Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 30. V LJITPT..tavt torek, 7. februarja 1028. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Neodvlssn političen list UREDNIŠTVO: j SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. CrRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 8. TELEFON ŠTEV. 2852. Posamezna številka Din P— LETO V. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev, 13.633, Najprej dokaz! Nedeljska »Piager Presse« je objavila pismo velikega norveškega pisatelja Bjorusona, ki ga je pisal ta leta 1907 ob priliki neke konference za mir. Na tej konferenci je namreč imel zastopati Ma-djarsko grof Appony,tedanji madjarski prosvetni minister. Ravno tedaj pa je vodil veliki skandinavski svobodomislec veliko borbo proti raznarodovanju, ki ga je organizirala in vodila madjarska vlada. Zato pravi Bjornson v svojem pismu, da odločno protestira proti udeležbi grofa Apponyja na mirovni konferenci, ker te konference se smejo udeležiti samo delegati, ki se doma bore za sporazum med narodi, ki so torej dokazali, da so sami v resnici pristaši ideje miru. Da je bilo stališče Bjomsona pravilno in možato, je evidentno. Kajti kako naj zastopa kako idejo tisti, ki jo doma tepta z nogami. In vendar je pri nas tudi to mogoče. Z veliko reklamo se govori pri nas o neki združeni demokraciji, ki naj ustvari nebesa v Jugoslaviji, s tem da etablira vlado najčistejše demokracije. In da bi vsa ta reklama tem bolj učinkovala, govore reprezentanti te demokracije proti Glavnjači«, proti policijskemu terorju, za odpravo cesarskih patentov in slično. Če pa pogledamo vso to pisano družbo, ki se danes imenuje združena demokracija malo pobližje pa vidimo, da jo sestavljajo skoro samo ljudje, ki so svoje dni demokracijo najtežje preganjali. Ali je mar bila »Glavnjača« bolj kulturna tedaj, ko je bil g. Pribičevič policijski minister? Ali mar tedaj nismo imeli tega »evropskega škandala« tako lepo zastraženega ko danes? In cesarski patenti! Ali so bili mar ob veljavo, ko je bil Radič minister in ko je bil Nastas Petrovič policijski minister, Ljuba Davidovič pa šef vlade? Pa seveda, cesarski patenti imajo to posebnost, da morejo biti neprijetni samo za tistega, ki ni v vladi, dočim tistemu, ki je na vladi celo koristijo. Zato pa so tudi ostali v veljavi ravno tako pod najbolj čisto jugoslovansko vlado, ko pod vlado, v kateri so bili manj centralistični ministri. In zato bodo ostali v veljavi še tako dolgo, dokler ne pridejo na vlado pravi demokrati, ki se bodo za pomoč po avstrijskih cesarskih patentih lepo zahvalili. Težko vprašnje pa je, kdaj dobimo v jugoslaviji vlado pravih demokratov. Da bi mogla tako vlado dati »združena demokracija«, more misliti samo totalen političen naivnež. Saj je ravno danes edini up famozne demokracije, da pridobi za sebe pašičevce. To je tiste paši-čevce, ki so bili obenem z g. Pribiče-vičem steber one slavne PP-vlade, pod katero je demokracija zlasti krepko občutila bič reakcije. Ti ljudje pa naj nakrat instalirajo v Jugoslaviji pravo demokracijo! Kdor misli samo na to, kako bi pobijal klerikalnega lintverna, ta morebiti še lahko veruje v kak čudež. Mi pa mislimo, da je mnogo bolj pravilno mnenje velikega norveškega pesnika. Kdor ni s svojim javnim delom dokazal da je demokrat, ta nima pravice zastopati demokracije, takemu človeku ni mogoče verjeti. Kajti ta čloyek je imel priliko, da demokratična načela izvaja, a ni tega storil, ker bi bilo to v nasprotju z njegovimi strankarskimi interesi. To se pravi, temu človeku je bilo strankarstvo več, ko pa demokracija in kakor se je to zgodilo enkrat, tako se bo zgodilo tudi drugič. Tako govori od partizanstva nepokvarjena pamet. Zato pa tudi vsa ta reklama »združene demokracije« ni prav nobena demokracija, temveč sanio ponesrečen poskus Davčni zakon ti Beograd, 7. febr. Včeraj popoldne ob pol 5. se je nadaljevala seja narodne skupščine. Na dnevnem redu je bilo nadaljevanje podrobne razprave o davčnem zakonu. Galerije