radiokarbonska datacija:19 KIA22947 2987 ± 33BP, kar Domnevna stavba L ob standardni deviaciji 1ẟ (68,3% verjetnost) pomeni razpon V kv. C−D37–38 ležala domnevna stavba L (sl. 45–46), od 1263–1207 pr. n. št., ob 2ẟ (95,4% verjetnost) pa med 1318– katere sta bili ohranjeni dve jami za navpične nosilce (SE 68, 1124 pr. n. št. (sl. 131–132). K najdbam jame naj bi sodili tudi SE 71) ter 2,5 × 1,9 m velika in 10 cm debela zgostitev lo-odlomki posode (G71; PN 361), najdeni v njeni neposredni mljencev, velikosti do 10 cm, domnevni stavbni tlak (SE 58) bližini. (sl. 47), med katerimi so bili tudi odlomki lončenine (G76– Približno 30 m jugovzhodno od jame SE 55 se je v kv. D28 G85) ter kamnita razbitina jedra (G86). Pod kamni se je nahajala še ena večja shrambna ozirom odpadna jama nahajala le še zgostitev lončenine. Ohranjena dolžina do- (SE 64) (sl. 41–42). Jama je bila velika 1,64 × 0,8 m ter bila mnevne stavbe je znašala 9 m. ohranjena do globine 10 cm. Stene so bile poševne, dno Jami za stojki sta bili vkopani v plast (SE 5) in sta imeli okro-konkavno. Na dnu je bila manjša okrogla jama ozirom po- glo (premer 18 cm) ozirom ovalno obliko (dolžine 76 cm) globitev, s premerom 50 cm ter globino 22 cm. Obe sta bili (sl. 46). Stene so bile poševne, dno konkavno. Zapolnjeni zapolnjeni s plastjo temno rjave peščene gline, v manjši jami sta bili s plastjo sive peščene gline z oranžno obrobo (SE 68) je bilo veliko drobcev oglja, sežganih kosti (nedoločljivo)20 ter plastjo temno rjave peščene gline (SE 71), v obeh so bili ter odlomkov lončenine (med njimi G74). Na vrhu jame je še drobci oglja. Vkopani sta bili 10 cm globoko. bil tudi kamnit odbitek (G75). 58 stojka, objekt stavbni tlak keramika oglje 68 71 B B A A A B 58 A B 71 C38 46 Tlorisi in preseki struktur, jam za stojke in jam, ki so sodile z = 283,05 k stavbi L. Merilo 1 : 50. D38 Stavba L C37 z = 283,13 68 D37 45 Tloris domnevne stavbe L. Merilo 1 : 200. 19  VZ 26. 20  VZ 31. 47 Ostanki tlaka SE 58. 44 Podgorica, AAS 97, 2022 Domnevna stavba M Jame za stojke so bile vkopane v plast (SE 5) in so imele oval- V kv. G−H34–36, je bila odkrita skupina jam za stojke, ki no (dolžine do 33 cm) oziroma okroglo obliko (premer od orisujejo tloris domnevne stavbe M (sl. 48–49). Sestavljala jo 18 do 24 cm) (sl. 49). Stene so bile poševne, dno konkavno je skupina 3 jam za navpične nosilce (SE 163, SE 164, SE 165), do ravno. Zapolnjene so bile s plastjo temno rjavega pešče-v smeri SZ–JV. V notranjosti stavbe je bila najdena zgostitev ne gline. V stojki (SE 163) so bili še drobci oglja (hrast 12×, lomljencev, velikosti do 15 cm, med katerimi so bili posame-bor 1×, jelka 1×)21 ter bronast jezičastoročajni nož (G89; PN zni odlomki ostenij lončenine, v skupni velikosti 0,64 × 0,4 859, sl. 51–52). Radiokarbonska datacija:22 KIA22953 2883 × 0,44 m (SE 129) (sl. 50) ter večja jama nepravilne oblike, ± 29 BP, kar ob standardni deviaciji 1ẟ (68,3% verjetnost) po-dolžine 0,7 × 0,5 m in globine 10 cm (SE 167). Stene so bile meni razpon 1054–1004 pr. n. št., ob 2ẟ (95,4% verjetnost) poševne in so prehajale v stopničasto dno. Zapolnjena je pa med 1130–973 pr. n. št. (sl. 131, 133). Stojka (SE 164) pa bila s plastjo temno rjave peščene gline, z odlomki lončenije imela oranžno obrobo. Vkopane so bile od 5 do 10 cm ne (med njimi G87–88) ter drobci oglja. globoko. stojka, objekt shrambna jama z = 283,11 167 keramika G36 oglje kamni 129 H36 z = 283,22 G35 Stavba M H35 165 164 z = 283,97 129 163 164 165 167 163 A H34 A A A B B B B A B A B A B A B 49 Tlorisi in preseki struktur, jam za stojke in jam, ki so sodile 48 Tloris domnevne stavbe M. Merilo 1 : 100. k stavbi M. Merilo 1 : 50. 21  VZ 83. 22  VZ 83. Podgorica, AAS 97, 2022 45 Stavba N V kv. J−K35–37 je ležala skupina jam za stojke, ki orisujejo tloris stavbe N (sl. 53–55). Sestavljala ga je skupina 10 jam za navpične nosilce, ki so se ohranile v treh vzporednih vrstah (SE 102, SE 103, SE 104, SE 105, SE 134, SE 136, SE 138, SE 141, SE 142, SE 143). Vrste so bile med seboj oddaljene 1,75 m in so bile v smeri severovzhod–jugozahod. V notranjosti stavbe je bilo najdenih več manjših zgostitev lomljencev, velikosti od 10 do 14 cm, ter posameznih odlomkov lonče- nine (med njimi G90) (SE 145, SE 147, SE 148, SE 152). Sle- dnje smo interpretirali kot ostanke stavbnega tlaka. Najdena 50 Posamezni odlomki lončenine SE 129. je bila tudi 1,34 × 1,24 m velika ter 50 cm globoka, skoraj okrogla shrambna/odpadna jama (SE 139) (sl. 56). Stene so bile poševne in so prehajale v konkavno dno. Zapolnjena je bila s plastjo sivo-črne peščene gline, z večjo zgostitvi- jo odlomkov lončenine (med njimi G91–G93 in keramično vretence G94), stavbnega ometa, nekaj drobci oglja (hrast 5×, javor 3×)23 ter sežganimi kosti (deli lobanje, dolge kosti in stegnenice?).24 Radiokarbonska datacija:25 KIA22952 2987 ± 25 BP, kar ob standardni deviaciji 1ẟ (68,3% verjetnost) po- meni razpon 1262–1209 pr. n. št., ob 2ẟ (95,4% verjetnost) pa med 1314–1186 pr. n. št. (sl. 131, 135). Stavba je bila dol- ga 7,5 m ter široka 3,5 m. Jame za stojke so bile vkopane v plast (SE 5) in so imele 51 Tloris jame za stojko SE 163. ovalno (dolžine od 34 do 42 cm) oziroma okroglo obliko (premer od 16 do 44 cm) (sl. 54). Stene so bile navpične, dno ravno do konkavno, pri stojki (SE 138 in SE 141) pa je bilo dno stopničasto. Zapolnjene so bile s plastjo temno rjavega peščenega melja, z odlomki lončenine (G95, G97– G100) in steklenimi jagodami (G96) ter drobci oglja. Stojka (SE 105) je bila zapolnjena z večjo količino drobcev oglja (hrast 13×, bukev 4×, javor 2×, jerebika 1),26 stojke (SE 102, SE 104, SE 134, SE 136, SE 138, SE 143) z drobci sežganih kosti (nedol.),27 pri stojki (SE 141) pa je na dnu jame poleg sežganih kosti (nedoločljivo)28 ležal tudi 28 cm velik lomlje- nec. V stojki SE 102 so bili še ostanki semen (pšenica 1×, proso 1×).29 Med naštetimi jamami izstopa SE 134, v zasutju 52 Presek jame za stojko SE 163. katere so bili med drugim odkriti tudi deli lobanje, prstnice, dolge kosti, lopatice?, ki morda pripadajo človeku,30 živalske sežgane kosti goveda, prašiča in prežvekovalcev31 ter drob- 23  VZ 73. 24  VZ 72 in VZ 74. 25  VZ 73. 26  VZ 58. 27  VZ 39, 45, 68, 69. 28  VZ 69. 29  VZ 45. 30  VZ 76. 31  VZ 71 in 73. 46 Podgorica, AAS 97, 2022 stojka, objekt K37 shrambna jama keramika oglje 134 105 kamni Stavba N z = 282,73 104 147 142 z = 282,76 K36 103 148 J37 139 152 z = 282,73 141 102 z = 282,82 145 143 138 K35 J36 z = 282,69 136 146 151 J35 53 Tloris stavbe N. Merilo 1 : 100. 102 103 104 105 134 136 139 B B A A B B B A A A B A B A B A B A B A B A B A B A A B 138 141 142 143 146 151 A A B A A A A B B B B B A B A B A B A B A B A B 145 147 148 152 54 Tlorisi in preseki jam za stojke in jam, ki so sodile k stavbi N. Merilo 1 : 50. Podgorica, AAS 97, 2022 47 ci oglja (hrast 20×).32 Radiokarbonska datacija:33 KIA22951 Gospodarsko območje 1 2918 ± 33 BP, kar ob standardni deviaciji 1ẟ (68,3% verje- Približno 10 m severno od stavbe N sta bili v kv. K39–40 dve tnost) pomeni razpon 1130–1043 pr. n. št., ob 2ẟ (95,4% ver- večji jami (sl. 57–58). Pri prvi je pravzaprav šlo za 26 cm jetnost) pa med 1134–1004 pr. n. št. (sl. 131, 134). V zasutju širok jarek krožne oblike, z banjastim presekom (SE 107) jame SE 104 so bili odkriti deli lobanje,34 v jami SE 142 pa deli (sl. 59), pri čemer so stene poševno prehajale v stopničasto medenice, dolge kosti, podlahtnice?35 V jami SE 136 so bili dno. Zapolnjen je bil s plastjo sive peščene gline, z večjo tudi ostanki semen (leča 0,5×, pšenica 1×)36 in sežgane kosti količino oglja (hrast 10×, bukev 2×)38 in pepela, skoncentri- (nedoločljivo).37 Vkopane so bile od 10 do 32 cm globoko. ranega predvsem ob notranji rob jarka, medtem ko je bilo V bližini stavbe sta bili odkriti še dve jami za navpične nosilce oglje proti dnu enakomerno razporejeno. V zasutju je bil (SE 146, SE 151) (sl. 174), ki sta najverjetneje tako ali drugače odkrit tudi kalup za izdelavo sulic (G101; PN 672). Skupni povezani z njim. zunanji premer je znašal 1,12 m, notranji 0,66 m, globina pa je bila 55 cm. Druga je bila velika plitva shrambna/od- padna jama nepravilne oblike (SE 119). Velika je bila 1,7 × 1,7 m ter globoka 12 cm. Stene so bile poševne in so preha- jale v sponičasto oziroma neravno dno. Zapolnjena je bila s plastjo temno rjave peščene gline, z lončenino (med nji- mi G102–G105), drobci oglja (hrast)39 in sežganimi kostmi (nedoločljivo).40 Radiokarbonska datacija:41 Wk23915 2967 ± 30 BP, kar ob standardni deviaciji 1ẟ (68,3% verjetnost) pomeni razpon 1260–1120 pr. n. št., ob 2ẟ (95,4% verjetnost) pa med 1310–1050 pr. n. št. (sl. 131, 137). V neposredni bližini obeh jam je na plasti SE 5 ležala 2 × 1 m velika ter 23 cm globoka zgostitev odlomkov lončenine (pre- cejšen del slednje prežgan) (med njimi G106–G107) in tudi posamezni lomljenci, velikosti do 15 cm (SE 140) (sl. 57–58, 60). Gospodarsko območje se je nadaljevalo še do cca 10 m proti severu. V kv. K43 je bila namreč odkrita še ena večja 55 Ostanki stavbe N. jama (SE 124) (sl. 57–58, 61–62), ki je bila vkopana v plast SE 5. Velika je bila 4,2 × 2,2 m ter globoka 12 cm. Stene so bile poševne in so prehajale v sponičasto oziroma nerav- no dno, ki je bilo na zahodnem delu dodatno poglobljeno (SE 128). Zapolnjena je bila s plastjo temno rjave peščene gline, z večjo zgostitvijo odlomkov lončenine (med njimi G108–G109 ter steklena jagoda G110), večjo koncentraci- jo oglja (hrast),42 ostanki semen ( ječmen 1×)43 in sežganimi kostmi (deli vretenca in dolge kosti).44 Poglobitev (SE 128) je bila velika 0,92 × 0,74 m ter globoka 46 cm. Bila je ovalne oblike (delno uničena s kontrolnim jarkom) in zapolnjena s plastjo sivo-črne peščene gline, z drobci lončenine in večjo količino oglja. 56 Presek jame SE 139. 38  VZ 66. 32  VZ 70. 39  VZ 51. 33  VZ 70. 40  VZ 50. 34  VZ 41. 41  VZ 49. 35  VZ 70. 42  VZ 45. 36  VZ 64. 43  VZ 48. 37  VZ 64. 44  VZ 47 in VZ 44. 48 Podgorica, AAS 97, 2022 shrambna jama stavbni tlak keramika L43 oglje Gospodarsko kamni območje 1 124/128 K43 L42 z = 282,92 J43 K42 L41 140 L40 119 K41 z = 282,94 G101 z = 282,41 107 K40 57 Tloris gospodarskega območja 1. Merilo 1 : 200. B 107 119 140 124 = 128 B A A G101 B B A A A B A B A B A B 58 Tlorisi in preseki jam SE 107, SE 119 in SE 124 = SE 128 ter zgostitev lončenine SE 140. Merilo 1 : 200. 59 Presek jame SE 107. 60 Zgostitev lončenine SE 140. Podgorica, AAS 97, 2022 49 V nadaljevanju, natančneje v kv. AA−B46–48, pa so bile Zapolnjeno je bilo s pribl. 10 cm debelo plastjo žganine ter odkrite še štiri večje jame. Najseverneje, tj. v kv. AA47, je temno rjavo plastjo meljaste gline, v kateri so bili odkriti ka-bila okrogla jama (SE 31) (sl. 63), premera 1,6 m, ki je bila mnite žrmlje PN 261 (G59), drobci lončenine ter oglje. ohranjena do globine 65 cm. Vkopana je bila v plast (SE 5). V kv. A−B45–46 je bila še jama nepravilne oblike (SE 39) Stene so bile dokaj navpične in so prehajale v ravno dno. (sl. 63), velikosti 3 × 1,5 m ter globine 62 cm, vkopana v Slednje je bilo zapolnjeno s pribl. 10 cm debelo plastjo žga-plast (SE 5). Stene so bile poševne in so stopničasto prehaja- nine, nad njo pa je ležala temno rjava plast meljaste gline, le v ravno dno. Na dnu je ležala do 6 cm debela plast žga-z odlomki lončenine (med njimi G56–G57), stekleno jagodo nine, nad njo pa temno rjava do črna plast meljaste gline, z (G58), drobci sežganih kosti (nedoločljivo),45 ostanki semen večjo količimo oglja (hrast 4×)48 in ostanki semen (semena (pšenica 1×, ječmen 2×, proso 2×)46 in večjo koncentracijo črnega bezga 1x > recentno).49 oglja (gaber 1×, hrast 1×).47 V bližini, natančneje v kv. AA45, pa je bila plitva ovalna jama V kv. A−B46–47 je bila v plast (SE 5) vkopana ovalna jama (SE 32) (sl. 63), vel. 1,56 × 1,14 m ter globine 30 cm. Prav (SE 38) (sl. 63–64), velikosti 3 × 2 m ter globine 70 cm. tako je bila vkopana v plast (SE 5). Stene so bile poševne, Stene so bile poševne in so prehajale v stopničasto dno. dno stopničasto. Zapolnjena je bila s plastjo temno rjave pe- ščene gline, z majhnimi drobci oglja. Pri obravnavanih jamah, ki so bile druga od druge oddalje- ne približno 5 m, gre morda za ostanke jam s kurišči, o če- mer pričajo predvsem oglje/žganina na dnu jam ter ožgane AA47 31 z = 282,90 A47 61 Tloris in presek jame SE 124. AA46 B47 AA45 G59 38 A46 z = 282,78 32 39 z = 282,92 A45 B46 z = 282,90 shrambna/odpadna jama B45 oziroma jama s kuriščem kamen oglje 62 Tloris jame SE 124. 63 Tlorisi jam SE 31, SE 32, SE 38 in SE 39. Merilo 1 : 200. 45  Fl 10. 46  Fl 10. 48  VZ 15. 47  Fl 10. 49  Fl 12. 50 Podgorica, AAS 97, 2022 31 38 39 A A B PN 60 B A B B 32 A A B A A B B A B 64 Tlorisi in preseki jam SE 31, SE 32, SE 38. Merilo 1 : 50. kosti v jami SE 31. Hkrati pa neožgani odlomki lončenine iz velikosti do 14 cm, obdane le stene, stojki (SE 132, SE 133) jame SE 31, kamnite žrmlje iz jame SE 38 in organski ostanki sta imeli lomljence v plasti, pri stojki (SE 149) pa so bili v pla-pričajo o tem, da so morda te jame služile tudi kot odpadne sti odkriti še drobci oglja (verjetno hrast)50 in sežgane kosti jame. (nedoločljivo),51 na vrhu pa še nekaj lomljencev, velikosti do Stavba O 16 cm. Vkopane so bile od 12 do 40 cm globoko. Približno 5 m južno od stavbe N je v kv. K33–34 ležala sku- Približno 8 m južno od stavbe O sta bili odkriti dve večji pina jam za stojke, ki orisujejo tloris stavbe O (sl. 65–67). zgostitvi lomljencev (SE 29, SE 126 = SE 130) (sl. 65–66, 68), Sestavljala jo je skupina 6 jam za navpične nosilce, ki so se med katerimi so bili posamezni odlomki lončenine (G111– ohranile v dveh vzporednih vrstah (SE 106, SE 131, SE 132, G113, G116–G126), kamnite žrmlje (G114–G115), kamnita SE 133, SE 137, SE 149). Vrste so bile med seboj oddaljene artefakta (G127–G128) ter drobci oglja in ostanki semen 2,5 m in so bile v smeri SV–JZ. V notranjosti stavbe sta bili (leča 0,5×, rdeči dren 4,5×).52 Prva velikosti 6 × 4 m, druga najdeni dve večji zgostitvi lomljencev (SE 135, SE 150), prva pa velikosti 3,5 × 1,8 m. Posamezni lomljenci so bili veliki od velikosti 1,9 × 1 m, druga pa velikosti 0,88 × 0,56 m. In-7 do 20 cm. Slednjo smo interpretirali kot domnevno pot, ki terpretirali smo ju kot domnevne ostanke stavbnega tlaka. je potekala v smeri severovzhod–jugozahod. Posamezni lomljenci so bili veliki od 16 do 24 cm. Stavba je bila dolga 7,5 m, široka pa 2,5 m. Jame za stojke so bile vkopane v plast (SE 5) in so imele oval- no (dolžine od 40 do 70 cm) oziroma okroglo obliko (pre- mer od 16 do 40 cm) (sl. 66). Stene so bile navpične, dno ravno do konkavno, pri stojki (SE 133) poševne, dno kon- kavno. Zapolnjene so bile s plastjo temno rjavega peščene gline, z drobci lončenine in oglja, stojka (SE 106) pa je ime- la tako na vrhu kot tudi po notranji steni obdane lomljen- 50  VZ 79. 51  VZ 77. ce, velikosti do 10 cm, pri stojki (SE 131) so bile z lomljenci, 52  VZ 50. Podgorica, AAS 97, 2022 51 stojka, objekt K34 L34 keramika oglje 133 kamni 137 149 z = 282,82 Stavba O 132 150 131 L33 135 J34 L32 106 z = 282,88 K33J33 K32 K31 L31 J32 J31 AA32 L30 126 = 130 29 z = 283,36 K30 AA31 J30 AA30 65 Tloris stavbe O. Merilo 1 : 200. 29 106 131 132 A A A B B B A B A B A B 135 133 137 149 150 A A A B B A B A B B A B 66a Tlorisi in preseki jam za stojke in jam, ki so sodile k stavbi O, ter kamnite zgostitve SE 29 in SE 126 = SE 130. Merilo 1 : 50. 52 Podgorica, AAS 97, 2022 M 1 : 100 126 = 130 29 106 131 132 A A A B B B A B A B A B 135 133 137 149 150 A A A B B A B A B B A B M 1 : 100 126 = 130 66b Kamnita zgostitev SE 126 = SE 130, ki je ležala ob stavbi O. Merilo 1 : 100. 67 Ostanki stavbe O. 68 Pot SE 126 = SE 130. Stavba P Jame za stojke so bile vkopane v plast (SE 5) in so imele oval- V kv. G−H20–21 je bila odkrita skupina jam za stojke, ki so no (dolžine 23 cm) oziroma okroglo obliko (premer od 18 orisale tloris stavbe P (sl. 69–70). Sestavljala ga je skupina do 40 cm) (sl. 70). Stene so bile poševne, dno konkavno do šestih jam za navpične nosilce, ki so se ohranile v treh vzpo-stopničasto. Zapolnjene so bile s plastjo temno rjave pešče- rednih vrstah (SE 111, SE 112, SE 114, SE 115, SE 116, SE 117). Vr- ne gline, z drobci oglja in lončenino, stojka (SE 112) pa je bila ste so bile med seboj oddaljene do 2,5 m in so bile v smeri zapolnjena le s štirimi lomljenci, velikosti do 16 cm. Stojka severozahod–jugovzhod. V notranjosti stavbe oziroma na (SE 115) je imela na vrhu polkrožno postavljene lomljence, njenem vzhodnem delu je bila najdena 1 × 0,42 m velika ter velikosti do 10 cm, stojka (SE 117) pa en večji lomljenec na 17 cm globoka večja ovalna jama (SE 113) (sl. 71). Stene so sredini, velikosti do 10 cm ter ostanke semen (pšenica 2×).53 bile poševne in so prehajale v stopničasto dno. Zapolnjena Vkopane so bile od 8 do 24 cm globoko. je bila s plastjo temno rjave peščene gline, z drobci oglja. Stavba je bila dolga 7 m, široka pa skoraj 5 m. 53  VZ 51. Podgorica, AAS 97, 2022 53 stojka, objekt 117 z = 283,42 shrambna jama keramika oglje H22 kamni G21 z = 283,63 115 114 116 H21 Stavba P G20 z = 283,56 113 112 H20 111 z = 283,56 69 Tloris stavbe P. Merilo 1 : 100. 111 112 113 A A B A B B A B 114 115 116 117 B A A A B B A B A B A B A B A B 70 Tlorisi in preseki jam za stojke in jam, ki so sodile k stavbi 71 Ostanki stavbe P. P. Merilo 1 : 50. 54 Podgorica, AAS 97, 2022 Stavba R 118 158 159 Dobrih 6 m od stavbe P je v kv. H18 ležala skupina jam za B A stojke, ki orisujejo tloris stavbe R (sl. 72–73). Sestavljala ga A A B je skupina petih jam za navpične nosilce, ki so se ohrani- B le v dveh vzporednih vrstah (SE 118, SE 158, SE 159, SE 160, A B A B A B SE 161). Vrsti sta bili med seboj oddaljeni 2 m in sta bili v smeri severovzhod–jugozahod. Stavba je bila dolga 4 m, široka pa 2 m. 160 161 Jame za stojke so bile vkopane v plast (SE 5) in so imele A ovalno (dolžine 36 cm) oziroma okroglo obliko (premer od A 20 do 34 cm) (sl. 73). Stene so bile poševne, dno konkav- B B no, razen pri stojkah (SE 158, SE 159) so bile stene navpične, A B A B dno ravno. Zapolnjene so bile s plastjo temno rjave pešče- ne gline, z drobci oglja in lončenino, stojke (SE 158, SE 160 in SE 161) pa so imele na vrhu jame manjšo zgostitev lo- 73 Tlorisi in preseki jam za stojke in jam, ki so sodile k stavbi mljencev, velikosti do 20 cm. Vkopane so bile od 6 do 12 cm R. Merilo 1 : 50. globoko. H19 118 stojka, objekt kamni z = 283,58 161 z = 283,61 161a Stavba R H18 159 159a 160 158 160a z = 283,57 158a 72 Tloris stavbe R. Merilo 1 : 50. Podgorica, AAS 97, 2022 55 Stavba S Jame za stojke so bile vkopane v plast (SE 5) in so imele oval- Slabih 2,5 m jugozahodno od stavbe R je bila v kv. G−H15–17 no (dolžine 30 do 46 cm) oziroma okroglo obliko (premer odkrita skupina jam za stojke, ki smo jih povezali v tloris stavbe od 26 do 35 cm) (sl. 75). Stene so bile sorazmerno navS (sl. 74–75). Sestavljala jo je skupina osmih jam za navpične pične, dno ravno, le pri stojki (SE 125) so bile poševne, dno nosilce, ki so se ohranile le v eni oziroma dveh vrstah (SE 125, konkavno. Zapolnjene so bile s plastjo temno rjave pešče-SE 154, SE 155, SE 156, SE 157, SE 172, SE 182, SE 183). Vrsta je ne gline, z drobci oglja, lončenino in nekaj lomljenci. Stojke bila v smeri severovzhod–jugozahod. V notranjosti stavbe so (SE 125, SE 155, SE 156, SE 157, SE 172, SE 183) so imele na bile najdene tri zgostitve lomljencev (SE 110, SE 121, SE 122) vrhu jame še manjšo zgostitev lomljencev, velikosti od 8 do (sl. 76). Prva zgostitev je merila 1 × 1 m, druga 0,2 × 0,1 m, 18 cm, stojka (SE 154) pa je imela z lomljenci, velikosti do tretja pa 0,4 × 0,2 m. Posamezni lomljenci so bili veliki od 10 10 cm, obdane stene. V jami (SE 183) so bili odkriti še drobci do 18 cm. Slednje smo interpretirali kot ostanke stavbnega oglja (hrast 3×, bukev 5×, gaber 4×).56 Vkopane so bile od tlaka. Najdena je bila tudi večja okrogla shrambna/odpadna 13 do 32 cm globoko. jamo, premera 0,98 m ter globine 54 cm (SE 120) (sl. 77). Ste- ne so bile navpične in so prehajale v ravno dno. Zapolnjena je bila z dvema polniloma, z zgornjim – s plastjo temno rjave peščene gline, z odlomki lončenine (med njimi G130–G132) in drobci oglja, ter in s spodnjim – s plastjo pepela in sežga- nimi živalskimi kostmi (prežvekovalci)54 ter drobci oglja (hrast 4×, bukev 10×).55 Stavba je bila dolga 7,5 m, široka pa 5 m. 110 120 125 154 155 156 stojka, objekt A A B A shrambna jama B A keramika A B B B oglje A B A B A B A B kamni A B 121 122 157 172 182 183 A A B B B A H17 G17 A B A B A B 110 Stavba S 110 120 125 154 155 156 A A B 157 A G16 A 156 183 z = 283,73 B z = 283,60 A B 122 B 121 155 B 172 A B A B 120 A B A B H16 z = 283,56 A B G15 125 154 z = 283,50 182 121 122 157 172 182 183 A A B H15 B B A A B A B A B 74 Tloris stavbe S. Merilo 1 : 200. 75 Tlorisi in preseki jam za stojke in jam, ki so sodile k stavbi S. Merilo 1 : 50. 54  VZ 60. 55  VZ 46. 56  VZ 90. 56 Podgorica, AAS 97, 2022 (G133–G139) in kamnitim obeskom (G140), drobci oglja in 76 Ostanki stavbe S. 77 Presek jame SE 120. Domnevna stavba T posameznimi večjimi lomljenci, velikosti do 5 cm. Stavba je V kv. C−D21–23 se je nahajala skupina jam za stojke, ki so bila dolga 6 m, široka pa 4,5 m. orisale tloris domnevne stavbe T (sl. 78–79). Sestavljale so jo tri jame za navpične nosilce, ki so se ohranile oziroma Jame za stojke so bile vkopane v plast (SE 5) in so imele bile odkrite v dveh vrstah (SE 75, SE 84, SE 86). Vrsta je bila ovalno (dolžine 38 cm) oziroma okroglo obliko (premer od v smeri jugozahod–severovzhod. V notranjosti stavbe je 20 do 24 cm) (sl. 79). Stene so bile sorazmerno navpične, bila najdena večja ovalna jama, dolžine 2,36 × 1,36 m, ki pri stojki (SE 86) poševne, dno v enem primeru ravno (SE 75), se je ohranila do globine 40 cm (SE 85), morda shrambna v drugem stopničasto (SE 84), v tretjem pa konkavno (SE 86). oziroma odpadna jama. Stene so bile dokaj navpične in Prva in zadnja sta bili zapolnjeni s plastjo temno rjave pe-so prehajale v konkavno do ravno dno. Zapolnjena je bila ščene gline, z drobci oglja in lončenine, na vrhu jame (SE 75) s plastjo temno rjave peščene gline, z odlomki lončenine pa so v krogu ležali lomljenci, velikosti do 20 cm. Druga pa je imela na vrhu manjšo zgostitev lomljencev, velikosti do 14 cm, pod njimi je bilo polnilo temno rjave peščene gline, z stojka, objekt drobci oglja, ostanki semen (leča 1×),57 lončenino in lomljen- shrambna jama ci, prav tako pa je imela dno obloženo z lomljenci. Vkopane keramika so bile od 7 do 28 cm globoko. kamni C23 A 84 86 A 75 B A B 85 B A B A B Stavba T A B C22 86 D23 85 D22 B A 75 84 D21 A B D20 79 79 Tlorisi in preseki jam za stojke in jam, ki so sodile k stavbi T. Merilo 1 : 50. 78 Tloris stavbe T. Merilo 1 : 200. 