PTUJ, 19. marca 1970
LETO XXIII., št. 11
CENA 0,60 DtN
glasilo sooialisticne zvbzb delovnega ljudstva
s prve seje novolzvolje^ie obč. konference SZDL Ormož
Tudi tokrat predvsem
kmetijski problemi
IZMED TREH KANDIDATOV JE BIL VLADO OŽBOLT PONOVNO
IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA
v soboto je bila v dvorani
delavske univerze v Ormožu pr-
va seja novoizvoljene občinske
konference SZDL Ormož. Poleg
članov konference in gostov iz
domače občine je bil na seji tudi
FRANC SIMONIČ, član pred-
sedstva republiške konference
SZDL, ki je v dokaj obširni in
plodni sklepni razpravi pohva-
lil dosedanje delo konference in
ji zaželel tudi v bodoče plodno
delo.
Kako izboljšati dosedanje pro-
izvodne odnose med zasebnimi
kmetovalci In kmetijsko delov-
no organizacijo, je bilo osred-
nje vprašanje, ki se je kot rdeča
nit vleklo skozi ves potek kon-
ference.
V zadnjem času smo v Ormo
žu na sejah občinske skupščine
pa tudi drugje večkrat slišali
Zahteve kmetov po ponovnem
ustanavljanju bivših kmetijskih
Zadrug. Nekateri udeleženci
Konference so zastopali stališče,
^a bi pomenilo ponovno usta-
lavljane kmetijskih zadrug ko-
■"ak nazaj. Pri SVL, samostojnem
obratu »Jeruzalem« v Ormožu
naj začeli razvijati uspešnejše
^like kooperacijske dejavnosti.
Oblike proizvodnega sodelova-
l^ja naj bodo takšne, da bodo
"Tleli v njih tudi kmetje svoje
^anioupravne pravice in zajam
^^no soudeležbo pri delitvi
Ustvarjenega dohodka.
Sprejeli so sklep, da bo treba
v bodoče nuditi vso podporo
akcijam za hitrejši razvoj gospo-
darstva v občini, še posebej
kmetijstva, saj je ormoška ob-
čina izrazito agrarna.
Krajevnim skupnostim, ki po-
stajajo pomemben člen samo-
upravnega mehanizma, bomo
morali v bodoče posvetiti več
pozornosti, predvsem material-
ne, saj bomo lahko le takrat pri-
čakovali tudi željene uspehe.
Sredstva, zbrana iz naslova kra-
jevnih samoprispevkov vseh po-
treb in želja še zdaleč ne mo-
rejo rešiti.
»Boj proti revščini moramo
izbojevati na vseh področjih,
moramo biti glasni in seveda
tudi delavni,« je v svojem re-
feratu med drugim dejal VLA-
DO 02B0LT, dosedanji pa tudi
ponovno izvoljeni predsednik
občinske konference SZDL Or-
mož.
Tokrat moramo poudariti de-
mokratičnost priprav in izbire
kandidatov za novega predsed-
nika občinske konference SZDL.
Na kandidatni listi so bili kar
trije kandidati. Občani iz Qrmo-
ške občine so menili in tako je
tudi prav, da z enojnimi kan-
didaturami v bodoče ne bi sme-
li iti v nobene volitve.
Iz množice nalog, ki stojijo
pred SZDL so na seji izluščili
naslednje:
1.	Dosledno bo treba realizi-
rati naloge, ki jih nalaga »SZDL
danes«;
2.	V aktivnost Socialistične
zveze in drugih družbenopoli-
tičnih organizacij bo treba pri-
tegniti več občanov;
3.	Treba je dati več poudar-
ka razvoju krajevne samoupra-
ve;
4.	Pogovori z volivci morajo
postati pogostnejši, predvsem
morajo dobiti delovni in akcij-
ski značaj.
Pri sprejemanju poslovnika In
pravilnika občinske konference
SZDL ni bilo večjih pripomb
razen pri 9. členu poslovnika,
ki določa povračila potnih stro-
škov In sejnine. Je pač tako, da
smo pri vprašanju, ki zadeva
materialno plat še posebej ob-
čutljivi in aktivni.
J. S.
Vlado Ožbolt, dosedanji in tudi
ponovno izvoljeni predsednik
občinske konference SZDL Or-
Obrat za kooperacijo »»Jože Lacko« - KK Ptuj
Garantirane odkupne cene
— Kaj bodo kmetje poleg o-
zimin letos še lahko proizva-
jali in kako bodo vnovčevali
svoje proizvode, nam je pove-
dal inž. Milan Koren, direk-
tor obrata za kooperacijo:
Obrat se zaveda svoje nalo-
ge in je storil vse, kar je bilo
mogoče da bi zagotovil koope-
racijsko proizvodnjo in proda-
jo.
Za boljšo proizvodnjo smo
oskrbeli kmetovalce z umet-
nim gnojilom, ki smo ga po
nižji ceni dostavili kmetom na
dvorišče. V preteklih mesecih
smo ga dostavili cca 1,200.000
kg. Dveletne izkušnje kažejo,
da so za naše kmetovalce pri-
merna predvsem gnojila iz Ku-
tine in sicer glede kvalitete in
cene. K večji potrošnji umet-
nih gnojil je vplivala zlasti
analiza zemlje, kar smo opra-
vili lani. Z analizo letos na-
naljujemo
Obrat za kooperacijo je za-
gotovil prodajo krompirja in
zanj garantira najnižjo odkup-
no ceno 50 par za kg. Krom-
pir primerne kvalitete mora
biti embaliran v vreče, ki jih
bo dal obrat. Želimo, da bi
kmetje pridelali čim več kva-
litetnega krompirja sorte dezi-
re, igor in tolminec. Semenski
krompir te dni prihaja v naše
poslovalnice. Kmetje ga naj
kupijo, saj brez kvalitetnega
semena ni primernega pridel-
ka.
Z leta v leto raste na na-
šem obinočju proizvodnja vrt-
nin. V kooperacijski proizvod-
nji želimo pridelati čim več
rdeče ptujske čebule za kate-
ro garantiramo najnižjo od-
kupno ceno 1,20 dinarja za kg.
Proizvodnjo čebule želimo or-
ganizirati predvsem v okolici
Gorišnice, Dornave in drugih
vaseh. Kmetje, ki se bodo od-
ločili za proizvodnjo čebule, se
naj posvetujejo z našo strokov-
no službo, uporabijo naj re--
produkcijski material, zlasti
čebulček iz naše trgovske mre-
že.
Sklepamo pogodbe tudi za
proizvodnjo zelja, za katerega
garantiramo 27 par za kg. Pro-
izvodnjo zelja želimo organi-
zirati predvsem na območju
Spuhlje, Dornave, Podvinc,
Juršinc in na območju Majer-
ja na Hrvatskem.
Tudi pridelovanje kumaric
za solato je interesantno. Za-
nje garantiramo najnižjo od-
kupno ceno 40 par za kg. Pro-
izvodno področje za kumarice
nai bi bilo: Gorišnica in Ga-
je vci
Za rdečo peso garantiramo
najnižjo odkupno ceno 60 par
za kg. Menimo, da bi se ome-
njene proizvodnje lahko razši-
rila na območju Spuhlje in v
okolici Ptuja ter v vaseh ob
Pesnici.
Za jedilni korenček, ki bi ga
po sklenjenih pogodbah potre-
bovali več ton. garantiramo 60
par za kg (območje Vidma in
Haloz).