so bile polne občinstva, ker so v političnih krogih pričakovali, da bo na tej seji odglasovan davčni zakon, s čimer bi v skupščini in v -p Mitičnem življenju nastopili odločilni dogodki. Tudi poslanci so v velikem številu prišli na sejo. Prvi je govoril zemljoradnik Voja Lazič in najostreje kritiziral posamezne člene novega davčnega zakona. Dejal je, da ta zakon pomeni za kmeta davčno preobremenitev. Povdarjal je razliko med kmeti in bogatimi hišnimi posestniki. Zahteval je enakost za vsa poslopja talko glede davkov kot glede davčnih stopenj. Za njim je govoril dr. Gregor Žerjav, ki je v svojem dolgem govoru grajal, da se skupščina izogiblje podrobni razpravi o pričujočem zakonskem predlogu, ki bi bila neobhodno potrebna. Glede dohodnine je dejal, da je žalostno, da se je kompromitirala v tistih krajih, kjer je bila uvedena. Ugotavljal je, da se predmetni davki ne morejo odmerjati progresivno. Kjerkoli so to poskušali, so prišli do prepričanja, da je to nemogoče. Glede dopolnilnega davka pravi, Konference ii Beograd, 7. febr. Pri radikalih so se včeraj popoldne vršili razgovori med posameznimi skupinami. Miša Trifunovič je imel proti večeru daljšo konferenco z Veljo Vukičevičem. Vukičeviča je poselil tudi Aca Stanojevič. Ta, druga, konferenca med predsednikom vlade in Aco Stanojevičem, prvim podpredsednikom glavnega odbora radikalne stranke, je trajala celo uro. Izgleda, da tudi na tej konferenci nista mogla priti do sporazuma glede raznih vprašanj, za katera se že dolgo časa išče rešitev. Po seji narodne skupščine je imel Velja Vukiče-vič v ministrski sobi narodne skupščine daljšo konfernco z notranjim ministrom Čedo Radovičem. Trde, da sta na tej konferenci govorila o raznih ukazih, ki bi jih bilo treba izdati in ki se nanašajo MARKOVIČEVA MISIJA SE PONESREČILA. Beograd, 7. febr. Po vesteh iz Pariza je naš finančni minister dr. Markovič odpotoval v Beograd. Politični krogi Markovičevega povratka niso tako hitro pričakovali. Mislijo, da je njegova vrnitev v zvezi z otvoritvijo krize. — Trdi se dalje, da misija dr. Markoviča v inozemstvu, kjer naj bi bil najel veliko zunanje posojilo, ni uspela. KDAJ SE SESTANE MALA ANTANTA SE NI DOLOČENO. Bkarešta, 7. febr. Nasproti vestem v dunajskih listih zatrjujejo v romunskem zunanjem minstrstvu, da še vedno ni določen dan za konferenco Male antan- pod lepim imenom siriti nelepo stvar, katere pravilno ime je: združeno strankarstvo. Da je teinu tako, dokazuje vsa naša novejša politična zgodovina, kar so spoznali pravi demokrati tudi na lastni koži. Opozicionalni blok, seljaška demokracija, združena demokracija in še cela vrsta drugih preimenovanj vse ne bobnič pomagalo, ker dejanja so močnejša od besed. Zato najprej dokaz, da ste demokrati, šele potem more kdo smatrati vaše besede kot resne! danes sprejet da ni v duhu ustave, ‘kar si je treba zapomniti. Po novem zakonu se bo plačevala več ko dvakratna sedanja zemlja-rina. Zadosti bi bila osnovna stopnja od največ 6%. — H koncu je dr. Žerjav govoril o vseh davčnih oblikah in nazadnje je dejal, da ves ta zakon ni dosti vreden. (Nas veseli, da je celo dr. Žerjav spoznal, kako napačen je bil nastop SDS proti dohodnini. Op. ured.) Za Žerjavom je govoril Pavle Radie o razmerah, ki vladajo pri obdačenju in pri izterjevanju davkov v Beogradu. Potrebno bi bilo, pravi, da se za to določi posebna parlamentarna anketa. Zemljiški davek bo odvisen od tega, kako bo komisija določila čisti katastralni donos. Če je vladi res do tega, da se davki izenačijo, potem mora sprejeti naš predlog in vrniti ta zakonski načrt odboru, da ga spopolni in spremeni. Pavle Radič je na koncu svojega govora stavil formalen predlog, da se zakonski načrt vrne odboru v »popolnitev. Vladna večina je ta predlog odklonila. — Ker je bilo že pozno zvečer, se je seja prekinila. Prihodnja seja je bila napovedana za danes dopoldne, ko se bo nadalje%Tala razprava o proračunu. Šele danes popoldne naj bi se končno sprejel davčni zaikon. kombinacije. na