57  VZ 38. Podgorica, AAS 97, 2022 57 Stavba U s plastjo temno rjave peščene gline, z drobci oglja (hrast 8×, V kv. AA−C18–22 je bila odkrita skupina jam za navpične no- jelša 3×),58 semen ( ječmen 1×),59 odlomki lončenine (med silce, ki orisujejo tloris stavbe U (sl. 80–82). Sestavljala jo je njimi G142–G143) in sežganimi kostmi (deli rebra, dolge skupina dvanajstih jam za navpične nosilce, ki so se ohranile kosti, podlahtnice? – morda pripadajo človeku).60 Stavba je v treh vzporednih vrstah (SE 73, SE 78, SE 83, SE 87, SE 88, bila dolga 15 m ter široka 6 m. Glede na razporejenost, obli-SE 89, SE 91, SE 92, SE 93, SE 94, SE 96, SE 97). Vrste so bile ko in velikost stojk ter velikost objekta samega sklepamo, da med seboj oddaljene 3 m in so bile v smeri severozahod– gre pri slednji za neko osrednjo stavbo v naselbini. jugovzhod. V notranjosti stavbe je bila najdena večja jama Jame za stojke so bile vkopane v plast (SE 5) in so imele nepravilne oblike, velikosti 4,76 × 2,36 × 0,5 m, domnevno ovalno (dolžine od 28 do 34 cm) oziroma okroglo obliko shrambna ozirom odpadna jama (SE 95) (sl. 83). Stene so (premer od 24 do 50 cm) (sl. 81). Stene so bile poševne, bile poševne in so prehajale v stopničasto dno. Zapolnjena dno ravno do konkavno, pri stojkah (SE 73, SE 83, SE 92, je bila s plastjo temno rjave peščene gline, z večjo količino SE 93, SE 94, SE 96) so bile stene dokaj oziroma navpične, oglja ter nekaj večjimi lomljenci, velikosti do 20 cm (med dno ravno do konkavno, pri stojki (SE 87) pa poševne, dno njimi je bilo tudi ravno strgalo (G141; PN 633)). Najdena je pa stopničasto poglobljeno. Zapolnjene so bile s plastjo te-bila tudi manjša ovalna odpadna ozirom shrambna jama, mno rjave peščene gline, z drobci lončenine (G144–G145) velikosti 1,32 × 1,1 m ter globine 30 cm (SE 77). Stene so bile in oglja, stojka (SE 88) še s posameznimi lomljenci, veliko-poševne in so prehajale v konkavno dno. Zapolnjena je bila sti do 15 cm, stojka (SE 94) pa je vsebovala še posamezne stojka, objekt 98 B22 AA21 shrambna jama A22 keramika oglje kamni 95 97 AA20 A21 96 B21 AA19 Stavba U 91 A20 92 77 93 90 K18 J18 B20 78 AA18 181 A19 z = 283,90 73 K17 87 C20 J17 89 B19 80 88 AA17 81 82 A18 94 D20 83 C19 74 79 B18 67 A17 76 z = 284,17 D19 B17 80 Tloris stavbe U. Merilo 1 : 200. 58  VZ 33. 59  VZ 23. 60  VZ 23 in VZ 34. 58 Podgorica, AAS 97, 2022 drobce sežganih kosti (nedoločljivo),61 stojka (SE 96) ostanke bila globoka 36 cm. Stene so bile poševne in so prehajale v semen (morda leča 1×),62 pri stojki (SE 98) pa so na vrhu ravno dno. Zapolnjena je bila s plastjo temno rjave peščene jame ležali lomljenci, velikosti do 16 cm. Vkopane so bile od gline, z več odlomki lončenine (G146–G164) in stavbnega 12 do 50 cm globoko. ometa oziroma ožgane gline, večjo količino oglja (hrast V bližini stavbe U je bila odkrita še večja shrambna/odpa- 34×),63 ostanki semen (oreški gabra 5x > recentno)64 in dna jama ovalne oblike (SE 67), ki je merila 1,5 × 1,14 m ter 67 73 74 76 77 78 B A A B B A A A B A B A B A B A B A B B A B 79 89 A B 80 81 82 83 87 A A A A A 95 B B B B B A B A B A B A B A B B 88 90 91 92 93 A A A A A B B B B B A B A B A B A B A B A 94 96 97 98 181 B A A A A B A B B B A B A B A B A B A B A B 81 Tlorisi in preseki jam za stojke in jam, ki so sodile k stavbi U. Merilo 1 : 50. 61  VZ 35. 63  VZ 28. 62  VZ 42. 64  VZ 21. Podgorica, AAS 97, 2022 59 sežganimi kostmi (prašič, pes).65 Radiokarbonska datacija:66 Ograda 2 KIA22949 2957 ± 34 BP, kar ob standardni deviaciji 1ẟ Stojke (SE 109, SE 123, SE 127) bi morda lahko predstavljale (68,3% verjetnost) pomeni razpon 1220–1125 pr. n. št., ob 2ẟ neke vrste ogrado, ki je zamejevala domnevno gospodar- (95,4% verjetnost) pa med 1265–1040 pr. n. št. (sl. 131, 136). sko območje 2. Odkrite pa so bile tudi jame za navpične nosilce oziroma stojke (SE 74, SE 76, SE 79, SE 80, SE 81, SE 82, SE 90, SE 98, Gospodarsko območje 2 SE 181), v zadnji je bila odkrita steklena jagoda (G165), v V kv. H7 je bila odkrita večja ovalna plitva jama (SE 108) (sl. 84– jamah (SE 82 in SE 74) pa ostanki semen (pšenica 1×)67 ter 87), velikosti 1,16 × 0,72 m ter globine 11 cm. Stene so bile po- (lupina lešnika?)68 Slednje so najverjetneje tako ali drugače ševne in so zvezno prehajale v stopničasto dno. Zapolnjena je povezane s stavbo. bila s plastjo temno rjave peščene gline, z odlomki lončenine (med njimi G166–G167), večjo koncentracijo oglja (hrast 15×, bukev 1×, jelša 6×, jerebika 1×, javor? 1×),69 sežganimi kostmi (nedoločljivo)70 in večkratnim kamnitim kalupom (G168; PN 704), tolkačem za razbijanje rude (G169; PN 705), odlomkom brusa (G170) ter razbitino prodnika (G171). Zaradi najdb jo imamo za talilno/odpadno jamo. Radiokarbonska datacija:71 KIA22950 2928 ± 33 BP, kar ob standardni deviaciji 1ẟ (68,3% verjetnost) pomeni razpon 1131–1049 pr. n. št., ob 2ẟ (95,4% verjetnost) pa med 1215–1010 pr. n. št. (sl. 131, 138). talilna jama keramika Gospodarsko kamni območje 2 G8 82 Tloris stavbe U. H8 G7 108 z = 283,82 H7 84 Tloris gospodarskega območja 2. Merilo 1 : 200. G169 108 A 83 Presek jame SE 95. z = 283,82 B A B 85 Tloris in presek talilne jame SE 108. Merilo 1 : 50. 65  VZ 29. 66  VZ 28. 69  VZ 54. 67  VZ 26. 70  VZ 55. 68  VZ 22. 71  VZ 54. 60 Podgorica, AAS 97, 2022 (G76–G77, G102, G129–G130, G133, G142–G143, G172). Podobni na Rogozi sodijo k loncem tipa L6 (Črešnar 2010, 37, fig. 15). S po nekaj primerki so bili zastopani še tulipanasto oblikovani lonci z izvihanim ustjem (G60, G91, G99), ki na Tribuni v Ljubljani sodijo k tipu L3 (Vojaković 2013, 234–235, sl. 121: L3), na Rogozi pa k tipu L4 (Črešnar 2010, 34, fig. 14). Trebušasto oblikovani lonci z zaobljenim ramenom, ki teko- če prehaja v kratek vrat in izvihano ustje (G150), na ljubljan- ski naselbini Tribuna sodijo k loncem L2a (Vojaković 2013, 233−234, sl. 121: L2a), na Rogozi pa k loncem L5 (Črešnar 2010, 35, fig. 15). Zastopani so tudi ovalno oblikovani lonci z uvihanim ustjem (G97), ki so na Tribuni v Ljubljani opredeljeni 86 Tloris jame SE 108. kot lonci tipa L4 (Vojaković 2013, 235, sl. 121: L4), na Rogozi pa kot lonci tipa L2 (Črešnar 2010, 33, fig. 14). S po nekaj primerki so bile zastopane tudi nekoliko starej- še oblike kuhinjsko-shrambnega posodja, in sicer trebuša- sto oblikovani lonci s kratkim usločenim vratom in izvihanim ustjem (G50). Takšni v Podsmreki sodijo k loncem tipa L 3/2 (Murgelj 2013, 26–27, sl. 30b), v Olorisu pa k tipu L1 (Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, 145, sl. 4: L1) ter bikonično oblikovani lonci z ravnim robom ustja (G8) oziroma Podsmreški tip L 12 oziroma 13 (Murgelj 2013, 30, 34, sl. 30e) ter Oloris tip L8 oziroma L12 (Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, 147, 150, sl. 5: L8, sl. 6: L12). Lonci s slabo izraženim stožčastim vratom in rav- nim robom ustja (G10), v Podsmreki sodijo k tipu L9 (Murgelj 87 Presek jame SE 108. 2013, 29, sl. 30d), v Olorisu pa k tipu L2 (Dular, Šavel, Tecco Glede na povedano bi lahko sklepali, da gre na obravnava- Hvala 2002, 145, sl. 4: L2). Zastopani so bili tudi lonci z blago nem območju za gospodarsko območje, na katerem so se izvihanim ustjem (G9). Takšni so v Podsmreki opredeljeni kot odvijale metalurške dejavnosti, še posebej če upoštevamo, lonci tipa L1 (Murgelj 2013, 27, sl. 30a), na Olorisu pa kot lonci da so bili v jami odkriti ostanki kurišča, kosi odpadne jalovi-tipa L6 (Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, 147, sl. 5: L6). Med ne, kalup za ulivanje in tolkač za razbijanje rude. starejšimi oblikami so bili najštevilčnejši trebušasto oblikovani Najdbe lonci z izvihanim ustjem in poudarjenim robom na notranji strani vratu (G7, G42, G51, G54, G56). Slednji so v Podsmreki Med najdbami, ki smo jih uvrstili v III. fazo poselitve, prevla- uvrščeni k tipu L 4 (Murgelj 2013, 30, sl. 30b), v Olorisu pa k dujejo odlomki lončenine različnih oblik, med ostalimi najd- tipu L6 (Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, 147, sl. 5: L6). bami pa izstopata kamnita kalupa (G101, G168) in tolkač za razbijanje rude (G169). Prepoznan pa je bil tudi kos trebušasto oblikovanega pi- tosa z izvihanim ustjem in dolgim oziroma kratkim vratom Naselbina (G43), ki v Podsmreki sodi k tipu P1 oziroma 2 (Murgelj 2013, Lončenina 34−37, sl. 31a). Na območju nekdanje naselbine so prevladovali odlomki ku- Kuhinjskemu sledi servisno posodje (sklede, skodele, …), hinjskega ozirom shrambnega posodja (lončki, lonci, pitosi). med katerimi so najštevilčnejše sklede, ki v večini prime-Najpogosteje so bili zastopani bikonično oblikovani lonci, ki rov niso bile okrašene. Prve lahko vzporejamo s skledami imajo zaobljeno rame, stožčasto oziroma cilindrično obliko-z uvihanim ustjem (G14–G16, G45, G47, G70, G72, G74, van vrat in izvihano ustje (G61, G69, G95, G98, G111–G113, G81–G85, G88, G100, G105, G121–G125, G137–G139, G116–G119, G131, G134, G136, G147–G149). Na Tribuni v G153–G161, G163, G167). Takšne so bile na ljubljanski Ljubljani so bili slednji opredeljeni kot lonci tipa L1 (Vojako-naselbini Tribuna opredeljene kot sklede tipa S2 (Vojaković vić 2013, 231–233, sl. 121: L1a in L1b), na Rogozi pa kot lonci 2013, 219−220, sl. 120: S2), na Rogozi pa kot sklede tipa Sz tipa L7 in L8 (Črešnar 2010, 37–38, fig. 15). Sledijo jim trebu-2 oziroma Sz 3 (Črešnar 2010, 23–26, fig. 8). Nekaj od njih šasto oblikovani lonci s stožčastim vratom in izvihano ustje Podgorica, AAS 97, 2022 61 je imelo ustje okrašeno bodisi z vodoravnimi (G105) bodisi trupom in izvihanim ustjem (G106) tipa So 5 po Črešnarju s poševnimi kanelurami (G14, G100, G138, G159, G162– (Črešnar 2010, 18–19, fig. 6). G163, G167, G262, G270, G277). Okras poševnih, navpič- Skledam sledijo skodele, med katerimi nedvomno izstopajo nih in vodoravnih kanelur se na dobovskem grobišču pojavi kroglasto/trebušasto oblikovane skodele s stožčastimi vrato- že v 1. stopnji oziroma času Ha A1 (Dular 1978, 37). V isti čas vi in izvihanimi ustji (G62, G66, G71, G73, G87, G103, G107, sodijo na ta način okrašene posode tudi na Brinjevi gori, G120, G164). Na ljubljanski naselbini Tribuna so uvrščene k saj so bile odkrite v plasteh 1, 2 in 3 (Oman 1981, 144–216), skodelam tipa Sk 4 (Vojaković 2013, 255, sl. 120: Sk4), na Ro-v naselbini Ormož pa je tak okras značilen za stopnji I in gozi pa k tipom Skd 4 (Črešnar 2010, 28–30, fig. 10). Omem-II (Lamut 1988/89, 238–241). Zasledimo ga tudi na skledah be vredna je tudi skodela s poševnimi kanelurami na maksi-na Pošteli, in sicer v njeni II. in III. stopnji (Teržan 1990, 32, malnem obodu (G73). Na enak način okrašene sklede se na 35). Navpične kanelure na trupu in vodoravne kanelure na Brinjevi gori pojavijo že v drugi plasti, ki je časovno oprede-vratu se v Ormožu pojavljajo v stopnji Ormož II in III (Lamut ljena v Ha A, v rabi pa ostanejo vse do konca Ha B (Oman 1988/89, 238–241), na Pošteli pa v II. in III. horizontu (Teržan 1981, t. 7: 9). Da je bil okras zastopan tudi še v železni dobi, 1990, 32, 34, 35, sl. 2: 1, 2 in 5, 3: 1 in 2). V stopnjo Ormož I priča najdba s Poštele, iz sonde 77 (Teržan 1990, 32–34, t. avtor prišteva tudi okras navpičnih kanelur (Lamut 1988/89, 14: 29). Izvor okrasa bi morda tako lahko iskali v skupini Ba-238–241). Tak način okrasa je na Pošteli značilen za I. hori- ierdorf-Velatice v času prehoda iz zgodnje v starejšo pozno zont (Teržan 1990, 32, sl. 1: 13), na Brinjevi gori pa za 4. plast bronasto dobo (Črešnar 2010, sklede tipa Sv3b, 20–22). Fe- (Oman 1981, t. 33: 2; t. 30: 2; t. 35: 13; t. 34: 6, 13). Sklede pa nomen okrasa poševnih kanelur je izredno priljubljen v času so bile okrašene tudi s poševnimi in vodoravnimi fasetami. Br D/Ha A1 na območju srednje (spodnja Avstrija, zahodna Okras poševnih faset na ustju se na grobišču v Dobovi po- Češka, Moravska, severozahodna Slovaška, osrednja Nem- javi na skledi v grobu 289 (Stare 1975, t. 40: 1), ki ga Dular čija) in jugovzhodne Evrope (Slovenija, Hrvaška,72 Bosna in uvršča v Ha A1 (Dular 1978, 37). V isto obdobje je ta okras Hercegovina, Srbija). Vpliv tega okrasa sega na eni strani datiran tudi na Brinjevi gori (Oman 1981, t. 16: 1; Pahič 1985, do Italije, na drugi pa vse do Grčije (Kastanas, Vardaroftsa, t. 2: 16), na naselbini Ormož pa je značilen za stopnjo I (La-Hisarlik-Troja) (Kossack 2002, 199–216). Z enim primerkom mut 1988/89, 238–241). Zastopan je tudi na Pošteli (Teržan je bila zastopana še konično oblikovana skodela z izrazitim 1990, t. 36: 1–4, 6, 8, 12). Na dolenjskih najdiščih so sklede s prehodom v rame in lijakasto oblikovanim vratom (G145). fasetiranimi ustji zastopane le na višinskih najdiščih, katerih Slednje so na ljubljanski Tribuni opredeljene kot skodele tipa čas trajanja je omejen na stopnjo Ljubljana I in II oziroma Sk1b (Vojaković 2013, 222–224, sl. 120: Sk1b). v čas Ha B (Dular 1993, 103–104). Ponovno se ta okras na Dolenjskem pojavi v Ha C2 (Gabrovec 1960, sl. 9: 1–3; Gu- S posameznimi primerki so bile prisotne tudi nekoliko sta- štin 1976, t. 76: 16). Vodoravne fasete na ustju (G122, G160, rejše oblike skled in skodel, kot npr. skleda s S-profilirano G279) pa naj bi bile značilne za horizont Ljubljana IIIa ozi-obliko in izvihanim ustjem (G48). Takšne so v Podsmreki roma Podzemelj 2 (Horvat 1983, 148), vendar se na Brinjevi opredeljene kot sklede tipa S 3 (Murgelj 2013, 21, sl. 28a). gori pojavijo že v 1., 2. in 3. plasti, ki jih Oman datira v Ha A Prisotne so bile tudi skodele z blago napeto zvonasto obliko in B (Oman 1980, t. 5: 2, t. 16: 3, t. 33: 6, 11). V Dobovi so pri-in izvihanim ustjem (G17–G20, G38, G57) tipa SK 6 (Murgelj sotne na posodah v grobovih 90, 387 in 400, ki so datirani v 2013, 25, sl. 29b) ter z rahlo napetim trebuhom in različno mlajši del grobišča oziroma v Ha B (Stare 1975, t. 16: 12, t. 56: oblikovanimi robovi ustja (G21) tipa SK 8 (Murgelj 2013, 21, 5, t. 57: 6). Na tak način so okrašene tudi sklede na Mestnih sl. 29c). njivah v Novem mestu, kjer so datirane v Ha B3 (Knez 1966, Pri analizi keramike smo se oprli tudi na okras, ki se poja-77, t. 6: 2, t. 12: 2, 4, t. 13: 2). Odkrite so bile tudi bikonično vlja na lončenini. Izkazalo se je, da je na najdišču v tej fazi oblikovane sklede z dolgim ali kratkim cilindričnim vratom poselitve najpogosteje zastopan okras apliciranega rebra, ki (G109, G132). Takšne so bile v ljubljanski naselbini na Tribuni je lahko bodisi gladek bodisi razčlenjen z odtisi prstov in se opredeljene kot sklede tipa S5 (Vojaković 2013, 221–222, sl. pojavlja tako nad maksimalnim obodom kot pod njim. Tak 120: S5), na Rogozi pa kot sklede tipa Sv 3 (Črešnar 2010, okras se pojavlja skozi celotno bronasto in železno dobo. 20, fig. 7). Z enim primerkom je bila zastopana še skleda s Prav tako pogosto je bilo tudi kaneliranje in fasetiranje. polkrožno oziroma konično oblikovanim trupom in dokaj pokončnim ustjem (G162) tipa S1 po Vojaković (Vojaković 2013, 218–219, sl. 120: S1) oziroma tipa Sz 5 po Črešnarju 72  Na ta način okrašena ročaja je imela tudi amfora iz groba 21 v (Črešnar 2010, 27, fig. 8) ter skleda s polkrožno oblikovanim Bezdanjači pri Vrhovinah, ki jo avtorica s pomočjo navezav na spo- dnje avstrijsko skupino Höting-Mörzg datira v Ha A1 (Drechsler-Bižić 1979–1980, 40). 62 Podgorica, AAS 97, 2022 Okras kanelur in faset na notranji strani ustja (G10, G17, Kamen G61, G76, G77, G87, G95, G104, G109, G112, G120, G131, Na gospodarskem območju 1 je bil v jami SE 107 odkrit fra-G132, G135, G136, G142, G143, G147, G148, G172, G212, gmentiran kamnit dvodelen kalup iz lojevčevega skrilavca G213, G259, G260, G261, G263) je na Brinjevi gori zasto- (G101), ki je redka metamorfna kamnina v našem prostoru. pan od 1. do 3. plasti, torej v Ha A/B (Oman 1981, 144–216). Najdemo jo na Koroškem (npr. Pernice nad Muto), na Po-Na grobišču v Dobovi je okras omejen na grobove II. in III. horju, sicer pa še v Italiji in Avstriji. Na eni strani kalupa je del Faze, torej Ha A2 in Ha B1 (Stare 1975, t. 6: 11, 12; t. 30: 9; t. negativa plamenaste sulice, na nasprotni strani pa je negativ 47: 1; Dular 1979, 38). V ta čas pa sodijo tudi redki ljubljanski težko opredeljivega predmeta. Morda gre za varianto va-primerki (Puš 1982, t. 7: 6; Stare 1954, t. 17: 2). V naselbini zaste igle. Dva dvodelna kalupa z negativi lokalne variante na Ormožu je tak okras zastopan tako v I., kot tudi II. stopnji sulične osti sta bila najdena na najdišču Pivnica v Bosni in Ormoža po Lamutu (Lamut 1988/89, 238–241). Na Pošteli Hercegovini. Benac ju datira v prehodno fazo Ha A2/Ha se ta način okrasa pojavi že v I. horizontu oziroma Ha B3 B1 (Benac 1966/67, 158). Veliko število različnih bronastih (Teržan 1990, 31, sl. 1: 1 in 2). Na Dolenjskem pa v okviru plamenastih suličnih osti (220 kosov) pa je bilo najdenih v faze Ljubljana IIb oziroma Podzemlja 1, in sicer v grobu 8 Mušji jami pri Škocjanu. Slednja je služila kot nadregionalni z Borštka pri Metliki (Dular 1979, t. 3: 1). Z nekaj primerki obredni prostor. Vanjo so žrtvovali najrazličnejše predmete, je bil zastopan tudi kaneliran okras, ki se je nahajal bodisi predvsem orožje (Szombathy 1913, 134–140). Jama je bila v na ustju in ramenu sklede (G14) bodisi na tunelastih ročajih uporabi skozi celotno obdobje KŽG, z manjšo intenziteto pa (G41, G44). Na ta način okrašene sklede se na Brinjevi gori vse tja do mlajše železne dobe (Teržan, Borgna, Turk 2016). pojavijo že v drugi plasti, ki je časovno opredeljena v Ha A, V jami SE 38 so bile odkrite kamnite žrmlje (G59). v rabi pa ostanejo vse do konca Ha B (Oman 1981, t. 7: 9). Na območju gospodarskega območja 2 pa so bili v jami Kot posamezni primerki se pojavljajo še nekoliko starejši SE 108 odkriti še en kamnit dvodelen kalup iz lojevčevega okrasi, in sicer okras apliciranega rebra v obliki viseče črke U skrilavca (G168), kaneliran kamnit tolkač (G169) ter skleda (G11, G108), apliciranih bradavic (G12) in žigosanih krožcev z uvihanim ustjem (G167). Funkcionalna povezanost kalupa (G52). in tolkača poleg ostalih indikatorjev na širšem podgoriško- Kovina -dragomeljskem najdišču nakazuje na metalurške dejavno- Med pridobljenimi kovinskimi najdbami izstopa od ognja sti, ki so se odvijali tekom pozne bronaste dobe v Ljubljanski močno poškodovan bronast nož z jezičastoročajnim nastav-kotlini. Najbližja primerjava omenjene kombinacije je na kom, ki ni v celoti ohranjen. Ohranjen del hrbta je raven in na najdišču Kalnik – Igrišče v severozahodnem delu Hrvaške. V obeh straneh močno odebeljen. Rezilo ni ohranjeno v celoti, delu naselja so bilo okrog sedmih ognjišč raztreseni sedem zato ne moremo predvideti, ali je bilo ravno ali ukrivljeno, je fragmentiranih kalupov, žlindra in kaneliran kamnit tolkač, ki pa ohranjeno do tolikšne mere, da je na njem viden okras ima na zgornji površini izrazite sledi udarjanja. Tu so ulivali pikic, izvedenih v tehniki punkciranja (G89; PN 859). Nož je že pripravljeno bronasto zlitino, ki je prišla sem s trgovskimi bil odkrit v stavbi M, natančneje v jami za navpični nosilec povezavami. Naselbina na Kalniku je datirana od 13. do 11. oziroma v stojki (SE 163). Jama je bila zasuta s plastjo, ki je stoletja pr. n. št. (Majnarić-Pandžić 1992, 57–73; Karavanić vsebovala drobce oglja (hrast 12×, bor 1×, jelka 1×).73 Oglje 2009; Karavanić, Kudelić 2013, 88–92; Karavanić, Kudelić je bilo poslano na radiokarbonsko datacijo. Radiokarbonska 2016, 117–121; Karavanić, Kudelić, Karavidović 2015, 59–62). datacija:74 KIA22953 2883 ± 29 BP, kar ob standardni de- S kaneliranimi tolkači se je v svoji študiji ukvarjal Horst. viaciji 1ẟ (68,3% verjetnost) pomeni razpon 1054–1004 pr. Obravnava 850 kamnitih tolkačev iz severnega nordijskega n. št., ob 2ẟ (95,4% verjetnost) pa med 1130–973 pr. n. št. kroga, lužiške kulture in švicarskih obrežnih koliščarskih na- (sl. 131, 133). Glede na analogije iz Monte Prima bi lahko selbin. Interpretira jih kot orodja za predelavo brona. Ana-nož opredelili kot nož tipa Fontanella in ga datirali v zadnjo lizira jih glede na dimenzije, najdiščni kontekst in kronološki fazo Bronzo Finale – 10. stoletje pr. n. št. (Bianco Peroni 1976, okvir. V severnem kulturnem krogu jih najdemo v stopnji Ha 19–20, taf. 5: 49, 61: C), ali pa kot tip Wrocław–Grabiszyn, va-A tako v naselbinah kot tudi v depojih, tolkači iz Švice pa vsi rianta Bojanowo Stare, ki je datiran v IV. stopnjo lužičke kul- izhajajo iz naselbinskih področij, ki so časovno uvrščena v ture (Gedl 1984, 23–25, t. 4:30), kar sovpada s C14 datacijo. stopnjo Ha B (Horst 1986, 85). Kot smo že omenili, je bil v jami poleg tolkača odkrit še kalup, ki ima na eni strani negativ kolesastega sončnega 73  VZ 83. obeska in zraven njega še negativ vodne ptice – račke. Na 74  VZ 83. Podgorica, AAS 97, 2022 63 nasprotni strani pa je del negativa jezičastoročajnega noža. isti čas je datiran tudi drugi grob 17 s kolesastim obeskom Na obeh stranskih ožjih stranicah se – kot na obeh glavnih (Stare 1975, 28, t. 8: 6). – nahajajo luknje za zakovice, ozki frontalni stranici pa sta Vodna ptica – račka ima najboljšo primerjavo v fragmentira-lepo zaglajeni. Kalup je bil sestavljiv, namenjen za večkratno nem rifniškem kalupu, ki ima negativ dveh vodnih ptic in je uporabo in je bil morda tudi predmet trgovine ali potujo-opredeljen v čas Ha B1/B2 (Bolta 1959, 273). Bronast obesek s čega livarja. ptičjima protomoma pa je bil odkrit tudi v depoju iz Kanalske- Kolesasti obeski niso ozko časovno in tipološko omejeni. ga vrha I (Žbona-Trkman, Bavdek 1996, 64; Teržan 1995, 203, Pojavijo se že v srednji bronasti dobi, zlasti pogosti pa so v t. 99: 18) Iz gomilnega grobišča Griže – Šešče je treba omeniti času kulture žarnih grobišč in se kot tradicija obdržijo še v drobno žensko bronasto figurico s stiliziranimi rokami v obliki zgodnji železni dobi. Na našem prostoru imamo v depoju račke, ki simbolizira gospodarico živali. Datirana je v horizont iz Kanalskega vrha I številčno zbirko kolesastih obeskov raz-Rifnik II/III oziroma Ha B2/B3 (Teržan 1990, 111–112). Motiv rač- ličnih tipov, vsega skupaj 43. Depo je datiran iz prehoda Ha ke najdemo tudi na fragmentiranem kamnitem kalupu v me-A v zgodnji Ha B oziroma v III. horizont po Turku (Teržan talurškem centru villanovske kulture Frattesini ob spodnjem 1995, 203, t. 100–103; Žbona-Trkman, Bavdek 1996, 31–72; toku Pada (Le Fevre-Lehoerff 1992, 208). Vodne ptice so bile Turk 1996, 113–116). V sklopu depojev jih je mogoče odkriti ravno tako razširjene skozi vso KŽG, upodobitve vodnih ptic še v Mušji jami pri Škocjanu (Teržan, Borgna, Turk 2016) ter pa so značilne tudi za grški svet vzhodnega Sredozemlja in se v depoju iz Ivanca Bistranskega iz IV. stopnje depojev po pojavljajo še v železni dobi. Vinski-Gasparini (Žbona-Trkman, Bavdek 1996, 63). Na podlagi odkritega keramičnega, kovinskega in kamnite- Na slovenskih grobiščih mlajše KŽG opažamo njihovo iz- ga zbira lahko zaključimo, da najdbe iz III. poselitvene faze jemno redkost, pojavljajo pa se skoraj izključno v ženskih kažejo značilnosti, iz katerih lahko sklepamo večjo razpr-grobovih. Na dobovskem grobišču sta znana dva kolesa- šeno poselitev tega območja – naselbino, ki je živela od sta obeska različnega tipa, od katerih ima kolesast obesek konca srednje bronaste dobe (Bd C/D)75 do mlajšega žar-v grobu 289 znotraj odebeljenega obroča križno razdelitev, nogrobiščnega obdobja (Ha B), na kar kažejo primerjave kar ga približa našemu kosu (Stare 1975, 76, t. 40). Bogat keramike z naselbino v Podsmreki (Murgelj 2013) ter Olorisu grob 289 spada v najstarejši del nekropole Ha A1 in je pri-pri Dolnjem Lakošu (Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002) na eni merljiv z II. fazo KŽG (Vinski-Gasparini 1974, 72 in 95). V ter primerjave keramike z naselbino v Ljubljani – Tribuna 88 Zbirni diagram radiokarbonskih analiz vzorcev iz najdišča Podgorica (izdelala: Tamara Leskovar). 75  Nekoliko starejše najdbe so bile odkrite v strugi potoka (SE 40), v stavbah A–D ter jamah s kurišči (SE 31, SE 32, SE 38, SE 39). 