Na območju Vidma in Goriš-
nice smo predvidevali proiz-
vodnjo stročnega fižola po za-
gotovljeni odkupni ceni dinar
za kg. Za proizvodnjo graha
v stročju garantiramo ceno
1,60 dinarja za kg, za petršilj-
ček pa 1,50 dinarja za kg. Spi-
načo bomo plačevali po dinar
(Konec na 2. strani)
TE DNI PO SVETU IN DOMA
expo 1970
V Osaki na Japonskem so
minuli teden otvorili svetov-
no razstavo, ki je bila pr-
več v zgodovini zaupana A-
ziji. Na 420 hektarjih razstav-
lja 77 držav. Ta veličasten
dogodek je Japonsko veljal
2,7 milijarde dolarjev, seve-
da pa moramo k temu prište-
ti še stroške razstavljavcev.
odloČili so se za kraj
sestanka
Zahodnonemška in vzhod-
nonemška dogovarjanja bodo
kmalu dobila bolj načelen
značaj. Predstavniki obeh
držav so se zedinili za kraj,
kjer naj bi se sestala vzhod-
nonemški premier Stoph in
pa zahodnonemški kancler
Brandt. Srečanje bo v Erfur-
tu (NDR) 19. marca.
tepavac odpotoval
v azijo
Državni sekretar za zu-
nanje zadeve Mirko Tepavac
je odpotoval na prijateljski
obisk v nekatere azijske dr-
žave. Obiskal bo Burmo,
Kambodžo, Singapur, Indo-
nezijo in Indijo. Pred odho-
dom je državni sekretar iz-
javil, da odhaja v države, s
katerimi je Jugoslavija že
doslej prijateljsko sodelova-
la, pričakuje pa še večjih
prizadevanj z obeh strani.
umrl je
demetrij žebre
V zelo kratkem času smo
Slovenci izgubili že drugega
glasbenega velikana. V torek
so v Ljubljani pokopali di-
rigenta in skladatelja Deme-
trija Zebreta. Zebre se je ro-
dil v Ljubljani, kjer je kon-
čal klasično gimnazijo. Kot
študent glasbe je bil varo-
vanec Slavka Osterca, po di-
plomi pa ga je želja po izpo-
polnjevanju ponesla na Če-
ško. V Pragi je še enkrat di-
plomiral na tamkajšnji moj-
sterski šoli. Po vrnitvi je bil
dolga leta direktor ljubljan-
ske Opere, ob koncu pa njen
dirigent.
EKSPLOZIJA
V	PREMOGOVNIKU
BPEZA
Minulo soboto zjutraj je v
premogovniku Breza (BiH)
eksplodiral metan. Huda ne-
sreča je terjala življenja 49
rudarjev. V tem času je bila
na delu prva izmena, ki je
štela 83 rudarjev. Jašek
»Srečno«, v katerem je prišlo
do eksplozije, so odprli šele
pred šestimi meseci in je bil
opremljen z najmodernejšo
opremo.
Sladu solidarnosti za po-
moč družinam rudarjev je
slovenski izvršni svet naka-
zal sto tisoč dinarjev.
REKORDNA
PROIZVODNJA
V	GORENJU
Tovarna gospodinjske o-
preme »Gorenje« iz Velenja,
se je v zadnjih dveh letih u-
vrstila med najbolj pomemb-
ne tovrstne proizvajalce. V
preteklem mesecu so dosegli
člani delovnega kolektiva re-
kordno proizvodnjo. Izdelali
so za 64 milijonov dinarjev
strojev.
PREDSEDNIKOV OBISK
V	MARIBORU
Predsednik ZIS Mitja Ri-
bičič je obiskal Maribor, kjer
se je pogovarjal s predstav-
niki delovnih kolektivov, se-
stal pa se je tudi z maribor-
skim političnim aktivom.
Predsednik Ribičič je obi-
skal Livarno, kjer si je o-
gledal nov obrat, nato pa se
je odpravil v TAM, kjer ga
je generalni direktor inž.
Stojan Perhavc seznanil z
razvojnim programom tega
velikega kolektiva.
VREME
do nedelje, 29. marca
1970.
Polna (prva pomladan-
ska) bo v ponedeljek, 23.
marca ob 2.53.
NAPOVED: Vreme o-
stane še dalje spremen-
ljivo. Poslabšanje bo
verjetno okrog 19. mar-
ca, nato pa od ponedelj-
ka, 23. do četrtka, 26.
marca. Vetrovno in plo-
he, ki pa so lahko snež-
ne.
Alojz Cestnik
STRAN !
TEDNIK - ČETRTEK, 19. MARCA 19!,
S plenu na OSS cbčin Ormož, Ptuj in SEov. Bistriccn
o predlogu za izpopolnitev
sistema pokojninskega in inva-
lidskega zavarovanja so pred
kratkim razpravljali tudi na
skupni seji plenumov občinskih
sindikalnih svetov občin Ormož,
Ptuj in Slovenska Bistrica.
Omenjeni predlog sta obrazlo-
žila dr. M. Mrgole in Adi Šar-
man, republiški in zvezni
poslanec socialnozdravstvenega
zbora.
Adi Šarman je govoril tudi o
pokojninskem zavarovanju kme-
tov, za katerega še ni zagotov-
ljenih finančnih sredstev. Po-
udaril je, da na samofinanciranje
pokojninskega zavarovanja ni
realno računati. Kmet je že pre-
več obdavčen in dodatnih obre-
menitev ne bi zmogel. Poleg te-
ga je treba urediti predhodno
zdravstveno zavarovanje.
Ko je govoril o invalidskem
zavarovanju, je med drugim po-
udaril. da je treba rehabilitaciji
posvetiti več pozornosti. Pone-
srečenega delavca je treba čim-
prej usposobiti in ga zopet za-
posliti v njegov delokrog, ka-
mor se želi vrniti. Omenjene
stvari bi morali uresničiti tudi
z zakonskimi predpisi.
Dr. Mitja Mrgole je med dru-
gim poudaril, da se sredstva za
pokojnine manjšajo tudi zaradi
stagnacije pri zaposlovanju, med-
tem ko število upokojencev ra-
ste.
V razpravi so udeleženci za-
htevali, naj se pokojnina računa
po poprečju osebnih dohodkov
zadnjih pet let; le na željo po-
sameznika pa tudi več (10).
Predlagali so tudi. naj se upo-
števa celotni prejemek (tudi
nadure . ..). Predlagali so tudi,
naj gredo žene vsaj pet let prej
v pokoj kot moški. Upoštevati
je treba gospodinjska dela in
druge skrbi matere. Večje rnož-
nosti je treba dopustiti tudi pri
benificiranju delovnega staža.
Omenjali so številna delovna
mesta, na katerih 40 let ni mo-
goče vztrajati zaradi težjih de-
lovnih pogojev. Bolje je delavce
z omenjenih delovnih mest upo-
kojiti po 35 letih, kot da brez
zadovoljivega delovnega efekta
onemogočajo koristno delo mlaj-
?emu, večkrat celo brezposelne-
mu. Pravilno je treba preučiti,
kdaj delavcu težji delovni pogoji
iztrošijo njegovo delovno moč in
kdaj si zasluži upravičen pokoj.
Dobro je treba preučiti potreb-
no delovno dobb in starost za
pokojnino Za vsako delovno
mesto. Največ delovnih mest s
težkimi pogoji dela so navajali
v kmetijstvu, kjer večkrat boli
mislimo na stroje, opremo, stav-
be, manj pa na pogoje, v kate-
rih delajo kmetijski delavci. Na-
loga sindikata naj bo v prvi vr-
sti. izenačiti pogoje dela kme-
tijskih in drugih delavcev Poleg
slabih pogojev dela prejemajo
kmetijski dcbvci manjše osebne
dohodke
Opozorili so tudi n,i nepra-
vilnost. ko vod'lne osebnosti
pred upokojitvijo zaposlujemo
na boljše plačana delovna mesta
ali pa jim dvigujemo plačo z
namenom, da bi imeli večjo po-
kojnino, kar pa ni v skladu z
zaslužkom po opravljenem delu.