notranje ministrstvo. Na konferenci so se sprožila tudi razna politična vprašanja, ki so se morala obravnavati še pred vladno krizo. — Po konferenci se je Vukičevič odpeljal domov. Beograd, 7. febr. Včeraj se niso razvili nobeni posebni politični dogodki, to pa enostavno zaradi tega, ker se vsa politična vprašanja spravljajo v odvisnost od sprejetja davčnega zakona. Vlada je že pred nekaj dnevi sklenila, da takoj po sprejetju davčnega zakona poda ostavko in da s tem priliko za normalen razplet političnih dogodkov. Ta sklep je bil sprejet za slučaj, ako demokratski poslanski klub ne najde nobenega drugega izhoda, ki bi omogočil Voji Marinkoviču in njegovim tovarišem, da ostanejo še naprej v vladi. te; o tem da se celo dosedaj niso niti vodil razgovori med vladami držav Male antante. Dan konference Male antante se bo določil po povratku Titulesca v Bukarešto. DAVEK NA »KIBICE« STOPIL NA ČEŠKEM V VELJAVO. Praga, 7. febr. 1. februarja je stopil v veljavo davek na zaplečnike (kiibice) in sicer pri kvartanju, biljardiranju in keglanju. Davek znaša za 6 ur 2 češki kroni. Po preteku 6 ur se mora davek obnoviti: plača se 50 vinarjev za vsake nadaljnje 3 ure. To velja, če igrajo v navadnih prostorih kavarn in gostiln. Če pa igrajo v posebnih igralnicah je pristojbina dvakrat tolika. TRI PETROLEJSKE LADJE SE POTOPILE. Budimpešta, 7. febr. Včeraj popoldne so nedaleč od Ganzove ladjedelnice eksplodirale tri petrolejske ladje in se začele potapljati. Poklicani so bili gasilci, toda pomoč je prišla prekasno. Vzrok eksplozije se ni dal dognati. ANGLEŠKA KRALJICA ZBOLELA, London, 7. febr. Službeno javljajo, da je angleška kraljica zbolela 'in da se ni mogla udeležiti slavnostne otvoritve parlamenta. Marinkovič ostine zunanji minister. Beograd, 7. febr. Rumunski poslanik Emandi je posetil našega zunanjega ministra in mu naznanil, da namerava ru-munstki zunanji minister Titulescu o priliki svojega povratka iz inozemstva v Bukarešto priti v Beograd. Emandi je šel k dr. Marinkoviču, da poizve pri njem, kdaj bi bil najpripravnejši trenutek. da se sestaneta s Titulescem. Ker je vlada vprav sedaj pred krizo, se ni mogel določiti dan za sestanek obeh zunanjih ministrov. Kakor pa zatrjujejo v ministrstvu, pride do sestanka do konca tega meseca. Po vsem se zdi, da se Marinkovič nadeja, da bo tudi po krizi, ki bo nastala, ostal še zunanji minister. PREDSEDNIK PORTUGALSKE REPUBLIKE - UMORJEN? Pariš, 7. febr. Po brezžičnih vesteh iz Madrida je bil v Lissaboni — kar pa še ni potrjeno — včeraj dopoldne ob 10. uri umorjen portugalski predsednik republike general Carmona. Hkrati je izbruhnila revolucija. NASPROTUJOČE SI VESTI O DOGODKIH V ŠPANIJI Pariš, 7. febr. Vesti o dogodkih v Barceloni so popolnoma protislovne. Službeno javljajo iz Madrida, da je v Barceloni popoln mir in Ga so pristaniški delavci že začeli delati. — Potniki pa, ki prihajajo iz Barcelone, trde, da je položaj zelo resen in da je prišlo do krvavih spopadov med vojaki in delavci. Vzrok nemirov je uvedba dohodninskega davka. RUSKI KMETJE PROTI NASELJEVANJU ŽIDOV. Varšava, 7. februarja. Iz Moskve javljajo, da je na Uralu in v Kubanskem okraju prišlo zaradi kolnizacije Židov do kmečkega upora. Kmetje so vse žide zapodili. -Posredovati je morala vojska. Vlada pa je morala navzlic temu odnehati kmetom, ker so kmetje zagrozili, da bodo zažgali in uničili zdravilišča na Krimu, če bi se naselili Židje v njihovem okraju. LICA PRIZNAL. Dunaj 7. febt. Preiskava proti atentatorju Lice-u je končana. Atentator je priznal, da je prišel na Dunaj z namenom, da umori Hasan bega Prištinca. Lice bo obtožen poskušenega umora. ' ■ — — » VAGON EKSPLODIRAL. Varšava. 