Štev. 13.
Velja po poštii za celo leto naprej K 26'—
V Ljubljani, v torek, dne 17. janiiarja 1905.
za pol leta za četrt leta za en mesec
13--650 220
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20-— 10-— 5-— 170
za pol leta
za četrt leta „ za en mesec „
Za pošllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne 5tev. 10 h.
SLOVENEC
Leto mm.
Inserati: Enostop. petltvrsta(72mm):
za enkrat za dvakrat za trikrat
• . « . . . . .
13 h 11
za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta J 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, Izvzemšl nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
Cipravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije, llpravniškega telefona štev. 188.
Combes se moje.
P >
Ure Combovega ministrstva so štete. Minolo soboto je Combes moral uporabiti vso svojo zgovornost ter izbruhati ves svoj srd na „redove in klerikalce", da je še s šestimi glasovi večine obvisel na niti. In še ta neznatna večina, ki je vladi izrekla zaupanje, ni tega storila iz ljubezni ali uda-nosti do Comba, marveč iz strahu pred negotovo bodočnostjo. Med peterimi strankami, ki vzdržujejo francosko vlado, že davne zevajo široki prepadi, ki jih premo-stuje kot edina brv boj proti cerkvi. Že minolo leto se je Combes vzdržal na krmilu le še z glasovi svojih tovarišev na ministrskih sedežih, ki so sami sebi izrekali zaupanje.
Po novem letu pa je Combes doživel dva huda poraza. V drugem pariškem okraju je bil na mesto Syvetona izvoljen upokojeni admiral Bienaimč, ki ga je bil minister za mornarico, Pelletan, posadil na suho. Značilno pri tej volitvi je bilo to, da je tudi protikandidat Bellan odločno obsojal vladno proticerkveno politiko. In Bienaimč, ki dobro pozna pomanjkljivosti v upravi francoske mornarice, se je pridružil desnici, katera brezobzirno vodi boj proti vladi in njenim ovaduhom.
Se hujši poraz pa je Combes v zbornici doživel dne 10. t. m. Na Francoskem je oseba, ki vodi obravnave v zbornici, za vlado mnogo večjega pomena, nego v Avstriji ali Nemčiji Za vsako francosko vlado je prva skrb, da poleg večine dobi tudi zanesljivega predsednika. Bivši predsednik Brisson je propadel in bil izvoljen poslanec Doumer, ki je pred rolitvijo na skupnem shodu levice brez ovinkov napovedal najhujši boj proti vladi. Nezaupnica torej ni veljala Brissonu, marveč Combu. Doumer je bil prvič že leta 1888. izvoljen v zbornico, kjer si je pridobil mnogo veljave. Kot bivši guverner v Aziji dobro pozna gospodarska in naselbinska vprašanja, ima prijatelje na levi in desni ter je med kandidati za Combovo mesto. Doumer je sicer ,,pa-
met rjavega hrošča v telesu^kobilice", kakor ga imenuje „Figaro", a je mož železne volje in delavnosti. Kot takozvani politični „arriviste" bode zatajil svoje stare pristaše na levici ter se približal desnici, da doseže svoj namen. Vladi prijazni listi trdijo, da je bila izvolitev Doumerja smrtni udarec za vlado. Prijatelji so Combu svetovali, naj se umakne, preden ga strmoglavi zbornica.
Combes se je ves čas opiral na socialiste in framasone. Podpirali so ga tudi ra-dikaloi in republikanci, da zaprečijo vlado zmernih republikancev. Odkar pa so Com-bovi nasprotniki odkrili njegova ovaduštva v armadi, umazane denunciacije, od tedaj pada Combova zvezda v morje pozabljivosti. Umirajočemu Robespierru so klicali neprijatelji: Dantonova kri te zaduši! Doumer pa more klicati Combu: Pogrezaš se v umazanosti ovaduštva! Še je Combes obvisel na suhi veji nad prepadom. Vsak čas pa ga odnese politična sapa na srečo francoske države. Tudi današnji njegovi prijatelji ne bodo žalovali za njim.
LISTEK.
Strahoviti napori pri obleganju.
Z ozirom na kapitulacijo Port Arturja je zelo zanimivo pismo vojnega poročevalca lista „DaiIy Mail". Iz tega pisma se jasno vidi, po kolikih nevarnostih in neizrečenih težavah so dospeli Japonci do svojega cilja.
V tem pismu z dne 30. oktobra, opisuje najprej pisatelj, s koliko previdnostjo in s kolikim naporom so se Japonci približevali glavnim ruskim utrdbam Nobenega koraka niso mogli narediti, nobene pedi zemlje si osvojiti, da bi se ne bili napadalci branili z nasipi in vrečami peska. Na potu k fortom so morali narediti proti bombam zavarovane naprave, kjer so se vojaki lahko odpočili in po noči spali. Kopati so morali Po več milj dolge podzemske rove, zdaj skozi mehko zemljo, zdaj skozi skalnata tla, ki so bila tako trda, da so jih morali izklesati. Vrhu tega pa niso smeli delati teh podzemskih rovov naravnost v premi črti proti fortom, ampak v vijugah; ker so pa tudi od leve in desne grozili forti, so mo-
Rusko-japonsko vojska.
Miščenko in njegovi kazaki
Iz Tokia poročajo: Poročila iz Njuč-vana potrjujejo, da so Miščenkove čete prekoračile Ljaoho ter šle proti jugu ob zahodnem bregu, nato so prekoračile mejo vojne cone.
„Standard" poroča iz Inkava od 15. t. m.: Ruski oddelek, ki je napadel Njučvan in Njučjatun, je bil močan 2000 mož. Napad je začel 12. t. m. ob treh popoldne z ognjem šrapnelov. Okrog '/,9. ure zvečer je napravil tri obupne napade na japonska trenska skladišča. Japonci so dobili ojačenja, ko je bila na dveh mestih razdrta železniška proga zopet popravljena. Rusi so pustili 62 mrtvih in 11 ranjenih. Japonske izgube so znašale 2 mrtva in 11 ranjenih. Po japonskih vesteh so bili Rusi na svojem umikanju odrezani od 8000 Japoncev. Japonci dobivajo znatna ojačenja, tako da je sedaj popolna varnost.
Ruske sile v Port Arturju.
„Times" poroča preko Fuzana iz Port Arturja, da je bilo v trdnjavi ob pričetku obleganja vseh skupaj vojakov, pomoršča-
rali napraviti te rove še v številnejših ovin kih nego sicer.
Rusi so napadali ponoči in pri tem so uporabljali metalce svetlobe. Napadli so n. pr. vsako noč utrdbe Panlun, katere so si bili osvojili Japonci, a so bili vsakokrat odbiti. Japonci so utrdili takoj proti ruskim napadom one točke, ki so jih mogli zasesti. Napravili se nove rove in nove utrdbe; stare preti bombam zavarovane naprave so seveda uporabili, v kolikor so bile sploh še po-rabne, a zgradili so si tudi nove, tako da so bile posadke za silo zavarovane.
V prvih tednih so znašale japonske izgube povprečno sto mož vsak dan. Kajti kakor hitro so Japonci svoje rove nekoliko dalje pomaknili, začeli so Rusi skoro vsako noč napadati vojake, ki so delali z moti-kami in lopatami. V malih četah so se plazili Rusi pod varstvom teme vedno bliže, usuli se na delavce, jih potolkli in razdejali v nekoliko minutah naporno delo celega dneva. Kakor hitro so to storili, so se brzo umaknili.
Najhujši pripomočki Rusov so bile žične pregraje. Enostavne ali dvojne vrste teh pregraj so tvorile najmočnejšo pasivno
kov in civilistov 55 000 mož. Od teh je 200 častnikov in 10.000 mož ubitih ali vsled bolezni umrlo. Ujetih je 878 častnikov in 28.000 vojakov in pomorščakov. V bolnicah se nahaja 14.000 ranjencev in bolnikov, 5000 ruskih delavcev so odposlali v Cifu.
Japonski plen v Port Arturju.
»Standard" poroča iz Peterburga, da ondi vzbuja občno pozornost dejstvo, da je bilo v trdnjavi še toliko bomb, streliva in drugih potrebščin. Govori se, da se je general Kondratenko nalašč izpostavil gotovi smrti, da ne bi ga pod takimi razmerami kdo spravil v kako zvezo s kapitulacijo trdnjave.
Reuterjev urad poroča iz Čifua 16. t. m.: Ruski poročnik, ki je poveljeval ube-glemu rušilcu torpedovk, je dejal, da onih 2 milijona patren, o katerih poroča general Nogi, obstoji le iz samih praznih ovitkov izza časa, ko je bil Port Artur še kitajski. Granate so bile tudi še kitajske ter za ruske topove niso bile rabne. Rusi so pred kapitulacijo razbili pri svojih puškah zaklopke.
Ruske ladje v Port Arturju.