Navadnega delavca pa večkrat
zaradi pešanja moči pred upo-
kojitvijo premeščamo na manj
odgovorna, zahtevna in seveda
manj plačana delovna mesta.
Ne bi smeli povzročati pre-
velikih razlik med pokojnina-
mi. Potrebno je več solidarnosti.
Mnogi prejemajo večje pokojni-
ne kot redno zaposleni plače.
Potrebno bo uresničiti načela o
humanosti socializma.
Prevelike so razlike tudi v
podporah v revnih in bogatih
občinah.
Plače in pokojnine tudi niso
povsem po delu ampak glede na
to, v katerem podjetju je kdo
zaposlen, bolje ali slabše stoje-
čem.
Predlagali so, naj bo benlfl-
ciran staž tudi za žene z več
otroki. Leta študija (redna) na
visokih šolah in fakultetah ter
pri odsluženju vojaškega roka
se naj priznajo kot delovna do-
ba.
Kmetov, ki so pomagali in
sodelovali v NOB, po vojni po-
magali graditi novo Jugoslavi-
jo ..., ne moremo prepustiti
starosti. Za pokojnine za kme-
te bo treba v najkrajšem času
najti ustrezno rešitev.
Imenovana komisija bo pri-
pravila predloge in stališča.
Z. R.
V četrtek je biScs v Ormožu seja
medobč. odbora sindikata delavcev
kmetijstva, živilske In tobačne
industrije za območje občin Ormož,
Ptuj in Slov. Bistrica
NESTALNE CENE, PA ŠE TE
PRENIZKE
Zatem, ko se Je medobčinski
sindikalni odbor v lanskem letu
že dodobra seznanil z razmera-
mi kmetijstva v ptujski in bi-
striški občini, je bila v četrtek
na vrsti tudi občina Ormož.
Seja je bila v banketni sobi no-
vega hotela »Jeruzalem«. Vodil
jo je DRAGO ČATER, pred-
sednik medobčinskega odbora
sindikata kmetijstva, živilske in
tobačne industrije občin Ptuj,
Ormož In Slovenska Bistrica.
VINKO ŠTEFANČIČ, dipl.
inž., iz obrata Slovenlja-vino,
»Jeruzalem« Ormož Je v svojem
obsežnem In izčrpnem poročilu
z najrazličnejšimi številčnimi
pokazovalci seznanil navzoče s
stanjem in razvojem kmetijstva
v občini. Omenil je najrazličnej-
še integracijske procese, ki jih
Je nekaj let nazaj preživelo or-
moško kmetijstvo.
Dejal je, da vsa pričakovanja
v zvezi z integracijo s Slovenija-
vinom iz Ljubljane niso bila iz-
polnjena, da pa Je kljub temu
integracija pokazala določene
koristi.
Ormoška občina Je po narod
nem dohodku na predzadnjej
mestu, iz česa je tudi sklepatj
da je občina pretežno kmetijskj
Investicijska vlaganja v kmetij
stvo so bila v zadnjih letih zel
intenzivna, še posebej v vini
gradništvu. Vendar pa je pral]
sa pokazala, da Je bil zaslužel
iz kmetijstva iz leta v leto pr
garan z vse večjimi mukami, 1
so Jih povzročale proizvodne i
tržne zakonitosti. VINKO ŠTI
FANČIČ je med drugim deja'
da velike ideje o pomoči slo
venskemu kmetijstvu spremljajo
žal, zelo skromne finan^D
možnosti ter da so predvs«
zelo nestabilne cene na tržišč
tiste, ki narekujejo to ali drug
vrsto proizvodnje, vse skup!
pa povzroča veliko zmede.
Zatem, ko so se seznanili
stanjem kmetijstva v občini, s
izmenjali nekatere izkušnje ii
sprejeli program dela odbora, i
tem bomo poročali kdaj drug«
J. S.
Ciani odbora med zasedanjem v ormoškem hotelu
Lesno bogastiro
bistriške občine
Gozdarska in lesna prede-
lovalna industrija sta pano-
gi, ki v gospodarskem živ-
ljenju slovenskobistriške ob-
čine precej pomenita. Z go-
zdovi gospodari Gozdno go-
spodarstvo Maribor, z obra-
toma v Slovenski Bistrici in
Oplotnici.
Pohorje skriva v sebi še
na tisoče kubikov lesa, med
gozdovi pa so prepredli ce-
ste. ki so omogočile boljšo
in hitrejšo odpravo. Ceste pa
so v tiste kraje prinesle še
mnogo več. Kar naenkrat so
postali blizu in modernizaci-
ja je zajela tudi najbolj od-
ročne predele. Po desetinah
kilometrih cest, ki jih je
zgradilo G G pod pohorskimi
vrhovi, na območju bistriške
občine prepeljejo vsak dan
v dolino do 200 kubikov hlo-
dovine. Gozdarji se moder-
nizirajo in ni redkost srečati
tovornjak z avtomatično na-
pravo za nakladanje hlodov.
Koliko so pridobili z »avto-
matizacijo« nam pove poda-
tek, da je včasih sodelovalo
pri odpravi enega tovornja-
ka lesa šest ali sedem delav-
cev, danes pa to opravita le
dva.
Na Šmartnem na Pohorju
so zgradili logarnico, v ka-
teri je poleg poslovnih pro-
storov še troje stanovanj za
delavce. Gradnja je veljala
38 milijonov starih dinarjev,
stavba pa je danes prav go-
tovo ena najlepših zgradb na
Pohorju.
Iz podatkov o sečnji lahko
razberemo, da je bila v lan-
skem letu precej nad plani-
ranim. Do tega je prišlo za-
radi povečanja zmogljivosti
predelovalne industrije, ki se
je dokaj modernizirala. Ker
pa pričakujejo še nadaljne
izboljšave v lesnih podjetjih,
bi lahko postal problem le-
sa zelo .aktualen.
Na območju bistriške obči-
ne je od lesnih podjetij naj-
močnejši konjiški LIP, ki
ima tri obrate, in sicer v Slo-
venski Bistrici, Oplotnici in
v Poljčanah. Vsekakor pa ne
smemo pozabiti tudi na
EMMI v Slovenski Bistrici.
V zadnjem času so posebno
uspešni v Poljčanah, kjer so
se specializirali za izdelavo
otroških posteljic in zibelk,
svoje proizvode pa z velikim
uspehom izvažajo na zahod-
na tržišča.
Smrtni izid igre z
orožjem
V soboto zvečer se je pri'
petil v Slovenski Bistrici tra-
gičen dogodek. V igri je mla-
doletnik s pištolo ustreli!
svojega prijatelja Janks
Stajnbaherja, ki je takoj u-
mrl. Ta primer ni osamljen
Že velikokrat smo lahka pre-
birali vesti o smrtnih sluča-
jih, ki so jih zakrivili mla-
doletniki. Tudi tragedija <
Slovenski Bistrici opozarja
na to, da so naši otroci vsf
premalo poučeni o nevarno-
stih igranja s strelnim orož'
jem, ter da orožja mnogi
shranjujejo na mestih, ki
bila otrokom nedostopna.
-d
Obrat za kooperacijo
»»Jože Lacko« - KK
Ptuj
O ICMETIJSK! ?m\l'
vel)^?J^ odkupna CE-
NAH PRmODNJEČ
Napovedani sestavek o mož-
nostih sodelovanja kmetov z
obratom za kooperacijo »Jože
Lacko« KK Ptuj bomo objavili
v prihodnji številki Tednika.