64 Podgorica, AAS 97, 2022 (Vojaković 2013) ter Rogozi pri Mariboru (Črešnar 2010) na vrsto stojk (stavba A, K, N, R), za drugo pa poleg stenskih še drugi strani. Primerjave pa so dodatno podprte z rezultati vrsto slemenskih stojk (stavba B, P, S, U). Za dodatno utrje-radiokarbonskih analiz (sl. 88) vzorcev: vanje so služile kamnite zagozde v jamah. Nekatere stojke • VZ 26 – KIA22947 – prva sigma 1263–1207 (34,8 %); so najverjetneje počivale kar na kamnitem temelju. Po kosih druga sigma 1318–1124 (89,6 %), ožganega stenskega ometa in odtisih v njih lahko sklepamo, • VZ 28 – KIA22949 – prva sigma 1220–1125 (53,3 %); da je jedro sten oblikoval preplet iz vejevja, ki je bil nato druga sigma 1265–1040 (91,6 %), zamazan z glino. Ostale stavbe niso bile ohranjene do te • VZ 49 – Wk23915 – prva sigma 1260–1120 (68,2 %); mere, da bi jim lahko začrtali tloris. druga sigma 1310–1050 (95,4 %), Razporeditev arheoloških ostalin tako kaže na notranjo uredi- • VZ 54 – KIA22950 – prva sigma 1131–1049 (34,8 %); tev naselbine, za katero so značilne manjše, a različno velike, druga sigma 1215–1010 (89,7 %), lesene stavbe z vsaj dvema in/ali tremi vrstami navpičnih no- • VZ 70 – KIA22951 – prva sigma 1130–1043 (50,5 %); silcev. Med stavbami sta tako zastopana dva glavna velikostna druga sigma 1134–1004 (63,3 %), razreda, prvi s stavbami dimenzij/dolžine do 10 m (stavbe A, • VZ 73 – KIA22952 – prva sigma 1262–1209 (40,7 %); B, N, K, P, S, R), in drugi s stavbami dimenzije/dolžine nad druga sigma 1314–1186 (67,7 %) in 10  m (stavba U). Ostale stavbe so bili preslabo ohranjene, da • VZ 83 – KIA22953 – prva sigma 1054–1004 (37,2 %); bi jim lahko določili velikostni razred. Razvrstitev stavb sever-druga sigma 1130–973 (86,9 %). no od struge 2 (SE 18 = SE 24) ne sledi neki skupni oziroma Poskus razlage prevladujoči orientaciji. Stavbe so gručasto razporejene dru- ga od druge, in sicer tako, da so se med njimi ohranile pra- V III. poselitveni fazi so bili najštevilnejše ohranjene jame za zne površine − osrednji dvoriščni prostori. Skupine stavb pa navpične nosilce oziroma stojke, ki pričajo o gradnji s stojka-morda tvorijo t. i. gospodarstva, z najmanj eno večjo stavbo mi. Sestavni del gradnje so bili leseni stebri. Gre za navpičen (npr. stavba U in S, stavba N) (sl. 18). Podobno organiziranost gradbeni element, ki je zakopan ali zabit v tla. Glede na lego je mogoče zaslediti tudi na sosednjem Dragomlju (Turk 2003, ločimo vogalne, stenske in notranje oziroma slemenske ste-109–119), nekoliko oddaljeni, a sočasni naselbini v Dobovi bre. Obliko in velikost stavb, prav tako pa tudi tip ostrešja, (Plestenjak et al. 2015), ter Rogozi pri Mariboru (Črešnar 2010, lahko ugotovimo iz razporeditve lukenj za stojke. 96–119). Nekoliko drugačno, bolj pravilno organiziranost pa Danes je splošno sprejeto, da obstajajo trije glavni podtipi je mogoče razbrati pri domnevnih stavbah (stavba F, G, H, I) stojkastega načina gradnje. Opredeljujejo jih število in lega južno od struge 2 (sl. 18). slemenskih stojk. Prvo skupino predstavljajo stavbe, katerih Zanimivo je tudi dejstvo, da so bila v tej fazi poselitve go-streha ni slonela na slemenskih stojkah, ampak neposredno spodarska območja nekoliko oddaljena od stavbnih objek-na stojkah obeh stranskih sten. Gre za tako imenovan škar- tov. Tako se je npr. gospodarsko območje 1 nahajalo dobrih jasti tip ostrešja, s katerim so bile običajno prekrite stavbe 15 m severno od zadnje stavbe N. Sestavljajo ga je več ve-manjših dimenzij, na primer kašče oziroma silosi za žito. čjih jam (SE 31, SE 32, SE 38, SE 39, SE 107, SE 119, SE 124) ter Pri drugi skupini je strešno konstrukcijo podpirala ena vrsta večja ploščad iz sekundarno prežganih odlomkov lončenine slemenskih stojk. Postavljene so bile sredi prostora, in sicer (SE 140). Zaradi večje vsebnosti oglja ozirom žganine in pre-vzporedno z vzdolžnima stenama. Njihovo število je bilo žganih kosti v večini jam domnevamo, da gre pri slednjih odvisno od dolžine stavbe. Za tretjo skupino pa je značil-morda za ostanke jam s kurišči. Hkrati pa neožgani odlom- no, da je streha slonela na dveh vrstah slemenskih stojk, na ki lončenine iz jame SE 31, kamnite žrmlje iz jame SE 38 in katerih sta ležali vmesni legi, ki sta dolgim špirovcem nudili organski ostanki pričajo o tem, da so morda te jame služile zanesljivejšo oporo. Paralelno postavljene stojke so notra-tudi kot odpadne jame. Drugo gospodarsko območje se je njost stavb razdelile na vzdolžne prostore, zato se jih lahko nahajalo dobrih 35 m južno od zadnje stavbe S. Predstavlja obravnava tudi kot dvoladijske oziroma troladijske stavbe. ga le ena večja jama, v kateri so bili odkriti ostanki kurišča, Ne glede na to, če sta bili sredi prostora ena ali dve vr-ostanki odpadne jalovine, kalup za ulivanje in tolkač za raz- sti slemenskih stojk, pa je bila celotna konstrukcija stavbe bijanje rude. Očitno gre za metalurške dejavnosti.76 in ostrešja običajno ojačana še s prečnimi povezniki (Dular 2008, 340). Z gotovostjo lahko v našem primeru opredelimo le stavbe 76  Odkritih je bilo tudi 7 vzorcev žlindre (VZ 2, VZ 4, VZ 16–18, VZ 24 A, B, K, N, P, R, S in U, ki, kot kaže, sodijo v prvo in drugo in VZ 43), ki pa so bili z izjemo dveh (VZ 2 in VZ 4) vsi odkriti v plasti SE 2, zaradi česar ne moremo z gotovostjo trditi, kateri fazi poselitve skupino tipa stavb. Za prvo velja, da imajo stavbe le stensko pripada. Podgorica, AAS 97, 2022 65 Nekoliko oddaljena gospodarska območja so bila odkrita 5.4.4 IV. faza: Starejša železna doba tudi v nižinskih naselbinah v Padski nižini. Ena od teh je Frattestina – Fratta Polesine, kjer so bile stavbe postavlje-Petra Vojaković ne vzporedno z nekdanjimi rečnimi rokavi. Na vzhodnem V naslednji IV. fazi, ki jo vzporejamo s starejšo železno dobo, delu naselbine pa so bile rokodelske delavnice, o čemer prije bilo na južnem delu raziskanega najdišča odkrito grobi- čajo odkrita slonokoščenina, steklo, surovi jantar iz Baltika, šče (sl. 89). bronaste pogače in 70 kalupov. Naselbina je živela od 12. Gomila 1? do 9. stoletja pr. n. št. (Bietti Sestieri 1984a, 413–427; Bietti Sestieri 1984b, 429–464). 35 km zahodno od Frattestine je V rahlo znižani kotanji terena, kv. A−C16–20, ki ga sodobna bila odkrita druga poznobronastodobna naselbina, Mari-obdelava polj ni poškodovala, sta se ohranili dve večji ka- conda di Mellara iz časa 12.–10. stoletja pr. n. št. Tudi tukaj so mniti ploščadi (SE 3, SE 19), ki sta bili usmerjeni severovzhod– bile odkrite delavnice stekla (Towle, Henderson, Bellintani, jugozahod. Prva kamnita ploščad (SE 3) (sl. 90–92) je bila Gambacurta 2002, 7–68). Podobno strukturo naselbine pa velika 8,5 m in široka 2,5 m. Sestavljena je bila iz večjih in so zasledili tudi v Montagnani, ki je bila poseljena od 11.–8. manjših pretežno nekarbonatnih lomljencev, velikosti do stoletja pr. n. št. Tudi ta je imela na vzhodnem delu roko-29 cm, med katerimi so bili še prodniki in drobir.78 Na in v delske delavnice, na kar kažejo lončenina, uteži, vretenca, njej je bilo odkritih tudi nekaj najdb (G172–G173). Ležala je svitki, kalupi, peči, kosti, rogovje in kovina, predvsem bron na do 15 cm debeli plasti rjave gline (SE 23), ki jo imamo za (Bianchi Citton 1998, 429–433; Min 1984, 642–650). utrditev ali izravnavo.79 Odkrite pa so bile tudi posamezne jame za navpične nosil- Slaba 4 m severovzhodno od prve je ležala druga, nekoliko ce, ki so bile oddaljene sorazmerno daleč druga od druge, manj pravilna80 kamnita ploščad (SE 19) (sl. 90–91, 93), veli-skupaj pa so obdajale nekakšne polkrožne prostore, zaradi kosti 3 × 2,5 m. Sestavljena je bila iz različno velikih pravilno česar menimo, da gre za ostanke ograd. Podobno so bile zloženih oblic ter večjih in manjših lomljencev, velikosti do takšne jame med oziroma ob hišah, vključenih v gospo-8 cm, med katerimi je bil odkrit tudi kalup za izdelavo sulič- darstvo, ki so bodisi omejevale prostore pripadajoče posa- nih osti (G174, PN 66). Tudi ta ploščad je bila položena na meznih stavbam oziroma gospodarstvom bodisi so bile te do 15 cm debelo plast rjave gline (SE 23). namenjene za zadrževanju živine, odkrite na najdišču Ro- Kamniti ploščadi razlagamo kot ostanke kamnitega plašča goza.77 Prva takšna se je nahajala v kv. A−H1–13, druga pa gomile (SE 19) s kamnitim dohodom – dromosom (SE 3). v kv. K–H1–14. V kv. K-AA30–32 sta bili odkriti še dve večji zgostitvi lomljencev z odlomki lončenine (SE 126 = SE 130, SE 29), kar razlagamo za domnevno pot, ki je potekala v smeri severovzhod–jogozahod. Na podlagi odkritih najdb pa lahko sklepamo, da je nasel- bina obstajala od konca srednje bronaste dobe (Bd D) ozi- roma začetka starejšega žarnogrobiščnega obdobja (Ha A1) vse do poznega žarnogrobiščnega obdobja (Ha B) oziroma od 14. do 10. stoletja pr. n. št. in v tem obdobju doživela svoj razcvet. 78  Velika večina lomljencev pripada kremenovemu meljevcu in pe- ščenjaku karbonske ter kremenovemu peščenjaku permske starosti. Karbonske kamnine so na površini v bližini najdišča na osamelcu zahodno od Podgorice (Podgoriški hrib, Soteški hrib, Strašnjak), pa tudi na grebenu vzhodno od najdišča (Videmski hrib, Ajdovščina). Permski rdečkast kremenov peščenjak in konglomerat (groedenska formacija) je na površini nekoliko dlje, na območju grebena med Mengšem in Šinkovim Turnom ter na levem bregu Kamniške Bistrice nad Rovo pri Radomljah. Nekarbonatni prodniki so bili prineseni s prodišč Kamniške Bistrice ali Save. 79  Pod izravnavo je bila odkrita še naravna kotanja (SE 18), v kateri je bila poznobronastodobna lončenina. 77  Črešnar 2010. 80  Morda le poškodovana. 66 Podgorica, AAS 97, 2022 8 raziskano območje 7 grob kovina 6 keramika oglje 5 kamni 4 3 2 1 L K J 24 AA Gomila 2 23 A B 153 22 C 101 = 166 21 D 20 E F 19 G Podgorica II. 18 H 21 17 20 22 16 19 3 Gomila 1 Podgorica I. 89 Razprostranjenost starejšeželeznodobnega grobišča, IV. faza. Merilo 1 : 500. Podgorica, AAS 97, 2022 67 Merilo 1 : 50 GOMILA 1 grob G179 keramika z = 283,94 G178 kovina oglje kamni C21 G182 Grob 2 21 D21 C20 z = 283,65 D20 z = 283,75 G188 Grob 3 22 G176 C21 G175 G177 D21 Grob1 20 Grob 2 3 19 Grob 3 M 1 : 100 C20 M 1 : 100 Grob1 A D20 C19 19 B18 z = 283,37 C18 D19 3 B17 C17 B16 z = 283,47 B C16 A B 90 Tloris gomile 1. Merilo 1 : 200. Grob 1 Grob 2 Grob 3 20 21 22 M 1 : 50 M 1 : 50 M 1 : 50 G176 G179 G177 G188 A G178 G175 B G182 A B G179 G178 91a Tlorisi in preseki grobov gomile 1. Merilo 1 : 50. 68 Podgorica, AAS 97, 2022 3 19 M 1 : 100 M 1 : 100 A B A B 91b Tlorisa in presek kamnitih ploščadi gomile 1. Merilo 1 : 100. Grob 1 Grob 2 Grob 3 20 21 22 M 1 : 50 M 1 : 50 M 1 : 50 G176 G179 G177 G188 A G178 G175 B G182 A B G179 G178 92 Kamnita ploščad SE 3: pogled od zgoraj in s strani. 93 Kamnita ploščad SE 19. Podgorica, AAS 97, 2022 69 Grob 1? pasne spone so v uporabi predvsem v času stopnje Stična – SE 20, sek. 1, kv. C−D20 (sl. 90–91, 94) Novo mesto 2 in kačastega horizonta. Njihovo poreklo je is- kati na dolenjskem prostoru, saj jih najdemo na glavnih do- Ob izteku kamnite ploščadi je bil v kv. C–D20 na plasti SE 5 lenjskih najdiščih, kot so Magdalenska gora, Vače, Šmarjeta odkrit grob 1 brez jasno vidne grobne jame (SE 20) (sl. 90– in Brezje pri Trebelnem (Tecco Hvala 2012, 165–169). Pravi- 91, 94). Od slednjega sta ostali le precej poškodovani po- loma se pojavljajo v skeletnih grobovih; v žganem grobu jo, sodi (G175–G176), ki sta v skupni dolžini zavzemali 0,52 × razen na Magdalenski gori (Preloge, gr. 13/10), zasledimo 0,25 m prostora. V neposredni bližini posod (50 cm seve- še v Stični v grobu 48/30 ter v Podzemlju v grobu 28/1 iz rovzhod od groba) je ležala železna rombična pasna spona Grma. V večini primerov spone spadajo k moškim opravam (G177; PN 45). Žganina in kosti pokojnika niso bili ohranjeni. z orožjem ali orodjem (šilom in brusom) (Tecco Hvala 2012, Grobni pridatki 165−169). Ciborij na nogi (G175); izdelava: prostoročna; barva zuna- Datacija nje in notranje površine: rdečkasto rjava; površina: gladka; Stopnja Stična – Novo mesto 2 – kačasti horizont oziroma sestava: finozrnata lončarska masa; žganje: oksidacijsko; tr-od druge polovice 7. do prve polovice 6. stoletja pr. n. št. dota: trda; okras: vodoravne kanelure na nogi. Pr. u. 15 cm, v. 21,8 cm. Grob 2 Posoda (izgubljena) (G176). SE 21, sek. 1, kv. C−D21 (sl. 90–91, 95) Železna pasna spona rombične oblike (G177). Dl. 13,8 cm, Okoli 1,6 m severovzhodno od groba 1 je bil v kv. C–D21 š. 3,3 cm. ohranjen grob 2 (SE 21) (sl. 90–91, 95). Ovalna grobna jama, ki je bila vkopana v plast SE 5, je bila velika 0,96 × 0,7 m ter Analiza grobnih pridatkov ohranjena do globine 20 cm. Stene so bile poševne in so Ciborij na nogi (G175) lahko uvrstimo k tipu C9 po Dularju prehajale v neravno dno. V jamo so bili položeni vsaj dve (Dular 1982, 50, t. 16/146). Za njih je značilno, da imajo širok posodi (G178–G180) in ostali grobni pridatki (G181–G187). trup, rahlo usločen in z dvema rebroma profiliran vrat ter Tako jama kot posodi sta bili zasuti s plastjo temno rjave široko izvihano ustje. Prav posebno je oblikovana noga, ki do črne meljaste gline, v kateri so bili večja količina oglja,81 se od dna posode usločeno razširi in zaključi v odebeljenem ostanki semen82 ter sežgane kosti, ki so bile položene v obe stojnem prstanu. Številni primerki iz zaključenih grobov v posodi – žari (G178; VZ SE 21 in G179; VZ SE 21). Nekaj Stični, Magdalenski gori in na Vačah kažejo, da se takšni drobcev sežganih kosti pa je bilo tudi na vrhu grobnega ciboriji pojavijo v kačastem horizontu, prav tako pa so znani zasutja.83 tudi v naslednji, certoški stopnji (Dular 1982, 51). Antropološka analiza 50 cm SV od ciborija je bila odkrita železna pasna spona V žari (G178) je bilo odkritih 7,5 g sežganih kosti lobanje in rombične oblike s sledovi mrežne tkanine (G177). Rombične dolgih kosti, v žari (G179) pa 18,7 g sežganih kosti lobanje, 94 Grob 1 (SE 20). 95 Grob 2 (SE 21). 81  VZ 8. 82  VZ 6. 83  VZ 6. 70 Podgorica, AAS 97, 2022 dolgih kosti ter sklepne površine. Kosti so preslabo ohranje-Analiza grobnih pridatkov ne, da bi lahko določili spol in telesno višino osebe ali opa- Čeprav so lončene posode v obliki situl, za katere je na splo- zili znake patoloških sprememb. Zaradi debeline lobanjskih šno sprejeto mnenje, da gre za posnetke in nadomestke kosti in nekaterih dolgih kosti pa kažejo na odraslo osebo, veliko bolj dragocenih in prestižnih kovinskih bronastih situl, vendar natančnejša ocena starosti ni mogoča. Arheološki razmeroma pogost grobni pridatek v okviru vzhodnoalpskih kontekst tako nakazuje na dvojni pokop, ki pa ga preskro-kot tudi severnoitalskih kulturnih skupin (Teržan 2014, 255), mna ohranjenost kosti ni mogla potrditi (glej poglavje An- je situla na nogi iz Podgorice (G178), kot kaže Dularjeva tropološka analiza). študija o halštatski keramiki v Sloveniji (Dular 1982), še naj- Rastlinski ostanki bolj podobna tipu 2 po Dularju (Dular 1982, 97, sl. 7: 13; Oglje: hrast 2×, bukev 5x. glej tudi situle na nogi tipa IIb1 po Tecco Hvala (Tecco Hvala 2014, 333–334, sl. 4: IIb1). Zanje je značilno, da imajo kratek Semena/plodovi: oreški gabra, koreninski vršički preslice, koničen del, široka zalomljena ramena, pokončen vrat ter seme maka > recentno. odebeljeno izvihano ustje. Nekatere izmed njih so poslikane Grobni pridatki z rdečo barvo. Ta tip situl se pojavi v stopnji Sv. Lucija Ic in Žara – situla na nogi (G178); izdelava: prostoročna; barva ostane v rabi vse do stopnje Sv. Lucija IIb (Dular 1982, 103) zunanje in notranje površine: črnorjava; površina: spolirana; oziroma Sv. Lucija Ib do Ic (Tecco Hvala 2014, 334). sestava: finozrnata lončarska masa; žganje: redukcijsko; tr- V situli sta bila poleg žganine in sežganih kosti odkrita še dota: trda. Pr. u. 17,2 cm, ohr. v. 20,7 cm. močno poškodovan železen predmet z okroglim presekom Žara – odlomek dna in ostenja posode (G179); izdelava: (G182) ter železen nož s trnastim ročajem (G181). Takšni prostoročna; barva zunanje površine: rdečerjava; barva noži se pojavljajo skozi celotno halštatsko obdobje. Poja-notranje površine: temno rjava; površina: hrapava; sestava: vljali so se tako v moških kot tudi ženskih grobovih (Tecco drobnozrnata lončarska masa; žganje: redukcijsko, v konč- Hvala 2012, 135–136). ni fazi oksidacijsko; trdota: trda; okras: aplicirana bradavica. Ostanki žganine in sežganih kosti pa so bili odkriti tudi v Pr. d. 6 cm, ohr. v. 4,5 cm. posodi, ki je imela ohranjeno le dno in ostenje (G179). Dva Odlomek ustja in ostenja posode (G180); izdelava: prosto- skupka človeških ostankov, ki sta ležala v dveh različnih ža- ročna; barva zunanje površine: temno rjava; barva notranje rah, bi tako nakazovala, da lahko v grobu 2 predvidevamo površine: rjava; površina: hrapava; sestava: finozrnata lon-dvojni pokop. čarska masa; žganje: oksidacijsko, v končni fazi redukcijsko; V grobni jami sta bila še dva odlomljena železna predmeta, trdota: trda. Ohr. dl. 2,2 cm, ohr. š. 4,1 cm. prvi morda predstavlja železno iglo (G183), drugi železno Odlomek železnega noža s trnastim ročajem (v posodi PN šilo? (G185), ter manjši železen žebelj/žebljiček (G184). Šila 50) (G181). Ohr. dl. 11,7 cm, š. 2 cm. naj bi po raziskavah Teržanove pričala o statusu rokodelca v halštatski družbi (Teržan 1995, 81–159). Odlomek železnega predmeta z okroglim presekom – igla? (v posodi PN 50) (G182). Ohr. dl. 3,3 cm, š. 0,5 cm. Datacija Stopnja Stična – Novo mesto 2 – kačasti horizont oziroma Železna igla z okroglim presekom (G183). Ohr. dl. 5,3 cm, od druge polovice 7. do prve polovice 6. stoletja pr. n. št. ohr. š. 0,5 cm. Grob 3? Železen žebljiček s pravokotnim presekom (G184). Ohr. dl. 2,9 cm, ohr. š. 0,9 cm. SE 22, sek. 1, kv. D20–21 (sl. 90–91, 96) Železen predmet s pravokotnim presekom (G185). Ohr. dl. Slab meter severovzhodno od groba 1 oziroma približno 3,2 cm, ohr. š. 0,8 cm. 0,5 m južno od groba 2 je bil v kv. D20–21 na plasti SE 5 odkrit grob 3 brez jasno vidnega grobnega obrisa (SE 22) Okroglo-ploščata črna steklena jagoda (G186); opomba: (sl. 90–91, 96), od katerega se je ohranila le poškodovana sekundarno stopljena. Pr. 0,4 cm, v. 0,2 cm. posoda (G188). Ta je zavzemala prostor v izmeri 0,32 × 0,25 Luska iz bledo rumenorjavega roženca (G187). Ohr. dl. m. Žganina in kosti pokojnika niso bili ohranjeni/odkriti. 1,1 cm, ohr. š. 0,5 cm. Podgorica, AAS 97, 2022 71 Gomila 2? Dobrih 20 m severovzhodno od domnevne gomile 1 je v kv. F–G1–5 ležala nova skupina slabše ohranjenih lomljen- cev (SE 99, SE 100, SE 101, SE 166) (sl. 97–98). Tudi ti kamniti ostanki so bili usmerjeni severovzhod–jugozahod in so se nadaljevali v isti smeri kot zgoraj omenjeni ploščadi. Prva (SE 99) je bila velika 1,5 × 0,8 m in je bila sestavljena iz večjih in manjših lomljencev, velikosti do 7 cm, med njimi pa so bili odkriti tudi odlomki lončenine (G189–G190). Ob njej je bila 3,2 m dolga polkrožna devetih poševno postavljenih plo- ščatih lomljencev, velikosti do 24 cm (SE 100). Le dobre 3 m od lomljencev je bila odkrita še 7 × 5 m velika skupina oblic (SE 101, SE 166), velikosti do 19 cm. Da gre najverjetneje tudi v tem primeru za ostanke kamnitega plašča gomile, naka- zuje v kv. H4–5 odkrita grobna jama (SE 153). Grob – SE 153 96 Grob 3 (SE 22). Ovalna grobna jama (SE 153) (sl. 97–100) je bila vkopana Grobni pridatki v SE 5. Velika je bila 1 × 0,84 m, v globino pa ohranjena le Ciborij (G188); izdelava: prostoročna; barva zunanje in no- 16 cm. Stene so bile poševne in so prehajale v dokaj ne- tranje površine: črnorjava z rdečerjavimi lisami na nogi; po- ravno dno. V jamo sta bili položeni dve keramični posodi vršina: spolirana; sestava: finozrnata lončarska masa; žganje: (G193–G194). Vse skupaj je bilo nato zapolnjeno s plastjo redukcijsko; trdota: trda. Pr. u. 13,6 cm, pr. d. 6, 3 cm, ohr. v. črnega peščenega melja s posameznimi lomljenci, z večjo 22,1 cm. količino oglja (žganina)84 ter sežganih kosti.85 Analiza grobnih pridatkov Antropološka analiza Odkrit ciborij bi lahko opredelili kot ciborij tipa 3 po Dularju V grobni jami je bilo odkritih 4 g sežganih kosti lobanje ter (G188; Dular 1982, 45–46, t. 13: 119–123). Zanj je značilno, dolgih kosti. Odlomki so bili preslabo ohranjeni, da bi bilo da ima krajši konični vrat. Takšni ciboriji se pojavijo v fazi mogoče govoriti o spolu in telesni višini osebe ali opaziti Stična – Novo mesto 2, v uporabi pa ostajajo tudi v nasle-znake patoloških sprememb. Zaradi prisotnosti odlomka lo- dnjem, kačastem horizontu. banje z odprtim lobanjskim šivom in odlomki ploščatih kosti lobanje debeline približno 4 mm pa kaže na odraslo osebo, Datacija mlajšo od 30 let (glej poglavje Antropološka analiza). Stopnja Stična – Novo mesto 2 – kačasti horizont oziroma od druge polovice 7. do prve polovice 6. stoletja pr. n. št. Grobni pridatki Odlomek dna in ostenja sklede na nogi (G193); izdelava: prostoročna; barva zunanje in notranje površine: črnorjava, z bledo rjavimi lisami po površini; površina: polirana; se- stava: zelo finozrnata lončarska masa; žganje: zaporedno menjavanje, v končni fazi redukcijsko; trdota: trda; okras: vodoravni žlebovi na maksimalnem obodu. Pr. d. 7,8 cm, ohr. v. 2,7 cm. Skleda (G194); izdelava: prostoročna; barva zunanje in no- tranje površine: črnorjava; površina: gladka; sestava: finozr- nata lončarska masa; žganje: redukcijsko; trdota: trda; vo- doravni držaj. Pr. u. 13,6 cm, pr. d. 6,6 cm, v. 11,2 cm. 84  Žganina z ostanki pokojnika je bila tako prosto posuta po grobni jami in ni bila shranjena v žari. 85  VZ 85. 72 Podgorica, AAS 97, 2022 G5 GOMILA 2 grob keramika H5 oglje kamni 37 z = = 284,39 E3 z = 283,82 G4 z = 283,81 F3 Grob 153 H4 G3 101 = 166 F2 z = 283,90 H3 99 G2 z = 283,72 F1 z = 283,69 H2 100 G1 H1 97 Tloris gomile 2. Merilo 1 : 200. M 1 : 100 101 = 166 M 1 : 50 98a Tloris ostankov kamnitega plašča gomile 2 (SE 101 = SE 166). Merilo 1 : 100. 37 99 100 Grob 153 Podgorica, AAS 97, 2022 73 B A A B M 1 : 100 101 = 166 M 1 : 50 37 99 100 Grob 153 B A A B 98b Tloris in presek groba, tloris skupine lončenine in skupin lomljencev gomile 2. Merilo 1 : 50. Analiza grobnih pridatkov Datacija Skledo na nogi (G193) smo predelili kot skledo na nogi tipa Kačasti horizont – certoški horizont? oziroma od začetka 7. 1 po Dularju (Dular 1982, 72, t. 24: 233–235). V grobu pa je do druge polovice 5. stoletja pr. n. št. bila odkrita še skleda z uvihanim ustjem (G194). Sklede na Slabih 10 m proti zahodu je v kv. E3 ležala 0,4 m globoka nogi imajo širok trup, koničen ali usločen vrat in izvihano manjša zgostitev odlomkov lončenine (SE 37; G191–G192), ustje. Okras je enostaven. Sodeč po redkih časovno oprije-v kateri so bile tudi kamnite žrmlje (G192; PN 245). mljivih primerkih (Dobrnič, Volčje Njive, Dolenjske Toplice) so sklede uporabljali v mladohalštatskem obdobju. Skleda Poskus razlage (G194) ima širši časovni razpon, zato ni primerna za ožjo V IV. fazi je bil južni del izkopanega najdišča v uporabi kot datacijo. gomilno grobišče. Na tem območju so bile odkrite večje ka- mnite ploščadi, usmerjene severovzhod–jugozahod, ki smo jih opredelili kot ostanke dveh kamnitih gomil.86 Prvi dve kamniti ploščadi sta se nahajali v kv. A–C16–20, pri čemer smo (SE 19) opredelili kot ostanke kamnitega nasu- tja – plašč gomile, (SE 3) pa kot kamnit dostop – dromos. Na izteku le-teh so bili odkriti trije grobovi. Od slednjih je imel le grob 2 ohranjeno preprosto grobno jamo. V njej so bili poleg dveh žar (G178–G179), v katerih so bili shranjeni žganina in ostanki sežganih kosti87 ter ostali pridatki (G180– G187). Pri ostalih dveh, grobu 1 in 3, tako grobna jama kot tudi žganina ter kosti niso bili ohranjeni. Grobna kerami- ka (G175–G176, G193–G194) ter železna rombična pasna spona (G177; PN 45)88 pa so bile le položene na takratno osnovo. Na podlagi napisanega bi lahko sklepali, da gre pri 99 Grob SE 153 in del kamnite zgostitve SE 101 = SE 166. grobovih 1, 2 in 3 pravzaprav za ostanke enega groba, z 86  Ohranjenost grobne jame groba 2 je bila le 20 cm. Prav tako je imela ena izmed žar (G179) ohranjeno le dno in ostanje (ohranjena višina je bila 4,5 cm). To bi nakazovalo na preteklo uničenje tega območja in posledično tudi možnega uničenja nasutja. 87  Tekom izkopavanj so izkopavalci naleteli na dva ločena skupka žganine z ostanki pokojnika; prvi se je nahajal v posodi na nogi (G178; VZ SE 21 – posoda na nogi), drugi pa v veliki posodi (G179; VZ SE 21 – velika posoda). Arheološki kontekst tako nakazuje na dvojni pokop, ki pa ga preskromna ohranjenost sežganih kosti ni mogla potrditi (glej poglavje Antropološka analiza). 