Iz Port Arturja v Tokio došli japonski častnik poroča, da je stanje vojnih ladij v resnici boljše, kakor je bilo pričakovati. Rusi niso povedali, ali so bile ruske ladje potopljene s tem, da so spustili vodo vanje, ali vsled japonskega ognja.
Ruski ujetniki.
.Matin" poroča iz Čifua : Kitajci zatrjujejo, da Japonci z ruskimi ujetniki slabo ravnajo. Rusi, ki so šli mimo generala No-gija, niso dobili jesti celih 24 ur ter so bili 36 ur na prostem brez strehe. Ruski ujeti častniki so morali voditi dela pri iskanju ruskih min v luki.
Steselj na poti domov.
Iz Nagasakija poročajo 16. t. m., da se je Steselj izkrcal ondi pod pogojem, da mu ne bo treba delati obiskov. Namestnik mu je tudi obljubil, da ne bo nikogar pustil k njemu. Včeraj je bil v Nagasakiju. Jutri nadaljuje potovanje domov na francoskem parniku. Nemškemu cesarju se je zahvalil za podelitev reda ,pour le mčrite". — Reuterjev urad poroča iz Tokia, da je general Nogi poslal namestniku v Nagasaki glede ravnanja s Stesljem pismo sledeče vsebine: „Sicer boste dobili od pristojnih oblastij navodila, a ni nepotrebno, ako po-vdarjam, da general Steselj sedaj ni ne ujetnik, ne sovražnik, ampak inozemski
gentleman, ki je slavno služil svoji domovini. Poleg tega se je zapleteno delo predaje fortov in municije v Port Arturju, ki je jako dolgo trajalo, izvršilo tako fapH, da mu to zvišuje njegovo vojaško čast. Priporočam ga vašemu velespoštovanju".
Kapitan Klado o vojski.
Kapitan Klado priobčuje v „Novem Vremenu" pariško pismo, v katerem po-vdarja, da je inozemstvo slabo poučeno, ako misli, da se bo baltiško brodovje po padcu Port Arturja res vrnilo. To bi pome-njalo konec vojske. Kocka je padla, za Rož-destvenskega se glasi sedaj edino le: naprej! Odločno ne more nihče računati na uspeh, ampak le upati; vsled tega so potrebne neprestane priprave.
Rusija in Kitajska.
»Morningpost" poroča iz Šangaja od 15. t. m.: Ker je rusko vojno sodišče obsodilo onega mornarja, ki je umoril nekega Kitajca, se je vršil shod kitajskih dostojanstvenikov, na katerem so izjavili, da ni mogoče držati prebivalstva v redu, ako Rusi ne predajo mornarja mešanemu sodišču. Predlagalo se je tudi Ruse bojkotirati ter ne več sprejemati not rusko-kitajske banke.
Danske puške~za" Rusijo."^
Iz Kodanja poročajo: Dokazano je, da se je na ruski račun naročenih „rekil-pušk" odposlalo že 28 na Rusko, in sicer z vednostjo vojnega ministra. Prihodke dni bodo odposlali še nadaljnih 50 pušk. V kodanj- ' skih političnih krogih so prepričani, da se bo uvedlo vsled tega kazensko postopanje preti vojnemu ministru. Ali so tudi drugi člani prejšnjega kabineta vedeli za to, se ne ve gotovo. Za slučaj, da se bo dognala tudi udeležba drugih ministrov, se bo postavilo na zatožno klop vse prejšnje ministrstvo.
Razgovor z generalom Fockom.
Dopisnik „"£imes" Se je v Daljnem raz-govarjal z generalom Fockom, v katerem ga je poleg drugega prašal, zakaj je volil rajši ujetništvo ko svobodo General je dejal, da po njegovem prepričanju nimajo brambovci po padcu trdnjave voliti ničesar druzega, ko iti v ujetništvo. On in cela vrsta tovarišev ne morejo tega spraviti v soglasje z vojaško častjo, dati častno besedo sovražniku, da se ne bodo več udeleževali bojev proti njemu, ter da smatrajo to za dolžnost častnika, deliti istotako usodo z ujetim moštvom. Zelo navdušeno se je izrazil general F o c k o
obrambo fortov. Japonci so jih prestrigavali z nalašč za to narejenimi škarjami, trgali so jih tudi v svoji razdivjanosti z rokami in zobmi, prežagali kole, na katerih so bile privezane žice, ali pa pritrjevali na kole močne vrvi in tako podirali pregraje iz rovov. Jemali so tudi dolge, s smodnikom napolnjene bambusove palice, jih zažigali in take požgali pregraje Take palice so porabljali tudi pri napadih na naprave, ki so bile zavarovane proti bombam. Če so se branitelji od dima skoro zadušili ali oslepili vsled ognja, tedaj so se začeli odločno naprej pomikati.
Končno so porabljali Japonci kot zadnje sredstvo velike železne ščite, ki so bili težki do 40 funtov. S temi zavarovani, so razdrli po dnevi vpričo sovražnikov železne žične ograje. Sovražne krogle niso mogle prodreti ščitov, a vendar so pometale na tla vojake, ki so bil z njimi oboroženi. Kljub temu pa so vedno prihajali drugi, da bi dospeli do žičnih ograj in jih razrušili.
Najbolj koristni za Ruse so bili mnogi metalci svetlobe, ki so Japonce popolnoma oslepili in zmedli, njihova stališča pa izdali, tako da so bili Japonci vedno izpostavljeni
morečemu ognju topov in drugemu strelnemu orožju. Japonci v začetku niso bili vajeni metalcev svetlobe; eden njihovih častnikov se je izrazil: „To je najbolj smrtonosno orožje, ki ga vidimo pred seboj. Od časa de časa se je čulo tudi žvižganje zvezdnate rakete. Tanka, komaj opazna črta isker je švignila proti nebu, dež belih fos-forovih zvezd je padal počasi na tla skozi temno noč, kakor lepe sanje, in nekaj časa je bila zemlja tu doli, tako lepo razsvetljena, da bi je tako razsvetljiti ne moglo tudi 10 metalcev svetlobe; karkoli se je premikalo v tej svetlobi, vse si mogel takoj opaziti.
O činih, ki jih je izvršila na obeh straneh osebna hrabrost, bi se lahko napisale cele knjige. Toda tu omenimo le en slučaj, ko so napadli Japonci panlunške forte. Neki mladi častnik je rešil tedaj s svojim pogumom Japonsko. Ni hotel namreč slediti svojim tovarišem, ki so se jeli nazaj umikati med strašnim ognjem topov. S peščico ljudij je priplezal do prsobrana in ondi postavil malo japonsko zastavo. Kazal je na to vojno znamenje ter klical svojim ljudem naj se zberejo. In v resnici so nehali bežati.'
Kontradenku, ki mu pripisuje skoraj izključno zaslugo, da se je trdnjava tako dolgo držala. Branil pa se je izreči sodbo o Steslju.
Admiral Aleksejev.
Pariz, 15. jan. Kakor so iz Peterburga sporočili Journalu", je Aleksejev imenovan počastnim velikim admiralom skupnega ruskega brodovja. Aleksejev se v kratkem poda v inozemstvo.
Mala sirota v Port Arturju.
Med mestnimi prebivalci Port Arturja, katerih natančen seznam bode objavljen v nekoliko dneh, se nahaja tudi osemletno dekletce ruske narodnosti, ki sta ji bila ubita oče in mati. Otrok nima nikakih sorodnikov in Japonci ga bodo oddali ruskemu konzulu v Šangaju, da stori korake za njegovo nadaljno oskrbovanje. Japonski častniki so obračali na dekletce vso pozornost, obsipali je z darovi ter napravili med seboj zbirko, ki je donesla dosti znaten znesek.
Zaplenjen parnik.
Reuterjev urad poroča iz Tokia 14. t. m., da je japonski minonosec „72zaplenil 12. t. m. v cušimski ožini angleški parnik „Lethington" s premogom za Vladivostok ter ga odvedel na Japonsko. — Pomorski urad javlja, da se bo organizovalo drugo brodovje potopljajoč.h ladij.
Oboroženje Vladivostoka.
Iz Peterburga poročajo: Pozornost ruske vojne uprave je sedaj obrnjena na oboroževanje Vladivostoka, ker so došla zaupna naznanila, ki pravijo, da se bo japonska akcija s celo silo obrnila na Vladivostok. Neizmerne množine streliva in živeža spravljajo Rusi v Vladivostok.
Red „pour le merite".
V rusko-turški vojni dobila je prvič ruska armada odlikovanje, kakršno sta prejela sedaj Steselj in Nogi od nemškega cesarja. Leta 1871. je dobil to odlikovanje veliki knez Mihael Nikolajevič; v rusko-turški vojni pa veliki knez Vladimir Ale- j ksandrovič, veliki knez Aleksij Aleksan- j drovič, Konstantin Konstantinovič, Mihael j Mihaelovič in še drugi generali ruske ar- j made.
Tretje rusko brodovje.