Obrat je izdelal obširen pro-
gram, kaj bodo lahko kmetje
proizvaiali. Za vsak proizvod
so določili garantirano mini-
malno odkupno ceno. Predvi-
deli so tudi, v katerih območ-
jih bodo organizirali proizvod-
njo posameznih kmetijskih
pridelkov. O proizvodnji v
kooperaci ji, odkucnih cenah in
drugem več prihodnjič. ZR
Gorantirane odkupne
cene
(Nadaljevanje s 1. strani)
za kilogram, solato pa po 80
par za kg.
Asortiman proizvodnje v ko-
operaciji smo povečali. Sleher-
ni kmetovalec lahko proizvaja
eno od naštetih pridelkov. Ce-
ne so primerne. Ob skrbni pro-
izvodnji bodo tudi večji do-
hodki Pridelovanje omenjenih
kultur zahteva predvsem več
strokovnih posegov pri tehno-
logiji pridelovanja in zaščiti.
Na obratih so določene ure in
dnevi, ob katerih se bodo lah-
ko kmetovalci posvetovali s
strokovnjaki o proizvodnji in
o drugih kooperacijskih vpra-
šanjih.
V	živinoreji želimo povečati
predvsem vzrejo pnjskov in
plemenskih svinj. Obrat bo dal
vsaj 3 plemenske svinje na eno
dvorišče in zagotovil odkup o-
dojkov. težkih od 18 do 22 kg.
Cena odo.ika bo odvisna od ce-
ne mesnritih prašičev. Kg odoj-
ka bo 45 »/o dražji od kg me-
snatega prašiča. 7a proizvod-
nio odoikov so vsi pogoji.
V	prihndniem mesecu bomo
sklicali zbore kooperantov, na
katerih bomo ugotovili skupne
interese in odpravili vf^e. kar
nas je v dosedanjem sodelova-
nju motilo in razdvajalo. ZR
XEDN1K — CETUTEK, 19. MARCA 197U
STRAN 3
skupščina ZZB in VVI ptujske občine
Pred proslavo 25
letnice osvoboditve
Na sobotni skupščini ZZB
NOV in VVI ptujske občine
je predsednik Cvetko Pan-
ter poročal o delu in nalo-
gah združenja v katerem je
1130 članov, od tega 327 biv-
ših borcev. Govoril je o
skrbi za člane, spomenike in
drugo. Med nalogami članov
mora biti v ospredju skrb za
organizacijo in pomoč pri
vseljudskem odporu. Pred-
vsem je treba prenesti na
mlajše rodove in uporabiti
bogato borbeno tradicijo. Iz-
kušeni borci in drugi lahko
veliko pomagajo predvsem z
izkušnjami pri organizaciji
ljudskega odpora. Tradicije
NOV so tudi izvor moralne
moči, ki bo potrebna sleher-
nemu izmed nas.
Ko je govoril o vzgoji o-
j trok in šolarjev, se je zav-
I zel za večjo kadrovanje mla-
; dincev v vojaške šole.
Ko je govoril o borčevski
■ zakonodaji in invalidskem
varstvu je poudaril, naj kra-
jevne organizacije rešijo še
neproučena vprašanja bor-
: cev.
Med drugim je navedel in
pozval na številne proslave
in obletnice, ki jih bomo or-
ganizirali in praznovali le-
tos.
Fric Stane, dosedanji tajnik
■zveze, je seznanil navzoče z
novimi statutarnimi odloki
zveze, ki med drugim pred-
lagajo, da se ustanovijo na
območju ptujske občine
združenje borcev v Ptuju,
■Cirkovcih, Cirkulanah, De-
^ sterniku, Doleni, Dornavi,
Gorišnici, Juršincih (tudi za
KS Polenšak), v Kidričevem
(tudi za KS Hajdina), v Lov-
rencu, Majšperku, Markov-
cih. Podlehniku, Ptujski go-
ri, Rogoznici, Trnovski vasi
uudi za KS Vitomarci). v
Vidmu (tudi za KS Lesko-
v Zavrču. Zetalah in
atopercah. O statutu bodo
se razpravljali.
V razpravi so opozorili, da
nekateri člani niso dobili po-
sojila, čeprav so bili ome-
Jijeni v časopisnem poroči-
|u. Za borce, ki živijo v kri-
ucnih življenjskih pogojih,
^sebno v Halozah, je tre-
I najti vsaj denarno pomoč.
' Ocenjene probleme bo treba
človeško reševati. Odnos do
človeka — borca mora biti
Polna mera socialistične hu-
'^nosti.
Kari Zmavc je obširno go-
voril o obrambni problemati-
Med drugim je dejal, da
moramo pripraviti na od-
Por glede na dogodke in raz-
bere, ki jih je omenil. Pred-
je ustanovitev komisije,
^.haj skrbi za splošen Ijud-
odpor.
. Tov. Stopar, član rep. ZZB
^^ Doudaril. da moramo več
' delati tudi na političnem pod-
■ ^^ju. Enotnost, odločnost in
borbenost je treba še na-
prej krepiti. Le tako bomo
lahko preprečili, da bi se
kdorkoli poigral z našo uso-
do. Slabost je treba odpra-
viti in aktivirati tudi tiste,
ki so v aktivnosti popustili.
Tov. Jamar je pozval člane
združenja k spremljanju in
aktivnosti pri vseh družbe-
nopolitičnih dogodkov. Na-
daljevati moramo našo re-
solucijo in uresničiti njene
cilje. Poudaril je, da je tre-
ba protekcije, »plave kuver-
te, zveze« ožigosati in odpra-
viti.
Adi Sarman, zvezni posla-
nec, je seznanil skupščino s
predlogi o spremembah po-
kojninskega in invalidskega
zavai-ovanja. Pri pravicah
borcev NOV niso predvidene
bistvene spremembe.
Skupščino so s krajšimi
nagovori pozdravili tudi
predstavniki družbenopoli-
tičnih organizacij.
Cvetko Panter je bil po-
novno izvoljen za predsed-
nika, Stane Predovnik pa za
tajnika zveze.
ZR
S skupščine ZZB in VVI v It^rodnem domu
KOIAK NAPREJ
V ORMOŠKIM
COSPOBAKSTVU
o lanskoletnih pokazoval-
cili v ormoških delovnih or-
ganizacijah nam je v krat-
kem razgovoru povedal ne-
kaj zanimivih podatkov Ivo
RAJH, analitik pri občinski
skupščini Ormož.
Razveseljiv je prvi poka-
zovalec, ki nam pove, da la-
ni nobena delovna organiza-
cija v ormoški občini ni po-
slovala z izgubo. V primer-
javi z letom 1968 so lani de-
lovne organizacije povečale
dohodek za 19.6 odst. Ustrez-
no temu je povečana tudi
masa za izplačilo osebnih do-
hodkov. Porast se kaže tudi
v ostanicu dohodka, ki je na-
menjen za sklade — 12 odst.
povečanje je izredno ugoden
pokazatelj, ki je bil dosežen
kljub mnogokrat neugodnim
pogojem gospodarjenja.
Likvidnost je še vedno do-
kaj kritična, to pa ni samo
pojav v ormoškem gospodar-
stvu. ampak je to splošen
pojav našega celotnega jugo-
slovanskega gospodarstva.
Podatek, ki je dokaj za-
skrbljujoč, je upadanje za-
poslenosti v družbenem sek-
torju in zaradi tega odhaja-
nje na delo v tujino.