7. febr. Na postaji Rzazsow je eksplodiral vagon blaga, ki je bil na poti iz Nemčije v Rusijo. Detonacija je bila strahovita. Ker je vagon popolnoma •/gorel, bo težko dognati, kaj je bilo v njem naloženega. Trde, da so bili to za-žigalci za granate. Na ta način bi bila to morebiti nova monošterska afera. BERLINSKI TURNIR. Berlin, 7. febr. Predsinočnjim se je začel jubilejni šahovski turnir z igro Švicarja Yonnerja in Bogoljubova. Partija se je končala s porazom Bogoljubova. Tartakower je potolkel Steinerja, Sfi-misch pa Schlagerja. Partija LOnhard — Koch se je končala remis, igra med Niemcovičem in Stolzem pa je bila prekinjena. Sinoči se je začelo drugo kolo. Helling je igral proti madjarskemu prvaku Steinerju ih ga po nekaj potezah premagal, Niemcovič je potolkel Kocha, igra med Tartakoverjem in Bogoljubovom se je končala remis, partija med Rettijem in Samischem pa je ostala nedovršena. Ljubljana proti oblasti. »STRANKARSKA ZAGRIZENOST SDS ' ROŽA INTERESE LJUBLJANSKIH OBRTNIKOV. V zadnjem času so čutili esdeesarski voditelji potrebo, da prično propagirati odcepitev mesta Ljubljane iz ljubljanske oblasti. Svojo nepremišljeno propagando utemeljujejo celo s tem, da je Ljuhljana kot slovenska prestolica ponižana, de ne bo ravno tako izločena iz oblasti, kakor Beograd in Zagreb. Ne bomo se spuščali v to, če je izločitev Zagreba iz oblasti v resnici dobrota za hrvaški narod, čeprav je ta zahteva vsled nerazsodne Radičeve politike v zagrebški oblasti zelo razumljiva. Tudi ne bomo naglasili, da se v tem mestu jasno kaže vsa breznačaj-nost lahkomišljene »seljačke demokracije,« temveč opozoriti hočemo le na nekatere posledice, ki imajo nujno zadeti s>lovenski narod, če bo po zaslugi esdeesarske kratkovidnosti in politične nesposobnosti doživel še boj med mestom in deželo. Predvsem je jasno, da bo politična moč slovenskega naroda še nadalje padla, če se bo drobljenje Slovenije na dve oblasti razširilo na tri oblasti. Če pa je ta argument za esdeesarje brez pomena, potem je to le dokaz, da so ostali prav isti centralisti kakor so bili in da še danes ne obstoji za nje slovenstvo. Za nas, ki vso slavno in neslavno SDS temeljito poznamo, ni nobenega dvoma, zakaj zahteva SDS izločitev Ljubljane iz oblasti. Če bi imeli SDS v oblastni skupščini večino, polam jim seveda niti na misel ne bi prišlo zahtevati izločitev Ljubljane iz oblasti. Toda v oblasti imajo večino ti preklicani klerikalci in zato so nakrat odkrili, da so interesi Ljubljane ogroženi, če je ona v ljubljanski oblasti. To pa kratkomato ni res in samo in strankarskega fanatizma čisto slep politik more trditi kaj takega. Kajti res je, da daje Ljub- ljana oblasti veliko, ali tudi dobiva od oblasti mnogo in ni težko preračunati, kdo bi imel večjo izgubo ali Ljubljana ali oblast, če bi se pričel med obema boj. V L ubljani je sedež skoraj vseh glavnih obrastnih uradov in ustanov. Nikjer ni zapisane, da morajo vse te ustanove in uradi biti v Ljubljani. Prav tako bi lahko prenesla oblast svoje urade v drug kraj, morda še zdravejši kraj. Kdo pa bo imel od tega izgubo, če ne ljubljanski -trgovec ali obrtnik. Znano pa je tudi, da misli ljubljanski ob-lasni odbor mnego zidati. Nikjer ni zapisa* no, da bi morali dobiti dela ravno ljubljanski obrtniki. Tudi na deželi so dobri obrtniki in če bi šel od SDS propagirani boj do skrajnosti, bi zopet plačali račun samo ljubljanski obrtniki. Vsa ta esdeesarska propaganda za izločitev Ljubljane iz oblasti ni zato nič drugega, ko priznanje, da SDS sploh ne upa, da bi kdajkoli dobila večino v ljubljanski oblasti. Kajti če bi imela le količkaj upanja, bi si pač rekla: le naj dela'o klerikalci, mi bomo pa želi, ko dobimo večino. Ali predobro ve SDS, da je vsa njena politika za slovenski narod nesprejemljiva in da zato ne more nikdar upati, da bi se izkopala iz svojega manjšinskega položaja med slovenskim narodom. In ker ne more upati na zmago, hoče vsaj nagajati in samo to je končni vzrok vsega esdeesarskega kričanja o potrebi izločitve Ljubljane iz oblasti. V tem nagajanm pa se vidi tudi vsa mi-zerna revščina esdeesarske polilike, ki je dvakrat bolj mizerna, ker delajo to politiko ljudje, ki se ponašajo, da so vso politično modrost zajeli s ta veliko žlico, pa so ujeli le nekaj šlagerjev in — konec Radičevega traka! H