Iz Kiela poročajo, da je plul tam mimo j proti Danski ruski parnik, o katerem se j sodi, da spada k tretjemu ruskemu bro- ! dovju
Pred zborovanjem državnega zbora.
Dunaj, 16. jan. " prvi zbornični seji 24. t. m. bo baron Gautsch razvil svoj program. V razpravi, ki bs sledila Gau-tschevi izjavi, bodo označili načelniki klubov i svoje stališče nasproti vladi. Tržaški namestnik knez Hohenlohe je imel z baronom Gautschem daljši razgovor. Razgo-varjala sta se, kakor poročajo listi, o premestitvi italijanskega vseučilišča v Trst. Tudi gosposka zbornica bo imela 24. t. m. sejo.
P r a g a , 16. jan. „Narodny Listy" pišejo, da je usoda drž. zbora v čeških rokah. Od uehov je odvisno, ako bo drž. zbor zopet deloval.
p Praga, 16. jan Neki mladočeški list piše, da so mladočeški poslanci obljubili Gautschu, da ustavijo obstrukcijo. Češka javnost je radi tega silno razburjena. V krogih mladočeških poslancev se pa zagotavlja, da bodo Mladočehi toliko časa vztrajali v obstrukciji, da bodo izvršene znane zahteve češkega naroda.
Dunaj, 16. jan. Mladočeški klub bo imel prihodnji ponedeljek in torek važna posvetovanja.
Na Balkanu se pripravlja vihar ■ ■ ■
Sofija, 15. jan. Ker Turčija vsak čas ovira reforme v Makedoniji in se upira ruskim in avstrijskim zahtevam, ni izključeno, da se Rusija in Avstrija odtegneta na-daljnemu delu. Spomladi je pričakovati velike vstaje. Makedonski odbori so povsod na delu. Njihovo geslo je: „Samo s svojo pomočjo se bomo rešili".
B e 1 g r a d , 16. januarja. Tu ni bilo pravoslavno novo leto nič veselo. Duhovi so vznemirjeni zaradi nemirov v Makedo niji, zlasti ker bolgarska vlada odkrito podpira vstaško organizacijo. V Makedoniji je 80 vstaških čet, dasi je zima. Listi pišejo jako pesimistično o miru. Tudi oboroženje v Bolgariji obsojajo. Kraljev govor v častniški kazini je bil jako pesimističen. Izrekel je željo, naj bi bila armada pripravljena za vsak slučaj. Splošno pričakujejo spomladi večjih nemirov.
Sofija, 16. januarja. „Den" poroča, da je 6 vojakov 1. bolgarskega polka ušlo in se pridružilo makedonskim vstašem.
Carigrad, 16. januarja. Turki so vsled posredovanja civilnih agentov izpustili zaradi vstaške agitacije zaprtega ameriškega protestanškega misijonarja Petrova.
Carigrad, 16. januarja. Sultan je dovolil pomiloščenim bolgarskim učiteljem in svečenikom svobodno izvrševanje njih poklica.
Vojaško posvetovanje.
Ta teden bodo na Dunaju vojaška po-! svetovanja, katerim bo predsedoval ces.ar ; Razgovori bodo o najnovejših dogodkih v armadi, o izpremembah generalov, o poročilih generalnih vojnih nadzornikov in o stanju naše armade za slučaj vojske.
Volitve na Ogrskem.
V nedeljo je imel grof fulij Andrassy v IV. budimpeštanskem volilnem okraju svoj kandidatni govor. Naglašal je, da je zato izstopil iz liberalne stranke, ker se ni strinjal z nasilno izpremembo zborničnega poslovnika Potreben je sicer poslovnik, s katerim naj bi se preprečila tehnična obstrukcija, a to bi se moralo skleniti v sporazumu z vsemi strankami in brez nasilstva. Govornik naglaša, da mora Ogrska skrbeti v gospodarskem oziru, ne da bi bilo oškodovano poljedelstvo, da postane industrijska država. Govornik ni pristaš samostojnega ogrskega carinskega ozemlja za vsako ceno. A če bi carinska zveza ne ščitila dovolj ogrskih pridelkov na avstrijskem trgu, je za samostojno ogrsko carinsko ozemlje. V nedeljo je ogrski finančni minister praznoval desetletnico, kar je ogrski finančni minister. V zelo prisrčni brzojavki mu je čestital vladar in izjavil željo, naj bi še dolgo služil domovini. Tisza je sprejel v nedeljo deputacijo miskol-skih volilcev. V svojem govoru je naglašal, da se mu očita, ker je dovolil Rumunom shode. — Rekel je, da noče s policijskimi sredstvi zatirati nasprotnikov. Mažare in Rumune veže vez solidarnosti, ker nimajo sorodnega naroda v Evropi. Ne zameri Rumunom, če so ponosni na rumunsko kraljestvo, a pomisliti morajo, da je obstoj rumun-skega kraljestva le zajamčen, ako obstoji ob Donavi velevlast, v kateri imajo Mažari vpliv. — Tudi ministri Hieronymi, Plosz in Talliani so imeli v nedeljo volilne shode.
Hrvaški sabor
je včeraj nadaljeval svoje zasedanje. Poslanec T o m a c je interpeliral vlado, zakaj ni
Med morečim ognjem so vdrli še drugič na grič in četudi so padali kar kupoma, vendar se niso ustavili. Zbirali so se okrog zastave, ki je vihrala nad mrtvim truplom njihovega hrabrega voditelja in jih bodrila k vedno večjim činom. Druge čete so čule bojni klic in so tudi prodirale naprej; potem pa so prodrle v notranje forte. Nad šest ur je trajal boj s puškami, bajoneti in ročnimi granatami. Zdaj so bili zmagalci Rusi, zdaj zopet Japonci. Najhujše je divjal boj za zastavo. Petnajstkrat so jo iztrgali Japoncem Rusi, a vselej je prišla zopet nazaj v roke Japoncev. Končno je ostal fort v posesti Japoncev.
Pri prezgodnjem splošnem napadu so izgubili Japonci v šestih dneh 14 000 mož in 4000 zopet pri Takušanu. Divizija „A« se je zmanjšala za polovico, več polkov pa je bilo v resnici uničenih,
Repetirski 8 mm. topovi so bili Rusom v veliko korist, ker jih je lahko par ljudi prenašalo od kraja do kraja in jih skoro opaziti ni bilo mogoče. Streljali so zelo gotovo in bili izborno uporabljeni.
Manjši izpadi in protinapadi Rusov so
se vršili vedno z največjo odločnostjo. Četudi si niso nikoli zopet osvojili forta, ki je bil enkrat izgubljen, vendar so izpremi-njali zaradi svojih protinapadov Japoncem življenje v pravi pekel. Pri teh prilikah so se bili najobupnejši boji; na obeh straneh so se borili z brezobzirno hrabrostjo in divjostjo.
Med mnogimi trofejami, ki so jih spravljali v glavni tabor Nogijev, — ruske puške, deli repetirskih topov, granate vsake velikosti, deli kontaktnih min itd. — se nahaja tudi navadni mali in lahki meč, kakršne nosijo ruski častniki navadno na hrbtu. Lesen obesek na takem orožju kaže napis v japonskih črkah in poroča v kratkih besedah, kje in kako je bil vzet mali meč. Dvajset Rusov je vdrlo 30. avgusta v fort Zahodni Panlun, ki je bil zaseden od Japoncev; v obupnem boju so padli vsi kljub junaškemu odporu. Japonci so občudovali ta čin in govorili z največjim spoštovanjem o ruskem častniku, ki je vodil prostovoljce. Njegov je bil meč, ki se mu bode gotovo odkazalo častno mesto v tokijskem muzeju.
bila zastopana pri beatifikaciji Marka Križe včanina ter je zahteval, naj postane dan beatifikacije narodni praznik. Poslanec Ruta e t i c je govoril proti proračunu.
Avstrijsko vojaštvo pri volitvah na Ogrskem.
„Kurjer lwowski" poroča iz Pfemisla, da so trije bataljoni 77. pešpolka pripravljeni za odhod na Ogrsko, da posredujejo pri volitvah. Tudi iz Opave odpotuje bataljon na Ogrsko.
□emisija Combovega ministrstva.
Pariz, 16. jan. Za danes je sklicano ministrsko posvetovanje, ki sklene odstop ministrstva. Sodi se, da sledi ministrstvo Rouvier v katerem bo E t i e n n e minister za notranje zadeve, S a r i e n minister za pravosodje, Delcasse minister zunanjih stvari in Thomsom minister vojne mornarice.
Pariz, 16. jan. Radi smrti matere predsednikove je demisija kabineta odgo-dena do srede. Loubet je odpotoval v Mon-telimar, da prisostvuje pogrebu matere, ki se bo vršil v torek.