Izmed vseh delovnih orga-
nizacij v ormoški občini so
dosegli lani najboljši poslov-
ni u.speh v tovarni »Jože Ke-
renčič«, kar potrjujejo neka-
teri presenetljivi poslovni
rezultati.
Več o uspehih lanslcoletne-
ga gospodarjenja v delovnih
organizacijah ormoške obči-
ne bomo še poročali.
J. S.
LETOS REVIJA PEVSKIH
ZBOROV V
BISTRIŠKI OBČINI
Da bi se kulturna dejav-
nost razširila tudi v kraje,
kjer še vedno vlada mrtvi-
lo, pripravljajo v Slovenski
Bistrici v maju revijo pev-
skih zborov iz vse občine.
Zborovsko petje je v zad-
njem obdobju sestavni del
kulturnega življenja v mno-
gih krajih občine. Trenutno
deluje 15 takšnih zborov, u-
stanavljajo pa še vedno nove.
Ponovno oživljanje in raz-
mah dramske dejavnosti v
mno ;ih krajih je bil eden
pomembnejših dejavnikov, da
se je republiška skupščina
ZKPO Slovenije odločila za-
upati organi7.acijo letošnje
revije amaterskih dramskih
skupin iz vse republiko, ki
bo meseca junija, prav tei
občini.
Za uspešno izvajanje spre-
jetih nalog in programov pa
bo nujno zagotoviti potrebni
strokovni kader, zagotovlje-
na finančna .'iredstva in stal-
no povezanost z republiko in
večjimi kulturnimi centri.
Viktor Horvat
Šolstvo v bistriški občini
UKREPI ZA BOUŠI UČNI USPEH
Učni uspehi osnovnošolcev
v slovenj ebistriški občini
so se v zadnjih dveh letih si-
cer nekoliko izboljšali, ven-
dar pa tudi z doseženimi od-
stotki nikakor ne moremo
biti zadovoljni. Vzgojitelji so
zato sprejeli sklep, da bodo
kolektivi šol in temeljne izo-
braževalne skupnosti izdelali
programe za izboljšanje uč-
nih uspehov. Med drugim so
ugotavljali, da bi morali
sprejeti kriterije ocenjeva-
nja in spremeniti dosedanji
klasični način. Veliko več po-
zornosti bi morali posvetiti
utrjevanju snovi, za kar naj
bi uveljavili načelo, da bi
pri vsaki uri vsaj pet minut
ponavljali prejšnjo snov.
Mnogokrat se tudi pripeti,
da nekateri učitelji materin-
skemu jeziku ne posvečajo
kdove kako velike pozorno-
sti. Slovenščine se morajo
otroci učiti tudi pri drugih
predmetih, ne le pri urah, ki
so zanjo določene. Skrb uči-
teljev mora biti lepo izraža-
nje učencev .
Obstoja tudi predlog, da
bi učitelji prenehali nareko-
vati učno snov pri predme-
tih, za katere obstajajo uč-
beniki. Šolarje bi tako na-
vadili na bolj samostojno
delo, porabljen čas za nare-
kovanje pa bi lahko mnogo
bolj koristno uporabili.
Šole so tudi izpolnile eno-
letni program kulturnih sre-
čanj ter tekmovanj v telesni
kulturi. Odziv je bil zelo
različen, v celoti pa ga lah-
ko označimo za zadovoljive-
ga. Ob tej priložnosti bi še
enkrat spregovoril o načinu
nagrajevanja najboljših v
kulturni in športni dejavno-
sti. Ne vem od kod izvira za-
misel, da vsem priznanja in
nagrade podelijo šele ob
koncu šolskega leta. Prav go-
tovo bi bilo bolj koristno, 6e
priznanja takoj po nastopih,
bi dobili učenci nagrade in
Več bi veljale in tudi končni
efekt bi bil mnogo večji.
Morda je odveč poudarjati,
da je ta stara, že tolikokrat
preizkušena praksa, boljša
in bi jo kazalo obnoviti. Naj-
bolj zadovoljni bodo gotovo
šolarji.
»i^Abonent« postaja obrat družbene
prehrane
Bivše gostišče »Abonent«,
s katerim upravlja SVL,
obrat »Jeruzalem« v Ormo-
žu, postaja v zadnjem času
vse bolj obrat družbene pre-
hrane.
Ida MESKO, tajnica sindi-
kalne organizacije enote
skupnih služb SVL, samo-
stojnega obrata »Jeruzalem«,
nam je povedala, da so s 1.
marcem poskrbeli za prehra-
no svojih delavcev, ki plača-
jo za malico 150 din in za
kosilo 200 S din. Razliko pri
malici 200 S din in pri kosi-
lu 250 S din plača za člane
tega delovnega kolektiva
podjetje.
Da bi se prepričal o dejan-
skem stanju, sem se oglasil
tudi v kuhinji, kjer delata
Marija KUKEC in Marija
PUKLAVEC. Jelica PLOHL
pripravljena jedila servira
gostom. Vse tri so nam po-
trdile, da jim gre delo že od
začetka zelo dobro od rok.
Dnevno prodajo okrog 1,50
obrokov. Poleg uslužbencev
obrata »Jeruzalem« so redni
gosti tega obrata tudi delav-
ci iz drugih delovnih orga-
nizacij v Ormožu.
Matija RATEK, direktor
obrata »Jeruzalem« je v
kratkem razgovoru podčrtal
misel, da bodo začeli takoj
v spomladanskem času raz-
važati toplo malico tudi na
posamezna zunanja delovi-
šča, kar bo nedvomno pozi-
tivno vplivalo tudi na dose-
žene delovne učinke. Ni nam
treba ponavljati, da fizični
delavci v kmetijstvu potre-
bujejo tudi izdatno in redno
prehrano. In kot nam obeta
ta obrat družbene prehrane,
bodo imeli to v bodoče tudi
zajamčeno.	J. S.
JpJi''a l'iohl, Marija Kakec in Marija Puklavec skrbijo, da
so gosti zadovoljni s kuhinjo in s postrežbo.
STRAN !
TEDNIK - ČETRTEK, 19. MARCA 19!,
Trgovsko podjetje MERKUR Ptuj
Pogovarjali smo se z ekonomistom Marjanom Ostrož-
kom, uslužbencem pri TP Merkur Ptuj.
—	Kako ocenjujete lan-
skoletno poslovanje?
Kolektiv je z uspehi zado-
voljen. Indeks realizacije v
primerjavi z letom 1968 je
116,8. Razveseljivo je, da se
je povečal nakup z gotovin-
skimi sredstvi in s tujo va-
luto. Potrošniških kreditov
je nekoliko manj. (Ponovno
je uveden obvezen polog).
Poprečje osebnih dohodkov
je 1121,30 dinarjev, popreč-
na profitna stopnja pa 2,13.
Da bi ustvarili čim več last-
nih sredstev za izboljšano
poslovanje smo se letos od-
rekli še štirih odstotkov o-
sebnih dohodkov v korist
skladov. Glede na to je na-
še razmerje delitve dohodka
med osebne dohodke in skla-
de 71/29. Tudi drugi številč-
ni pokazatelji zaključnega
računa potrjujejo, da smo u-
godno poslovali in dosegli
poprečje slovenske trgovine.
—	Veliko Ptujčanov in o-
količanov še vedno kupuje v
Mariboru, Ljubljani, Gradcu,
Lipnici, Trstu ... Kaj menite
o tem?
Ugotavljamo prevelik vpliv
kupne moči in denarnih
sredstev iz ptujske občine v
druga mesta. Z izgradnjo
maeistrale Maribor — Za-
greb se bo odliv še pove-
čal tudi v to smer, če ptuj-
ski trgovci ne bodo temelji-
to pripravljeni. Naša naloga
je obdržati kupce v ptujski
občini. Denarni odliv se ne-
Marjan Ostrožek
gativno odraža v proračunu
in gospodarstvu občine.