storila docent Zgodovina slovenskih narodov je prepolna dokazov, da izvira vsa tragika v n'ihovi prostosti iz nesloge vodilnih osebnosti’ Ta usodna slovnaska lastnost je povzročila tragedijo srednjeveške Rusije, pahnila (jo je v suižnjost Džingiskanovi i Mongolov; upropastila je veliko in mogočno kraljestvo poljsko, izročila Cehe in Slovence Nemcem, Hrvate Madžarom in Benečanom in Srbe in Bolgare Turkom. Šolska trditev, da so upropastili veliko srednjeveško srbsko carstvo ki je obsegalo skoro ves Balkan, Turki, je neresnična. Bitka na Kosovem je formeln0 sicer res končala s porazom srbskih čet, toda Turki so se tedaj umaknili nazaj v Azijo in celih deset let jih ni bilo več na Balkan. Dušanovega carstva ni upropastil turški meč, upropastili so ga njegovi lastni voditelji. V boju za moč in oblast niso poznali ne narodne solidarnosti, ne krščanske dolžnosti in ni jim bilo sveto niti najbližje krvno sorodstvo. Sin je umoril očeta, oče sina. brat brata in vse samo radi oblasti. Oni, ki so izgubili upanje, da bi prišla do prestola potom medsebojne moritve, so se mirne duše prodali Turkom, šli so k njim čez Bospor in Dardanele, prosili jih pomoči proti svojim bratom in jih pripeljali v svojo ubogo, razdvojeno in obubožano domovino. Če bi ne bilo srbskega plenienitaš-kega partizanstva, bi Turkov nikoli ne bilo v Evropi, srbsko carstvo bi bilo postalo vodilni kulturni in politični faktor v Evropi in Balkan bi danes zloglasnik kot večnih sporov in nevarnosti*za svetoivni mir, ampak središče 'in žarišče demoikraciije. Bog vedi, kako vse drugače bi se bila razvijala evropska in sploh svetovna zgodovina, da so bili srednjeveški Srbi složni. Usodno partizanstvo je povzročilo, da smo prišli Južni Slovani v nad pcltisočletno suženjstvo Turkov, Madžarov in Nemcev. V tem suženjstvu smo potem sanjali o svobodi in o združitvi, toda bič, ki je švigal po naših ple- čih nas je tepel še za same sanje. Le največje trpljenje nas je končno združilo in na razvalinah tuje moči in slave, ki se je nad pol-lisočletja hranila z našo krvjo in z našim znojem, je vstala nova južnoslovanska država, kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Deset pičlih let je preteklo od tistega zgodovinskega dne, ko je po vekovni sužnosti zasijalo nad nami novo solnce svobode. V teh desetih letih pa smo prišli zopet tja, kjer smo bil za časa Dušanove Srbije, razlika je le v tem, da se bore danes med seboj mesto plemičev politiki, poslanci in ministri. Strašen strankarski boj, ki se bije med našimi politki samo in izključno za oblast, za vlado in ki ne pozna več ne načel, ne programov in celo tudi ne več strankarske discipline, upropašča našo mlado svobodo. Ne upropašča jo danes sicer še kot politično celoto, upropašča pa jo gospodarsko, socijalno in kulturno. V borbi za oblast se že deset let nihče ne zmeni za to, da postajamo berači, da propadajo naše največje gospodarske dobrine, da umirajo južnozapadne pokrajine od lakote, da se dan za dnem množe legije brezposelnih, da narašča naša emigracija v katastrofalno izseljevanje, da je kmečki, delavski in srednji stan obubožan kakor nikdar na svetu in da se radi tega majejo tudi že stebri naše kulture in prosvete. Deset let po osvobojenju in zedinjenju se nahajamo zopet tam, kjer smo bili v srednjem veku pred izgubo svobode. Obubožamo in od neprestania volitev in političnih borb izmučeno prebivalstvo obupuje, naši politiki pa se bore dalje med seboj za — Dušanovo carstvo, za oblast, za vlado... Vlade pa se menjajo, stranke cepijo in drobe v brezumni kaos, rešitve pa ni od nikoder, še izgleda ni, da bi jo dočakali v slcori bodoSnosti. Slovansko prekletstvo zmaguje, razrašča se v divje orgije, pleše svoj krvavi kankau. Evropa gleda ta naš ipogrebni ples, en njen del nas pomiluje, drugi se nam smeje, tretji proži ob naših mejah, kakor so prežali neki--Č Turki ob meji srednjeveškega srbskega carstva. Vlogo Male Azije in poznejšo vlogo Di n ja pa igra danes Apeninski polotok s sv -,'iini okrog in okrog nas razvrščenimi vazal: in pomočniki. Treba je še samo, da se ppi.no naši današnji mogotci v boju za oblas: posluževati apeninske pomoči in zgodovina se ponovi do pičice. Kakor vsa dogajanja na zemlji, tako vodi tudi razvoj zgodovinskega dogajanja zakon večnega ponavljanja, neprestanega krogotečja, zato je zgodovina učiteljica, zato moramo biti mi njeni učenci! Mi drevimo v prepad in na tej usodni poti nas more obvarovati katastrofe samo roka, ki razbije današnjo situacijo, napravi konec usode,polni in pogubonosni partizanski politiki naših narodnih, voditeljev. Taka roka nam je potrebna in taka roka se ne sme strašiti n >bene operacije kajti samo energična^ operacija lahko ozdravi naš opasrio bolni državni organizem. Tako roko bomo pozdravili vsi Srbi, Hrvati in Slovenci pa naj ipride od koderkoli. >,aši partizanski hidri je treba streti glavo, ali pa bo šla naša bodeča pot še hitreje nasproti katastrofalni propasti. — Historia docet! —g.— Politične vesti. = Zopet odklonjen nujen predlog »združene demokracije«. Včerajšnja dopoldanska seja Narodne skupščine. Voditelja »združene demokracije«, g. Svetozar Pribičevič in St. Radič sta vložila nov nujen predlog, ki ima isli namen in isto tendenco, ko vsi prejšnji nujni predlogi. Z veliko besedo naj bo podan dokaz o takovestnem pojmovanju demokratično misli s strani obeh voditeljev, obenem pa naj bi kričeča beseda slajša1!a omahljivim davidovičevcem prestop v i združeno demokracijo«. Če pri tem trpi delo skupščine, to seveda gospodov ne briga. Glavno je, da sta oba v ospredju govorjenja v skupščini, ko že ne moreta biti v ospredju dela v vladi. Tako je imela včerajšnja skupščina zopet prijetno nalogo, da je morala odkloniti predlog obeh voditeljev »združene demokracije« in da je s tem znova dokazala, da je združena demokracija« še vedno samo združena manjšina. — -Takoj po otvoritvi seje in izvršenih formalnostih je bil prečitan nujen predlog g. Nastasa Petroviča, Stjepana Radiča, Svetozarja Pribičeviča in tovarišev, da se proračunska debata odgodi, dokler ne bo rešena kriza vlade. V predlogu se poudarja, da zahtevajo odgoditeV proračunske debate na podlagi 61. 61 in 68. skupščinskega poslovnika, vsled demisije petih ministrov ter na temelju čl 1. ustave, da je naša država ustavna in parlamentarna monarhija. Sedanja vlada pa da nima tako v sveji ustavi, ko tudi glede po-edinih ministrov ustvvnih predpogojev za proračunsko razpravo, še manj pa more zajamčiti sistematično in stalno izvrševanje proračuna in je zato predlog, da se proračunska razprava odgodi, utemeljen. Vsi ostali skupščini predloženi predlogi pa naj se rešujejo rednim potom. — Kot prvi je utemeljeval predlog opozieje rad. disident Na-stas Petrovič. Povsem graja postopanje vlade napram parlamentu. Ministri ne prihajajo na seje skupščine nit tedaj, kakdar se razpravlja o njih resornih proračunih. Sploh nimamo vlade, ki bi bila odgovorna parlamentu. Vlada gazi zakone in ustavo. Skupščina je dopustila, da ji je bil aktivni general postavljen za ministra, aktivni oficirji pa postajajo veliki župani in podajajo naravnost nemogoče izjave. Preko noči se imenuje nov minister, a skupščina o tem sploh nič ne izve. Ostro graja Petrovič tudi izjavo notranjega ministra, da ne more prevzeti odgovornosti za delovanje tajne policije. (Ali ta sploh more obstojati! Vpr. ured.) Vse to dokazuje, da nima Narodna skupščina več svojih pravic in zato je potrebno, da dobimo čim prej močno in avtoritativno vlado. — Na dolgo in na široko je zagovarjal opozici-onalni predlog za SDS posl. Vilder in za HSS posl. Drljevič. — Skupščina je prešla na to na glasovanje in odklonila nujen predlog »združene demokracije«. S tem pa je bila tudi meritorno ovržena utemeljenost pred- loga kajti vse deklamiranje o nevrednosti vlade nič ne pomaga, kadar se večina skupščine izreče za vlado, i redlog opozicije pa je jasno povedal, da pomeni nezaupnico vladi in ker je bila ta odklonjena, je jasno, da ni