Pariz, 16. jan. Več poslancev je prosilo Comba, naj ne odstopi. Combes se ni udal. Zaradi pogreba matere predsednika Loubeta, bo pričel o novem ministrstvu predsednik Laubet z razgovori v sredo
Pariz, 16. jan. Combes je večkrat izjavil željo, da bi bil njegov naslednik bivši zbornični predsednik B r i s s o n , a Biisson je dosedaj izjavljal, da noče postati Combov naslednik. Poslanec J a u r e s izjavlja v „Humanite", da sta le B r i s s o n ali pa C 1 e m e n c e a u sposobna nadaljevati Combovo politiko. Opozicija izjavlja, da bo moralo biti novo ministrstvo sestavljeno iz poslancev, bi brezpogojno obsojajo ovaduštvo.
Pariz, 16. jan. Poslanec B a n d r y d' A s s o n je prišel včeraj v zbornico in zahteval nazaj ponev, katero je hotel v seji od sobote na nedeljo položiti Combu na glavo. A ponev je vzel neki poslanec za spomin.
Pariz, 16 jan. Res je, da je nastopila ministrska krha a uradno še ni odstopilo Combovo ministrstvo. „Petite repu-blique" poroča, da bo novo ministrstvo sestavljeno sledeče: Rouvier predsednik; E t i e n n e za notranje zadeve. S a r r i e n za pravosodje, Bertheau za vojno mi nistrstvo, M u r i a n za trgovino, Delcasse za vnanje zadeve.
Pariz, 16. jan. Kakor se poroča, bo Combov naslednik B r i s s o n
Pariz, 16. jan. Predsednik Loubet bo došel šele v sredo zvečer v Pariz. Combovo ministrstvo je zato sklenilo, da bo vložilo svojo demisijo šele v četrtek.
Zopet napad na Ruskem.
V Moskvi je 15. t. m na Nikolajevem kolodvoru neki mlad mož streljal na bivšega moskovskega policijskega načelnika Trepova, ki je spremljal velikega kneza Sergija v Peterburg. Napadalca, ki je nosil dijaško obleko, so takoj prijeli. Pri policiji ni hotel povedati svojega imena in tudi ne, zakaj je izvršil napad.
Stavka ob Ruhri.
Rudarsko društvo je naznanilo zaupnikom stavkujočih rudarjev, da odklanja posredovanje med rudarji in podjetniki. — Na shodu zaupnikov stavkujočih rudarjev v Essenu so sklenili splošno stavko. Polk št. 30 v Diseldorfu je dobil povelje, naj takoj odrine v kraje, kjer je stavka. Delavci prirejajo zborovanja, na katerih je prepovedano piti opojne pijače, a gostilničarju plačajo odškodnino 10 vin.
Novoletne čestitke srbskemu kralju Petru.
Ob pravoslavnem novem letu dne 15. t. m. so srbskemu kralju Petru čestitali malo ne vsi evropski vladarji Prvi je čestital nemški cesar. Jako prisrčno je čestital italijanski kralj. Rumunski krali je v svoji čestitki naglašal, da so bili odnošaji med Ru munijo in Srbijo vedno prijateljski. Brzojavka rumunskega kralja je značilna zlasti zato, ker se je od 11. junija m. 1. menilo, da so razmere med Rumunijo in Srbijo napete. Tudi brzojavni pozdravi med kraljem Petrom in bolgarskim knezom ter sultanom so bili prijateljski.
Štajerske novice.
š Iz Slovenskih goric. V Vrja-nah so imeli ob novem letu občinske vo litve. — Za predstojnika je zopet izvoljen Lovrenc Družovec, veleposestnik, mož poštenjak, kakršni niso povsod. Prvi občinski svetovalec je Franc Zemljič, krojač in posestnik, drugi Alojzij Zelenik, kovač in posestnik. Odborniki so: Franc Pihler Matija Kuri in Alojzij Kuri veleposestniki; Fr. Sirk, Matevž Floj in Jožef Pučko, posestniki. — Suho in prtcej mrzlo zimo imamo, pa še vedno^ brez snega. Zemlja je globoko zmrznila, že mnogo let ne tako. — Razveselila
nas je prva številka »Bogoljuba", ker ima zdaj tudi glasnik presvetega Srca Jezusovega. S tem se je izpolnila želja mnogih.
š Dopolnilne občinske volitve v 2. in 1. razredu bodo imeli v kratkem v Gradcu, ker je 13 občin, svetnikov odstopilo.
š Nečloveška mati. Pred porotniki v Ljubnem se je vršila porotna obravnava proti dekli Mariji Pavlinjak z Ogrskega, ki je dva svoja otroka utopila v vodi. Obsojena je bila na vešala.
š Porotne obravnave seprično v Mariboru dne 13. februarja.
Koroške novice.
k Novo pokopališče za Celovec. Mnogo skrbi dela mestnim očetom celovškim novo blagoslovljeno pokopališče v Smartnu pri Celovcu, ki je od mesta oddaljeno dobre pol ure. Meščani se rajše dajo na omenjenem blagoslovljenem pokopališču pokopavati, kakor pa na onem v Trnji vasij katerega mestna občina po katoliškem obredu ne pusti blagosloviti. Kar zaporedoma zahtevajo umirajoči, da se jih pokoplje v Smartnu. Do sedaj še tam ni pokopan noben Šmarčan, pač pa že lepo število Celov-čanov. — Vsled tega se „katoliški" mestni očetje menda že kesajo, da se dajo za nos voditi dvema odpadnikoma. Ljudstvo celovško pa je veselo, da se je meseca decembra m. 1. blagoslovilo v bližini mesta pokopališče, kjer je tudi za dobre katoličane prostora.
k lfrbsko jezero je zamrznjeno, k Deželnega predsednika na Koroškem barona R. Heina je cesar sprejel včeraj v avdijenci.
k Potrjeni deželni zakoni. Cesar je potrdil deželne zakone o nakladah za porabo žganih opojnih pijač in piva ter o nakladi 6 vin. na gostaščino v Buljaku.
Dneone novice.
Slovenska katoliška izobraževalna društva po vsej Sloveniji posnemajte! „Slov. Gospodar" priobčuje: Shod odbornikov bralnih društev lenarškega okrožja se bo vršil v četrtek, dne 18. januarja, ob pol 11. dopoldne vPo-ličevi hiši pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Spored: l. Poročilo o društvenem stanju za leto 1904. 2. Kaj je storilo vsako bralno društvo leta 1904. 3. Katere uradno knjige ima. Treba jih prinesti seboj, tajnikov posel. 4. Blagajniška knjiga in blagajnikov posel. Viri dohodkov. 5. Knjižnica Koliko vseh, koliko raznih vrst, koliko se je prebralo leta 1904? Red za knjižnico, knjižničarjev posel, bralni krogi za časnike. Katere knjige in časopisi so vredni naročila. Strokovne knjige. 6. Mladeniške in dekliške zveze, kje so, njih pomen in njih delovanje. 7. Veselice, igre, strokovna predavanja, delo poletu in pozimi. 8. Petje. 9. Čebelica. 10. Bralna soba. 11. Odborniki. 12. Zveza. — Pri vsaki točki bo razgovor. Za vsako društvo naj poda eden odbornikov kratko poročilo. Vsi odborniki, zlasti predsedniki, tajniki, blagajniki in knjižničarji, udeležite se tega važnega shoda, da uredimo naše delo pri bralnih d uštvih!" — Pričakujemo, da na ta način vsakega četrt ali vsaj pol leta zborujejo odbori izobraževalnih društev po posameznih dekanijah. Naj v vsaki de-kaniji kako izobraževalno društvo sprejme za to inicijativo. Kratka poročila o teh zborovanjih naj se pošiljajo tudi .Slov. kršč.-soc. zvezi v Ljubljani".
300.000 kron. »Učiteljski Tovariš" piše : „Klerikalizem je s sirovo in škandalozno obstrukcijo preprečil deželnozbor-sko zasedanje in s tem preprečil tudi rešitev proračuna, ki je imel postavko 300 000 K za izboljšanje bednega učiteljskega stanja, dokler bi ne rešili definitivno te zadeve Boj moramo dobojevati ! Premeniti moramo načrt bojevanja, ker so bili naši lanski Amoniti le priprava za boj. Poslali smo sovražniku parlamentarje, ki niso opravili ničesar. Užaljeni so se vrnili, kakor smo že naprej izjavili, z odgovorom: To je vse skupaj preneumno ! Naš boj bo odkrit, pošten, značajen, možat in resničen. Vsako bojevanje pa ni kratkočasno, ampak truda-polno resno delo. Večkrat bo naše bojevanje dolgočasno in duhomorno — pa vendar potrebno; večkrat smešno in ironično, resno in žalostno — pa vedno poučno in resnično. Opirali se bomo na zgodovino, na
praktično življenje in razne dogodljaje". — Tako veleučeni in bojeviti junaki »Učit. Tovariša". Oni nas zmerjajo, nam napovedujejo boj — in prosijo za 300.000 kron. Mi jim privoščimo to vsoto in še več. A zmerjati se ne damo nikomur. Dolgočasni in duhomorni ste, gospodje, to ste dobro po-vedali. A vaša prva dolžnost je, da se — poboljšate. Dobri učitelji so nam vsikdar ljubi in podpirali jih bomo z vsemi močmi ter se potegovali za njih zahteve. Ali so pa duhomorni »Tovariševci" dobri, o tem naj izprašajo svojo vest!