100 Presek groba SE 153. 88  Pasna spona je ležala med groboma 1 in 3. 74 Podgorica, AAS 97, 2022 domnevnim skeletnim89 (grob 1 in 3)90 ter sočasnim žarnim 20) na Godeško-Reteških dobravah pri Škofji Loki (Ramšak pokopom (grob 2). Takšne biritualne pokope poznamo iz 2009, 33–61) centralno kamnito kamro, ki je prekrita z ze-Mengeša – Zadružniška ulica (Štibernik 2006, 102) ter Mol- mljenim nasutjem – plaščem, gomile s Kongresnega trga nika pri Orlah (Puš 1984, 146, sl. 7, 8, t. 4: 1, 2). Premer re- v Ljubljani93 (Masaryk et al. 2011; Vojaković 2013, 357–358; konstruirane gomile 1 je znašal 18 m. Vojaković 2014, 70, sl. 3; Škvor Jernejčič 2017, sl. 12c), No- Podobno situacijo lahko domnevamo tudi v kv. F–G1–5, kjer vega trga v Ljubljani94 (Gruškovnjak, Omahen, Toškan 2018, je bilo odkritih več kamnitih ploščadi (SE 99, SE 100, SE 101 in 227–261), Dvorišča SAZU95 v Ljubljani (Puš 1982, 64; Škvor SE 166), ki so bile prav tako usmerjene severovzhod–jugo-Jernejčič 2017), gomila B (R 18) na Godeško-Reteških do- zahod, le da so bile v tem primeru, zaradi obdelave močno bravah pri Škofji Loki96 (Ramšak 2009, 33–61) ter gomila na poškodovane in razpršene po večjem območju. Tudi tukaj je Pristavi Bled (Gabrovec 1960a, 38–41, sl. 2) in z območja bila odkrita preprosta grobna jama, v kateri so bili žganina Drevesnice v Mengšu (Gabrovec 1965, 97) pa le prodnato z ostanki odrasle osebe, mlajše od 30 let,91 ter keramični in/ali zemljeno nasutje – plašč. pridatki (G193–G194). Situacijo zaradi podobnosti z zgoraj Gomile s kamnitimi dohodi – dromosi pa so znane iz Šta-opisano gomilo 1 razlagamo kot pokop pod kamnito gomi- jerske (Ipavčeve in 28. habakuške gomile (Teržan 1990, lo, le da je bil tokrat centralni grob žgan. Premer rekonstru- 56−57)), iz avstrijske in koroške Štajerske (Teržan 1990, 132), irane domnevne gomile 2 je znašal 12 m. iz hrvaške halštatske skupine Martijanec – Kaptol (Teržan Da gomilni pokop92 v osrednjeslovenskem prostoru ni ne- 1990, 145), iz Porabja (Teržan 1990, 158), Transdanubije (Ter- znanka, pričajo odkrita gomilna grobišča v Ljubljani (Puš ža 1990, 165), Soprona (Teržan 1990, 166) in Koroške (Teržan 1982, 64; Vojaković 2013, 357–358, sl. 215; Vojaković 2014, 70, 1990, 185). sl. 3; Gruškovnjak, Omahen, Toškan 2018, 227–261), Kranju – Zaključimo lahko, da je ljubljanska/gorenjska halštatska sku-Vila Prah (Škvor Jernejčič 2017, 117–196), Torkli pri Šmarjetni pina, ki leži v geografsko zaključeni celoti, v arheološkem gori (Valič 1975, 171), Godeško-Reteških dobravah pri Škofji smislu precej heterogena, na kar je opozarjal že Gabro-Loki (Ramšak 2009, 33–61), Spodnjih Bitnjah (Valič 1975, 171), vec (Gabrovec 1964–1965, 25). Gabrovčeve opazke, da je Tupaličah na Gorenjskem (Vojaković 2008, 149–188) ter na obravnavano območje mejno območje več skupin, ki se Pristavi Bled (Gabrovec 1960). Od slednjih imajo gomile v glede na pogrebni ritual na eni strani naslanja na starejšo Tupaličah na Gorenjskem (Vojaković 2008, 149–188), Kranju KŽG tradicijo, na drugi pa je nedvomno povezano s sose- – Vila Prah (Škvor Jernejčič 2017, 117–196) ter gomili A (R dnjo štajersko halštatsko skupino, sem skušala na primeru gomilnega grobišča iz Tupalič na Gorenjskem podkrepiti 89  V času starejše železne dobe v ljubljanski skupini sicer prevladuje tudi sama (Vojaković 2008, 149–188). Do podobnih ugotovi- žgan pokop, a so znani tudi redki skeletni pokopi z Bleda (Bitenc tev sta prišli tudi Ramšakova (Ramšak 2009, 33–61) in Škvor 1987), Bitenj (Gabrovec 1960, 13) in Mengša (Gabrovec 1965, 98–100, Jernejčičeva (Škvor Jernejčič 2014; Škvor Jernejčič 2017, t. 3: 3–9; t. 6: 2-4; Štibernik 2006, 102). 90  Skupna dolžina med spodnjim robom domnevnega groba 1 (ozi- 117–196). Podobne zaključke lahko podamo tudi za gomili roma keramičnega skupka) in zgornjim robom domnevnega groba iz Podgorice, ki sta na podlagi analogij datirani v horizont 3 (oziroma keramičnega skupka) znaša 1,6 m. Kosti pokojnika tekom Stična – Novo mesto 2 do kačasti horizont (druga polovica raziskav sicer niso bile odkrite oziroma morda niso bile ohranjene. Namreč, B. Toškan pri poglavju Analiza živalskih ostankov ugotavlja, da se prisotnost izključno sežganih kostnih drobcev znotraj obeh 93  Na Kongresnem trgu je bilo odkritih pet starejše halštatskih gomil. starejšeželeznodobnih grobov načeloma ne zdi problematična, saj Raziskane so bile tri, ostali dve sta se nadaljevali izven izkopnega so takšna odkritja poznana tudi z nekaterih drugih okvirno soča-polja oziroma sta bili uničeni od polpreteklih posegov. Raziskane snih grobišč v regiji (glej npr. Toškan 2017, 193–194). Da je bila na gomile so imele žgan centralni grob z domnevno leseno grobno las podobna slika ugotovljena tudi pri polnilih jam bronastodobne konstrukcijo, prekrit s prodnato grobljo, ta pa je bila nato prekri-naselbine, pa je za ta prostor neobičajno. V tem smislu kaže nemara ta še z zemljenim nasutjem. Pri dveh sta bila okoli dokumentirana izpostaviti razmeroma kislo lokalno sedimentno okolje, z izmerje- še obodna jarka (gomila 1002 in 1003). Pri gomili 1003 pa so bili nimi pH vrednostmi med 4,9 in 6,2 (Me = 5,2; N = 9; glej poglavje koncentrično okoli centralnega groba odkriti še ostali žgani grobovi Geomorfološki in geološki oris prostora). Gre za razmere, v katerih (Masaryk et al. 2011). se kosti zelo slabo ohranjajo in lahko v nekaj tisočletjih tudi povsem 94  Gomili z Novega trga sta bili zgrajeni iz treh nasutij, pri čemer se je propadejo (Lyman 1999, 421–423). prodnata groblja – nasutje, pomešano z zemljo in žganino, nahajalo 91  VZ 85. na vrhu. 92  Odkrite so bile tako večje gomile z zemljenimi nasutji kot tudi 95  Nad grobom 267 je bila odkrita manjša zemljena gomilica, nad manjše gomile z zemljenim in/ali prodnatim nasutjem, s poudarkom, grobom 277 pa manjša prodnata groblja. da gre na Gorenjskem za drugačen tip gomil, kot jih poznamo v tem 96  Na sredini gomile B (R 18) je bila odkrita prodnata groblja, v njej času na Dolenjskem. (med prodniki) pa odlomki posodo in odlomek železnega noža. Podgorica, AAS 97, 2022 75 7.– prva polovica 6. stoletja pr. n. št.) oziroma v kačasti do 5.4.5 V. faza: Rimsko obdobje certoški horizont (začetek 7.–druga polovica 5. stoletja pr. n. št.), saj se tako v načinu pokopa kot tudi po pridatkih zrcalijo Petra Vojaković, Iris Bekljanov Zidanšek staroselska KŽG tradicija na eni,97 kot tudi novosti iz sose-Peto fazo uporabe prostora datiramo v rimski čas (sl. 101). dnjih halštatskih skupin, in sicer dolenjske, štajersko/koroške O tem pričajo skromne in maloštevilne najdbe, ki so bile in sv. Lucijske ter nekoliko oddaljene panonsko-podonavske skoraj v celoti odkrite v plasti SE 2 (G296–G304). Razen skupine, na drugi strani. dveh strug nekdanjih potokov (SE 28, SE 72) ostale strukture Najdbe z deponije iz tega časa niso bile odkrite, zaradi česar menimo, da se je rimska poselitev iz časa 1. do 2. stoletja n. št. nahajala Na kupu izkopane zemlje je bila odkrita 7,2 cm dolga, v neposredni bližini obravnavanega prostora. Prva struga 3,1 cm široka ter 0,05 cm debela bronasta pravokotna plo-potoka (SE 28) (sl. 101–102) se je razprostirala v kv. AA− ščica oziroma pločevinast trak, okrašen v torevtični tehniki H23–25 in je potekala v smeri vzhod–zahod. Bila je široka (G341; PN 666). Na ohranjenih robovih sta vidni dve liniji 6,3 m ter globoka 53 cm. Zapolnjena je bila s temno rjavimi iztolčenih bunkic, med njima pa je bil prazni prostor prav do črnimi peščenimi muljastimi nanosi, z rimsko lončenino tako zapolnjen z iztolčenimi bunkicami. Za interpretacijo je (G195–G196). Druga struga potoka (SE 72) (sl. 101–102) pa pomembna tudi sredinska luknjica, ki nakazuje, da je bila se je razprostirala po kv. AA−H42–46 in je potekala v smeri ploščica pritrjena na predmet z zakovico. Ploščica morda severovzhod–jugozahod. Tudi slednja je bila zapolnjena s predstavlja del bronastega pasu. Podoben je bil odkrit na temno rjavimi do črnimi peščenimi muljastimi nanosi, z rim-najdišču Hallstatt, natančneje v grobu 65, ki je na podlagi sko lončenino (G197–G198). Možno je, da gre za isti strugi. ostalih grobnih pridatkov datiran v Ha D1 (Killian-Dirlmeier 1972, 107). Morda pa bi jo lahko opredelili kot neko vrsto Najdbe votivne ploščice. Slednje so bile npr. odkrite v svetiščih Cal- Za časovno opredelitev rimske struge potoka SE 28 je v prvi devigo, Meggiaro in Reitia v Italiji ter so datirane od 7. ozi- vrsti služil bronast novec Vespasiana ali Tita (G196; PN 129), roma konec 6. stoletja pr. n. št. do sredine 4. stoletja pr. n. št. ki je bil v obtoku od 69–81 n. št. V ta čas sodi tudi odlomek (Capuis, Chieco Bianchi 2012, 65–75). ustja kuhinjskega lonca (G195) z močno navzven izvihanim Ploščici zaradi sekundarne lokacije odkritja sicer ne more- ustjem, na katerem je rahlo nakazan utor za pokrov, in ima mo pripisati ožje lokacije, lahko pa jo na podlagi analogij zunanjo površino obdelano s horizontalnim metličenjem. uvrstimo v starejšo železno dobo oziroma IV. fazo poselitve Slednji so na severnoemonskem grobišču pogost pridatek prostora. v grobovih, datiranih v 1. stoletje, pojavljajo pa se vse do 4. stoletja (Plesničar-Gec 1972, t. XLIII: 6; t. LXI: 1; t. LXVI: 1; t. LXXI: 2; t. LXXIII: 10; t. CVIII: 8, 9). Vse ostale najdbe so bile odkrite v plasti SE 2. Z enim pri- merom je bilo zastopano fino namizno posodje, in sicer odlomek ostenja skodelice tankih sten, izdelane iz zelo fino prečiščene lončarske mase (G296). Skodelica je bila okra- šena z luskami, izdelanimi v barbotinski tehniki. Na zunanji površini so vidni zelo slabo ohranjeni ostanki temno sivega premaza. Skodelica je bila žgana v redukcijskih pogojih in je 97  V času starejše železne dobe se v ljubljanski (gorenjski) skupini sive barve. Glede na opisane lastnosti lahko skodelico pri-ohrani žgan pokop, ki tvori tako plana kot gomilna grobišča. Iz tega merjamo s keramiko tankih sten, izdelano v severnoitalskih območja so znani le redki skeletni pokopi, in sicer z Bleda (Bitenc lončarskih delavnicah. Le-ta je razprostranjena na zahodni 1987), Bitenj (Gabrovec 1960a, 13) in Mengša - Zadružniška ulica (Gabrovec 1965, 98−100, t. 3: 3−9, t. 6: 2−4; Štibernik 2006, 102); pri jadranski obali, na vzhodni obali Jadrana in v ozadju, na slednjem je bil ugotovljen celo biritualen način pokopa. Biritualen jugu do vzhodnega Sredozemlja, vse do Palestine, na sever način pokopa pa je bil odkrit tudi v grobu 9 z grobišča Molnik pri na Štalensko goro, v Norik, na območju limesa, v Recijo, Orlah. Tu je bil najden skelet, na njem pa žara s sežganimi človeškimi Germanijo superior, najdemo jih v Emoni in Panoniji (Žerjal kostmi (Puš 1984, 146, sl. 7, 8, t. 4: 1, 2). Enoten pa ni bil niti grobni 2008, 73, s pregledom objav najdišč). Okras lusk, izdelanih običaj shranjevanja žganih ostankov skupaj z deli noše. Žganina sku- v barbotinu, lahko datiramo v celotno 1. in v prvo polovico paj z ostanki pokojnika je bila lahko tako položena v žaro ali pa je bila le-ta prosto posuta po grobni jami, z razliko Ljubljane, kjer so bili 2. stoletja (Ricci 1985, 330–331, t. CVIII: 6–8). V Emoni se ostanki pokojnikov na začetku železne dobe izključno žarni (Škvor pojavijo v grobovih iz druge polovice 1. in prve polovice Jernejčič 2017). 76 Podgorica, AAS 97, 2022 48 struga 47 kamni 46 45 44 43 42 41 P 44 K P 49 P? 40 J L G 39 72 38 I 37 H 36 35 34 33 32 31 30 29 28 27 26 25 24 P 22 23 C Podgorica II. 22 B P 23 21 D 20 A 19 28 18 E 17 P 50 16 F 15 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 L K J 24 AA 23 A B 22 C 21 Podgorica I. D 20 E F 19 G 18 H 17 16 15 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 G AÁ B C D E F H 101 Razprostranjenost rimskodobnih najdb, V. faza. Merilo 1 : 1500. Podgorica, AAS 97, 2022 77 P 22 SE 1 − plast (temno) rjavega meljastega peska AA23 AA24 AA25 SE 2 − plast peščenega melja rjave barve SE 5 − plast rumene mivke (aluvij) 1 SE 8 − geološka podlaga 28 z = 284,61 2 SE 28 − struga 5 8 SE 72 − struga SE ? kamen P 23 AA25 AA24 P 44 P 49 z = 283,61 1 P ? 2 28 P 22 P 23 P 50 P 50 F24 F23 z = 283,37 28 5 5 ? P 44 B45 B44 A44 z = 282,17 2 72 5 P ? F46 F45 F44 z = 283,17 2 5 72 5 P 49 E44 E45 E46 z = 283,31 1 72 2 102 Presek skozi strugo SE 28 in strugo SE 72. Merilo 1 : 100. 78 Podgorica, AAS 97, 2022 2. stoletja (Plesničar-Gec 1977, 21). Z nekaj primerki je bilo 5.4.6 VI. faza: Zgodnjesrednjeveško odkrito tudi namizno posodje, in sicer z dvema odlomkoma obdobje ustij vrčev (G297–G298), odlomkom ustja vaze98 (G299) in dnom sivega žganega vrča (G300). Pri vseh gre za močno Matjaž Novšak fragmentirane najdbe, kar otežuje natančno tipokronološko Edine najdbe šeste faze, ki jo časovno vzporejamo z zgo-določitev, za katero so pomembni tudi oblika vratu, trupa dnjim srednjim vekom, izvirajo iz zemljanke (SE 30) (sl. 103– in število ročajev. Odlomek ustja vrča s trikotnim presekom 106). Slednja je bila odkrita na meji kvadrantov A30–31. roba ustja (G298) morda lahko pripišemo tipu vrčev kro- Bila je vkopana v do 15 cm debelo peščeno plast (SE 2). Od glaste oblike, ki so bili odkriti v grobovih severnoemonske ostalih vkopanih jam na najdišču se razlikuje tako po ob-nekropole; najstarejši je datiran v avgustejsko obdobje (Be- segu in obliki kot tudi po nivoju odkritja. Zemljanka je bila kljanov Zidanšek 2012, 19, t. 1: 4; Plesničar-Gec 1972, t. XLII: vkopana v osi vzhod–zahod. V tlorisu je bila pravokotna, grob 152; Plesničar-Gec 1977, 27–29). Odlomek ustja vrča z zaobljenimi robovi. Stranice so bile dolge 3,05 × 1,7 m. (G297) z delom ohranjenega ročaja, ki je pritrjen takoj pod Ohranjena je bila do globine 40 cm. Stene so bile poševne ustjem, verjetno pripada vrču z dvema ročajema, vendar in so prehajale v dokaj konkavno dno. V zgornjih dveh tretji-ga ni možno natančneje tipološko določiti. Odlomku ra- nah polnila so bili razsuti večina od 192 odlomkov lončenine hlo izvihanega ustja vaze (G299) primerjave najdemo med (G199–G207), železen obroček (G208) ter več ožganih sre-najdbami iz svetiščnega območja v Podkraju pri Hrastniku, dnje velikih ostrorobih kamnov, ki so se koncentrirali pred-kjer jih na podlagi analogij avtorja datirata v 2. in 3. stole- vsem na zahodnem robu jame. Spodnji sloj je bil intenzivno tje (Krajšek, Stergar 2008, 251, t. 3: 53−56). Zastopano pa žganinski (povzeto po Novšak et al. 2002; Novšak 2002). V je bilo tudi kuhinjsko posodje, med drugim odlomek ustja naključno izbranem vzorcu (volumen 30 l) smo z vodnim narebrenega kuhinjskega pokrova (G301), ki ima rahlo kon-izpiranjem dobili čez 1000 drobcev oglja (hrast 28×, bukev kavno oblikovan spodnji rob ustja za lažjo namestitev na 6×, vrba 1×),99 42 koščkov lončenine, 4 nedoločljive koščene ustje posode. Odkrit je bil v plasti SE 2. Takšni pokrovi so luske in zrna rastlinskih ostankov.100 Med slednjimi so dve pogosti na Štalenski gori, datirani so v celotno trajanje na-peški plodova grmičaste rastline iz rodu brogovite, dve zrni selbine, od zgodnjeavgustejskega do klavdijskega obdobja muhviča, dva oreška gabra in eno zrno črnega bezga, osta- (Zabehlicky-Scheffenegger 1997, 129, t. 3: 2, 4–6). V ornici li, nedoločljivi, pa prav tako ne nakazujejo, da bi pripadali sta bila odkrita tudi bronasta tehtnica (G303; PN 120) ter ostankom hrane. Ogromno količino razpadlega lesa na dnu bronast novec Antonija Pija (G304; PN 102), ki je bil v obtoku vkopa si lahko razlagamo kot ostanke kurišča ali pa sprhljen od 138–161 n. št. gradbeni les. Radiokarbonska datacija:101 Wk23915 1452 ± 32 BP, kar ob standardni deviaciji 1ẟ (68,3% verjetnost) po- meni razpon 595–650 n. št., ob 2ẟ (95,4% verjetnost) pa med 540–660 n. št. (sl. 131, 139). Posamezni odlomki iz tega časa pa so bili odkriti tudi v plasti SE 2 (G305–G308). Najdbe Vseh 234 odlomkov lončenine, odkritih v zemljanki, je bilo močno fragmentiranih. S tem smo bili prikrajšani za obli- kovni zbir, obenem pa je okras, ne glede na veliko število fragmentov, prisoten le na redkih odlomkih, in sicer v obliki enojne valovnice ali glavničenega žlebljenja. Številni manj- ši fragmenti pripadajo različnim posodam (G199–G204, G206), med njimi pa definitivno prevladujejo lonci. Primer- jamo jih lahko s keramiko novoodkritih najdišč na Novi Tabli (Guštin, Tiefengraber 2002, 46–62; Pavlovič 2017, 349–386), Pod Kotom - jug (Šavel 2002, 11–16; Šavel 2009), Kotare– 98  Izraz vaza (prevzet po Plesničar 1977, 43) pomeni skupino posod, Baza (Kerman 2002, 17–26; Kerman 2011) in nekaterimi izdelanih iz fino prečiščene lončarske mase; žgane so oksidacijsko ali redukcijsko, so ovalne ali okroglaste oblike z rahlo zoženim vratom, od kuhinjskih loncev jih loči sestava lončarske mase, v kateri ni prida-99  VZ 12 in VZ 20. nih pustil (niso namenjene rabi za kuho). Janka Istenič za to skupino 100  Vzorec VZ 12, 20, flotacija SC 13. posod uporablja izraz fini lonci (Istenič 1999, 130). 101  VZ 20. Podgorica, AAS 97, 2022 79 48 FAZA VII 47 46 zemljanka 45 keramika 44 Merilo 1 : 200 43 oglje 42 41 kamni A31 Zemljanka 40 30 39 z = 283,75 z = 283,72 38 37 36 35 z = 283,68 34 A30 33 32 31 30 29 28 27 26 25 24 23 22 21 Podgorica II. 20 19 18 17 16 15 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 L K J 24 AA 23 A B 22 C 21 D Podgorica I. 20 E F 19 G 18 H 17 16 15 14 13 12 11 10 9 103 Razprostranjenost zgodnjesrednjeveške naselbine – VI. faza. Merilo 1 : 1500. najdišči Moravske in spodnje Štajerske. Prostoročna izdela- Steklenice z ozkim vratom in enim ali dvema ročajema so va z na lončarskem vretenu dodelanimi ustji najdbe uvršča v bile odkrite med grobnimi pridatki severnoemonske nekro-sam začetek zgodnjesrednjeveške poselitve, to opredelitev pole (Plesničar-Gec 1972, t. III: 5; t. t. VII: 12; t. IX: 11, 13; t. pa potrjuje tudi radiokarbonska datacija vzorca oglja iz te XLVII: 6). Glede na obliko narebrenega ročaja z gubo ob zemljanke v drugo polovico 6. oziroma prvo polovico 7. pritrditvi na ozek vrat bi lahko šlo za nizko cilindrično stekle-stoletja102 V zemljanki sta bila odkrita tudi odlomek rimskega nico z vboklim dnom in enim ročajem, ki jih Lazarjeva datira steklenega vrča oziroma njegov ročaj in del ostenja (G205). v drugo polovico 1. in prvo polovico 2. stoletja (Lazar 2003, Izdelan je bil s pihanjem iz modro zelenkastega stekla. 151, sl. 44: 6.3.4). Odkrit je bil tudi železen obroček (G208; PN 323). 102  Datacija je opravljena v Leibnitz Labor fur Altersbestimmung und Isotopenforschung Christian-Albrechts-Universitat Kiel. 80 Podgorica, AAS 97, 2022 30 5.4.7 VII. faza: Poznosrednjeveško in zgodnjenovoveško obdobje Petra Vojaković, Iris Bekljanov Zidanšek z = 283,75 V zadnji, sedmi fazi poselitve, ki sodi v čas visokega/pozne- A z = 283,72 ga srednjega veka oziroma zgodnjega novega veka, so bile na raziskanem območju v rabi posamezne jame, katerih na- membnost ostaja neopredeljiva (sl. 107). Najdbe iz tega časa so bile odkrite tudi v plasti SE 2 (G309–G321). V kv. K35 je z = 283,68 bila tako odkrita manjša kamnita zgostitev (SE 144) (sl. 108), B velikosti 0,5 × 0,4 × 0,16 m. Med lomljenci so bili še odlomki A B lončenine (G209) in drobci oglja. Nekoliko bolj proti severu je bila odkrita manjša jama (SE 184), ki je presekala prazgo- dovinsko tlakovanje (SE 140). Zapolnjena je bila s plastjo te- mno rjavega glinenega melja, z odlomki lončenine (G210) 104 Tloris in presek zemljanke SE 30. Merilo 1 : 50. in drobci oglja. V kv. A34 pa je bila odkrita še manjša ovalna jama (SE 60) (sl. 108), velikosti 0,32 × 0,14 × 0,1 m. Stene so bile poševne, dno konkavno. Zapolnjena je bila s plastjo sve- tlo sive peščene gline, z odlomki lončenine (G211) in drobci oglja. Najdbe S pomočjo najdb lahko ožje datiramo le skupek lomljencev in manjšo jamo neznane namembnosti (SE 144, SE 184). V obeh sta bili najdeni skledi (G209 in G210) s širokim ovra- tnikom, dvakrat zalomljenim ostenjem in rahlo vbočenim dnom. Razlikujeta se glede na način izdelave – skleda (G210) daje vtis, da je izdelana na hitrem vretenu na no- žni pogon, medtem ko je bila skleda (G209) najverjetneje 105 Zemljanka SE 30. izdelana na počasnem ročnem vretenu. Primerjave smo našli med najdbami s celjskega Starega gradu in Knežjega dvora, z gradu Šalek ter med lončenino s Starega gradu pri Podbočju, časovno so opredeljeni v 15. stoletje (Brišnik 1999, 96–96, št. 200–205; Brišnik, Ravnikar 1999, 57, t. 30: 249–251; Predovnik 2003, 61, kat. št. 520–548). Vse ostale časovno oprijemljive najdbe so bile odkrite v or- nici SE 2. Prevladovalo je kuhinjsko posodje, natančneje lonci z enostavno oblikovanim ustjem in nizkim vratom (G315 in G316), ki so v srednji Evropi opredeljeni v čas 13. stoletja (Pre- dovnik 2003, 58, kat. št. 8, 14, 32, 33, 100, 102, 110). Na Ma- lem gradu v Kamniku smo našli primerjavo obema loncema. G316 je z obliko ustja zelo podoben loncem tipa 5h, G315 pa 106 Presek zemljanke SE 30. loncem tipa 4C. Oba tipa se pojavljata v času uporabe hodne površine v grajskem jedru – visokosrednjeveška gradbena faza 4b, ki je datirana v 13. stoletje (Štular 2009, 147–154, t. 9: 5, t. 13: 7). Lonci z izvihanim ustjem iz ornice (G309–G310, G311–G312, G318) imajo na notranji strani ustja oblikovano ležišče za pokrov. V Malem gradu v Kamniku so takšni lonci predstavniki loncev tipa 10a, pojavljajo pa se tako v fazi 4b kot v fazi 4c, torej v času 13. in 14. stoletja (Štular 2009, 147–156, t. Podgorica, AAS 97, 2022 81 48 FAZA VII 47 46 stojka 45 44 keramika 43 kamni 42 41 40 39 38 37 36 35 34 J37 33 32 K36 31 AA37 30 144 29 28 27 z = 282,15 J36 26 25 Podgorica II. 24 AA36 23 22 21 K35 20 19 J35 18 17 16 AA35 15 14 13 12 11 10 AA34 A35 60 z = 283,15 A34 C D 107 Razprostranjenost poznosrednjeveških in zgodnjenovoveških najdb, VII. faza. Merilo 1 : 1500. 17: 10, t. 20: 4). Katarina Predovnik jih na podlagi primerjav z 60 144 lonci iz Otoka pri Dobravi in z avstrijskega gradu Flaschberg A datira v čas od 14. do 16. stoletja (Predovnik 2003, 59–60, kat. št. 203. 204273, 274. 291–294). V ornici je bil odkrit tudi B manjši odlomek ostenja lonca, okrašen z žlebljeno valovnico (G313). Le-ta je zelo pogost okras na srednjeveških loncih, A B pojavi se na loncih z najdišča Stari grad nad Podbočjem, na gradu Šalek ter na Veliki planini (Predovnik 2003, 58–59, kat. št. 332, 333; Brišnik, Ravnikar 1999, t. 33: 292; Predov- nik 2006, t. 6: 34). Odkrit je bil tudi manjši odlomek dna, ki 108 Tloris in presek jame SE 60 ter tloris zgostitve SE 144. Merilo 1 : 20. ima na zunanji površini dna vrezan lončarski znak (G314). Le-ti se sicer pojavljajo od 9. stoletja naprej; najprej so bili Bevkah) umešča v čas od 15. do poznega 17. stoletja (Kos vtisnjeni z žigom, v 13. in 14. stoletju pa vrezani (Kos 1995, 1999, t. 2: 10). Najdena je bila tudi skleda s poševnim, kon-213; Brišnik, Ravnikar 1999, t. 28: 211–215, 222, 223). V ornici je kavno oblikovanim ustjem z ležiščem za pokrov (G319), bilo najdeno tudi namizno posodje, in sicer skleda s konkav-ki jo lahko na podlagi primerjav datiramo v 17.–18. stoletje nim, uvihanim, močno odebeljenim robom ustja in globoko (Horvat 1996, t. 1: 4; Cevc 2000, kat. št. 47). Skleda/melni-oblikovanim ležiščem za pokrov (G317). Tone Cevc jih datira ca ima ustje oblikovano v črko T, pod ustjem je na zunanji v čas od 17. do 18. oziroma 19. stoletja (Cevc 2000, kat. št. površini okrašena z dvema horizontalnima rebroma (G321). 