vzroka, da se ne bi mogla proračunska razprava nadaljevati. "e— t o glasovanju je prešla skupščina na dnevni red in je kot prvi govoril dr. Krajač. = Demokratski klub ni več nobena enota. Mod sejo Narodne skupščine je imel sejo demokratski klub o davčnem zakonu. Davido-vičevci so nastopili z zahtevo, da glasuje klub proti novemu davčnemu zakonu, ker prinaša novi zakon samo nova bremena. (To velja zlasti za srbijanske kraje. Op. ured.) Marinkovičevi pristaši pa so bili nasprotnega mnenja in zahtevali, da kiub glasuje za zakon, kakor je glasoval tudi v finančnem odboru. Ker ni bilo mogoče pregovoriti ene ali druge, da bi odstopili od svojega stališča, je bilo sklenjeno, da glasuje vsak poslanec po lastni prevdarnosti. Z drugimi besedami se to pravi, da bodo glasovali Davido-vičevci proii davčnemu zakonu, pristaši Marinkoviča ,pa za ver tako omogočili njegov sprejem. —KoiUerenia Male antante bo meseca marca. Med vladami držav Male antante je bil dosežen načelen sporazum, da se vrši prihodnja konfernca Male antante sredi marca v Bukarešti. Konferenca bo obravnavala mednarodno politično situacijo, kakor se je razvijala po konferenci v Jachymovem. Naj-brže bo govora tudi v monoštrski aferi. Po vsej verjetnosti boste zahtevale jugoslovanska in češkoslovaška vlada posebne garancije od Romunije, da vztraja na strani Male antante, ker je bilo stališče Titulesca v monoštrski aferi nezadovoljivo. Tudi se bo obravnavalo o gospodarskem sodelovanju držav Male antante. = Albanske politične metode. Pred kratkim je bil na Dunaju aretiran Albanec Li-ča, ki je hotel umoriti albanskega emigranta Hasana bega Prišlinaca, ki živi na Dunaju. Takoj je bilo jasno, da je bil umor 1 ri-šlina naročen od Ahmeda Zoge. To odkritje je bilo seveda za današnjo albansko vlado nad vse neugodno, ker zavraten umor v Evropi vendarle še ni priznan kot politično sredstvo. Z umorom Cena bega pa je bila albanska ^vlada, odnosno njen vrhovni šef Ahmed, že dovolj kompromitiran. Zato je skušal vtis odkritja oslabiti albanski dunajski konzul Saracci s tem, da je izjavil, da je hotel Liča umoriti njega. Saraccijeva namera pa se je popolnoma ponesrečila, ker se je izkazalo, da je bil Liča sicer pri konzulu, toda ne da ga umori, temveč da mu izreči legitimacijo, na kateri je bilo zapisano: Prosim Vas, da poveste nosilcu legitimacije, kakor sem Vam že pismeno sporočil naslov one znane osebe. — Jasno je, da ni ta znana oseba nihče drugi ko Hasan beg Prištinec, ki naj bi ga Liča usmrtil. To tudi jasno izhaja iz izjave Hasana bega, ki je izjavil, da Saracci pač ni nobena taka oseba, da bi ga bilo treba ubiti. Če bi ga pa emigranta ravno hoteli ubiti, a oni take metode odklanjajo, potem jim ne bi bilo treba naročati atentatorja iz Tirane, temveč bi to lahko vpravil kak albanski emigrant, ki živi na Dunaju. = Ljapčev ostane. Pred kratkim smo poročali, da so se pojavila v bolgarski vladni koaliciji težka nesoglasja in da skuša Can-kov vreči Liapčeva. Pred kratkim pa se je vršilo v Sofiji zasedanje glavnega odbora Demokratičnega zgovora, na katerem se je razpravljalo o teh nesoglasjih. Na zasedanju je podal glavni referat min. predsednik Ljapčev, ki je najprej govoril o stremljenju bolgarske vlade, da živi z vsemi svojimi sosedi v dobrih odnpšajih. Zato je bolgarska vlada za balkanski Locarno,' ki naj bi odpravil spore balkanskih narodov in dokazal njih dobro voljo za balkanski sporazium. Ta apel je bil zlasti naslovljen na Beograd, ki naj odpre svoje meje, ki so po znanem atentatu v Skopiju zaprte. Glavni dogodek kongresa pa je bil sporazum, ki je bil sklenjen med Ljapčevem, Cankovom in Burovom. S tem je bil razkol v vladni koaliciji preprečen in Ljapčev ostane. Ivan Hribar: 25 MOJI SPOMINI Od 1853. do 1910. leta. In če sem se po Zameckych schodech (grajskih stapnjicah) popel na HTadčane in se od ondot ozrl nazaj na stostolpno mesto polno starinskih stavb, če sem užival ob pogledu na mogočno Vltavo, ki srebrno-peno svoje vodovje ob lahnem šepetu mimo