Liberalci proti višji dekliški šoli. Sobotni »Narod" zopet piha ogenj in žveplo v „klerikalno" višjo dekliško šolo. Ker je značilno, kako dekliško vzgojo bi liberalci radi imeli, bodi tu en citat iz liberalnih očitkov proti tej šoli: „Na drugo stran so se klicali očetje, ter so se klicali k redu, češ, da lazijo dijaki za hčerko-Komu naj so všeč take molestacije, po sebno na zavodu, ki se je rodil pod napredno zvezdo! In ali je poklic višje dekliške šole, da se vodi po tako otročjih principih!" To je torej tista reč, ki tako jezi liberalce! Oni bi radi imeli deklice po s vo j i h principih!
Le dosledno naprej ! Objavili smo, kako je morala »Zeit" očitno izjaviti, da je bila zapeljana od „Slov. Naroda" in da je sodna preiskava pokazala, da je neresnično, kar je pisala proti vč. gosp. svetniku siški. Vsakdo bi si mislil, da bo zdaj „Narodovce" sram. A ne! Ta čedna družba je toli predrzna, da je še enkrat vse ponatisnila, kar je že »Zeit" morala preklicati, in zdaj zmerja celo imenovani dunajski list, češ, da je Zeit" podla in obrekljiva. Kadar je prinašala laži iz »Naroda", je bila vse časti vredna, zdaj, ko je priznala, da je od »Narodovega" uredništva zapeljana po krivici žalila, je pa podla in obrekljiva! »Slovenska inteligenca*, ali te ni sram takega glasila, katero za hrbtom imunega urednika tebi podaja otrobe, katere morajo dunajski čifuti zavračati, češ, da so — ne-vžitni. Ta »inteligenca" res vse požre!
Liberalna kovačnica. Liberalci so včeraj v dunajske nemške liste brez-dvojbe po priznano judovsko resnicoljubnem cesarskem svetovalcu Penižku spravili to-le: »Ljubljana, 16. jan. (Zas. brzoj.) ,Slov. Narod1 objavlja na značilnem mestu nujen poziv na vse slovenske liste, naj ustavijo vsak razgovor o slovenskem vseučiliškem vprašanju. Ker je bil poslanec Ferjančič včeraj pozvan k ministrskemu predsedniku, mislijo tukaj, da so dobili Slovenci obvezna zagotovila glede na vseučiliško vprašanje". To, je zveza. Vseučilišče'je rešeno. Zato sta dva razloga, jasna kot beli dan : 1) »Slov. Narod" pozivlje k molku. 2) Dr. Ferjančič gre na Dunaj. Komur je to mogoče brati brez krohota, ga občudujemo. Edino kar je pravilno v ti notici, je enakovrednost »Naroda" z dr. Ferjančičem. Res je, da imajo »Narodovi pozivi na značilnih in neznačilnih mestih ravno toliko modrosti, pomena in vpliva, kolikor dr. Ferjančič. Oba pa tudi v naivno komičnem velikoumju in otročji nerodnosti iščeta enakih sredstev za svojo reklamo. Fantička, pamet!
Splošna in enaka volivna pravica. „Soča" in »Narod" se s posebno slastjo bavita s člankem »Primorskega lista" proti splošni in enaki volivni pravici. Pri tem sta tako poštena, da zamolčita, da smo že v sobotni številki »Primorski List" naj-odločnejše zavrnili. Tisti, ki se proti splošni in enaki volivni pravici strinjajo s »Primorskim Listom", so samo — slovenski liberalci.
—	Imenovana je suplentka na šoli v Suhorju gdč, Jožefa Javornik za Proviz. učiteljico.
—	Volkuljo je ustrelil, kakor Poročajo iz Logatca, gozdni nadzornik g. Dominik M a r t i n č i č v Mašunu.
—	Ubil se je Mat. Rus v Cesti, občina Videm, okraj Kočevje. Padel je z lestve.
—	»Lega nazionale" v Dalmaciji vzdržuje 5 ljudskih šot in 3 otroške vrtce. V otroških vrtcih je 655 otrok. X minolem letu je to društvo za Dalmacijo »melo dohodkov 33.768 kron, premoženja pa 172 343 kron.
—	Z Breznice. Na predvčerajšnjem shodu je g. župnik T Potočnik govoril o potrebi izobraževalnega društva, ki naj bi posvetilo posebno skrb knjižnici. V imenu
»Slov. kršč. soc. zveze" je govoril dr. Lampe, ki je popisoval, kako pri nas napreduje tuji živelj in zmaguje domačine gospodarsko in narodno. Izobraževalna društva morejo med nami širiti potrebno pro-sveto, podajati ljudstvu za samoobrambo potrebne ideje in gojiti smisel za organizacijo. K novemu društvu se je oglasilo mnogo vrlih mož in mladeničev.
—	Stavbinske vesti iz Trsta. Zupan dr. Sandrinelli je imenoval komisijo, ki ima proučevati splošni projekt za gradnjo nove magistratne palače. Uspehi proučevanj te komisije morajo se predložiti mestni delegaciji v šestih mesecih. — Pročelje cerkve sv. Antona novega je oproščeno one kolibe, ki jo je bil dal zgraditi na kanalu g. Leipziger, da je imel v njej kavarno »Stella polare". Ona neestetična koliba je podrta. Mestna delegacija je pa v svoji zadnji seji odobrila in sprejela načrt, da se kanal na koncu ogradi s kamenito umetniško izdelano ograjo.
—	Italijanski dijaki profesorju Lorenzoni-ju. Ker se je prof. Lorenzoni živo zavzemal za italijanske dijake prigodom znanih inomoških dogodkov, podelijo mu isti, 138 na številu, 10 cm široko in 6 mm debelo kolajno iz brona.
7 Krupp na Gorenjskem?
Poroča se nam, da se svetovno znani tovarnar Krupp ml v Essenu na Nemškem i-aniraa za velike vodne sile na Gorenjskem. Domačini se bodo začeli šele takrat resno zanimati za gospodarske zaklade na Gorenjskem, ko bo prepozno in ko bodo tujci imeli najlepše točke v rokah Mi vršimo svojo časnikarsko dolžnost, da na to še ob pravem času opozarjamo.
—	Peričnik je vsled hudega mraza tako lepo zamrzajen, da se že več let ni pokazal v taki krasoti. Kdor ima čas, naj ne zamudi priti ga pogledat prej ko mogoče, kajti prvo južno vreme bo uničilo vso lepoto slapa. Pot do tja je lepa
—	Novi zakon o akcijskih družbah. „Montagsrevueu poroča, da so v pravosodnem ministrstvu izdelali novi zakonski načrt o akcijskih družbah. Korber je nameraval ta zakonski načrt takoj predložiti zbornici.
—	Tovarno za led bodo ustanovili v Zagrebu
—	Nesreča. V kamniški c. in kr. smodnišnici je delavcu Jan. Pogačniku stroj odtrgal prst na roki.
—	Raznoterosti z Dobrove.
Z letino 1904. moremo Dobrovčani biti še zadovoljni; pridelalo se je vsega za potrebo.
—	Meseca novembra pričeli so otroci bolehati na kašlju; decembra pa poleg tega tudi še na ošpicah in drugih boleznih vsled prehlada. — Za poslovilo od starega leta je Knapovec iz Ravnika ranil Andreja Ber-nika z Brezja z nožem prav hudo; zadal mu je več nevarnih ran. Stvar ima sodnija v rokah. — V tem mescu je pri nas prav močno napadala ljudi huda influenca; nobene hiše v fari ni bilo brez bolnika. Tudi pljučnica se tu in tam po malem oglaša.
—	Izobraževalno društvo je imelo dnš 6. t. m. svoj občni zbor. — Mraza imeli smo tukaj po novem letu že 10°R. Tudi burja nas je pošteno brila in precej slamnatih streh močno poškodovala.
—	Deficit delavskih zavarovalnic proti nezgodam. Po uradno razglašenih računskih zaključkih avstr. del. zavarovalnic proti nezgodam izkazujejo deficita za preteklo leto 1903 /04.: v Pragi 7,475 070 K, na Dunaji 2,560.428 K, v Lvovu 634.672 K tržaška 238.178 K, selnograška 78 556 K. Dobička pa izkazujeta: Graška 469.448 K in brnska 7491 K. Skupnega deficita je torej 10'5 milijonov K proti 69 milij. v 1. 1902.