65). Mateja Kos podobno skledo iz Ljubljanice (najdeno pri 82 Podgorica, AAS 97, 2022 6Analize 6.1 Antropološka analiza Razred % Tamara Leskovar Večje od 10 mm 54 10−2 mm 46 V analize je bilo prejetih 38 vzorcev sežganih kosti iz naj- Skeletni element % dišča Podgorica. Vzorci izhajajo iz različnih naselbinskih Določljivo 30 in grobiščnih kontekstov III. in IV. faze najdišča, največ- Nedoločljivo 70 krat iz stojk stavb ter odpadnih in shrambnih jam, le v dveh primerih (SE 21 in SE 153) iz grobov. Zaradi izredno 109 Zastopanost velikostnih razredov in določljivih elementov po izključitvi z zemljino premešanega drobirja. slabe ohranjenosti in zlepljenosti z zemljino so bili vzorci najprej ločeni v tri razrede: odlomki velikosti > 10 mm, (54 %) je večjih od 10 mm, medtem ko je slaba polovica odlomki velikosti 10–2 mm in z zemljino premešan ali (46 %) velikosti med 2–10 mm (sl. 109). zlepljen drobir. Odlomki kosti so bili nato natančno pre- Zaradi skromne ohranjenosti je večina (70 %) odlomkov gledani. Če je bilo mogoče, sta bili opravljeni razloči- nedoločljivih (sl. 109). Izjemo predstavljajo odlomki lo- tev na človeške in živalske kosti ter določitev skeletnega banje (VZ 41, VZ 85, VZ 76, VZ 72 in SE 21), odlomek re-elementa. Posameznim velikostnim razredom in skele- bra (VZ 34), odlomek medenice (VZ 70), odlomek prstnice tnim elementom so bili določeni teža, barva površine (VZ 76), telo in odlomek telesa vretenca (VZ 44; sl. 111), in preloma odlomkov kosti ter vzorci površinskih raz-odlomki dolgih kosti (VZ 85 (sl. 110), VZ 34, VZ 76, VZ 72, pok, ploščatim lobanjskim kostem pa je bila izmerjena VZ 74, VZ 47, VZ 70 in SE 21) ter nekaj odlomkov sklepnih debelina. Opredelitev barve kosti je služila okvirni oceni površin natančneje nedoločljivih kosti (SE 21). Vprašljiva je višine temperature, ki so ji bile kosti izpostavljene. Na določitev podlahtnice (VZ 34; sl. 112), lopatice (VZ 76; sl. osnovi ocenjene višine temperature je bilo zabeleženo 115), stegnenice (VZ 74; sl. 118), podlahtnice ali golenice tudi krčenje skeletnih elementov. Vzorci razpok so služili (VZ 70) ter sklepnih površin ali glav (VZ 82, VZ 76, VZ 74, vzpostavitvi grobe razlage procesov v kosteh ob izpo-VZ 61 in VZ 23). stavitvi visokim temperaturam (Shipman, Foster, Scho- eninger 1984; Mayne-Correia 1996; Mays 1998; Brickley, Razločitev med človeškimi in živalskimi kostmi večinoma McKinley 2004; Walker, Miller, Richman 2008). ni bila mogoča, pogosto niti v primeru določljivih skeletnih elementov. Izjemo predstavljata VZ 85 in vzorec iz SE 21 z V primeru dovoljšne ohranjenosti je bila na podlagi zabe- ohranjenimi odlomki lobanje ter VZ 6 z odlomki z grobo leženih morfoloških značilnosti in dimenzij kosti z upora- kortikalno in dobro ohranjeno trabekularno kostjo, ki so bo vzpostavljenih metodoloških praks (McKinley 1994; Cox, verjetno človeški. Z mero previdnosti gre med človeške Mays, McKinley 2006) podana ocena starosti ob smrti. Zara-morda prišteti tudi preostale določljive odlomke, predvsem di preslabe ohranjenosti kosti ocena spola in telesne višine ni tiste iz vzorcev VZ 76 (sl. 115–117) in VZ 34, na kar nakazu-bila mogoča, prav tako ni bilo opaziti patoloških sprememb. jejo primerna debelina kortikalne kosti, ohranjenost trabe- Rezultati kularne kosti in prisotnost različnih površinskih razpok. Na drugi strani so v vzorcih VZ 31, VZ 29, VZ 60, VZ 71, VZ 73 in Skupna teža 38 vzorcev iz Podgorice znaša 451 g, pri čemer VZ 67 jasno prepoznavne živalske kosti (glej poglavje Ana-gre visoko številko pripisati prisotnosti zemljine v vzorcih. liza živalskih ostankov). Le-te zaradi njene strjenosti na eni ter drobljivosti kosti na Barva in drobljivost pričata, da so bile vse kosti sežgane. V drugi strani ni mogoče odstraniti. Ob izključitvi z zemljino vseh vzorcih prevladuje bela obarvanost odlomkov, zatorej premešanega ali zlepljenega materiala skupna teža kosti iz so bile kosti izpostavljene temperaturam nad 650 °C. Sivi vseh vzorcev znaša zgolj 107,5 g. Dobra polovica odlomkov in modri odtenki kažejo, da nekatere kosti niso bile izpostavljene visokim temperaturam dovolj časa, da bi povsem Podgorica, AAS 97, 2022 83 kalcinirale, ali pa so bile izpostavljene nekoliko nižjim tem- peraturam, med 525 °C in 645 °C. Različna obarvanost kosti je najverjetneje posledica prisotnosti mehkega tkiva, ki je zaščitil kosti ter različne anatomske pozicije kosti ali/ in lokacije dela telesa ob sežigu. V vzorcu iz SE 21 je bilo odkritih tudi nekaj odlomkov svetlo rjave barve. Rjava barva lahko kaže na odsotnost žganja, izpostavljenost zgolj tem- peraturam pod 300 °C ali obarvanje sežgane kosti z izme- njavo oziroma s prevzemom snovi iz zemljine in/ali železnih predmetov v neposredni bližini v času diageneze. Dodatno opravljena Fourierjeva transformacijska infrardeča (FTIR) spektroskopija je potrdila, da so bili tudi rjavo obarvani od- lomki izpostavljeni visokim temperaturam. Na FTIR spektru (sl. 120) je poleg popolne odsotnosti organske snovi opaziti tudi vrh pri ~630 cm-1, ki se pojavi šele po izpostavitvi kosti 110 VZ 85, SE 153, ploščate lobanjske kosti z mrežastimi nad 700 °C (Thompson, Gauthier, Islam 2009; Thompson, razpokami in odprtim lobanjskim šivom. Islam, Bonniere 2013). Rjava obarvanost odlomkov je tako posledica izmenjave ionov med kostjo in zemljino ali žele- znimi predmeti v neposredni bližini. Na kosteh so bile opazne prečne, U in mrežaste, redko tudi vzdolžne razpoke (sl. 113, 114, 116, 118, 119), ki pričajo o hitrih spremembah v vsebnosti kolagena v kosteh ter kažejo na prisotnost in krčenje mehkega tkiva med sežigom. Ker so temperature presegle 600 °C, je prišlo do vsaj 1–2 % krčenja kosti. Poleg tega je na nekaterih odlomkih opaziti zglajene in/ali močno obrabljene površine, ki so, tako kot rjava bar- va, posledica diageneze kosti po odložitvi v tleh. Odlomki so preslabo ohranjeni, da bi bilo mogoče govori- ti o spolu in telesni višini oseb ali opaziti znake patoloških sprememb. Starost je bila grobo ocenjena v primeru vzorca 85, kjer je prisoten odlomek lobanje z odprtim lobanjskim šivom in odlomki ploščatih kosti lobanje debeline približno 111 VZ 44, SE 124, telo vretenca. 4 mm, kar kaže na odraslo osebo, mlajšo od 30 let (sl. 110). v grobu iz gomile (SE 153) verjetno za osebo, mlajšo od 30 V vzorcu iz SE 21 debelina lobanjskih kosti in nekaterih dol- let. Omeniti velja tudi, da je bil vzorec iz SE 21 odkrit v dveh gih kosti kaže na odraslo osebo, vendar natančnejša ocena ločenih enotah, v posodi na nogi (G178; PN 50) in veliki starosti ni mogoča (sl. 121). posodi (G179; PN 51). Arheološki kontekst tako nakazuje Sklep na dvojni pokop, ki pa ga preskromna ohranjenost kosti ne more potrditi. Zanimivo je tudi vprašanje kosti iz vzorcev Rezultati analiz kosti iz najdišča Podgorica so zaradi izredno VZ 34 in VZ 76, saj izhajata iz shrambne jame in jame za skromne ohranjenosti močno omejeni. Skromno ohranje-stojko (III. faza). Ker zaradi preslabe ohranjenosti ni mogoče nost gre pripisati tako izpostavljenosti kosti visokim tempe- trditi, da gre resnično za človeške in ne živalske kosti, to raturam ob sežigu kot diagenetskim dejavnikom po odlo-vprašanje za zdaj ostaja odprto. žitvi v tleh. Posledično je bila že osnovna razločitev med človeškimi in živalskimi kostmi večinoma nemogoča ter je prisotnost prvih z gotovostjo mogoče pripisati le vzorcem iz SE 21 in SE 153 ter morda vzorcema VZ 76 in VZ 34. Priso- tnost človeških kosti v vzorcih iz SE 21 in SE 153 je smiselna, saj gre verjetno za grobova (IV. faza). Glede na dimenzije kosti in lobanjske šive gre v obeh primerih za odrasli osebi, 84 Podgorica, AAS 97, 2022 112 VZ 34, SE 77, morda odlomek podlahtnice. 115 VZ 76, SE 134, morda odlomek lopatice. 116 VZ 76, SE 134, morda odlomka sklepne površine kosti z mrežastimi razpokami. 113 VZ 34, SE 77, odlomek dolge kosti z U-razpoko (levo). 117 VZ 76, SE 134, morda odlomek distalnega dela stegnenice ali proksimalnega dela golenice. 114 VZ 34, SE 77, odlomek rebra s prečno razpoko (desno). Podgorica, AAS 97, 2022 85 118 VZ 74, SE 139, odlomek kosti s prečnimi razpokami, 119 VZ 88, SE 176, odlomki kosti z vzdolžnimi razpokami. morda stegnenice. 120 Primerjava FTIR spektra rjavo obarvanega odlomka kosti iz Podgorice s svežo ovčjo in nesežgano arheološko ovčjo kostjo. Na spektru kosti iz Podgorice je videti odsotnost amidov in s tem organske snovi (modra) ter pojav novega vrha pri ~630 cm-1 (rdeča). 86 Podgorica, AAS 97, 2022 VZ SE Identifikacija in teža (g) Barva Razpoke Opombe Element Teža Nedol. Nedol. Drobir (g) > 10 10−2 mm mm 82 153 2 1 Bela Eden izmed odlomov, morda sklepna glava 35 94 1 1 Bela, redko siv prelom 41 104 Lobanja 1 1 10 Bela, redko svetlo siva in temno modra 27 55 Strjena zemljina z odlomki belih in drobljivih kosti 31 64 7 Verjetno živalske 29 67 29 67 85 153 Lobanja, dolge 4 2 10 Bela, redki odlomki sivi Prečne Odprt lobanjski šiv, debelina kosti lobanjskih kosti pribl. 4 mm 34 77 Dolge kosti, 4 2 1 18 Bela, redko temno modra U in prečne Morda odlomek podlahtnice rebro ali črna 39 102 1 18 Bela 60 120 71 134 71 134 71 134 69 141 2 3 Bela, prelomi svetlo sivi 53 124 2 1 Bela, redko svetlo siva 55 108 4 Bela 76 134 Lobanja, dolge 9 8 7 40 Bela, redko svetlo modra Mrežaste Morda lopatica, stegnenica ali kosti, prstnica do siva golenica in sklepna površina 6 g, najverjetneje živalskih 72 139 Lobanja, dolge 2 1 1 3 Bela, redko temno siva kosti 74 139 Dolge kosti 1 1 17 Bela, redko modra do Prečne Verjetno stegnenica svetlo siva 80 Profil 10 6 Bela, redko svetlo in temno Večina živalske siva 77 149 1 1 Bela, redko svetlo siva Zelo drobljivi 47 124 Dolge kosti 1 1 1 Bela Zelo drobljivi 44 124 Vretenca 2 1 3 84 Bela, redko svetlo siva 64 136 6 Bela Zelo drobljivi 73 134 73 134 73 134 73 134 Bela, svetlo in temno siva Prečne Prevladujejo živalske kosti 74 139 0,5 Bela, redko svetlo siva Mrežaste Tanka kompakta, morda sklepna površina 70 142 Dolge kosti, 3 1 3 Bela, svetlo do temno siva, U, prečne, Morda podlahtnica ali medenica modra vzdolžne golenica 69 143 0,5 Bela 68 138 0,5 Bela, redko svetlo in temno siva 64 136 0,5 Bela, svetlo siva 61 133 0,5 Bela do svetlo siva Mrežaste Morda del glave 59 106 1 Bela, redko svetlo siva Mrežaste Morda sklepna površina 52 124 0,5 Bela in svetlo siva Zglajena površina (tafonomija) 48 124 0,5 Bela, redko svetlo siva Zglajena površina (tafonomija) 47 104 1 Bela, redko svetlo in temno Zglajena površina (tafonomija) siva 45 102 1 Bela, redko svetlo siva in rjava 23 77 Dolge kosti 1 1 1 1 Bela Zelo drobljivi 20 55 1 1 Bela Podgorica, AAS 97, 2022 87 VZ SE Identifikacija in teža (g) Barva Razpoke Opombe Element Teža Nedol. Nedol. Drobir (g) > 10 10−2 mm mm 10 31 1 Bela 6 21 0,5 0,5 Bela, rjava Trdi rjavkasti odlomki, prevzeli barvo iz zemljine 88, 176 1 2,5 Bela Vzdolžne 91 50 119 61 Bela 21 Lobanja, dolge 7,5 0,3 4,8 Bela, sivo modra, odtenki Vzdolžne, Verjetno odrasla oseba; kosti kosti rjavo rdeče prečne, iz posode na nogi mrežaste 21 Lobanja, dolge 18,7 6,8 24 Bela, sivo modra, temno Vzdolžne, Verjetno odrasla oseba; kosti kosti, sklepne modra, odtenki rjavo rdeče prečne, iz velike posode površine mrežaste 121 (strani 87–88) Pregled z analizami pridobljenih podatkov. 6.2 Analiza živalskih ostankov naselbine (tj. III. faza). Gre za drobec rebra iz shrambne jame stavbe U (SE 77; VZ 34) in posamezne odlomke dolgih kosti Borut Toškan iz jame za navpični nosilec/stojko stavbe N (SE 134; VZ 76). Nabor živalskih ostankov z najdišča Podgorica je izjemno Zastopanost človeka v naselbinskih kontekstih tedanjega skromen, sploh ob upoštevanju dejstva, da so raziskave za- časa je izjemno redka in jo je praviloma mogoče razumeti jele skoraj 35.000 m2 veliko območje. Skupna masa nekaj kot odsev obrednih aktivnosti (glej npr. Paulsson-Holmberg manj kot tisoč analiziranih delčkov kosti in zob, ki so zgolj 1997, 171–172). Analogijo s Slovenskega predstavlja, denimo, izjemoma večji od poldrugega centimetra, komaj presega odkritje človeške prstnice v polnilu jame za navpični nosilec 100 g. Pri tem ne gre pozabiti, da je v zbranem gradivu za-stavbe 12 = 13 iz IV. gradbene faze prazgodovinske naselbi- stopan tudi človek (glej poglavje Antropološka analiza). Pre- ne na ljubljanski Tribuni (8. stoletje pr. n. št.; Vojaković 2013, težni del analiziranih ostankov, ki skoraj brez izjeme izvirajo 55–57; Škvor Jernejčič, Toškan 2018). iz polnil jam za navpične nosilce/stojke, shrambnih oziroma odpadnih jam in domnevnih jam s kurišči, vendarle pripada Paleoekonomija živalim. Dejstvo namreč je, da se v tovrstnih kontekstih člo-Z izjemo odlomka prve prašičje prstnice iz vzorca VZ 73 veške kosti pojavljajo le izjemoma. (SE 134), ki bi načeloma lahko pripadal tudi divjemu prašiču, Zaradi izrazite fragmentiranosti je bila zanesljiva taksonom- je v gradivu mogoče dokazati le prisotnost domačih živali. ska opredelitev zbranih zobnih oziroma kostnih najdb mo- To velja tudi za nepoškodovano prašičjo prstnico iz vzorca goča le v devetih primerih, ki vsi sodijo v III. fazo. Seznam VZ 29 (SE 67), sicer edino v celoti ohranjeno najdbo v ana-prepoznanih vrst vključuje govedo, prašiča, ovco ali kozo liziranem gradivu nasploh, saj velikostno znatno zaostaja za in psa (sl. 122). Na naselbinske kontekste III. poselitvene istim skeletnim elementom divjega prašiča. Številčna prevla-faze s konca srednje bronaste dobe ter začetka starejšega da ostankov domačih živali ni presenetljiva, prav tako ne na-in mlajšega žarnogrobiščnega obdobja se navezuje nekaj bor zastopanih vrst. V osrednjeslovenskem prostoru je bila neopredeljenih kostnih drobcev iz SE 31 (t. i. jama s kurišči; namreč reja goveda, drobnice in prašiča zaradi zagotavlja-glej poglavje Konec srednje bronaste dobe in začetek starej- nja primarnih (meso, maščoba) in sekundarnih proizvodov šega žarnogrobiščnega obdobja) in SE 176 (odpadna jama). reje (vlečna moč, runo, mleko) ena ključnih panog tedanje-Posamezne živalske najdbe, ki jih prav tako ni mogoče ožje ga gospodarstva (Toškan 2005; Toškan 2008a; Toškan, Dirjec taksonomsko opredeliti, bi utegnile biti zastopane tudi med 2013). Pravzaprav se je v drugi polovici 2. tisočletja pr. n. št. kostnim gradivom iz obeh starejšeželeznodobnih grobov živinoreja kot osrednji vir mesa uveljavila že tudi pri skupno-SE 21 in SE 153 (faza IV). stih z območja Ljubljanskega barja, kjer je še na prehodu iz bakrene v bronasto dobo ta vloga praviloma pripadala lovu Vsaj del kostnih drobcev iz omenjenih dveh grobnih jam (Toškan 2005; Toškan 2008b; Toškan 2011a; Toškan 2011b; sicer pripada človeku, kar glede na najdiščni kontekst ni Velušček et al. 2011). presenetljivo (glej poglavje Antropološka analiza). Zanimi- vo pa je, da bi utegnili biti človek zastopan tudi v polnilih Pes v skupino gospodarsko najpomembnejših domačih dveh vkopov, ki sodita v okvir predhodne žarnogrobiščne živali tedanjega časa ne sodi, vendar je s posameznimi 88 Podgorica, AAS 97, 2022 VZ SE Kontekst Takson Sk. element Število Opomba 29 67 odpadna jama Sus domesticus (domači prašič) phalanx 1 1 sežgan; ročno pobran Sus sp. (prašič) phalanx 1 1 frg. sežgan; ročno pobran Canis familiaris (pes) phalanx 1 1 frg. sežgan; ročno pobran 60 120 shrambna jama Caprinae (drobnica) dens (M1/2) 1 frg. ni sežgan; ročno pobran 71 134 jama za stojko Bos taurus (govedo) proc. cornualis 1 frg. ni sežgan; ročno pobran Sus domesticus (domači prašič) dens (I1) 1 frg. sežgan; ročno pobran 73 134 jama za stojko Bos taurus/Caprinae proc. cornualis 1 frg. sežgan; iz presejanega sedimenta Sus domesticus (domači prašič) phalanx 1 1 frg. sežgan; iz presejanega sedimenta Sus sp./Caprinae phalanx 1 1 frg. sežgan; iz presejanega sedimenta 122 Seznam taksonomsko opredeljenih živalskih ostankov s pripadajočimi konteksti. najdbami zastopan na večini arheozoološko obdelanih mogoče pripisati (tudi) razliki v obsegu tafonomskih izgub bronastodobnih in starejšeželeznodobnih najdiščih v regiji med obema kategorijama najdb. (glej npr. Škvor Jernejčič, Toškan 2018; Toškan 2008a; Toškan Po tej razlagi bi obravnavan zbir živalskih zobnih oziroma 2008b; Toškan 2011b; Toškan, Dirjec 2013). kostnih odlomkov utegnil predstavljati ostanek na ogenj Tafonomija odvrženih klavniških in/ali kuhinjskih odpadkov, ki so se v polnilih posameznih vkopov znašli po naključju. Na pod- Z izjemo po enega odlomka goveje rožnice in ovčjega/koz- lagi terenske dokumentacije bi to nemara kazalo domne- jega zgornjega kočnika iz vzorcev VZ 71 (SE 134) oziroma vati tudi za primerke iz polnila t. i. jame s kuriščem SE 31. VZ 60 (SE 120; sl. 122) ter morda nekaj drobcev domnevno Tu najdeni sežgani kostni drobci namreč niso bili pobrani človeških kosti iz vzorca VZ 6 (SE 21; glej poglavje Antro-iz približno 10 cm debele plasti žganine na dnu navedene- pološke analize) so vsi zbrani kostni in zobni ostanki bolj ga vkopa, temveč so bili razpršeni v drugovrstnih polnilih ali manj popolno kalcinirani. Iz prevladujoče bele obarva-nad omenjeno plastjo (glej poglavje Konec srednje bronaste nosti odlomkov, njihove drobljivosti in vzorca pojavljanja dobe in začetek starejšega in mlajšega žarnogrobiščnega površinskih razpok je mogoče sklepati, da jih je bila večina obdobja). Skladen s tem je podatek, da gostota sežganih izpostavljena temperaturam nad 645 ºC (glej poglavje An-kostnih drobcev v polnilu obravnavane jame ne presega tropološke analize). vrednosti iz drugih primerljivo velikih vkopov na najdišču, Prisotnost izključno sežganih kostnih drobcev znotraj obeh v katerih kurišča niso bila odkrita (tj. domnevne odpadne starejšeželeznodobnih grobov se načeloma ne zdi proble-in shrambne jame; sl. 123). Če bi do izpostavljenosti kosti matična, saj so takšna odkritja poznana tudi z nekaterih ognju namreč prišlo med kurjenjem znotraj same jame, bi drugih okvirno sočasnih grobišč v regiji (glej npr. Toškan bila zgostitev sežganih kosti v njej najbrž znatno večja. 2017a, 193–194; Toškan 2017b; Gruškovnjak et al. 2018). Da V tem smislu poseben komentar zaslužijo polnila jam za je bila na las podobna slika ugotovljena pri polnilih jam bro-navpične nosilce stavbe N, ki je časovno umeščena v III. nastodobne naselbine, pa je za ta prostor neobičajno. Med poselitveno fazo. Že zgolj ob ročnem pobiranju živalskih razlogi za takšno stanje kaže nemara izpostaviti razmeroma ostankov je bilo namreč tu odkritih kar 87 kostnih drobcev, kislo lokalno sedimentno okolje, z izmerjenimi pH vrednost-medtem ko jih je bilo v polnilih jam za navpične nosilce mi v razponu med 4,9 in 6,2 (Me = 5,2; N = 9; glej poglavje vseh preostalih stavb iz III. faze najdenih le 12 (tj. stavba O: Geomorfološki in geološki oris prostora). Gre za razmere, v 4 primerki; stavba U: 8 primerkov). Razkorak je še očitnejši katerih se kosti zelo slabo ohranjajo in lahko v nekaj tisoč- ob upoštevanju gradiva, ki je bilo pridobljeno z mokrim se- letjih tudi povsem propadejo (Lyman 1999, 421–423). Kot janjem vzorcev polnil (sl. 124). Res je sicer, da je bilo med so pokazale nekatere eksperimentalne študije, kalcinacija raziskovanjem stavbe N odkritih kar 10 takšnih jam, pri večini takšen propad še pospeši, znatno pa se poveča tudi droblji-ostalih stavb pa le med tri in pet (razpon: 0–12; Me = 3; vost gradiva (Lyman 1999, 390–391; Kalsbeek, Richter 2006, domnevno št. raziskanih stavb: 20; glej poglavji Konec sre-131–134). Po drugi strani Mays (1998, 209–220) ugotavlja, da dnje bronaste dobe in začetek starejšega in mlajšega žarno-bi izključna prisotnost sežganih kostnih drobcev v nekaterih grobiščnega obdobja). Vendar pa ostaja številčnost kostnih razmeroma kislih sedimentnih okoljih lahko bila povezana drobcev iz jam za navpične nosilce stavbe N izstopajoče ve-prav z njihovo boljšo obstojnostjo v primerjavi z obstojnostjo lika tudi ob upoštevanju podatka o povprečni količini najdb nesežganih primerkov (za analogijo s Slovenskega glej To-na prostorninsko enoto (sl. 124). škan 2010). Skladno z navedeno tezo bi bilo torej prevladu- joč delež kalciniranih kostnih drobcev v gradivu iz Podgorice Podgorica, AAS 97, 2022 89 Faza SE Kontekst Št. ostankov (RP) Št. ostankov (FL) III 31 jama s kurišči; gospodarsko območje 4 IV 55 odpadna jama; ob objektu K 5 24 IV 64 odpadna jama; nedaleč od objekta K 9 IV 67 odpadna jama; ob objektu U 20 IV 77 shrambna/odpadna jama; ob objektu U 5 38 IV 108 odpadna jama; gospodarsko območje 2 2 IV 124 odpadna jama; gospodarsko območje 1 30 18 IV 139 shrambna jama; v objektu N 8 1 IV 120A shrambna jama; v objektu S 1 123 Število živalskih ostankov v polnilih raznovrstnih večjih jam, ki so bili pridobljeni z ročnim pobiranjem najdb med samimi izkopavanji (RP) oziroma s sejanjem vzorcev sedimenta/flotacijo (FL). Upoštevano je gradivo iz III. poselitvene faze. Objekt Št. ostankov Št. ostankov Presejan Gostota manipuliranje z žganino pred njenim prekritjem s sedimen- (RP) (FL) sediment (m3) najdb (FL) tom, delovanje fizikalnih in kemijskih dejavnikov v tleh, arhe- A 0 0 15 ološka izkopavanja). V povezavi z izstopajočo številčnostjo B 0 0 5 kostnih najdb v okviru stavbe N je sicer smiselno omeniti še J 0 0 22 M 0 0 20 eno zanimivost: zaznana je bila zgolj v povezavi s polnili jam N 87 552 135 4,08 / m3 za navpične nosilce/stojke, medtem ko podobna primerja- O 4 5 70 0,07 / m3 va na ravni polnil posameznih odpadnih ali shrambnih jam P 0 0 15 omembe vrednih razlik med stavbami ni izpostavila (sl. 123). R 0 0 10 S 0 0 15 T 0 0 12 Sklep U 8 3 98 0,03 / m3 Skromen zbir živalskih ostankov z najdišča Podgorica ne 124 Število živalskih ostankov v polnilih posameznih jam omogoča pridobitve novih vpogledov v način življenja za navpične nosilce/stojke, ki so bili pridobljeni z ročnim prazgodovinskih skupnosti v osrednjeslovenskem prostoru. pobiranjem najdb med samimi izkopavanji (RP) oziroma s Taksonomsko opredeljene najdbe sicer potrjujejo že pozna- sejanjem vzorcev sedimenta/flotacijo (FL). Upoštevano je gradivo iz III. poselitvene faze. Opomba: gostota kostnih no tezo o živinoreji kot osrednjem viru mesa in maščob, ostankov v presejanih polnilih odpadnih in shrambnih jam skladno s stanjem na nekaterih drugih grobiščih v regiji pa znaša 0,88 najdb/m3. je tudi odkritje sežganih človeških in morda živalskih kosti v Na podlagi predstavljenih rezultatov se ponuja vprašanje, obeh starejšeželeznodobnih grobovih. Še najzanimivejša je ali bi bilo ugotovljeno stanje mogoče razumeti kot odsev tako pravzaprav ugotovitev o nadpovprečni gostoti poja-morebitne funkcionalne svojstvenosti stavbe N in/ali poseb- vljanja kostnih drobcev v polnilih jam za navpične nosilce/ nega družbenega statusa njegovih stanovalcev? Vprašanje stojke stavbe N, ki bi lahko kazala na v določeni meri izsto- žal za zdaj ostaja brez jasnega odgovora. V primeru, da je pajoč pomen/status te stavbe. Posebnost najdišča je skoraj temu tako, bi namreč kazalo pričakovati določene specifike izključna odsotnost nesežganih ostankov, kar kaže pripisati v velikosti/legi stavb in v zbiru pripadajočega arheološke-znatnim tafonomskim izgubam zaradi specifičnega sedi- ga gradiva (prim. Škvor Jernejčič, Toškan 2018), česar pa na mentnega okolja. podlagi doslej opravljenih analiz (še) ni mogoče nedvou- mno potrditi. Je pa vsekakor zanimivo, da je bila znotraj raziskane skupine stavb z obravnavanega najdišča zasnova gradnje najidealnejša prav pri stavbi N, ter da so bile v pol- nilu ene od pripadajočih jam domnevno odkrite posamezne sežgane človeške kosti (glej poglavje Antropološke analize). Sama fragmentiranost najdb, ki je izjemno izrazita, je gle- de na naravo gradiva pričakovana. Prepričljivo jo je namreč mogoče razložiti z izpostavljenostjo visokim temperaturam žganja, zaradi česar so kosti postale zelo drobljive. Pro- ces razpadanja se je začel med kurjenjem, zagotovo pa se je nadaljeval tudi pozneje (npr. morebitno človekovo 90 Podgorica, AAS 97, 2022 6.3 Paleobotanična analiza sanguinea) in tudi nekaj koreninskih mešičkov preslice ( Equisetum). Metka Culiberg Za arheološko najdišče so seveda pomembna le pooglene- Z arheološkega najdišča Podgorica smo dobili v analizo 44 la semena, ki jih z večjo