zelenih otokov vali v Labino objetje: kako se je moja duša napajala ob tej nepopisno krasni prirodni sliki, kateri je tvorna sila češkega naroda dodala še pirav posebne dražesti! Kadar mi je čas dopuščal, zahajal sem tudi skozi Konjsko itn Žitno brano (vrata) na Kraljevske Vinograde, veliko in prostrano polje, na katerem je stala arena »K ra vin« (kravji hlev). V tej areni blile so po leti gledališčne predstave, ki sem jih rad obisk a val. Bolj všeč mi je bil pa obširni razgled od nje čez celo Prago in vso okolico. A*ko se pa »Zlata niatička Praha« prikupi vsakemu že po svoji prirodni krasoti, stopnjuje se to še pri onih, ki so se seznanili z njeno zgodovino. Sam na sebi sem to poizkusil. Proučil sem jo namreč po znamenitem delu Vficlava V. Tomka »Dčjepis mčata Prahy<. Ko sem obširno to delo čiital, letel sem skoro vsak dan pogledat si to ali ono poslopje, to aH ono ulico, ta ali oni sicer zapuščeni Ln malo obiskani kot, ker ime je Tomek poučil, da je z njim v zvezi kalk zgodovinski dogodek. KoMko sem o takih prilikah novega videli Marsikaj, mimo česar sem Bog ve že kolikrat šel brez vsacega zanimanja, zbudilo je mojo radovednost, navdalo me s spoštljivostjo. Po dobrem letu mogel sem ugotoviti, da ima v Libušinem mestu skoro vsak kamen svoje zgodovinsko značenje. In kolilko lepša se mi je zdela Praga še le poslej! Toda Praga ima še drug pomen. Kar je Pariz Francozu, to je ona Čehu. Kdor pozna zgodovino Prage, pozna v velikih obrisih že tudii zgodovino češkega naroda. Praga je v davno zašlih časih za ves narod mislila, ona je za ves narod delala. Vendar se mi je po prečitanju zgodovine mesta Prage potrebno zdelo seznaniti se tudi še podrobneje s splošno zgodovino češkega naroda. Le-ta me je prav do dobrega poučila kako tesna vez je med obema. Sicer sem pa niad vse nazorno sam opažati zamogel zgodovinsko kontinuiteto. Saj je vse duševno gibanje tistih dni, katero je prošinjalo in prerajalo ves narod ter ga oaposabljalo *a one odločne politične čine, pred katerimi se je korak iza korakom umikati morala avstrijska biro-kraltična zakrknjenost, izhajalo iz Prage. Dejal sem si, da ibode potreba delati k temu, da osposobimo tudi nalšo ljubljeno belo Ljubljano za vršitev podobne naloge. Res je moje kasnejše .delovanje slonelo na naukih, katerih sem se navzel v praški šoli življenja in na trdih Sklepih, ki so mi v dobi mojega praškega bivanja dozoreli. Priznati 'pa moram, da ml je kot činov željnemu mladeniču v vsej praški zgodovini najbolj imponovalo ono karakteristično metanje skozi okno, katerega so se Čehi pri obračunih s svojimi protivniki tako radi posluževali. Dokler nisem bil čital praške zgodovine, hodil sem brez poseibnega zanimanja mimo novomeške »radnice« (mestne hiše); potem pa sem pred njo često postajal in z zanimanjem zrl v okna posvetovalnice. Podobno sem sedaj, kadarkoli sem svoje oči opiral na hmdčanski grad, iskal vselej onih dveh oken, skozi katera sta 23. maja 1618. leta priletela cesarska namestnika Slavota in Martinic. Ob neki taki priliki se mi je izoblikovalo prešerno vprašanje, če češki narod ne poseže kedaj zopet k podobnemu sredstvu, da se iznebi svojih ošabnih avstrijskih gospodarjev. IV. Samostojen podjetnik. Ko je leta 1875. odstopil dunajski generalni zastopnik Turk, izročilo je generalno ravnateljstvo vodstvo tega gerieralnegaza stopa meni. Nekako novembra meseca istega leta pripeljala sta se na Dunaj član ravnateljstva d r. Josip M i 1 d e in generalni tajnik Novak. Povedala sta mi, da se peljeta v Trot, kjer da so razmere pri generalnem zastopu tako nevzdržljive, da je generalno ravnateljstvo prišlo do sklepa, premestiti to podružnico zopet v Ljubljano. Viprašala sta me, če vem v Ljubljani, za kako zanesljivo in sposobno osebo, kateri bi se mogel poveriti generalni zastop. Priporočil sem jima Frana D're-nik a, ki je imel takrat glavni zastop Peštanske zavarovalnice — kasnejše »Fonciferec — in Ivana Perdana, glavnega zastopnika zavarovalnice »Ri-unione Adriatica