. — Ureditev dela po kaznilnicah in prisilnih delavnicah v Avstriji. Pred kratkim je po vladnem naročilu pregledovala komisija kaznilnico v Steinu, da prouči dela po kaznilnicah; prihodnje dni bodo pregledali tudi ono v Kor-neuburgu in Neudorfu. V isto svrho se poda zatem komisija na Virtemberško, Bavarsko, Prusko in Saksonsko. Nato bodo vladi predložili načrt za ureditev dela v kaznilnicah, dasenebovprihodnje več delala kaka konkurenca obrtnikom ali industriji.
~ illpai in šolski obisek po deželi. Vsled ostrega mraza zadnja dva tedna je bil šolski pouk po gorskih krajih na Gorenjskem in Notranjskem slabo obiskan. Zaradi mraza in bolezni med šolsko mladino je bilo po šolah marsikje komaj polovico otrok.
—	Casniška vest. Od 10. t. mes. izhaja zopet dunajska, slovanskim interesom prijazna korešpondencija »Die Information*. Bila je začasno sistirana, ker je bil, kakor smo že poročali, njen glavni urednik gosp. Jos. Graf obolel.
—	Prišel je sam nazaj. Kakor smo svoječasno poročali, ubežal je iz vojaške bolnišnice v Gorici, kjer se je nahajal kot umobolen v opazovanju, narednik Henrik Rozman, ki je okradel blagajno pešpolka štev 87 v Pulju za 2400 K. Rozman je po-
begnil z onim četovodjo Bernhardtom od tukajšnjega pešpolka, ki je tako nesramno ravnal z delavko Meotti na Soškem mostu v Stračicah. da je reva čez par dni potem umrla. Rozman inBernhardt prišla sta skupaj do Milana, tam pa sta se drug drugega pustila. — Rozman podal se je iz Milana v Švico, odkoder je prišel peš in živeč od mi-lodarov v Nantes na Francosko. Tu je dobil neko službo in si toliko prihranil, da je zadostovalo za potne stroške do Trsta, kjer se je sam oglasil pri vojaški oblasti, da do-stane kazen, katero mu bode ta naložila.
—	Mraz in sneg. Od vseh strani prihajajo poročila o hudem mrazu in velikih snežnih viharjev. Iz Karlovih varov poročajo, da je v okolici neki pismonoša v silnem snežnem metežu zgrešil pot. Našli so ga zmrznjenega. Tudi z Ogrskega poročajo, da je več oseb zmrznilo. Na Dunaju so imeli včeraj 10 stopinj mraza. Na nekaterih železnicah je promet vsled velikega snega ustavljen. V Ljubljani je včeraj toplomer kazal 13 do 14 stopinj C. pod ničlo, danes kaze toplomer v Ljubljani 15 stopinj C. pod ničlo. Strašen mraz je ob ruski meji. Toplomer kaže ondi, kakor javljajo najnovejše brzojavke, 30 stopinj C. pod ničlo. Mnogo kmetov in mlekaric so našli zmrznjenih na cesti. — Z Reke se nam poroča, da je bila ondi koncem preteklega tedna tako silna burja, kakršne že deset let ne pomnijo. Več ladij v luki je poškodovanih. — Iz Trbiža ni bilo danes na tukajšnji državni kolodvor dveh vlakov vsled silnih žametov. — Iz trnovske župnije v Ljubljani se nam poroča, da je toplomer izven mesta danes zjutraj kazal 19'/s stopinj C pod ničlo.
—	„Obzor" so zagrebški bogoslovci soglasno izključili iz semenišča, ker je v članku »Klerikalna reakcija" odobraval zadnjo židovsko časnikarsko gonjo na Dunaju. Izključili so tudi »Hrvaško Pravo". — Odbor »Dioničke tiskare" je odpustil dosedanje urednike »Obzora" Pasarica, dr. Hei-merla in Križmana
—	Mlekarski kurz. Meseca marca se bo vršil v gospodinjski šoli kranjske kmetijske družbe v Marijanišču tridnevni mlekarski kurz.
—	Umrl je na Planini nad Jesenicami Pavel Razingar, po domače K o -p i š a r , zlasti turistom na Golico občeznani gostilničar, po kratki bolezni dne 15. jan. Priporočamo ga vsem prijateljem in znancem v blag spomin!
—	Češka opera iz Brna bo gostovala v Spl etu.
—	Organizacija mlekarjev.
Mlekarji so imeli v nedeljo shod v Skofji Loki, kjer so se dogovarjali o ustanovitvi stanovske organizacije. Želimo jim veliko sreče!
—	Krasen meteor. V noči od 12 na 13. t. m. ob 1. uri 38 minut zjutraj so videli z dunajske zvezdarne prekrasen meteor, ki je približno v petih časovnih sekundah napravil 60 stopinj dolgo pot na nebesu ter je pri 10. stopinji nad horizontom hipoma ugasnil. Meteor je naredil vtis, kakor da bi bil njegov dozdevni premer skoro enak luninemu, zasvetil je v tako intenzivni beli luči, da je vid jemalo ter pustil za seboj kratek rdečkast rep. Ravnateljstvo c. kr. zvezdarne na Dunaju prosi vse opazovalce iz kronovin, ki bi bili utegnili videti ta meteor, naj ji sporoče, kje na nebu je meteor zasvetil in kje ugasnil.
—	Odposlanstva v Rim. Zadr-ski »Nar. List" piše, da so povodom pro-glašenja blaženim Marka Križevč.nina odpotovala v Rim tudi razna odposlanstva iz dalmatinskih škofij, splitsko škofijo bo zastopal posvečeni škof Palunko in ravnatelj semenišča kanonik pl. Ivaniševič.
Ljubljanske novice.
lj Shod „Slov. kat. delavskega društva". O političnem položaju je poročal d r. L a m p e. Ob sklepu je popisoval delavske razmere v premogokopih ob Ruhri, kjer sedaj stavka toliko delavstva. Cehi, Poljaki, Slovaki, Hrvatje in Slovenci so tam v veliki množini. Nemško delavstvo je organizirano v strokovnih zvezah in ima ves boljši zaslužek. Slovani so pa raja, ki dela najtežje delo za najslabšo plačo. To je vzrok sedanji stavki, v kateri je mnogo naših rojakov. Ali bodo zmagali ali ne, je seveda vprašanje, ki je odvisno le od tega, ali imajo že dovolj strokovne organizacije ali ne. Da se zboljšajo naše delavske razmere doma in na tujem, je torej vedno in vedno treba naglašati, da mora naše delavstvo dobiti izobrazbe in organizacije. V tem je moč in rešitev! — Tovariš Moškercje opisoval manifestacijo dunajskih katoličanov proti pisarjenju nem-škonacionalnih časopisov,-ki so žalili presv. Evharistijo. Naglašal je, da bi tudi mani-festačni shod ljubljanskih katoličanov prav nič ne škodoval zaradi podlega pisarjenja našega slov. proti katoliškega časopisja Opisoval je nadalje stavko mizarjev na Dunaju, kjer stavkajo vsi mizarji, dasi so organizirani v soc. dem. in krščanskih strokovnih
zvezah. Končno je naznani), da so se vložila pravila društva »Abstinent« v Ljubljani, in pozval navzoče, naj premišljuje važnost abstinence za delavski stan ter naj, ko se bo vršil ustanovni shod, v mnogem številu dajo slovo alkoholu, ki je največji sovražnik delavskega stanu Tovariš K a r 1 i č je vele-zanimivo iz lastne izkušnje opisoval razmere v rudnikih ob Ruhri, kjer je sedaj stavka. Rekel je, da je sam delal v ondotnih rudnikih in so svojčas podjetniki sami nagovarjali delavce k stavki, ker so imeli velike zalege premoga. Žal, da slovanski delavci v rudnikih ob Ruhri niso organizirani in bodo zato težko zmagali.
lj Kolenc pomiloščen. Anton Kolenc, ki je bil radi roparskega umora pri Črnučah pred ljubljanskimi porotniki obsojen na vešala, je pomiloščen na 201etno ječo.
lj S kladivom mu razbil čre-pinjo. Včeraj sta se pri Žabkarju stepla dva pomočnika. Bricelj Anton je s kladivom udaril po glavi Franca Zdešarja ter mu razbil črepinjo. Zdešar se je še-le danes nekoliko zavedel. Včeraj je bil operiran.
lj Raztopljeno železo v obraz. V Tonmesovi tovarni je raztop-jeno železo bruhnilo v obraz in v oči, Antonu Juvančiču, ki je težko poškodovan.
lj 1000 voženj je imel rešilni voz, odkar ga oskrbuje gasilno društvo, do dne 10 t m Gasilno društvo hvalevredno vrši reševalno službo že dve leti.
lj Božjast je vrgla danes zjutraj ob 9. uri na frančiškanskem mostu Antonijo Jagrovo.