gotovostjo lahko umestimo v čas, ko paleobotaničnih vzorcev: 24 z ogljem (sl. 125) in 20 s se-so živele obravnavane naselbine. Od žitaric so bila to zrna meni (sl. 126). Ohranjenost oglja je bila različna. V nekaterih prosa ( Panicum milliaceum), zrna ječmena ( Hordeum vulga-primerih je bilo preperelo ali pa bolj ali manj impregnirano re) in pšenice ( Triticum aestivum, Triticum sp.). Od stročnic s sedimentom. Tudi semena so bila precej korodirana ali pa so bila zrna leče (( Lens culinaris). Nekaj je bilo tudi manj-pa le v fragmentih, zato v nekaterih primerih determinacija ših nedoločljivih fragmentov koščic plodov, en fragment bi tako oglja kot semen ni bila mogoča ali pa je nezanesljiva lahko pripadal lupini lešnika ( Corylus avellana). (označeno z vprašajem). Uporabljeni so bili določevalni klju- či: Bertsch, 1941; Grosser 1977; Bojňanský/Fargašová 2007; Sklep Schweingruber 1978. Arheološke raziskave na najdišču Podgorica so pokazale, Najdišče stratigrafsko zajema več poselitvenih faz. Najve- da je bilo to območje široko poseljeno v več zgodovinskih čja količina oglja izvira iz poznobronastodobne naselbine obdobjih, saj je bilo v bližnji okolici raziskanih še nekaj po- (III. faza), kateri od skupno določenih 273 primerkov oglja dobnih najdišč, npr. Dragomelj (Turk 2002; Turk 2003; Turk, pripada kar 223. V nekaterih vzorcih je bilo tudi še precej Svetličič 2005) ali Šentpavel (Novšak 2003b; Jerončič 2005; oglenega drobirja, pri katerem pa so bili večinoma vidni Jerončič, Novšak 2006; Novšak et al. 2017). V nasprotju z anatomski znaki, značilni za hrastov les. bogatimi arheološkimi najdbami pa so paleobotanične 1. Vzorci z ogljem najdbe, to so lesno oglje ali pooglenela semena, razmero- ma skromne. Po večini so tudi precej slabo ohranjene, kajti III. faza: srednja in pozna bronasta doba. Oglje je bilo zbra- peščeno-prodnata tla zaradi neprestanega nihanja vlažno- no večinoma iz odpadnih/shrambnih jam in iz jam za stojke. sti niso ugodna za dobro ohranjanje rastlinskega materiala. Skupno je bilo določenih 223 primerkov. Največ jih pripa- Verjetno je v preteklih obdobjih tudi tekoča voda prispevala da hrastu ( Quercus) 156, manj pa bukvi ( Fagus) 41 in jelši k odnašanju tega lažjega materiala. ( Alnus) 11. Od drugih listavcev je bilo ugotovljeno še oglje Paleobotanične najdbe z najdišča Podgorica pripadajo trem javorja ( Acer) 6, gabra ( Carpinus) 5, jerebike ( Sorbus) 2 in po fazam, vendar so z izjemo iz III. faze, to je iz srednje in po-le 1 primerek leske ( Corylus) in jesena ( Fraxinus). Iz jame za zne bronaste dobe, redke, tako da bi tip gozdne oziroma stojko v stavbi M je bilo tudi nekaj drobcev oglja iglastega drevesne vegetacije, ki je verjetno poraščala okoliško gri-drevja, zelo verjetno bora ( Pinus)? in jelke ( Abies)?. Posame- čevje, težko opredelili. zni primerki pa so izvirali tudi iz jam s kurišči (označeno kot gospodarsko območje). Od tu so 6 primerkov oglja hrasta Glede na kvantiteto vsebine oglja, zbranega iz jam s kurišči ( Quercus) in 4 primerki oglja gabra ( Carpinus). ali iz jam za stojke, bi lahko sklepali, da je bila v obdobju srednje in pozne bronaste dobe (III. faza) najbolj razširjena IV. faza: starejša železna doba. En sam vzorec je vseboval le drevesna vrsta hrast ( Quercus), prisotni pa so bili tudi bu-7 primerkov oglja, od katerih 2 pripadata hrastu ( Quercus) kev ( Fagus) in nekateri drugi listavci, npr. javor ( Acer), gaber in 5 bukvi ( Fagus). ( Carpinus), jesen ( Fraxinus), jerebika ( Sorbus), jelša ( Alnus), VI. faza: zgodnji srednji vek. Od skupno 33 koščkov oglja iz ki se je verjetno obraščala bregove vodotokov, ter leska zemljanke jih 26 pripada hrastu ( Quercus), 6 bukvi ( Fagus) ( Corylus), ki se običajno razširi na odprtih pašnih površinah. in 1 vrbi ( Sali×). Povsem drugačno sliko kaže le nekaj primerkov oglja iz že- 2. Vzorci s semeni leznodobnega groba (IV. faza), kjer prevladuje oglje bukve. Zelo verjetno to ne pomeni, da si je bukev v preteklosti pre- Tudi količina semen iz dvajsetih vzorcev, ki izvirajo le iz sre- cej degradiranem gozdu tako močno opomogla, temveč dnje in poznobronastodobnih naselbinskih plasti (III. faza), gre bolj verjetno za namerno uporabo bukovega lesa pri je bila skromna. Od tega je bilo še nekaj vrst semen po vsej sežigu pokojnika, kot se je to pokazalo že pri številnih žarnih verjetnosti bolj ali manj recentnih, saj niso bila pooglene-grobiščih, kjer najpogosteje prevladuje prav oglje bukve. la. Na primer oreški gabra ( Carpinus), seme črnega bezga ( Sambucus nigra), maka (Papaver), rdečega drena ( Cornus Podgorica, AAS 97, 2022 91 VZ Sek./kv. SE Lokacija Faza C-14 Identifikacija lesa fl 10 AA47 31 Gospodarsko območje 1/jama s kuriščem III. faza Carpinus 1, Quercus 1 + drobci; 2 žitni zrni Hordeum + fr. 14 AA47 31 Gospodarsko območje 1/jama s kuriščem? III. faza 15 B45 39 Gospodarsko območje 1/jama s kuriščem? III. faza Quercus 4 (oglje preper., vidni enopl. in široki ž.) 87 G32 170 Stavba A, jama za stojko III. faza Quercus 1, Carpinus? 3 6 A15 10 Stavba F, odpadna/shrambena jama III. faza Quercus 4; vz. 5 v vrečki: Quercus 5, Corylus 1, Alnus 2, Carpinus 1, Fraxinus 1 22 E43 45 Stavba J, odpadna/shrambena jama III. faza Fagus 19, Quercus 8 (večji kosi oglja, čvrsti) 23 E–F45–46 50 Okolica stavbe J, odpadna/shrambena jama III. faza Oglje v sedimentu + drobci; impr., preper., nedol. 26 A33–34 55 Okolica stavbe K, odpadna/shrambena jama III. faza 1318–1124, Quercus 15 (večji kosi) 1263–1207 28 B17 67 Okolica stavbe U, odpadna/shrambena jama III. faza 1265–1040, Quercus 34 (inkrust., impregn.) 1220–1125 33 A–B20 77 Stavba U, shrambena/odpadna jama III. faza Quercus 8, Alnus 3 45 K43 124 Gosp. obm. 1, jama III. faza Oglje v sedim. in prosto, vse Quercus 46 G16 120 Stavba S, shrambena/odpadna jama III. faza Quercus 4, Fagus 10 51 L40 119 Gosp. obm. 1, jama III. faza Pregledano precej oglja, vse Quercus 54 H7 108 Gosp. obm. 2, jama III. faza 1215–1010, Quercus 15, Fagus 1, Alnus 6, Sorbus 1, Acer? 1 1131–1049 58 K37 105 Stavba N, jama za stojko III. faza Quercus 13, Fagus 4, Acer 2, Sorbus 1 66 K40 107 Gosp. obm. 1, jama III. faza Quercus 10, Fagus 2 + veliko drobcev 70 K36/37 134 Stavba N, jama za stojko III. faza 1134–1004, Quercus 20 + fragm. kosti (v vrečki tudi listek vz. 75) 1130–1043 73 K36 139 Stavba N, odpadna/shrambena jama III. faza 1314–1186, Quercus 5, Acer 3; oglje v sedim. nekaj drobcev 1262–1209 prosto, + preper. 75 K36/37 134 Stavba N, jama za stojko III. faza 79 J34 149 Stavba O, jama za stojko III. faza Oglje v sedim; nekaj drobcev preper., verjetno Quercus 83 G34 163 Stavba M, jama za stojko III. faza 1130–973, Quercus 12; (nekaj drobcev iglavcev Pinus, Abies) 1054–1004 90 H17 183 Stavba S, jama za stojko III. faza Quercus 3, Fagus 5,Carpinus 4 8 C–D21 21 Grob 2 IV. faza Quercus 2, + več, Fagus 5 12 A31 30 Zemljanka VI. faza Quercus 17, Fagus 1, Salix 1 + veliko drobcev 20 A30–31 30 Zemljanka VI. faza Quercus 9, Fagus 5 (večji kosi oglja, ok. 2 cm) 125 Rezultati antrakotomskih analiz. Fl Sek./kv. SE Lokacija Faza Identifikacija semen 12 A, B/45 39 Gospodarsko območje 1, jama s kuriščem III. faza Sambucus 1 > recentno 10 AA47 31 Gospodarsko območje 1, jama s kuriščem III. faza Triticum 1, Hordeum 2, Panicum 2 66 K/L3 127 Ograda 2, jama za stojko III. faza Carpinus 1, Equisetum (mešički) 3 > recentno 64 K35 136 Stavba N, jama za stojko III. faza Lens ½, Triticum sp. 1 51 H22 117 Stavba N, jama za stojko III. faza Triticum aestivum 1, Triticum spelta 1 50 K31 126 pot III. faza Lens ½, Cornus sanguinea 1 + 3x½, fragmenti-nedol. 48 K43 124 Gospodarsko območje 1 III. faza Hordeum vulgare 1 45 K35 102 Stavba N, jama za stojko III. faza Triticum sp. 1, Panicum millaceum 1, 2 fragm.-nedol. 43 B21 92 Stavba U, jama za stojko III. faza Fragment-nedol. 42 B21 96 Stavba N, jama za stojko III. faza Zdrobljeno, morda Lens 1 38 D22 84 Stavba T, jama za stojko III. faza Lens 1, fragm.-nedol. 26 A18 82 Stavba U, jama za stojko III. faza Triticum 1 23 A, B20 77 Stavba U, shrambena/odpadna jama III. faza Hordeum 1 22 A17 74 Stavba U, jama za stojko III. faza Fragm. lupine lešnika ( Corylus)? 21 B17 67 Okolica stavbe U, shrambena/odpadna jama III. faza Carpinus 5 > recentno 20 A33, 34 55 Okolica stavbe K, shrambena/odpadna jama III. faza Lens 1 + 2x ½ , fragment-nedol. 18 E42 44 Stavba J, jama za stojko III. faza Carpinus 1, cvetni brst? > recentno 15 E, F/45, 46 50 Okolica stavbe J, shrambena/odpadna jama III. faza Lens 2, Panicum 2, fragmenti 14 E41 43 Okolica stavbe J, shrambena/odpadna jama III. faza Lens 3 6 C21 21 Grob 2 IV. faza Carpinus, Equisetum, Papaver > recentno 13 A30–31 30 Zemljanka VI. faza Carpinus 2, Sambucus nigra 1+2 fragmenta > recentno 126 Rezultati karpoloških analiz. 92 Podgorica, AAS 97, 2022 127 Odstotne vrednosti oglja I I. faza drevesnih vrst III. faze. 140 120 100 80 60 40 20 0 Quercus Carpinus Fagus Alnus Acer Sorbus Corylus Fraxinus 128 Odstotne vrednosti oglja IV. faza VI. faza drevesnih vrst IV. In VI. faze. 80 90 70 80 70 60 60 50 50 40 40 30 30 20 20 10 10 0 0 Quercus Fagus Quercus Fagus Salix Faza Semena V zgodnjem srednjem veku (VI. faza), ko so si naseljenci III. srednja Triticum sp., 3, T. aestivum, 1, T. spelta 1 za bivališča gradili zemljanke, pa je bil v največji meri upo- in pozna Hordeum sp. 6 rabljen dobro odporen les hrasta, precej manj les bukve. bronasta doba Panicum miliaceum 5 Prisotnost vrbovega oglja ( Sali×) morda kaže na to, da je Lens culinaris 9 + več polovic bilo vrbovo vejevje uporabljeno za preplete med opornimi 129 Prisotnost semenskih vrst v III. fazi. stebri, preden so jih zadelali z ilovico. Kljub skromni beri žitnega zrnja, ki izhaja le iz bronastodob- nih naselbin, pa lahko sklepamo, da so bili tedanji naseljenci tudi poljedelsko dejavni. Zelo verjetno so sami gojili po- membna žita za prehrano, kot so pšenica, ječmen ali pro- so, od stročnic tudi lečo, saj je obsežno ravninsko območje nudilo dovolj prostora in ugodne pogoje za poljedelstvo. Podgorica, AAS 97, 2022 93 6.4 Numizmatika Andrej Šemrov Na območju Podgorice so bili do zdaj dokumentirani trije novci. Dva izhajata z arheoloških izkopavanj iz leta 2000, ena pa je starejša posamična najdba (Traianus; FMRSl III 75−1). Novci si kronološko sledijo, kar kaže na možno po- selitev konec 1. stoletja in prve polovice 2. stoletja, ko jo je grobo prekinil vpad germanskih plemen med letoma 167 in 168 v Italijo v času vladavine Marka Avrelija (161–180). Posamična najdba Prostorski kontekst Teža Velikost Ohranjenost Pol. peč. Ostalo Rim Vespasianus ali Titus 1 As 69−81 Rom RIC? kv. AA25, SE 28, PN 129 4,46 g pr. 22 × 23,5 mm izrabljen 6 Dop.: glava z vencem, Rv.: stoječa figura Traianus 2 S 98−117 Rom RIC? 20,07 g izrabljen Dop.: glava z vencem, FMRSI III 75-1 Antonius Pius 3 As 138−161 Rom RIC? kv. AA1, SE 2, PN 102 7,87 g pr. 25 mm izrabljen 12 Dop.: doprsje z vencem, Rv.: stoječa figura 130 Novci. 6.5 Radiokrabonske analize Rezultati radiokarbonske analize103 so bili opravljeni v dveh laboratorijih, in sicer: 1. Leiniz-labor für Altersbestimmung und Isotopenforsc- hung, Cristian-Albrechts Universität tu Kiel, Germany, 2. The University of Waikato, Radiocarbon Dating Laborato- ry, Hamilton, New Zeland. Terenska Lab. Radiokarb. Radiokarb. Radiokarb. SE Opis Interpretacija Datacija na oznaka oznaka datum (BP) datum (BC) datum (BC) konteksta osnovi najdb vzorca - ẟ 68,3% - ẟ2 95,4% verjetnost verjetnost Material Globina Faza VZ 26 KIA22947 2987 ± 33 1263 BC (34,8%) 1318 BC (89,6%) oglje 0,3–0,5 55 shrambena/ okolica III. 14.–11. st. pr. n. št. 1207 BC 1124 BC odpadna jama stavbe K VZ 83 KIA22953 2883 ± 29 1054 BC (37,2%) 1130 BC (86,9%) oglje 0,3–0,5 163 jama za stojko stavba M III. 14.–11. st. pr. n. št. 1004 BC 973 BC VZ 70 KIA22951 2918 ± 33 1130 BC (50,5%) 1134 BC (63,3%) oglje 0,3–0,5 134 jama za stojko stavba N III. 14.–11. st. pr. n. št. 1043 BC 1004 BC VZ 73 KIA22952 2987 ± 25 1262 BC (40,7%) 1314 BC (67,7%) oglje 0,5–0,7 139 shrambena/ stavba N III. 14.–11. st. pr. n. št. 1209 BC 1186 BC odpadna jama VZ 28 KIA22949 2957 ± 34 1220 BC (53,3%) 1265 BC (91,6%) oglje 0,5 67 shrambena/ okolica stavbe III. 14.–11. st. pr. n. št. 1125 BC 1040 BC odpadna jama U VZ 49 Wk23915 2967 ± 30 1260 BC (68,2%) 1310 BC (95,4%) kost 0,3–0,5 119 shrambena/ gospodarsko III. 14.–11. st. pr. n. št. 1120 BC 1050 BC odpadna jama območje 1 VZ 54 KIA22950 2928 ± 33 1131 BC (43,7%) 1215 BC (89,7%) oglje 0,3–0,5 108 talilna jama gospodarsko III. 14.–11. st. pr. n. št. 1049 BC 1010 BC območje 2 VZ 20 Wk23915 1452 ± 32 595 AD (59,3%) 540 AD (95,4%) oglje 0,3–0,5 30 zemljanka zemljanka VII. 2/2 6. in 1/2 7. st. 650 AD 660 AD n. št. 131 Rezultati radiokarbonske analize. 103 References for calibration: »> 1950*« denotes the influence of bomb 14C The calibrated age is according to »CALIB rev 4,3« (Data set 2), Stuiver ** Please note that the δ 13C includes the fractionation occurring in the et al., Radiocarbon 40, 1041–1083, 1998 sample preparation as well as in the AMS measurement and the- * »Corrected pMC« indicates the percent of modern (1950) carbon refore cannot be compare to a mass-spectrometer measurement. corrected for fractionation using the 13C measurment. The indication 94 Podgorica, AAS 97, 2022 KIA22947 Podgorica II, jama/pit SE 55, sek. II, kv. A/33−34, VZ 26 Carbonated wood (charchol) Sample depth: 0,30–0,50 m VZ 26 R_Date (2987 ± 33 BP) cal BC 1257, 1237, 1215, 1135, 1135 68.3% probability cal 1291 BC (5.5%) 1279 BC 1263 BC (34.8%) 1207 BC 1203 BC (7.5%) 1189 BC 1179 BC (13.0%) 1155 BC 1142 BC (7.5%) 1130 BC 132 KIA22947, Podgorica, shrambna/odpadna jama SE 55. 95.4% probability cal 1372 BC (4.8%) 1339 BC 1318 BC (89.6%) 1124 BC 1124 BC (1.0%) 1114 BC KIA22953 Podgorica II, jama/pit SE 163, sek. II, kv. G/34, VZ 83 Carbonated wood (charchol) Sample depth: 0,30–0,50 m VZ 83 R_Date (2883 ± 29 BP) cal BC 1045 68.3% probability cal 1125 BC (0.7%) 1125 BC 1113 BC (10.8%) 1097 BC 1089 BC (19.6%) 1057 BC 1054 BC (37.2%) 1004 BC 95.4% probability cal 1207 BC (0.9%) 1202 BC 133 KIA22953, Podgorica, jama za stojko SE 163. 1189 BC (2.8%) 1179 BC 1156 BC (1.9%) 1142 BC 1130 BC (86.9%) 973 BC 957 BC (2.8%) 940 BC KIA22951 Podgorica II, jama/pit SE 134, sek. II, kv. K/36−37, VZ 70 Carbonated wood (charchol) Sample depth: 0,30–0,50 m VZ 70 R_Date (2918 ± 33 BP) cal BC 1126 68.3% probability cal 1208 BC (3.4%) 1202 BC 1190 BC (5.5%) 1178 BC 1158 BC (8.2%) 1141 BC 1130 BC (50.5%) 1043 BC 1025 BC (0.7%) 1025 BC 95.4% probability 134 KIA22951, Podgorica, jama za stojko SE 134. Podgorica, AAS 97, 2022 95 cal 1256 BC (3.8%) 1239 BC 1213 BC (5.7%) 1196 BC 1194 BC (22.7%) 1136 BC 1134 BC (63.3%) 1004 BC KIA22952 Podgorica II, jama/pit SE 139, sek. II, kv. K/36, VZ 73 Carbonated wood Sample depth: 0,50–0,70 m VZ 73 R_Date (2987 ± 25 BP) cal BC 1257, 1237, 1215, 1135, 1135 68.3% probability cal 1288 BC (2.8%) 1282 BC 1262 BC (40.7%) 1209 BC 1177 BC (10.3%) 1161 BC 1141 BC (6.9%) 1131 BC 95.4% probability cal 1367 BC (1.0%) 1362 BC 135 KIA22952, Podgorica, shrambna/odpadna jama SE 139. 1314 BC (67.7%) 1186 BC 1183 BC (26.7%) 1128 BC KIA22949 Podgorica II, jama/pit SE 67, sek. II, kv. B/17, VZ 28 Carbonated wood (charchoal) Sample depth: about 0,50 m VZ 28 R_Date (2957 ± 34 BP) cal BC 1209, 1201, 1190, 1178, 1161, 1141, 1131 68.3% probability cal 1259 BC (15.0%) 1230 BC 1220 BC (53.3%) 1125 BC 95.4% probability cal 1295 BC (2.9%) 1271 BC 1265 BC (91.6%) 1040 BC 136 KIA22949, Podgorica, shrambna/odpadna jama SE 67. 1030 BC (1.0%) 1024 BC Wk23915 Podgorica II, jama/pit SE 119, sek. II, kv. L/40, VZ 49 Bones Sample depth: 0,30–0,50 m VZ 49 R_Date (2967 ± 30 BP) 68.2% probability cal 1260 BC (68.2%) 1120 BC 95.4% probability cal 1310 BC (95.4%) 1050 BC 137 Wk23915, Podgorica, shrambna/odpadna jama SE 119. 96 Podgorica, AAS 97, 2022 KIA22950 Podgorica II, jama/pit SE 108, sek. II, kv. H/7, VZ 54 Carbonated wood (charchol) Sample depth: 0,30–0,50 m VZ 54 R_Date (2928 ± 33 BP) cal BC 1186, 1184, 1127 68.3% probability cal 1209 BC (4.8%) 1200 BC 1191 BC (7.5%) 1177 BC 1163 BC (12.3%) 1140 BC 1131 BC (43.7%) 1049 BC 95.4% probability cal 1258 BC (5.7%) 1234 BC 138 KIA22950, Podgorica, talilna jama SE 108. 1215 BC (89.7%) 1010 BC Wk23915 Podgorica II, jama/pit SE 30, sek. II, kv. A/30−31, VZ 20 Carbonated wood (charchol) Sample depth: 0,30–0,50 m VZ 20 R_Date (1452 ± 32 BP) cal AD 625 68.2% probability cal 560 AD (8.9%) 590 AD 595 AD (59.3%) 650 AD 95.4% probability cal 540 AD (95.4%) 660 AD 139 Wk23915 Podgorica, zemljanka SE 30. 6.6 Luminiscenčno datiranje,104 uporabljeno za stimuliranje luminiscence iz t. i. elektronskih interpretacija pasti – napak v kristalnih mrežah s pomanjkanjem negativ- Tomaž Verbič nega naboja, v katerih so ujeti prosti elektroni. Obe metodi slonita na dejstvu, da je v naravi vedno in povsod prisotno Z luminiscenčnim datiranjem smo želeli določiti starost psev- določeno ionizirajoče sevanje (posledica razpada radioak- dogleju, v katerem so bili najdeni paleolitski kamniti artefakti tivnih izotopov 40K, 238U, 235U, 232Th in njihovih potom-v nakovalski tehniki. Psevdoglej namreč ne vsebuje organ- cev ter kozmogeno sevanje), ki s časom povzroča poškod- skega materiala niti avtigenih mineralov, s pomočjo katerih be v kristalnih mrežah (celicah). Intenziteta poškodovanosti bi material lahko datirali z drugimi analitskimi metodami. osnovnih celic je merilo ekvivalentne doze oziroma paleo- doze (De), ki jo je mineral sprejel v času od nastanka oziro- Metoda ma od zadnjega »resetiranja«. De je merjena v grayih (Gy) Metoda določevanja starosti sloni na dveh neodvisnih, a – absorbirani radiaciji na enoto mase. Informacija v mine-med seboj dokaj podobnih metodah termoluminiscence ralnem zrnu se »resetira«, če je slednje daljši čas izposta- (TL) in optično stimulirane luminiscence (OSL). Pri TL meri- vljeno sončni svetlobi oziroma kozmogeni radiaciji. Starost mo svetlobo, ki jo mineralno zrno odda, ko ga hitro ogreje- dobimo tako, da ekvivalentno dozo (De) delimo z dozo na mo na 500 °C, pri OSL pa svetlobo, ki jo odda, če ga osve- časovno enoto (Dr), ki temelji na meritvah naravnega seva- tlimo z svetlobnim snopom. Ogrevanje in osvetljevanje je nja omenjenih radioaktivnih izotopov v enotah gray/1000 let (Gy/ka) (Preusser et al. 2008). 104  Shanon A. Mahan iz USGS, Luminiscence Dating Laboratory, Den- ver CO. Podgorica, AAS 97, 2022 97 Starost dobimo po enačbi: Rezultati in komentar starost (ka) = De (Gy)/Dr(Gy/ka) Analize je izvajala dr. Shannon Mahan iz ameriškega geo- Za izvajanje meritev potrebujemo material z mineralnimi loškega zavoda (USGS Denver Federal Center, Box 25046 zrni kremena ali plagioklazov med 10 in 300 mikrometri MS 974, Building 15 on 2nd and Center Streets Denver, CO (μm). Trenutno so omenjene metode praktično edine, s ka- 80225 USA). Izvedla je analize z optično stimulirano lumini- terimi lahko ocenimo starost sedimentov ali tal, kjer ni or- scenco in s termoluminiscenco. Dobljene starosti so prika- ganskih snovi, avtigenih mineralov, vulkanitov ali paleonto- zane na sl. 142. loškega materiala. Starostni doseg metode je do neke mere še neraziskan in stvar znanstvenih razprav. Dejstvo je, da VZ TL starost (leta ± 2σ) OSL starost (leta ± 2σ) PG11 19.140 ± 1.000 9.910 ± 890 zanesljivost ocene s starostjo močno pada. V času datiranja PG12 16.070 ± 3.200 8.630 ± 1.180 (leto 2001) je bilo splošno sprejeto, da je napaka ocene sta- 142 Povzetek rezultatov luminiscenčnih analiz (Mahan 2001). rosti merjenega materiala med 200 in 100.000 leti med 7 % in 13 %. Laboratorij ameriškega geološkega zavoda (USGS), kamor smo poslali naše vzorce, je med najbolj priznanimi Iz rezultatov je vidna velika razlika med TL in OSL staro-laboratoriji. stjo. Shannon Mahan to razliko pojasnjuje na način, da je pri Vzorčenje OSL datiranju, ki je bolj občutljiva metoda, vidna le zadnja stabilizacija. Za razliko je pri TL datiranju vidna le bolj in- Vzorce smo odvzeli iz treh razkopov. Prvi razkop je bil ob tenzivna stabilizacija, mlajša pa zaradi manjše intenzivnosti neposredno ob nasutju ob vzhodnem robu. Od najdišča ni opazna. Manj intenzivno resetiranje torej postavljamo v paleolitskih artefaktov je bil oddaljen približno 10 do 15 m. začetek holocena in ga morda lahko povezujemo s kratko-Druga dva razkopa sta bila na območju naknadnih arheolo- trajno resedimentacijo na kratko razdaljo. Pravo resetiranje ških izkopavanj, od najdišča kamnitih paleolitskih orodij od- je postavljeno blizu zadnjega glacialnega viška in ga morda daljena približno 40 m. Skupaj smo odvzeli osem vzorcev, lahko povezujemo z daljšim transportom mineralnih zrn. Ti dva od njih smo poslali na analizo (sl. 140). Vzorec PG-11 dve različni starosti torej nakazujeta na dva različna procesa! (psevdoglej, v katerem so bili artefakti najdeni) leži strati- Starost naplavine, iz katere je s pedogenimi procesi nastal grafsko nad vzorcem PG-12 (paleotla, horizont Ab). psevdoglej, kjer so bili najdeni paleolitski kamniti artefakti v nakovalski tehniki, je torej med 8.000 in 10.000 let. VZ Lastnosti PG-11 tretji razkop; psevdoglej, ilovnat, globina odvzema 55 cm Drugo dejstvo je, da dobljeni rezultati obeh vzorcev med PG-12 prvi razkop; pokopana tla, horizont Ab, peščeno muljasta, globina odvzema 80 cm seboj praktično ne razlikujejo, če upoštevamo interval dveh standardnih odklonov. To pomeni, da so bila tla hitro po 140 Lastnosti vzorcev za luminiscenčne analize. nastanku pokopana in da je temna barva pokopanih tal predvsem posledica redukcijskih sedimentacijskih pogojev. Ti so se v tistem obdobju spremenili v pretežno oksidacijske, Na terenu smo izvedli meritve absorpcijske doze na časov- morda kot posledica hitrejše sedimentacije ali zaradi spre- no enoto s terenskim gama spektrometrom EG&G micro- menjenih lokalnih hidroloških pogojev. Nomad (2048 kanalni NaI detektor), ki smo si ga sposodili pri Nuklearni elektrarni Krško. Na vsakem od treh razkopov Kot tretjo značilnost lahko izpostavimo glede na naša pri-smo meritve izvajali po dve uri (sl. 141). Rezultate smo po- čakovanja sorazmerno majhno starost. Orodja, ki so bila sredovali laboratoriju v ZDA, kjer so jih upoštevali pri izra- najdena v tem psevdogleju in na pokopanih tleh, naj bi čunu celotne doze na časovno enoto. pripadala bistveno starejši kulturi, kot je ugotovljena starost psevdogleja. Številni pokazatelji dokazujejo, da so dobljene Mesto merjenja; horizont Rezultat dvourne meritve starosti nastanka naplavine, iz katere je nastal psevdoglej, 1. razkop; paleotla 72 nGy/h realne. Na to opozarja tudi Shannon Mahan (2001) v svoji 2. razkop; psevdoglej 69 nGy/h razlagi laboratorijskih analiz. Glede na to menimo, da so 3. razkop; psevdoglej 70 nGy/h bila orodja najdena na sekundarnem mestu. 141 Absorpcijska doza na treh razkopih na arheoloških najdišču. 