— Kake načrte ima TP
Merkur pri zadovoljevanju
kupcev?
Le z dobro organizacijo,
kvalitetno in kvantitetno iz-
biro ter s strokovno postrež-
bo bomo lahko zadovoljili
kupce s ptujske občine in
pritegnili druge potencialne
kupce z okoliških območij.
S tem bomo prispevali tudi
k razvoju ptujske občine, saj
bodo ostala finančna sred-
stva doma. Omenjene in dru-
ge stvari so vodile našo stro-
kovno službo pri izdelavi raz-
vojnega programa podjetja.
Rešitev vidimo v specializa-
ciji prodajaln. Avtosalon, ki
ga gradimo, bo odprt pred-
vidoma v začetku junija. Z
njim bomo ustregli vsem, ki
se želijo motorizirati ali ku-
piti rezervni del avtomobilov,
avtomobilsko opremo in po-
dobno. Glede na to bomo la-
hko sedanjo prodajalno »Teh-
nika« sodobno opiemili za
prodajo elektrotehničnega
materiala in gospodinjske o-
preme. V juniju jo bomo re-
novirali in v njej kvalitetno
in kvantitetno izboljšali ce-
lotni asortiman elektroteh-
nične branže. Med drugim
bomo v trgovini prirejali
strokovne demonstracije go-
spodinjske opreme. V Ptuju
primanjkuje razstavni pro-
stor za pohištvo. Zaradi tega
smo se odločili za gradnjo
novega prodajnega skladi-
šča. V sedanji prodajalni po-
hištva bo samo razstavni
prostor pohištva. Ustregli bo-
mo vsem, ki želijo videti
hišno opremo razstavljeno
funkcionalno v prostoru. Z
novimi dobavitelji bomo po-
pestrili izbiro. V prodajalni
pohištva bomo zaposlili ar-
hitekta, ki bo kupcem sveto-
val funkcionalno ureditev
prostorov. Razrešili bomo po-
slovanje tudi v prodaji go-
stinske opreme, birotehnike,
šolske opreme in higiensko
tehnično zaščitne opreme. V
prihodnje bomo izpolnili
strokovno službo z višjo in
visokošolsko izobrazbo. Tudi
na ustrezno izobrazbo druge-
ga osebja ne smemo pozabiti.
Le tako bomo lahko sprem-
ljali razvoj trgovine v sve-
tu in temu primerno prila-
gajali našo.
Kako zadovoljiti in izpol-
niti želje potrošnikov, bomo
zvedeli tudi iz analiz anke-
te, ki jo bomo izvedli v vseh
poslovalnicah. Trenutno an-
ketiramo potrošnike v trgo-
vini Jasmin. Že prvi rezulta-
ti kažejo, da bo treba razmi-
sliti o sodobnem kozmetič-
nem in drugih salonih. Opa-
ziti je, da veliko Ptujčanov
išče tovrstne storitve v sa-
lonih v Ljubljani in drugih
mestih.
V TP Merkur imamo polno
načrtov. Upamo, da jih bo-
mo tudi uresničili v korist in
zadovoljstvo naših potrošni-
kov.	ZR
Na temeljih raste nov avtosalon TP Merkur
Kmetijstvo v občini Sloveoiska Bistrica
Napredek v sadjar
stvu in vinogradni-
štvu, nazadovanje
v živinoreji
Skupna kmetijska proiz-
vodnja se je v občini Sloven-
ska Bistrica v lanskem letu
povečala. Povečanje beleži-
mo v sadjarstvu (16 odstot-
kov), vinogradništvu (10 od-
stotkov), poljedelstvu (8 od-
stotkov), medtem ko je ži-
vinoreja nazadovala za en
odstotek.
Poljedelska proizvodnja se
je bolj povečala v 2^ebnem
kot družbenem kmetijstvu.
Posebno ugodno leto je bilo
za sadjarstvo, kar je razvid-
no tudi v obilnem pridelku,
ki pa je žal ostal v veliki me-
ri neprodan. Težave pa so na-
stale v živinoreji. Stalež ži-
vine je bil zaradi krize še
vedno zelo nizek. To pa je se-
veda vplivalo na višje od-
kupne cene.
V letošnjem letu predvi-
devajo, da bo kmetijska pro-
izvodnja ostala na nivoju
lanskega leta. Precejšnje so
možnosti za kooperacijsko
proizvodnjo v živinoreji, ker
so se formirale cene živino-
rejske proizvodnje na višjem
nivoju in ker je Zavod za
rezerve SRS sklenil krediti-
rati kooperativno živinorejsko
proizvodnjo in odkupiti po
tržnih cenah vso živino, ki bi
jo na ta način vzredili. Če bo-
do tržne cene ugodne, bodo
živino odkupili po garantira-
nih cenah.
Za investicije bodo v le-
tošnjem letu kmetijske de-
lovne organizacije porabile
preko 5 milijonov N dinar-
jev. Kreditna banka pa so-
di, da je ta ocena očitno pre-
visoka ker kreditnih sred-
stev ni na voljo. Med največ-
je investicije sodi tudi leto
obnova vinogradov. Del de
narja bodo namenili za grad.
njo stiskalnice ter ureditq
prostorov za skladiščenje vi
na. V načrtu pa imajo tud
nabavo filtra za vino, za av
tomatske polnilnice za šara
panizacijo.* Nabaviti bi mo-
rali tudi dva kompleta hla-
dilnih naprav za mleko, in si-
cer za Studenice in Slovensfo
Bistrico.
Kmetijski kombinat Ptu;
pa naj bi vložil sredstva z
gradnjo skladišča za hmelj ii
za obnovo nasadov hmelja
Vsekakor pa bo potrebno po
iskati možnost koriščenja hla
dilnih komor v Celju.
Na povečanje proizvodnji
bo vplivalo tudi investicijski
vlaganje v opremo, kar b
omogočilo večjo storilnost ii
boljšo kvaliteto proizvode^
Bistriški kmetijski kombina
se bo poskušal s svojimi vi
nogradniškimi proizvodi pla
sirati na tuje tržišče, to pa t)|
bilo mogoče takoj po zaščil!
vinarskih proizvodov.
Razvoj zasebnega kmetif
stva predvidevajo s povečani
kooperacijo. Precej pa pričs
kujejo tudi od novega zakoni
ki bo naredil hranilno kr<
ditno službo. Kot pomemb
no pridobitev pa lahko orne
nimo vključitev v obrambe
sistem proti toči, za kar s
je že ob koncu lanskega let
izrekla skupščina občine.
Kmetijski kombinat Slo-
venska Bistrica predvidevJ
5 odstotno povečanje osebne-
ga dohodka in 14 odstotno poj
večanje dohodka. Istočasni
ob drugih nalogah, ki čakaji
kmetijstvo pa bodo tudi 1«'
tos poskrbeli za šolanje kmeč
ke mladine. Ze v pretekleU
obdobju je Delavska univef
za pripravila kmetijski šoli
v Makolah in v Slovenski Bi'
strici in prav bi bilo, da b
s podobnim načinom šola
nja nadaljevali, kar je pc
membno še posebno v trenut'
ku, ko poudarjamo možnost
kooperacije.
_^
deljo nastopil na mednaro^
nem prvenstvu Nemške d®
mokratične republike v Bel"
linu. V lahki kategoriji je o*
svojil tretje mesto, potem
je v polfinalu izgubil sreča*
nje z drugim najboljšim teli'
movalcem NDR Wernerjei'^
Na tem tekmovanju je sod«'
loval tudi Ljubljančan Smol'
nikar, ki je v srednji kat«"
gori j i osvojil zelo dobro P^
to mesto.