lj Dobrega vajenca je imel pekovski mojster Jos p Okorn na Tržaški cesti št. 4. Vajenec Fran Jenču si je znal pridobiti pri svojem mojstru tako zaupanje, da je raznašal okrog žemlje ter pri tem pobiral tudi denar. Dne 15. t mes. je vajenec zopet nesel rajnim strankam žemlje, toda ni se več vrnil. Žemlje so bile vredne 9 40 K. Poleg tega mu je vajenec odnesel tudi dve vreči, vredni 80 h.
lj Usnjarska tovarna gospoda Malijeva odpušča delavce. Kakor se govori, namera g. Mali svojo usnjarsko tovarno opustiti.
lj Umrli so: Vdova dvornega svet. gospa Ema p 1. Schoeppl S o n n -w a 1 d e n , mati gosp. dr. Schoeppla — Fran Barle, delavec, 66 let, Velike čolnarske ulice.r— Josip M e 1 i k , posestnik, 81 let, Črna vas. — Klementina J a k š e gostija, 66 let, Japljeve ulice. — Neža Hafner, poštnega sluge vdovji, 79 let, Gradišče 6. - V b o 1 n i c i : M a -tevž Cerar. zidar. — Josip Arh, premogar, 24 let. — Elizabeta Smreka r , gostija, 79 let. — Mihael Alič, gostač, 59 let.
lj Drugi planinski ples. »Slov. plan društvo v Ljubljani" priredi letos zopet svoj planinski ples, in sicer v »Narodnem domu" v Ljubljani dne 1 febr. Skrbne priprave za ta ples so se že pričele in svedočijo, da bode drugi planinski ples dosegel isti sijaj, kot prvi pred dvema letoma Priredi se kot ples ob triglavskem ledeniku Sokolova dvorana v »Narodnem domu" bode temu primerno prirejena in okinčana. Prijatelji neprisiljene zabave, ne zamudite obiskati te plesne veselice!
Ji Dobra prijatelja in prijateljica. Delavec Jakob Jerin, stanujoč na Karlovski cesti št. 31, se ga je bil dne 10. t. m. malo preveč navlekel. Ker si je Jerin mislil, da ne bode mogel priti sam domov, je naprosil svojega »prijatelja", naj ga sprejme. »Prijatelj" ga je res spremil domov, za plačilo si je potoma prisvojil Je-rinovo srebrno anker uro z debelo oklopno verižico, ki je imela za obesek dva tolarja in velik srebrn ključ, vredna 54 kron. Tudi Ivana Labodo je dne 15. t. m. obiskal neki prijatelj, ki je pa porabil priliko in ukradel Labodi iz zaklenjene miznice 30 kron denarja in se »poslovil". Marija Baloh-ova je pa sinoči prenočevala z neko prijateljico v Kolodvorskih ulicah. Prijateljica je bila Balohovi tako »prijazna", da ji je ukradla 10 kron denarja in nekaj obleke, ter se potem odpeljala.
lj Tatvina v Port Arturju. Včeraj popoldne je prišla neka mlada dekla v Kolodvorske ulice v »Port Artur". Tam se je najedla in napila, za slovo je pa ukradla natakarici Mariji Fajdigovi na vratih visečo pelerino. Gostilničar je pa mlado dekle zasačil pozneje v neki gostilni in ji odvzel pelerino.
lj Abolicionizem. Z ozirom na sobotno notico pod gornjim naslovom smo na-prošeni pojasniti, da dotični »varuh" n i mestni uradnik g. Ivan Kališ, ampak neki drugi Kališ.
lj Na južnem kolodvoru je bil včeraj aretovan Anton Sedmak, delavec iz postojnskega okraja, ker je izvabljal ljudi v Ameriko Aretovan je bil tudi hlapec Josip Dornik iz krškega okraja, ker jo je hotel popihati v Ameriko, ne da bi bil prej zadostil vojaški dolžnosti.
lj Nesreča. Včeraj so pripeljali iz Zidanega mosta nekega Jerneja Kamnika,
kojemu je v tovarni za olje zlomilo desno rak* in desno nogo V balnico so ga pre peljali z rešilnim vozom
lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 100 Hrvatov in 40 Kranjcev. Iz Amerike pa je prišlo 70 Hrvatov in 30 Kranjcev.
lj Ljubljanica zamrznjena. Ob Krakovskem nasipu je Ljubljanica na nekem mestu zamrznjena približno tri metre od kraja. — Gradašica je zamrznjena od jeza dalje.
lj G. Rasberger, restavrater, nam poroča, da se ne preseli.
Razne stvari.
Najnovejše.
Dobrotnik učiteljev. V Budimpešti je umrl Ignacij pl. Wechselmann, ki je zapustil dva milijona kron za učiteljske dobrodelne zavode. — Splošna stavka mizarskih pomočnikov se bo baje pričela v Budimpešti. — Kolera. V okraju Vjatka na Ruskem je v zadnjem času 340 oseb umrlo vsled sibirske kuge. — T u d i p r i severnočeških rudnikih pripravljajo rudarji stavko. — Velika eksplozija se je dogodila v Debrecinu v mestni tovarni za plin. Ventilacijski oddelek je zletel v zrak. Po celem mestu je plin ugasnil. Tovarna je pogorela. — Obolel je drž. poslanec P e r g e 11 ter se mora podati na jug. — Mater je s sekiro umoril 221etni Avgust Pehoux v Parizu. Nat® je šel k stražniku ter mu mirno naznanil, kaj je storil. Menda je morilec blazen. — 96.000 kron za en klin ček. Angleški listi poročajo iz New-Yorka: 4000 funtov je izplačal v New Yorku milijonar Pierson za novo vrsto klinčkov, katerih cvetje je belo ko sneg, le tupatam imajo lahne rudeče pege.
Izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča.
Otrok utonil. Delavčeva žena Frančiška Kapelar v Landolu je pustila svojega triletnega otroka doma brez nadzorstva. Otrok je v luži utonil. Sedišče je mater obsodilo na tri dni ostrega zapora. — Financarv nevarnosti. Sodišče je obsodilo Vodičane Toneta Majdiča na štiri mesece težke ječe, Rovšeka na deset tednov, Tineta Vehovca in Rahneta vsakega na dva meseca težke ječe in Janeza Vehovca na en mesec zapora, ker so grozili finančnemu stražniku, da ga bodo ubili, ter se mu žugali s koli in kamenjem. — Nepoštena natakarica. Marija Kalander iz Trbovelj na Štajerskem je bila zaradi tatvine na škodo Romane Janež v Mokrem logu na dva meseca težke ječe obsojena. — Kamen skozi okno je vrgel sedlarski pomočnik Janez Rezek. Sel je v družbi drugih fantov iz neke krčme domu v Selce. Obtoženi je bil obsajen na šest tednov težke ječe. — V cerkvi kadil. Janez Serok, posestnikov sin v Srednji vasi, je v farni cerkvi med sveto mašo kadil cigareto. Zagovarjal se je, da je to zaraditega storil, ker ga je zeb bolel. Serok je bil obsojen na deset dni zapora.— Opečeni otrok. Frančiška Rejc, po-sestnica na Križni gori, je pustila svojega triletnega sinčka samega v kuhinji, medtem ko je šla v bližnjo gostilno tujo živino odganjati. V njeni odsotnosti se je pa otrak tako opekel, da je tekom treh tednov po groznih mukah umrl. Sodišče je obsodilo mater na pet dni, očeta Janeza Rejca pa na tri dni zapora.
Telefonska In brzojavna poročila.
Pulj, 17. jan. Na včerajšnjih občinskih volitvah v tretjem razredu so dobili hrvaški kandidatje 67, socialisti 67 in kandidatje italijanske stranke 88 glasov. Danes se volitve nadaljujejo.
Dunaj, 17. januarja. Včeraj so imeli ustavoverni člani gosposke zbornice posvetovanje o predlogu kneza Schonburga glede spremembe poslovnika za drž. zbor. Elaborat, ki bo obstajal iz dveh točk, se v kratkem predloži. Vladnim predlogom se bo dalo prvenstvo.
Dunaj, 17. jan. (Kor. ur.) Na severni železnici Brno-Dunaj je danes ponoči vsled počenega žel. tira skočil vlak s tira. Tri osebe so težko, 17 oseb je lahko ranjenih.
Dunaj, 17. jan. K nesreči na progi Dunaj - Brno se še poroča, da je železniški tir počil vsled silnega mraza. 6 oseb je težko, 7 lahko poškodovanih. En voz se je prevrnil preko 7 metrov visokega nasipa.
Pariz, 17. januarja. Ministrska kriza traja še. Še vedno se v prvi vrsti imenuje Ruvierja za Combovega naslednika.
Dortmund, 17. jan. Doslej stavka nad 100.000 rudarjev. — To število se podvoji.
Benetke, 17. jan. Stavka delavcev r luki je končana.
London, 17. jan. Marconi se je poročil z neko princezinjo.
Rim, 17. jan. Kardinal Rampolla je obolel na influenci.
Peterburg, 17. jan. Govori se, da se general Steselj, potem ko se predstavi v Peterburgu, poda v San Remo.