98 Podgorica, AAS 97, 2022 7Sklep Petra Vojaković V pričujočem delu predstavljeni rezultati arheoloških in sicer tako, da so se med njimi ohranile prazne površine raziskav kažejo, da gre na Podgorici za večkrat poseljen – osrednji dvoriščni prostori. Skupine stavb pa morda tvorijo prostor ob prestavljajočem se rečnem koritu. Najstarejša t. i. gospodarstva, z najmanj eno večjo stavbo (npr. stavba U I. faza obiskanosti obravnavanega prostora je s pomo- in S, stavba N) (sl. 18). Podobno organiziranost je mogoče čjo tipološke opredelitve orodij in polizdelkov (G1–G2, zaslediti tudi na sosednjem Dragomlju (Turk 2003, 109–119), G27–G31, G46, G127, G141, G171, G190, G215–G232, nekoliko oddaljeni, a sočasni naselbini v Dobovi (Plestenjak G339; sl. 14), ki so bili v večini odkriti v osrednjem delu et al. 2015) ter Rogozi pri Mariboru (Črešnar 2010, 96–119). najdišča, datirana v starejšo kameno dobo. Stratigraf- Odkrita gospodarska območja so bila nekoliko oddaljena ska ter luminiscenčna analiza pa sta pokazali, da so bila od zgoraj obravnavanih stavb. Tako se je prvo nahajalo do-orodja odkrita v sekundarni legi, zato njihovo izvorno brih 15 m severno od zadnje stavbe N. Sestavljali so ga več mesto za zdaj ostaja vprašljivo. večjih jam (SE 31, SE 32, SE 38, SE 39, SE 107, SE 119, SE 124) Naslednjo II. fazo predstavlja nabor kamnitih artefaktov ter večja ploščad iz sekundarno prežganih odlomkov lon- (G3–G6, G33–G37, G39–G40, G49, G55, G75, G86, G128, čenine (SE 140). Zaradi večje vsebnosti oglja/žganine in pre-G187, G214, G233–G244, G340), ki so bili odkriti razpršeno žganih kosti v večini jam domnevamo, da gre pri slednjih po celotni površini izkopnega polja (sl. 15) in bi lahko na morda za ostanke jam s kurišči. Drugo gospodarsko ob-podlagi primerjav z najdbami iz bližnje naselbine v Drago- močje se je nahajalo dobrih 35 m južno od zadnje stavbe mlju (Turk 2002; Turk 2003; Turk, Svetličič 2005) sodili v mlaj- S. Predstavlja ga le ena večja jama, v kateri so bili odkriti šo kameno dobo. V prvotni legi so se najverjetneje nahajali ostanki kurišča, ostanki odpadne jalovine, kalup za ulivanje le tisti, odkriti v nekdanjih strugi potoka (SE 4) ter v strugi in tolkač za razbijanje rude. Glede na odkrite najdbe gre pri (SE 61) (G3–G6). slednjem za metalurške dejavnosti.105 Oddaljena gospodar- Sledovi intenzivnejše stalne poselitve so vezani na brona- ska območja so znana iz nižinskih naselbin v Padski nižini, sto dobo, s poudarkom na njenem mlajšem delu (kultura in sicer v Frattestini – Fratta Polesine (Bietti Sestieri 1984a, žarnih grobišč, III. faza poselitve). Nižinska vaška naselbina 413–427; Bietti Sestieri 1984b, 429–464), Maricondi di Mela-razpršenega in odprtega tipa se je razprostirala po celo- ra (Towle et al. 2002, 7–68) ter v Montagnani (Bianchi Citton tnem raziskanem območju (sl. 18), največjo zgostitev pa je 1998, 429–433; Min 1984, 642–650). bilo mogoče zabeležiti severno od nekdanje struge (SE 18, V kv. K-AA/30-32 pa so bili odkriti še ostanki dveh večjih SE 24) ter južno od nekdanje struge (SE 40). Tu so bile od-kamnitih zgostitev, domnevna pot, ki je potekala v smeri krite številne jame različnih namembnosti, med katerimi so SV−JZ. prevladovale jame za navpične nosilce/stojke. Nekatere od Na podlagi odkritih najdb in dobre primerljivosti slednjih z njih smo s pomočjo naprej določenih kriterijev povezali v najdbami iz najdišč Podsmreka, Oloris pri Dolenjem Lakošu, sklope t. i. stavb. Rekonstruirali smo 20 potencialnih stavb Ljubljana – Tribuna in Rogoza pri Mariboru lahko zaključi- (A−U), razporeditev le-teh pa kaže na notranjo ureditev mo, da je naselbina obstajala od konca srednje bronaste naselbine, za katero so značilne manjše, a različno velike, dobe oziroma začetka starejšega žarnogrobiščnega obdo-lesene stavbe z vsaj dvema in/ali trema vrstama navpičnih bja (Bd D/Ha A1) do poznega žarnogrobiščnega obdobja nosilcev/stojk. Analize lesnih ostankov so pokazale, da je (Ha B) oziroma od 14. do 10. stoletja pr. n. št. in v tem obdo-bila večina stavb grajena iz hrasta ( Quercus), v vzorcih pa bju doživela svoj razcvet, kar je dodatno podprto z rezultati so bili prisotni tudi bukev ( Fagus) ter nekateri drugi listavci, radiokarbonskih analiz vzorcev (sl. 131–139). npr. javor ( Acer), gaber ( Carpinus), jesen ( Fraxinus), jerebika ( Sorbus) ter jelša ( Alnus), ki je verjetno obraščala bregove 105  Odkritih je bilo tudi 7 vzorcev žlindre (VZ 2, VZ 4, VZ 16–18, VZ 24 vodotokov, ter leska ( Corylus), ki se običajno razširi na od-in VZ 43), ki pa so bili z izjemo dveh (VZ 2 in VZ 4) vsi odkriti v plasti prtih pašnih površinah (glej poglavje Paleobotanična anali-SE 2, zaradi česar ne moremo z gotovostjo trditi, kateri fazi poselitve za). Tlorisi stavb so gručasto razporejeni drug od drugega, pripada. Podgorica, AAS 97, 2022 99 Po opustitvi naselja ob koncu pozne bronaste dobe je bil Sledove poselitve v času rimske okupacije območja (V. faza) južni del najdišča v starejši železni dobi v uporabi kot go-predstavljajo naplavljene najdbe v nekdanji strugi (G195– milno grobišče (IV. faza; sl. 89).106 Na tem območju so bile G198; sl. 101). Razen dveh, in sicer struga (SE 28) ter struga odkrite večje kamnite ploščadi, usmerjene SV–JZ, ki smo jih (SE 72), ostale strukture iz tega časa niso bile odkrite, zaradi opredelili kot ostanke dveh kamnitih gomil. česar domnevamo, da se je rimska poselitev nahajala v ne- Prvi dve sta se nahajali v kv. A-C16–20, pri čemer smo (SE 19) posredni bližini raziskanega območja. opredelili kot ostanke kamnitega nasutja – plašč gomile, Najmlajši arheološki zapis predstavlja pravokotna, 3,05 m × (SE 3) pa kot kamnit dostop – dromos. Na izteku le-teh so 1,7 m velika staroslovanska zemljanka (sl. 103). Poleg večje-bili odkriti trije grobovi. Od slednjih je imel le grob 2 ohra- ga števila odlomkov lončenine (G199–G208) so bili na dnu njeno preprosto grobno jamo, v kateri so bili dve žari z žga- najdeni še drobci oglja (hrasta 28×, bukve 6×, vrbe 1×),108 nino in ostanki sežganih kosti ter pridatki. Pri ostalih dveh, 4 nedoločljive koščene luske in zrna rastlinskih ostankov.109 grobu 1 in 3, grobna jama kot tudi žganina ter kosti niso Med slednjimi so bili dve peški plodova grmičaste rastline bili ohranjeni. Grobna keramika (G175–G176, G193–G194) iz rodu brogovite ( Viburnum sp.), dve zrni muhviča (Seta-ter železna rombična pasna spona (G177; PN 45) so bile ria), dva oreška gabra ( Carpinus) in eno zrno črnega bezga le položene na takratno osnovo. Na podlagi tega bi lahko ( Sambucus nigra). Prav tako tudi nedoločljivi organski ostan-sklepali, da gre pri grobovih 1, 2 in 3 pravzaprav za ostanke ki ne nakazujejo, da bi pripadali ostankom hrane. Ogromno enega groba, z domnevnim skeletnim (grob 1 in 3) ter so-količino razpadlega lesa na dnu zemljanke si lahko razla- časnim žarnim pokopom (grob 2). Takšne biritualne pokope gamo kot ostanke kurišča ali pa sprhljen gradbeni les. Tako poznamo iz Mengeša – Zadružniška ulica (Štibernik 2006, najdbe kot tudi rezultat radiokarbonske datacije ogla iz dna 102) ter Molnika pri Orlah (Puš 1984, 146; sl. 7; 8; t. 4: 1,2). zemljanke Wk23915 1452 ± 32 BP, kar ob standardni devia-Premer rekonstruirane gomile 1 je znašal 18 m. ciji 1ẟ (68,3% verjetnost) pomeni razpon 595–650 n. št., ob Podobno situacijo lahko domnevamo tudi v kv. F-G1–5, kjer 2ẟ (95,4% verjetnost) pa med 540–660 n. št. (sl. 131, 139), je bilo odkritih več kamnitih ploščadi (SE 99, SE 100, SE 101 nakazujeta najzgodnejše naseljevanje Slovanov v osrednji in SE 166), ki so bile prav tako usmerjene SV–JZ, le da so slovenski prostor. bile v tem primeru zaradi obdelave močno poškodovane in S posameznimi jamami pa je izpričana človeška prisotnost razpršene po večjem območju. Tudi tukaj je bila odkrita pre-tudi v poznem oziroma zgodnjem novem veku (sl. 107; prosta grobna jama, v kateri so bili žganina z ostanki odrasle G209–G211). osebe, mlajše od 30 let,107 ter keramični pridatki. Premer re- konstruirane domnevne gomile 2 je znašal 12 m. Da gomilni pokop v osrednjeslovenskem prostoru ni ne- znanka, pričajo odkrita gomilna grobišča v Ljubljani (Puš 1982, 64; Vojaković 2013, 357–358, sl. 215; Vojaković 2014, 70, sl. 3; Gruškovnjak, Omahen, Toškan 2018, 227–261), Kranju – Vila Prah (Škvor Jernejčič 2017, 117–196), Torkli pri Šmarjetni gori (Valič 1975, 171), Godeško-Reteških dobravah pri Škofji Loki (Ramšak 2009, 33–61), Spodnjih Bitnjah (Valič 1975, 171), Tupaličah na Gorenjskem (Vojaković 2008, 149– 188) ter na Pristavi Bled (Gabrovec 1960). Zaključimo lahko, da se v gomilah iz Podgorice, ki sta na podlagi analogij da- tirani od druge polovice 7. do druge polovice 5. stoletja pr. n. št., tako pri načinu pokopa kot tudi pri pridatkih zrcalijo staroselska KŽG tradicija na eni ter novosti iz sosednjih hal- štatskih skupin, in sicer dolenjske, štajersko/koroške in sv. Lucijske, na drugi strani. 106  Podobno situacijo je mogoče ugotoviti tudi na najdišču Rogoza (Črešnar 2010). 108  VZ 12 in 20. 107  VZ 85. 109  Vzorec VZ 12, 20, flotacija SC 13. 100 Podgorica, AAS 97, 2022 8Podgorica Petra Vojaković Results of archaeological research before us reveal that ground plans are clustered in a manner that preserved Podgorica is a location by a shifting riverbed that was empty surfaces between them – the central courtyard spa-settled several times. With the help of the typological ces. Building clusters possibly form so-called estates with at classification of tools and intermediate products (G1–2, least one larger building (e.g. buildings U and S, building N) G27–31, G46, G127, G141, G171, G190, G215–232, (Fig. 18). Similar organisation can be found also in neigh-G339; Fig. 14), which were mostly discovered in the bouring Dragomelj (Turk 2003, 109–119), a somewhat distant central part of the site, the oldest phase I of the visits to yet contemporary settlement in Dobova (Plestenjak et al. this area is dated to the Upper Palaeolithic. Stratigraphic 2015), and in Rogoza near Maribor (Črešnar 2010, 96–119). and luminescent analyses showed that the tools were The discovered economic areas were slightly distant from discovered in the secondary position, leaving their place the buildings discussed above. The first was thus located of origin under a question mark for now. a good 15m north of the last building N. It was comprised The following phase II is represented by a set of stone arte- of several larger pits (SU 31, SU 32, SU 38, SU 39, SU 107, facts (G3–6, G33–37, G39–40, G49, G55, G75, G86, G128, SU 119, SU 124) and a bigger platform made of secondarily G187, G214, G233–244, G340), discovered dispersed burnt pottery fragments (SU 140). Due to the higher content along the entire surface of the excavation field (Fig. 15) and of charcoal and burnt bones in the majority of pits we as-could, based on comparisons with finds from the nearby sume that they could be the remains of pits with fireplaces. settlement in Dragomelj (Turk 2002; Turk 2003; Turk, Svetličič The second economic area was located a good 35m south 2005), belong to the Neolithic. Only those discovered in the of the last building S. It is represented by only one larger pit former stream bed (SU 4) and in the bed (SU 61) were most in which remains of a fireplace, remains of waste material, a probably found in the original position (G3–6). casting mould, and a hammer for breaking ore were found. Traces of a more intensive permanent settlement are lin- Considering the discovered finds, this one involved metal- ked to the Bronze Age, with an emphasis on its younger lurgic activities.110 Distant economic areas are known from part (the Urnfield culture, settlement phase III). The lowland lowland settlements in the Po Valley, i.e. in Frattesina – Frat-village settlement of a dispersed and open type stretched ta Polesine (Bietti Sestieri 1984a, 413–427; the same 1984b, along the entire researched area (Fig. 18), while the grea-429–464), Mariconda di Melara (Towle, Henderson, Bellin- test density could be recorded north of the former stream tani, Gambacurta 2002, 7–68), and in Montagnana (Bianchi bed (SU 18, SU 24) and south of the former stream bed (SU Citton 1998, 429–433; Min 1984, 642–650). 40). Here, numerous pits of various purposes were disco- In square K-AA/30-32, remains of two larger stone densities vered, among which pits for vertical posts prevailed. With were unearthed, a presumed path running in the direction the help of predefined criteria, we linked some of them into NE−SW. sets of so-called buildings. We reconstructed 20 potential Based on discovered finds and their good comparability buildings (A−U), the distribution of which points to the in-with finds from the sites of Podsmreka, Oloris near Dolenji ternal arrangement of the settlement for which smaller, but Lakoš, Ljubljana – Tribuna, and Rogoza near Maribor, we differently sized wooden structures with at least two and/or can conclude that the settlement existed from the end of three rows of vertical postholes are characteristic. Analyses the Middle Bronze Age or the beginning of the Early Urn-of wooden remains revealed that most buildings were made field period (Bd D/Ha A1) until the Late Urnfield period (Ha of oak ( Quercus), while samples also included beech ( Fagus) B) or from the 14th to the 10th century BC, and experienced and some other deciduous trees, e.g. maple ( Acer), hornbeam ( Carpinus), ash ( Fraxinus), rowan ( Sorbus), and alder 110  A total of seven slag samples were also discovered (VZ 2, VZ 4, VZ ( Alnus) which most probably grew along the riverbeds, and 16–18, VZ 24, and VZ 43), but which were, with the exception of two hazel ( Corylus) which usually spreads along open grazing (VZ 2 and VZ 4), all discovered in layer SU 2, making it impossible to surfaces (see the chapter Palaeobotanical analysis). Building claim with certainty to which settlement phase they belong. Podgorica, AAS 97, 2022 101 its peak in this period, which is additionally supported by based on analogies are dated from the second half of the the results of radiocarbon analysis of samples (Figs. 131, 7th to the second half of the 5th century BC, both in the 132–138). manner of burial and grave goods mirror indigenous Urn- After the settlement was abandoned at the end of the Late field culture tradition on the one hand and novelties from Bronze Age, the southern part of the site was used in the the neighbouring Hallstatt groups, i.e. Dolenjska, Štajerska/ Early Iron Age as a mound cemetery (phase IV; Fig. 89).111 Koroška, and sv. Lucija, on the other. Larger stone platforms directed NE–SW were discovered Traces of settlement in the time of the Roman occupation of in this area, which were defined as remains of two stone the area (phase V) are represented by finds washed ashore mounds. in the former stream bed (G195–198; Fig. 101). With the The first two were located in square A-C16–20, in which we exception of two, i.e. stream bed (SU 28) and stream bed defined SU 19 as remains of a stone piling – the coat of the (SU 72), other structures from this time were not discovered, mound, and SU 3 as a stone access road – dromos. Three leading us to assume that the Roman settlement must have graves were discovered at the end of these. Only grave 2 been located in the immediate vicinity of the researched had a simple grave pit preserved in which two urns with area. charred material and remains of burned bones and grave The youngest archaeological record is represented by a rec-goods were found. The other two, graves 1 and 3, did not tangular, 3.05 × 1.7m big Old Slavic pit-house (Fig. 103). In have a grave pit, charred material, and bones preserved. addition to a greater number of pottery fragments (G199– Grave pottery (G175–176, G193–194) and an iron rhom- 208), pieces of charcoal (oak 28x, beech 6x, willow 1x),113 4 bic belt buckle (G177; PN 45) were simply laid on the then undeterminable osseous scales, and grains of plant remains base. On the basis of this we could conclude that graves were found.114 Two fruit seeds of a bushy plant from the 1, 2, and 3 are actually remains of one grave with a presu-guelder rose genus ( Viburnum sp. ), two seeds of foxtail ( Semed skeleton (graves 1 and 3) and contemporary urn burial taria), two nuts of hornbeam ( Carpinus), and one seed of (grave 2). Such bi-ritual burials are known from Mengeš – black elder ( Sambucus nigra) were discovered among the Zadružniška ulica (Štibernik 2006, 102) and Molnik pri Orlah latter. The indefinable organic remains do not indicate that (Puš 1984, 146; Figs. 7; 8; T. 4: 1,2). The diameter of recon-they could belong to the remains of food. The enormous structed mound 1 was 18m. amount of decaying wood at the bottom of the pit-house A similar situation can also be assumed in square F-G1–5, can be interpreted as the remains of a fireplace or rotten where several stone platforms were discovered (SU 99, SU construction wood. Both finds and the result of radiocar-100, SU 101, and SU 166), which were also directed NE–SW, bon dating of charcoal from the bottom of the pit-house but were in this case due to processing badly damaged and Wk23915 1452 ± 32 BP, which with the standard deviation scattered along a larger area. Here, again, a simple grave of 1ẟ (68.3% probability) means the scope of 595–650 AD, pit was discovered, in which charred remains of an adult and with 2ẟ (95.4% probability) between 540–660 AD (Figs. person, younger than 30 years,112 and pottery grave goods 131, 139), indicate the earliest settlement of Slavs in the were found. The diameter of reconstructed presumed mo-central Slovenian territory. und 2 was 12m. Individual pits also attest to human presence in the Late or Discovered mound cemeteries in Ljubljana (Puš 1982, 64; Early New Era (Fig. 108; G209–211). Vojaković 2013, 357–358, Fig. 215; Vojaković 2014, 70, Fig. 3; Gruškovnjak, Omahen, Toškan 2018, 227–261), Kranj – Vila Prah (Škvor Jernejčič 2017, 117–196), Torkla near Šmarjetna gora (Valič 1975, 171), Godeško-Reteške dobrave near Škofja Loka (Ramšak 2009, 33–61), Spodnje Bitnje (Valič 1975, 171), Tupaliče in the Gorenjska region (Vojaković 2008, 149–188), and Pristava Bled (Gabrovec 1960) testify to the fact that mound burials are not unknown to central Slovenia. We can conclude that the two mounds from Podgorica, which 111 A similar situation can be found at the Rogoza site, too (Črešnar 2010). 113 VZ 12 and 20. 112 VZ 85. 114 Sample VZ 12, 20, flotation SC 13. 102 Podgorica, AAS 97, 2022 9Literatura BEKLJANOV ZIDANŠEK, I. 2012, Grob 1007 s Kongresnega trga v BOLTA, L. 1959, Ilirska naselbina na Rifniku pri Šentjurju. – Celjski Ljubljani. – V: I. Lazar in B. Županek (ur.), Emona med Akvilejo in zbornik, 258–276. Panonijo/Emona between Aquileia and Pannonia, Univerzitetna založba Annales, 13–26. CAPUIS, L. in A.M. CHIECO BIANCHI 2012, Riflessioni sull’arte delle situle a Este: rapporti tra produzione votiva e produzione BELEC, B., J. FRIDL, M. GABROVEC, M. HRVATIN in B. KERT 1998, funeraria. – V: G. Fogolari (ur.), …e il suo “repertorio... prediletto e Slovenija: pokrajine in ljudje. − Ljubljana, 84–88. gustosissimo” Aspetti di cultura figurativa nel Veneto antico. Ar-BENAC, A. 1966/1967, Kameni kalupi sa Pivnice. – Glasnik Ze- cheologia Veneta XXXV, 65–75. maljskog Muzeja 21/22, 155–160. CEVC, T. 2000, Lončene posode pastirjev. Sklede in latvice iz po-BERCIU, D. in E. COMŞA 1956, Săpăturile arheologice de la Balta znega srednjega in novega veka iz planin v Kamniških Alpah. – Verde şi Gogoşu (1949 şi 1950). – Materiale şi Cercetari Arheolo-Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana. gice 2, 252–489. CIOCEA SAFTA, E. 1996, Necropola tumulară de pe Ostrovu BERTSCH, K. 1941, Früchte und Samen. Ein Bestimmungsbuch Mare. – Studii şi cercetări de istorie veche şi arheologie 47/2, der Pflanzenkunde der vorgeschichtlichen Zeit. − Handbuch der 150–190 . praktischen Vorgeschichtsforschung 1, Stuttgart. COX, M., S. MAYS in J. MACKINLEY 2006, Human osteology in BIANCHI CITTON, E. 1998, Montagnana tra XIII e VIII sec. a. C: un archaeology and forensic science. The analysis of cremated bone. primo bilancio delle ricerche. − V: …« presso l‘ Adige ridente«…, – London. 429–433. ČREŠNAR, M. 2006, Novi žarni grobovi iz Ruš in pogrebni običaji BIANCO PERONI, V. 1976, Die Messer in Italien ( I coltelli nell‘Italia v ruški žarnogrobiščni skupini/Die neuen Urnengräber aus Ruše continentale) . – Prähistorische Bronzefunde 7/1. und das Bestattungsritual in der Ruše-Gruppe. – Arheološki ve- stnik 57, 97–162. BIETTI SESTIERI, A. M. 1984a, L‘ abitato di Frattesina. – Padusa 20, 413–427. ČREŠNAR, M. 2010, New research on the Urnifield period of Eastern Slovenia. A case study of Rogoza near Maribor/Nova BIETTI SESTIERI, A. M. 1984b, Lo scavo dell‘ abitato prostorico spoznanja o pozni bronasti dobi vzhodne Slovenije na primeru di Frattesina di Fratta Polesine (Rovigo). – Padusa 20, 429–464. naselja Rogoza pri Mariboru. – Arheološki vestnik 61, 7–116. BITENC, P. 1987, Bled – Pristava. Izkopavanja v l. 1975, 1976 in DRECHSLER-BIŽIĆ, R. 1979–1980, Nekropola brončanog doba u 1978. – Diplomsko delo. Oddelek za arheologijo, Filozofska fa-pećini Bezdanjači kod Vrhovina. – Vjesnik Arheološkog muzeja u kulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Zagrebu 12–13/1, 27–78. BIZJAK, A. 2005, Srednjeveški zapisi o črnuških naseljih. – V: Naša DULAR, J. 1978, Poskus kronološke razdelitve dobovskega žarne- četrtna skupnost: glasilo četrtne skupnosti Črnuče, Ljubljana, str.. ga grobišča/Versuch einer Einteilung des Urnenfeldes in Dobo- BRICKLEY, M. in J. MCKINLEY 2004, Guidelines to the Standards va. – Arheološki vestnik 29, 36–45. for Recording Human Remains. Institute of Field Archaeologists DULAR, J. 1982, Halštatska keramika v Sloveniji/Die Grabkeramik Paper No. 7. – Southampton and Reading, UK, British Association der älteren Eisenzeit in Slowenien. – Dela 1. Razreda SAZU 23. for Bilogical Antropology and Osteoarchaeology and Institute od Field Archaeologist. DULAR, J. 2008, Prazgodovinske gradbene tehnike in njihova terminologija/Prehistoric Building Techniques and their Termino- BRIŠNIK, D. 1999, Srednjeveško posodje in pečnice. − V: R. Fu- logy. – Annales. Series historia et sociologia 18/2, 337–348. gger Germadnik (ur.), Grofje Celjski: katalog razstave, Pokrajinski muzej Celje, 88–105. DULAR, J., I. ŠAVEL in S. TECCO HVALA 2002, Bronastodobno naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu/Bronzezeitliche Siedlung Oloris BRIŠNIK, D. in T. RAVNIKAR 1999, Grad Šalek. – Zbirka Panorame, bei Dolnji Lakoš. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 5. Pozoj. DULAR, J. in M. TOMANIČ JEVREMOV 2010, Ormož. Utrjeno na-BOJNANSKY, V. in A. FARGAŠOVA 2007, Atlas of seeds and Fruits selje iz pozne bronaste in starejše železne dobe/Ormož. Befesti-of Central and East-European flora. The Carpathian Mountains gte Siedlung aus der späten Bronze- und der älteren Eisenzeit. Region. − Springer, Dordrecht. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 18. Podgorica, AAS 97, 2022 103 DUMITRESCU, V. 1968, La nécropole tumulaire du premier âge JERONČIČ, J. 2005, Šentpavel pri Domžalah. Rezultati izkopa-du fer de Basarabi. – Dacia − Revue d‘archéologie et d‘histoire vanja iz leta 1999. – Diplomsko delo. Oddelek za arheologijo, ancienne 12, 177–260. Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. GABROVEC, S. 1960, Prazgodovinski Bled/The prehistory of Bled. JERONČIČ, J. in M. NOVŠAK, 2006, Šentpavel pri Domžalah. − – Dela 1. razreda SAZU 12/8, Ljubljana. Varstvo spomenikov 39–41, 204–205. GABROVEC, S. 1964–1965, Halštatska kultura Slovenije. – Arheo- JOSIPOVIČ, D. 2000, Poročilo o arheoloških raziskavah na najdi- loški vestnik 15–16, 21–63. šču Podgorica. – Ljubljana (neobjavljeno). GABROVEC, S. 1965, Kamniško ozemlje v prazgodovini. – Ka- KALSBEEK, N. in J. RICHTER 2006, Preservation of Burned Bones: mniški zbornik 10, 89–134. An investigation of the Effects of the Temperature and pH on GALE, S.J. in P.G. HOARE 1991, Quaternary sediments. Petro-Hardness. – Studies in Conservation 51(2), 123–138. graphic methods for the study of unlithified rocks. – New York. KARAVANIĆ, S. 2009, The Urnfield Culture in continental Croatia. GEDL, M. 1984, Die Messer in Polen. – Prähistorische Bronzefun- – BAR Inernational Series 2036, Oxford. de 7/4. KARAVANIĆ, S. in A. KUDELIĆ 2013, Rezultati arheoloških istra- GRAHEK, L. 2016, Stična. Železnodobna naselbinska keramika/ živanja lokaliteta Kalnik - Igrišče. – Annales Instituti archaeologici Iron Age Settlement Pottery. − Opera Instituti Archaeologici Slo-IX, 88–92. veniae 32. KARAVANIĆ, S. in A. KUDELIĆ 2016, Kalnik – Igrišče – rezultati GROSSER, D. 1977, Die Hölzer Mitteleuropas. Ein mikkrophoto- arheoloških iskopavanja u 2015. godini. – Annales Instituti archa-graphischer Lehratlas. − Berlin. eologici XII, 117–121. GRUŠKOVNJAK, L., M. OMAHEN in B. TOŠKAN 2018, Ostanki KARAVANIĆ, S., A. KUDELIĆ in T. KARAVIDOVIĆ 2015, Rezultati prazgodovinskega grobišča z Novega trga v Ljubljani. − V: M. arheološkog iskopavanja lokaliteta Kalnik – Igrišče 2014. godine. Črešnar in M. Vinazza (ur.), Srečanja in vplivi v raziskovanju bro- – Annales Instituti archaeologici XI, 59–62. naste in železne dobe na Slovenskem: zbornik prispevkov v čast KERMAN, B. 2002, Staroslovanska naselbina Kotare-Baza pri Bibi Teržan, Ljubljana, 227−261. Murski Soboti. − V: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani. Zgodnjesre-GUMĂ, M. 1993, Civilizaţia primei epoci a fierului în sud-vestul dnjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp/Die frühen Slawen. Romaniei. – Biblioteca Thracologica 4, Bucureşti. Frühmittelalterliche Keramik am Rand der Ostalpen, Ljubljana, 17−26. GUŠTIN, M. 1976, Libna. – Posavski muzej Brežice 3. KERMAN, B. 2011, Kotare-Baza pri Murski Soboti. – Zbirka Arhe-GUŠTIN, M. in G. TIEFENGRABER 2002, Oblike in kronologija ologija na avtocestah Slovenije 17, Ljubljana. zgodnjesrednjeveške lončenine na Novi tabli pri Murski Soboti/ Formen und Chronologie frühmittelalterlicher Keramik in Nova KILLIAN-DIRLMEIER, I. 1972, Die hallstattzeitlichen Gürtelbleche tabla bei Murska Sobota. − V: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani. und Blechürtel Mitteleuropas. – Prähistorische Bronzefunde XII/1. Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp/Die frü- KNEZ, T. 1966, Žarno grobišče v Novem mestu/Das Urnengrä- hen Slawen. Frühmittelalterliche Keramik am Rand der Ostalpen, berfeld in Novo mesto. – Arheološki vestnik 18, 155–161. Ljubljana, Ljubljana, 46−62. KOS, M. 1995, Keramika v obdobju gotike. – V: M. Lozar Štamcar HERRMANN, B. 1977, On histological investigations of cremated (ur.), Gotika v Sloveniji – svet predmetov/Gothic art in Slovenia – human remains. − Journal of Human Evolution 6 (2), 101−103. the world of objects, Maribor, 203−215. HOLDEN, J.L., P.P. PHAKEY in J.G. CLEMENT 1995, Scanning elec- KOS, M. 1999, Keramika iz Bevk. – Argo 42/1, 67–71. tron microscope observations of heat-treated human bone. – Forensic Science International 74 (1–2), 29–45. KOSSACK, G. 2002, Tordierte Gefäßhenkel am Begin der Spät- bronzezeit. – Godišnjak 32, Centar za balkanološka ispitivanja HORST, F. 1986, Die jungbronzezeitlichen Kannelurensteine des 30, 199–216. mitteleuropäischen Raums. - Werkzeuge für die Bronzebearbe- itung. – Helvetia archaeologica 17, 82–91. KRAJŠEK, J. in P. STERGAR 2008, Keramika z rimskega svetišč- nega območja v Podkraju pri Hrastniku. – Arheološki vestnik 59, HORVAT, J. 1983, Prazgodovinske naselbinske najdbe pri Farni 245–277. cerkvi v Kranju/ Vorgeschichtliche Siedlungsfunde bei der Pfarr- kirche in Kranj. – Arheološki vestnik 34, 140–218. LAMUT, B. 1988–1989, Kronološka skica prazgodovinske nasel- bine v Ormožu/Chronologische Skizze der vorgeschichtlichen HORVAT, M. 1996, Obdelava lončenine z Velike planine. – Tradi- Siedlung in Ormož. – Arheološki vestnik 39–40, 235–247. tiones 25, 81−89. LAZAR, I. 2003, Rimsko steklo Slovenije/The Roman Glass of Slo- HORVAT, M. 1999, Keramika. Tehnologija keramike, tipologi- venia. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 7, Ljubljana. ja lončenine, keramični arhiv. − Razprave Filozofske fakultete, Ljubljana. LE FEVRE-LEHOERFF, A. 1992, Les moules de l‘age du Bronze dans la plaine orientale du Po. – Padusa 28, 131–243. 104 Podgorica, AAS 97, 2022 LYMAN, R. L. 1999, Vertebrate taphonomy. – Cambridge Manuals NOVŠAK, M. 2003b, Šentpavel. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod in Archaeology, Cambridge. vašimi nogami Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po MAHAN, S.A. 2001, Final ages for PG-12 and PG-11 as well as najdiščih, Ljubljana, 253–255. explanations. − Dopis z dne 24. 12. 2001. NOVŠAK, M. 2017, Šentpavel pri Domžalah. – Arheologija na av-MAJNARIČ-PANDŽIČ, N. 1992, Ljevaonica brončanih predmeta tocestah 53, Ljubljana. na Kalniku. – Opuscula Archaeologica 16, 57–73. NOVŠAK, M., R. NOVŠAK, S. POGLAJEN, S. TOMAŽIČ in T. ŽER- MASARY, R., D. BADOVINAC, J. HRUSTEL, P. VOJAKOVIĆ, S. HVA- JAL 2000, Poročilo o arheoloških raziskavah na najdišču Podgori- LEC, S. PORENTA, J. BREČIĆ, I. BEKLJANOV ZIDANŠEK, T. VER- ca. – Ljubljana (neobjavljeno). BIČ, M. BOŽINOVIĆ in R. ERJAVEC 2011, Poročilo o arheoloških NOVŠAK, M., Ž. CIMERMAN, S. TOMAŽIČ, S. POGLAJEN in S. raziskavah na območju gradnje parkirne hiše v Ljubljani, Kongre- FIRŠT 2002, Poročilo o arheoloških izkopavanjih na lokaciji Pod- sni trg. – Ljubljana (neobjavljeno). gorica 2, 3, na trasi AC Šentjakob-Blagovica, pododsek Šentjakob-MAYNE CORREIA, P. M. 1996, Fire Modification of Bone. – V: W. D. -Krtina. – Ljubljana (neobjavljeno). Haglund in M. H. Sorg (ur.), Forensic Taphonomy, The postmor- OMAN, D. 1981, Brinjeva Gora 1953 (Obdelava prazgodovinske tem fate of human remains. Boca Raton, 275–293. keramike). – Arheološki vestnik 32, 144–153. MAYS, S. 1998, The Archaeology of Human Bones. – London. OSOLE, F. 1987, Betalov spodmol (obdelava in vrednotenje gradi- MCKINLEY, J. 2000, Human Osteology in Archaeology and Fo- va zbranega v letih 1947–1953). – Poročilo v tipkopisu. Oddelek rensic Science. – V: M. Cox in S. Mays (ur.), The analysis of crema-za Montanistiko, Naravoslovno tehnična fakulteta, Univerza v ted bone, London, 403–421. Ljubljani, Ljubljana. MCKINLEY, J. I. 1993a, Anglo-Saxon cemetery excavations carried PAHIČ, S. 1957, Drugo žarno grobišče v Rušah/Das zweite Urnen-out between 1976 and 1980: Cremated Bone. – Archaeological feld in Ruše. – Razprave 1. razreda SAZU 4/3. Journal 150, 243–365. PAVLIN, P. in J. DULAR, 2007, Prazgodovinska višinska naselja v MCKINLEY, J. I. 1993b, Bone fragment size and weights of bone Posavskem hribovju. – Arheološki vestnik 58, 65–120. from modern British cremations and the implications for the in- PAVLOVIČ, D. 2017, Začetki zgodnjeslovanske poselitve Prekmur- terpretation of archaeological cremations. – International Journal ja / Beginnings of the Early Slavic settlement in the Prekmurje of Osteoarchaeology 3(4), 283–287. region, Slovenia. – Arheološki vestnik 68, 349–386. MCKINLEY, J. I. 1994a, Bone Fragment Size in British Cremation PAULSSO-HOLMBERG, T. 1997, Iron Age building offerings. A Burials and its Implications for Pyre Technology and Ritual. – Jo-contribution to the analysis of a die-hard phenomenon in Swedi- urnal of Archaeological Science 21(3), 339–342. sh preindustrial agrarian society. – Fornvännen 92 (3/4), 163–175. MCKINLEY, J. I. 1994b, The Anglo-Saxon Cemetery at Sponge Hill, PLESNIČAR-GEC, L. 1972, Severno emonsko grobišče/The North Elmham Part VIII: The Cremations. – Dereham. northern necropolis of Emona. – Katalogi in monografije 8, MCKINLEY, J. I. 2004, Compiling a skeletal inventory: cremated Ljubljana. human bone. – V: M. Brickley in J. I. Mckinley (ur.), Guidelines PLESNIČAR-GEC, L. 1977, Keramika emonskih nekropol. – Disser-to the Standards for Recording Human Remains, Southampton, tationes et monographiae 20, Ljubljana. 9–13. PLESTENJAK, A., T. VERBIČ, P. VOJAKOVIĆ, M. NOVŠAK, Z. MO- MIN, M. D. 1984, Montagnana (PD), L‘abitato protostorico di Bor- DRIJAN, B. TOŠKAN, J. LORBER, L. KRŽE, M. MERELA in K. ČU- go S. Zeno. − V: A. Aspes (ur.), Il Veneto nell‘antichità. Preistoria e FAR 2015, Končno poročilo o arheoloških izkopavanjih na lokaciji protostoria, Verona, 642–650. OŠ Dobova; “ureditev zunanjih površin na parc. št. 241/1, 241/4, MURGELJ, I. 2013, Podsmreka pri Višnji Gori. – Arheologija na 238/1, 237/5, 237/1, 234/1, 231, 230/1, 229/1, 229/4 k.o. gaberje – avtocestah 42, Ljubljana. II. faza.” – Ljubljana (neobjavljeno). NICA, M. 1974, Complexul de tumuli hallstattieni de la Ieşelniţa POGAČNIK, A. 2002, Način pokopa in analiza pridatkov / The (Judeul Mehedinţi). – Historica III, 7–42. burial ritual and the analysis of the grave goods. – V: D. Svoljšak in A. Pogačnik, Tolmin. Prazgodovinsko grobišče II. Razprave /Tol-NOVŠAK, M. 1999, Poročilo o testnem sondiranju na potencial- min. The prehistoric cemetery II. Treatises, Katalogi in monografije nem arheološkem najdišču Podgorica. – Ljubljana (neobjavljeno). 35, 21–84. NOVŠAK, M. 2002, Podgorica pri Ljubljani. – V: M. Guštin (ur.), POHAR, V. 1978, Tipologija in statistična obdelava mlajše pale-Zgodnji Slovani/Die frühen Slawen, Ljubljana, 89–93. olitskih kamenih orodnih inventarjev. – Poročilo o raziskovanju NOVŠAK, M. 2003a, Podgorica pri Ljubljani. – V: D. Prešeren (ur.), Paleolita, Neolita in Eneolita v Sloveniji 6, 7–42. Zemlja pod vašimi nogami Arheologija na avtocestah Slovenije. POHAR, V. 1979, Tehnika izdelave in tipologija staro- in srednje-Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 216–218. paleolitskega kamenega orodja. – Poročilo o raziskovanju Paleo- lita, Neolita in Eneolita v Sloveniji 7, 15–80. Podgorica, AAS 97, 2022 105 PREDOVNIK, K. 2003, Trdnjava Kostanjevica na Starem gradu SMRŽ, Z. in F. MLADY 1979, Vysine sidliste Knovizske kultury na nad Podbočjem. – Archaeologia historica Slovenica 4. vrchu Špičak u Mikulovic (okr. Chomutov) . – Archeologicke roz-PREDOVNIK, K. 2006, Srednjeveška in novoveška lončenina s hledy 31/I, Praha, 27–53. planin v Kamniško-Savinjskih Alpah/Mittelalterliche und neuze- STARE, F. 1975, Dobova. – Posavski muzej Brežice 2. itliche Keramik der Almen in der Kamniker Alpen). – V: T. Cevc (ur.), Človek v Alpah. Desetletje (1996-2006) raziskav o navzoč- SVOLJŠAK, D. in A. POGAČNIK 2001, Tolmin. Prazgodovinsko grobišče nosti človeka v slovenskih Alpah / Der Mensch in den Alpen. Zehn I. Katalog / Tolmin. The prehistoric cemetery I. Catalo-Jahre (1996-2006) Forschungen über die Anwesenheit des Men- gue. – Katalogi in monografije 34. schen in den slowenischen Alpen, Založba ZRC SAZU, 182–208. SVOLJŠAK, D. in A. POGAČNIK 2002, Tolmin. Prazgodovinsko grobišče PREMRU, U. 1982, Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000, list II. Razprave / Tolmin. The prehistoric cemetery II. Treati- Ljubljana. – Zvezni geološki zavod, Beograd. ses. – Katalogi in monografije 35. PREUSSER, F., D. DEGERING, M. FUCHS, A. HILGERS, A. KADETE- SZOMBATHY, J. 1913, Altertumsfunde aus Hohlen bei St. Kanzian im osterreichischen Kustenlande. IT, N. KLASEN, M. KRBETSCHEK, D. RICHTER in J.Q.G. SPENCER – Mitteilungen der prähistori- 2008, Luminescence dating: basics, methods and applications. schen Kommission der KaiserlichenAkademie der Wissenschaf- – Eiszeitalter und Gegenwart. – Quaternary Science Journal 57, ten 2, Wien, 127–190. Hannover, 95–149. SYMES, S. A., C.W. RAINWATER, E.N. CHAPMAN, D.R. GIPSON in PRIMAS, M. in S. BOLLIGER 1987, Eschenz, Insel Werd. II. Sie- A.L. PIPER 2008, Patterned Thermal Destruction of Human Re- dlungsstrukturen und Handwerk der Spatbronzezeit. – Zurcher mains in a Forensic Setting. – V: C. W. Scmidt in S. A. Symes (ur.), The Analysis of Burned Human Remains, studien zur Archaologie III/2, 113–161. London, 15–54. PUŠ, I. 1971, Žarnogrobiščna nekropola na dvorišču SAZU v Lju- ŠAVEL, I. 2002, Zgodnjesrednjeveški objekt z najdišča Pod Kotom bljani. Izkopavanja v letih 1964-1965 / Nekropole der Urnenfel- – jug pri Krogu / Ein frühmittelalterliches Objekt vom Fundort derkultur im Hof der Slowenischen Akademie der Wissenschaften Pod Kotom - jug bei Krog. − V: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani. Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp / Die und Künste in Ljubljana. Ausgrabungen in den Jahren 1964– 1965. frühen Slawen. Frühmittelalterliche Keramik am Rand der Ostal- – Razprave 1. razreda SAZU 7/1. pen, Ljubljana, 11−16. PUŠ, I. 1982, Prazgodovinsko žarno grobišče v Ljubljani/Das vorgeschichtliche Graberfeld in Ljubljana. – Razprave 1. razreda ŠAVEL, I. 2009, Pod Kotom - jug pri Krogu. – Arheologija na avto-SAZU 13/2. cestah Slovenije 7, Ljubljana. PUŠ, I. 1984, Prazgodovinski Molnik/Das vorgeschichtliche Mol- ŠKVOR JENEJČIČ, B. 2014, Žarna nekropola v Ljubljani in pre- obrazba ljubljanske skupine na prehodu iz bronaste v železno nik. – Arheološki vestnik 35, 134–162. dobo. – Doktorsko delo. Oddelek za arheologijo, Filozofska fa-RAMŠAK, A. 2009, Gomile starejše železne dobe na Godeško- kulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. -Reteških dobravah pri Škofji Loki / Early Iron Age tumuli at Go- deško-Reteške dobrave near Škofja Loka. – Arheološki vestnik 60, ŠKVOR JERNEJČIČ, B. in M. VINAZZA 2016, Burial practices and 33–61. rituals between the Late Bronze and Early Iron Age in Slovenia. A comparative analysis of Ljubljana and Tolmin cemeteries. – V: P. RICCI, A. 1985, Ceramica a pareti sottili. – Atlante II: Enciclopedia Tasca (ur.), Il funerario in Friulie e nelle regioni contermini tra l‘età dellÀrte Antica, Atlante delle forme ceramiche II. Ceramica Fine del ferro l‘età tardoantica. Atti del primo Colloquio archeologico Romana nel Bacino Mediterraneo (Tardo Ellenismo e Primo Im-internazionale, San Vito al Tagliamento, 14 febbraio 2013, BAR pero), Roma. International series, Oxford. SCHULTZ, J. J., M.W. WARREN in J.S. KKRIGBAUM 2008, Analysis ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2017, Starejšeželeznodobne gomile na of human cremains: gross and chemical methods. – The analysis Gorenjskem. Žgani grobovi pri Vili Prah in na Koroški cesti v Kra-of burned human remains 4, 75–94. nju / Early Iron Age tumuli in the Gorenjska region. Cremation SCHWEINGRUBER, F. H. 1978, Mikroskopische Holzanatomie. − burials at Vila Prah and Koroška cesta in Kranj. – Arheološki ve-Zürcher AG, Zug. stnik 68, 117–196. SHIPMAN, P., G. FOSTER in M. SCHOENINGER 1984, Burnt bones ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2018 (2107), Razmislek o poznobronasto-and teeth: an experimental study of color, morphology, crystal dobnih skupnostih iz Ljubljane na podlagi njihovih pogrebnih structure and shrinkage. – Journal of Archaeological Science 11 običajev in noše/Considerations about the Late Bronze Age (4), 307–325. communities in Ljubljana as revealed by their funerary practices and attires. − V: M. Črešnar in M. Vinazza (ur.), Srečanja in vplivi SÎRBU, V. 2003, Funerary practices in the iron age between the v raziskovanju bronaste in železne dobe na Slovenskem: zbornik Carpathians and the Danube. – V: Sahranjivanje u bronzano i prispevkov v čast Bibi Teržan, Ljubljana, 163−186. gvozdeno doba, Simpozijum, Čačak, 137–170. SMITH, C. I. 2002, Modelling Diagenesis in Archaeological Bone. – PhD thesis, Newcastle. 106 Podgorica, AAS 97, 2022 ŠKVOR JERNEJČIČ, B. in B. TOŠKAN 2017, Ritual use of dogs and TOŠKAN, B. 2008a, Sesalska favna z najdišča Spodnje Škovce (Dol-wolves in the Late Bronze and Iron Age in the South-Eastern sko pri Ljubljani). Poročilo za leto 2008. – Ljubljana (neobjavljeno). Alpine region. New evidence from the archaeo(zoo)logical per- spective. – V: S. Costamagno, C. Dupont, O. Dutour, L. Gourichon TOŠKAN, B. 2008b, Sesalska favna z bronastodobnega najdišča in D. Vialou (ur.), Animal symbolisé – Animal exploité. Du Paléoli-Mali Otavnik pri Bistri na Ljubljanskem barju. – Arheološki vestnik thique à la Protohistoire, Editions du CTHS, Paris. 59, 91–110. ŠTIBERNIK, G. 2006, Mengeš. – Varstvo spomenikov, Poročila TOŠKAN, B. 2010, Živalski kostni ostanki. – V: I. Šavel in S. Sanko-39–41, 101–102. vič, Za Raščico pri Krogu, Arheologija na avtocestah Slovenije 13, Ljubljana, 122–125. ŠTULAR, B. 2009, Mali grad. Visokosrednjeveški grad v Kamniku- -Mali grad / High Medieval Castle in Kamnik. – Opera Instituti TOŠKAN, B. 2011a, Živalski ostanki z najdišča Jezero – arheolo- škega najdišča Sv. Lovrenc (EŠD 11449) na Ljubljanskem barju. Archaeologici Sloveniae 15. (Poročilo za izkopavanja iz leta 2010). – Ljubljana (neobjavljeno). TECCO HVALA, S. 2012, Magdalenska gora. Družbena struktura in grobni rituali železnodobne skupnosti/Social structure and buri-TOŠKAN, B. 2011b, Živalski ostanki z najdišča Jezero – arheolo- škega najdišča Sv. Lovrenc (EŠD 11449) na Ljubljanskem barju. al rites of the Iron Age community. – Opera Instituti Archaeologici (Poročilo za izkopavanja iz leta 2011). Sloveniae 26. – Ljubljana (neobjavljeno). TERŽAN, B. 1990, Starejša železna doba na Slovenskem Štajer- TOŠKAN, B. 2017a, Sežgani konjski ostanki v grobu 6 gomile 17 z skem / The Early Iron Age in Slovenian Styria. – Katalogi in mo-Grmade na Molniku. – V: S. Tecco Hvala (ur.), Molnik pri Ljubljani v železni dobi nografije 25. . Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 36, Lju- bljana, 187–203. TERŽAN, B. 1994, 9., 18., 19. sonda na prečnem nasipu gradišča/ Die Schnitte 9, 18 und 19 im Querwall der Befestigungsanlage . TOŠKAN, B. 2017b, Dodatek: Živalski ostanki. – V: B. Škvor Jernej- – V: S. Gabrovec (ur.), Stična I. Naselbinska izkopavanja / Stična čič, Starejšeželeznodobne gomile na Gorenjskem. Žgani grobovi I. Siedlungsausgrabungen, Katalogi in monografije 28, 120–137. pri Vili Prah in na Koroški cesti v Kranju, 151–157, Arheološki vestnik 68, 117–196. TERŽAN, B. 1995, Handel und soziale Oberschichten im frühei- senzeitlichen Südosteuropa. – V: B. Hansel (ur.), Handel, Tausch TOŠKAN, B. in J. DIRJEC 2013, Živalski ostanki iz pozne bronaste in starejše železne dobe z lokacije Ljubljana – stanovanjska und Verkehr im bronze- und früheisenzeitlichen Südosteuropa. soseska Tribuna. Izkopavanja iz let 2007 in 2008. Prähistorische Archäologie in Südosteuropa 11, 81–159. – Ljubljana (neobjavljeno). TERŽAN, B. 2014, Prvi med prvimi – o centralnem grobu gomile I na Kapiteljski njivi v Novem mestu. – V: S. Tecco Hvala (ur.), Studia TOWLE, A., J. HENDERSON, P. BELLINTANI in G. GAMBACURTA Praehistorica in Honorem Janez Dular, Opera Instituti Archaeolo-2002, Frattesina and Adria: report of scientific analyses of early gici Sloveniae 30, Ljubljana, 251–270. glass from the Veneto. – Padusa 37, 7–68. TERŽAN, B., E. BORGNA in P. TURK 2016, Depo iz Mušje jame pri TROTTER, M. in R.R. PETERSON 1962, The Relationship of Ash Škocjanu na Krasu/Il ripostiglio della Grotta delle Mosche presso Weight and Organic Weight of Human Skeletons. – The Journal of Bone and Joint Surgery San Canziano del Carso. – Katalogi in monografije 42. 44 (4), 669–681 THOMPSON, T. 2015, Fire and the body: Fire and the people. – V: TURK, P. 1996, Datacija poznobronastodobnih depojev. – V: B. T. Thompson (ur.), The Archaeology of Cremation: Burned Human Teržan (ur.), Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem Remains in Funerary Studies, Oxford, 14–26. 1 / Hoards and Individual Metal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia 1. Katalogi THOMPSON, T. 2004, Recent advances in the study of burned in monografije 30, 89–124. bone and their implications for forensic anthropology. – Forensic Science International 146, Supplement, 203–205. TURK, P. 2002, Dragomelj − zgodnjesrednjeveška naselbina/ Dragomelj − eine frühmittelalterliche Siedlung. − V: M. Guštin THOMPSON, T. J. U., M. GAUTHIER in M. ISLAM 2009, The appli- (ur.), Zgodnji Slovani. Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju cation of a new method of Fourier Transform Infrared Spectros-vzhodnih Alp / Die frühen Slawen. Frühmittelalterliche Keramik copy to the analysis of burned bone. – Journal of Archaeological am Rand der Ostalpen, Ljubljana, Ljubljana, 79−88. Science 36, 910–914. TURK, P. 2003a, Dragomelj. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod va-THOMPSON, T. J. U., M. ISLAM in M. BONNIERE 2013, A new šimi nogami Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po naj-statistical approach for determining the crystallinity of heat-alte- diščih, Ljubljana. red bone mineral from FTIR spectra. – Journal of Archaeological Science, 40, 416–422. TURK, P. 2003b, Late Bronze Age Lowland Settlements in Cen- tral Slovenia – Hamlets, Villages or Proto-urban Centers?. − V: TICA, G. 2000 , Poročilo o arheološkem »intrasite« pregledu. – Lju-H. Thrane (ur.), Diachronic Settlement Studies in the Metal Ages. bljana (neobjavljeno). Jutland Archaeological Society Publication 45, 109–119. TOŠKAN, B. 2005, Živalski ostanki iz bronastodobnih naselbin pri Iški Loki in Žlebiču. – Arheološki vestnik 56, 91–97. Podgorica, AAS 97, 2022 107 TURK, P. in V. SVETLIČIČ 2005, Neolitska naselbina v Dragomlju/ ŽBONA-TRKMAN, B. in A. BAVDEK 1996, Depojski najdbi s Ka- The Neolitic Settlement in Dragomelj. − V: M. Guštin (ur.), Prvi nalskega Vrha. – V: B. Teržan (ur.), Depojske in posamezne kovin-poljedelci. Savska skupina Lengyelske kulture / First farmers. The ske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem 1 / Hoards Sava group of the Lenygel culture, Koper, 65−79. and Individual Metal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages in UBELAKER, D.H. 2015, Case application of recent research on Slovenia 1. Katalogi in monografije 30, 31–72. thermal effects on the skeleton. – V: T. Thompson (ur.), The Ar- WALKER, P.L., K.W.P. MILLER in R. RICHMAN 2008, Time, Tem- chaeology of Cremation: Burned Human Remains in Funerary perature, and Oxygen Availability: An Experimental Study of the Studies, Oxford, 213–226. Effects of Environmental Conditions on the Color and Organic VAN VARK, G.N. 1975, The investigation of human cremated ske- Content of Cremated Bone. – V: W. Schmidt in S. Symes (ur.), The letal material by multivariate statistical methods, II. Measures. – Analysis of Burned Human Remains, London, 129–135. Ossa (2), 47–68. VELUŠČEK, A., B. TOŠKAN in K. ČUFAR 2011, Zaton kolišč na Lju- bljanskem barju. – Arheološki vestnik 62, 51–82. VERBIČ, T. 2000a, Geološka spremljava arheoloških izkopavanj na lokaciji Podgorica, april 2000. – Sevnica (neobjavljeno). VERBIČ, T. 2000b, Geološka spremljava arheoloških izkopavanj pri Dragomlju. – Ljubljana (neobjavljeno). VALIČ, A. 1975, Stražišče. – V: Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana, 171. VINSKI GASPARINI, K. 1973, Kultura polja sa žarama u sjevernoj Hrvatskoj/Die Urnenfelderkultur in Nordkroatien. – Monografije 1, Zadar. VOJAKOVIĆ, P. 2008, Starejšeželeznodobna gomila z Vrtičnjaka nad Tupaličami pri Preddvoru na Gorenjskem / The Early Iron Age tumulus from Vrtičnjak above Tupaliče near Preddvor, Slo- venia. – Arheološki vestnik 59, 149–188. VOJAKOVIĆ, P. 2013, Prazgodovinska Emona: novo odkrita pro- tourbana naselbina na Prulah in njeno mesto v času in prostoru. – Doktorska disertacija. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakul- teta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. VOJAKOVIĆ, P. 2014, Predrimska Emona v luči novih arheoloških odkritij/Pre-Roman Emona in the Light of New Archaeological Discoveries. – V: M. Ferle (ur.), Emona. Mesto v imperiju/A city of the Empire, Ljubljana, 65–76. VUKMANOVIĆ, M. in P. POPOVIĆ 1998 , Vajuga-Pesak. Nekropola Starijeg Gvozdenog Doba. − Beograd. VULPE, A. 1967, Necropola hallstattiana de la Ferigile. Monografie arheologica. – Biblioteca de arheologie 11, Bucureşti. VULPE, A. 1990, Die Kurzschwerter, Dolche und Streitmesser der Hallstattzeit in Rumänien. – Prähistorische Bronzefunde VI/9. ZABEHLICKY SCHEFFENEGGER, S. 1997, Dreifuss-schüsseln mit Topfermarken vom Magdalensberg. – Acta Rei Cretariae Roma- nae Fautorum 35, 127–132. ŽERJAL, T. 2008, Rimska vila rustika v luči drobnih najdb: primer najdišča Školarice pri Spodnjih Škofijah. – Doktorsko delo. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. 108 Podgorica, AAS 97, 2022