Danes na seji OS
Ormož
Danes s pričetkom ob 8.
uri se bo začela v dvorani
delavske univerze v Ormožu
XII. skupna seja obeh zbo-
rov občinske skupščine Or-
mož.
Odbornikom je bil predlo-
žen naslednji predlog dnev-
nega reda:
1.	Pregled sklepov in odo-
britev zapisnika XI. skupne
seje z dne 26. februarja 1970;
2.	Poročilo o kulturno pro-
svetni dejavnosti v občini
Ormož;
3.	Odlok o proračunu ob-
čine za leto 1970;
4.	Premoženjsko pravne za-
deve:
a) sprejem investicijskega
programa za izgradnjo vzgoj-
no varstvenega zavoda v Or-
možu;
b)	brezplačen prenos pra-
vic uporabe na kmetijskih
zemljiščih v družbeni lastni-
ni v k. o. Podgorci — na
SVL, samostojni obrat »Je-
ruzalem« Ormož;
c)	brezplačen prevzem
zemljišča — last Angele Zo-
reč iz Zagorja št. 7, ki je od-
dana v dom počitka v Raki-
čan;
d)	brezplačen prenos pra-
vice uporabe na gozdnem-
zemljišču v k. o. Podgorci —
na kmetijski kombinat Ptuj;
e)	brezplačen prevzem zem-
ljišča in stavbe (postaja mi-
lice Ormož) od SR Slovenije.
5. Odlok o spremembah
in dopolnitvah odloka o usta-
novitvi sklada za financira-
nje dograditve osnovne šple
Miklavž;
6.	Odlok o ustanovitvi ter
organizaciji enot in služb ci-
vilne zaščite na območju ob-
čine Ormož;
7.	Odlok o določitvi objek-
tov in naprav na območju
občine, ki so namenjeni iz-
ključno za narodno obrambo;
8.	Imenovanje štaba za ci-
vilno zaščito občine Ormož;
9.	Vprašanje in odgovori.
J. S.
Topolč>nik - tretji
v Berlinu
član judo kluba Impol iz
Slovenske Bistrice Stanko
Topolčnik, je v soboto in ne-
tednik - cbrrutek, marca 1970
STRAN 5
GOSTJE IZ ARAND2EL0VCA
V soboto, 14. marca, so pri-
speli na obisic k ptujskim
srednješolcem dijaki iz srb-
skega mesta Arandželovac.
Obisk je bil namenjen
predvsem večjemu kulturne-
mu sodelovanju med mesto-
ma Ptuj in Arandželovac.
Sodelovanje in prijateljstvo
med mestoma traja že iz ča-
sov II. svetovne vojne, ko so
meščani tega srbskega mesta
velikodušno sprejeli Ptujča-
ne, ki so jih izselili Nemci.
Mladi dijaki so člani fol-
klorne skupine te gimnazije,
ki je med drugim gostovala
že v Grčiji, Avstriji, na Če-
škoslovaškem. V Ptuju so
priredili dve predstavi: eno
za gimnazijce in dijake eko-
nomske šole, drugo pa za
starše.
Profesorji, predvsem pa
člani predsedstva ZMS Ptuj,
ki je povabilo te mladince,
so imeli veliko težav, da so
jih prenočili, saj je bilo ze-
lo malo dijakov obeh ptuj-
skih srednjih šol pripravlje-
nih sprejeti vrstnike na dom.
Gostje so si ogledali tudi
Pohorje in ptujske muzeje
in kulturno zgodovinske spo-
menike, v nedeljo popoldne
pa so Ptujčani pripravili za
goste neke vrste »spoznavni
popoldan«. Celoten obisk je
malo pokvarilo slabo vreme.
Ptujski srednješolci bodo
vrnili obisk v maju.
Jelka Kolarič
Nastop deklet v narodnih nošah	Foto: S. Kosi
S seje TIS Ptuj
Normalizirati pouk v šolah
na ptujskem območju
Temeljna izobraževalna
skupnost Ptuj je lani finan-
cirala 6 centralnih šol s 7
podružnicami in 17 samostoj-
nih šol ter 1 posebno šolo. V
šolskem letu 1968-69 je red-
no osnovno šolo obiskovalo
9976 otrok v 364 oddelkih ter
posebno šolo 178 otrok v 14
oddelkih. Na šolah je redno
učilo 410 učiteljev. Število
učencev na oddelek je zna-
šalo 27,4 kar je za 1,3 učenca
manj kot v šolskem letu
1967-68. Učni uspeh v lan-
skem šolskem letu se je
dvignil za 3,7 odst. in je zna-
šal 85,1 odst.
TIS je financirala tudi de-
javnost vzgojno varstvene u-
stanove, ki ima 6 enot in jo
je v lanskem letu obiskova-
lo 360 otrok.
Glasbeno šolo v letu 1968-
69 je obiskovalo 236 otrok.
V dijaškem domu je bilo 72
otrok, od teh 20 iz posebne
šole.
Delavsko univerzo je te-
meljna izobraževalna skup-
nost financirala po programu.
To je nekaj podatkov iz
poročila za leto 1969, ki so
ga obravnavali včeraj, v sre-
do na seji skupščine TIS
Ptuj.
Lani je bil delež občinske-
ga proračuna za osnovno de-
javnost vzgoje in izobraževa-
nje samo osnovnega šolstva
11,084.517,00 dinarjev. Anga-
žiranost občinskih sredstev
za financiranje vzgoje in izo-
braževanje povzroča relativ-
no zaostajanje ostale prora-
čunske potrošnje. Dopolnil-
na sredstva republiške izo-
braževalne skupnosti (lani
4,998.376 din) so družbeno e-
konomsko utemeljena, saj o-
mogočajo postopno saniranje
finančnega in materialnega
položaja šolstva v ptujski ob-
čini.
Lani je bilo na zavodih
kljub rednim razpisom veli-
ko pomanjkanje učiteljev.
Zaradi tega je veliko hono-
rarnega dela.
Saniranje osebnih dohod-
kov in delno materialnih
stroškov je pozitivno vpliva-
lo na delovno vzdušje na za-
vodih. Skoraj vsi so pričeli
letošnje šolsko leto, v koli-
kor je mogoče urejenih in
čistih prostorih. Mnogi ko-
lektivi so z ravnatelji na če-
lu sami pleskali prostore in
pohištvo ter opravili druga
popravila. Nujno jfi da me-
rila za leto 1970 ne bodo več
postavljala zavodov v nee-
nak položaj. Potrebno je dru-
gače financirati honorarno
delo ter skrbeti, da bodo ko-
lektivi gospodarili s sredstvi
s skrbnostjo dobrega gospo-
darja.
TIS je financirala 44 od-
delkov »malih šol«, ki jih
je obiskovalo 1113 otrok. Iz-
kušnje kažejo, da je treba z
»malimi šolami« nadaljevati.
Varstvo ob šoli se lani ni
povečalo, ker ni bilo pogo-
jev.
Za štipendije je lani TIS
izdala 132.186 dinarjev, ali
62,8 odst. več kot leta 1968.
Ob koncu poslovnega leta je
imela TIS 56 rednih in 20 iz-
rednih štipendistov (od red-
nih 26 na srednjih, 25 na viš-
jih in 5 na visokih šolah). O-
menjeno stanje je glede na
izobrazbeno stopnjo pedago-
škega kadra še vedno zelo
nizko. Na predmetni stopnji
je učilo v začetku letošnjega
šolskega leta 139 učiteljev,
75 predmetnih učiteljev in 5
profesorjev.