Peterburg, 17. jan. Včeraj je pričelo stavkati 12 000 delavcev v Putolovi tovarni.
Peterburg, 17. jan. Sem je došel češki izumitelj Rajmund Kovar, ki je ponudil ruskemu vojnemu ministrstvu na prodaj model zrakoplova, ki ga je mogoče voditi. Srečni izumitelj zahteva za svoj model le 50.000 rubljev. Ministrstvo je oddalo model v presojo strokovni komisiji.
Weimar, 17. jan. (Kor. ur.) Velika vojvodinja Karolina je umrla.
Rim, 17. januarja. Od vseh strani prihajajo poročila o velikem snegu po Italiji. Iz Barija javljajo, da tam neprestano sneži, na ulicah je toliko snega, da je moral tramvaj ustaviti svoj promet. V bližnjih krajih provincije Lecce je zapal sneg meter na visoko. Tudi iz severne Italije prihajajo poročila, da je zamedlo tam mnogo snega.
London, 17. jan. V Filadelfiji aretirani anarhist je priznal, da je izvršil atentat na spomenik Friderika Velikega. Dejal je, da je lani tudi spravil dinamit na neki parnik, da bi parnik zletel v zrak. Mož je baje blazen, ker vedno pred izvršitvijo svojega dejanja svari policijo.
London, 17 jan. Kozaki so hoteli uničiti japonska skladišča v Inkovu in so prodrli z 10 topovi tja ter kraj bombardirali. Japonci so dobili pomoč in napad odbili. Kakih 50 kazakov je mrtvih Reka Ljao je zamrznjena in kazaki hodijo čez njo. Kitajci se pritožujejo, da so kazaki na nevtralnem ozemlju, in se boje, da se zdaj tudi Japonci polaste železnice tostran velikega zidu.
Dunajska borza
dne 16. prosinca.
Skupna 4% konv renta, maj-nov. Skupna 4% konv. renta, jan.—julij Skupna 4-2% pap. renta, feb,—avg. Skupna 4-2% sreb. renta, april- okt. Avstrijska zlata renta . , . . . Avstrijska kronska renta 4% . . Avstrijska in vest. renta 31/,°/0 . .
Ogrska zlata renta 4°/0.....
Ogrska kronska renta 4% . . . Ogrska invest. renta 3'/i°/o . • , Delnice avstro - ogrske banke . .
Kreditne delnice.......
London vista........
Nemški drž, bankovci za 100 mark
20 mark . . . . ......
20 frankov.........
Italijanski bankovci......
Cekini........
100 25 100-25 100-50 100-50 119-60 100-30 91-75 118-75 98-75 89-95 16 34 680-75 240 05 117-47'/» 23-48 19-09 95-40 U 33
Zahvala.
Povodom bolezni in smrti našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, tasta, brata, strijca in svaka gospoda
Frana Ksau. Finca
deželnega, okrožnega in sodnega zdravnika, zdravnika c. kr. tobačne tovarne v pokoju, meščana ljubljanskega i. t. d.
izrekamo vsem, ki so nas tolažili v bolesti polnih dneh in pokojniku v tolikem številu izkazali zadnjo čast, najtoplejšo zahvalo.
Posebe se še naiskrenejše zahvaljujemo preblagorodnim gospodom: predsedniku deželnega sodišča A. Le-vičniku, podpredsedniku I. Pajku s svetniki in uradniki c. kr. deželnega sodišča, županu 1. Hribarju z občinskimi svetniki in magistratnimi uradniki, gospodom zdravnikom, načelniku gasilnega društva gospodu Striclju z vsemi ognjegasci in rešilno družbo, telovad. društvu „Sokol", pevskemu društvu .Slavec«, za ginljivo petje, »Čitalnici" v Šiški, mestni društveni godbi ter vsem plemenitim darovalcem krasnih vencev.	103
Ljubljana, 17. jan. 1905.
Rodbini Fine in Pire,
Zahvala.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ob prerani smrti našega predragega soproga, oziroma očeta, starega očeta, tasta, svaka in strica gospoda
Frana Trtnika
dežel, blagajnika, posestnika, načelnika močvirskega odbora itd. itd.
kakor tudi za darovane krasne vence ter mnogobrojno spremstvo k posled-nemu počitku najtopleje zahvaljujemo vse sorodnike, prijatelje in znance. Dolžnost nam je zahvaliti visoki deželni odbor, si. mestni zastop, odbor mestne hranilnice, močvirski odbor kakor tudi vse gospode in tovariše rajnika.
Iskrena zahvala deputaciji .Ljubljanskega sokola" in gg. pevcem slavnega društva .Glasbena Matica" za ganljivi žalostinski pred hišo žalosti in v cerkvi.
Če kdo naših cenjenih prijateljev in znancev pomotoma ni prejel obvestila o smrti, naj nam blagohotno oprosti.	iq2
rjovske prostore s sfelažami za trjoulno Z mešanim blagom vzamem tako] za več let v najem.
Orosinu Fugina, trgovec, Domžale.
98 3—1
Tržna |poročila
od dne 16. januvarja 1905.
Budimpešta. Pšenica za april 1962 do 19-62; rž za april 15-38 do 15 39; oveszaaoril 14-08 do 14-10; koruza za maj 14 90 do 14 92.
Pšenica: ponudbo srednje; povpraševanje omejeno vzdrž. Prodaja 12.000 met. stot., za nekoliko st., zvižanja. Druga žita vzdržano. Vreme : zmrzlo lepo.
ICDCD
Mlada gospodična
Iz dobre hise, vešča slov. in nemškega jezika
se sprejme
v trgovino. Prednost imajo že prej službujoče. Kje, pove upravništvo tega lista. 57 3—3 l
Kovačnica
s potrebno kovaško opravo in prijetnim stanovanjem se da pod zelo ugodnimi pogoji spretnemu oženjenemu kovaču, kateri ima koncesijo za kovaški obrt takoj ali pa po dogovoru	69 6—3
000 v najem. 000
Ponudbe sprejema Karol Lenčc, posestnik in vin. trgovec na Laverci p. Ljublj,
ff^ Sprej
čenča
Sprejmem takoj
73 3-3
I

t*
od 14 let starega naprej, pod dobrimi pogoji za pekovsko obrt. — Josip
Možina, pekovski mojster v Kamniku, Velika ulica št. 4, Kranjsko.
I
j
Mednarodna panorama.
Le do četrtka, 19. t. m. ostane razstavljeno.
Krasno potovanje
99 1-1	po
Ameriki, Kaliforniji.
Naj nihče ne pozabi si ogledati to naravno lepoto.
Severna Amerika in Kalifornija sta razdeljeni na deset raznih serij. Vsak teden druge dežele. V vseh državah, kjer so panorame, so te razstave zelo priljubljene. Na Dunaju so jih člani vladarske hiše opetovano odlikovali s svojim obiskom: v
Draždanih sta jih saški Veličanstvi ogledali z največjim zanimanjem. Prav posebno so tudi odlična šolska vodstva pripoznala veliko naobrazovalno vrednost razstav in so vspodbujala učence vseh razredov, naj zahajajo vanje. Tudi časnikarstvo se je kar najprijazneje zavzelo za razstave; nad 200O časniških poročil polnih hvale, izpričeval in pri-znanic svedoči o njih izvrstnosti in bogastvu. „Nordd. Zeitung" pravi n. pr. med drugim : „ Malokomu je usojeno, da vidi v istini veličastnost prirode od samotnega pragozdnega drevesa do Prebiških vrat, ki so nam bližja, najbolj sloveča mesta in stavbe vseh časov — tiste spomenike človeštva, ki govore ljudem. Tistim, ki ne more prijeti za potno palico, je v tej panorami dovolj nadomestila, zlasti tudi vsem onim, ki so potovali in hočejo lepote, ki so jih videli, zopet videti v najvišji prirodnosti itd.
za podgane, dihurje krte, miši itd.
patentirani najnovejši amerikanski sistem
prodaja in razpošilja trgovina 2088 26—12
STREL v Mokronogu, Dolenjsko.
Presenečeni uspeh lova se garantira. Cene jako nizke.
Ma«NM specialltcto belih kril, belih svilnatih ela-
Klesnn- n"! In bluz iz sukna. kakor tudi salonskih k iMiiH oblek, sukenj In frakov le v 00000
Angleškem jklodiiču oblek.
0. Bernatouic. LjnMIono.
72 3—
M
-mu
O. lcr. ^pp: pri v.
tovarne za platneno, namizno in damastno blago
NORBERT LANGER & SINOVI
v
Sternberk, Oskau, D-Liebau in Hronov n.|M.
Zaloga pri
AnfOllU SarCU v Ljubljani
—— Sv. petra cesta štev. 8 —— specialna trgovina z opremami za neveste.
Vsi izdelki se prodajajo po tistih cenah, kakor v tovarni sami.
809 52—33