Razpravljali so tudi o nuj-
ni izgradnji petih novih po-
slopij za osnovno šolo v Pod-
lehniku, Gorišnici, Vitomar-
cih, Dornavi in Markovcih.
V omenjenih stavbah pouka
ni mogoče več normalizirati.
Večjih popravil in adaptacij
pa je potrebnih še 18 zgradb.
Ce hočemo normalizirati po-
uk v naši občini, je nujno po-
iskati vse možnosti in vložiti
vse napore za ureditev šol-
skega prostora.
ZH
UGODEN RAZVOJ GOSPODARSTVA
V BISTRIŠKI OBČINI
Leto 1969 predstavlja pre-
lomnico v gospodarstvu bi-
striške občine. Ob primerja-
vi z letom dni prej je proiz-
vodnja na vseh gospodar-
skih področjih narasla: v in-
dustriji za 28 odstotkov, v
kmetijstvu za 4—5, gozdar-
stvu za 5 odst., v gradbeni-
štvu za 45 odstotkov.
Ta povečana gospodarska
aktivnost je bila dosežena z
večjo izkoriščenostjo obsto-
ječih in novih zmogljivosti
in z občutno povečano sto-
rilnostjo. Tako povečanje iz-
haja iz aktiviranja zmoglji-
vosti v Impolu.
Tudi v izvozu je bila do-
sežena visoka stopnja. Prvič
od leta 1965 so zabeležili tu-
di porast števila zaposlenih.
Povečanje osebnih dohod-
kov je v osnovi sicer odsev
povečanja obsega proizvod-
nje in storitev. Nelikvidnost
gospodarstva je otežkočala
prizadevanja za bolj inten-
zivno gospodarjenje. Neso-
razmerja med doseženimi fi-
nančnimi rezultati in med
izplačanimi osebnimi pre-
jemki je med ostalim po-
vzročitelj nelikvidnosti. Kljub
temu, da so se krediti za o-
bratna sredstva na območju
občine povečali, so poslovni
stroški naraščali hitreje od
plačane realizacije.
Cene so bile v stalnem po-
rastu. To pa je neugodno
vplivalo na gibanje realnih
osebnih prejemkov zaposle-
nih.
Delovne organizacije indu-
strije predvidevajo, da bodo
v letošnjem letu povečale
obseg proizvodnje in stori-
tev za 33 odstotkov (v Impo-
lu predvidevajo kar 47 odst.
povečanje).
Obrtna proizvodnja se bo
povečala za 11 odstotkov, in
sicer predvidevajo porast
predvsem v družbenem sek-
torju.
Po predvidevanjih delov-
nih organizacij bodo finanč-
ni rezultati zaostajali za pri-
čakovanim povečanjem in-
dustrijske proizvodnje. Med
vzroke pa moramo šteti zla-
sti tržne razmere na doma-
čem in tujem tržišču, kajti
cene surovin rastejo hitreje
od cen končnih proizvodov.
-d
Prdinovanje dneva žena v Savcih
v nedeljo, 8. marca smo v
Savcih pri Tomažu prvič v
zgodovini tega kraja prazno-
vali dan žena.
Dvorana gasilskega doma
je bila zasedena do zadnjega
kotička. Proslavo smo pri-
pravili skupaj GD društvo
Savci in KO SZDL. Slove-
snost je začel s pozdravnim
nagovorom poveljnik GD
Ivan Kupčič. Njemu so sledili
tudi pozdravni nagovori
predstavnika SZDL in mla-
dinske organizacije.
Govorniki so v svojih be-
sedah orisali pot borbenih
kmečkih žena in mater, na-
dalje pot matere proizvajal-
ke. Največji poudarek je bil
dan kmečkim materam, saj
teh na našem območju naj-
več.
Na proslavo smo povabili
^di nad 75 let stare matere.
Pionirji, cicibani in mladinci
pripravili pester izbor de-
'^lamacij. Marsikateri mate-
so ob tem slovesnem tre-
j^utku spolzele po licih solze,
so jih brisale s svojimi
^Saranimi dlanmi. Članice
so zapele nekaj pesmi, na
Ijarmoniko pa je zaigrala čla-
nica gasilskega društva.
Po proslavi smo pripravili
pšim materam skromno za-
^^sko. Veselo razpoloženje je
'adalo pozno v noč. Vaščani
° bili zadovoljni s progra-
j proslave, matere, žene
^ dekleta pa so se razšla z
da bi se prihodnje le-
to zopet srečale v tako vese-
lem razpoloženju.
Za GD Savci:
Marta Toplak
P. s. Vaša želja se je ure-
sničila. Napišite še nam kaj
zanimivega iz vašega kraja.
Vse bomo z veseljem objavi-
li. Vprašajte pri sosedih, če
imajo naročen Tednik. Ce ga
še nimajo, jih poskušajte u-
vrstiti med naše redne na-
ročnike in bralce. Čeprav
malo pozno, pa vendar iskre-
no, vam tudi mi čestitamo
za vaš minuli praznik in u-
spelo prireditev.
Uredništvo
UMRL JE FRANC KOS
v Slovenski Bistrici je
umrl direktor gostinskega
podjetja »Hotel Planina«
Franc Kos. Nenadna smrt ga
je iztrgala sredi dela, ko je
z vso prizadevnostjo načrto-
val turistično prihodnost bi-
striške občine. V vseh po-
vojnih letih je bil Kos pre-
dan družbeni delavec in je
bil med ustanovnimi člani
AMD. V zadnjih letih si je
prizadeval turistično razgi-
bati svoje mesto in je imel
tudi največ zaslug za dejav-
nost turističnega društva.
Velika množica ljudi, ki ga
je spremila na zadnji po-
ti in številno cvetje, sta naj-
lepši dokaz njegove priljub-
ljenosti in spoštovanja.
-d
Ne somo strokovnjaki, temveč tudi umetniki
Na minuli seji občinske
konference SZDL v Ormo-
žu smo slišali tudi zanimi-
vo razpravo kmetovalca A-
lojza Hergula od Tomaža, ki
opravlja tudi funkcijo pod-
predsednika občinske skup-
ščine Ormož. Med drugim je
dejal:
»Naš mali kmet, ki života-
ri na enem hektarju zemlje
in je prepuščen na milost in
nemilost usode proizvodnih
in tržnih zakonitosti, ni sa-
mo strokovnjak, ampak tu-
di umetnik, saj zna na tej
borni krpi zemlje preživeti in
oskrbeti včasih tudi 4 in več-
člansko družino. Vse dose-
danje integracije kmetijskih
delovnih organizacij so ga
vedno bolj potiskale v ozad-
je in se zato ne smemo čudi-
ti, če slišimo zahteve po po-
novnem ustanavljanju biv-
ših kmetijskih zadrug sploš-
nega tipa.«
O tem vprašanju je spre-
govoril tudi Franc Borko,
kmet, in republiški poslanec
iz Središča ob Dravi, ki se
je zavzemal za ukinitev ca-
rin in prometnih davkov za
nakup kmetijske mehaniza-
cije, za dvig strokovnosti
kmetov in za znosnejšo davč-
no politiko.
Take in podobne razprave
smo slišali že večkrat. Kdaj
jih bomo začeli uresničevati?
J. S.
STRAN !
TEDNIK - ČETRTEK, 19. MARCA 19!,
PciSMetevaiij^^^ mh-
v četrtek, 12. marca 1970, je
bilo v dvorani skupščine občine
Ptuj na Miklošičevi cesti posve-
tovanje vseh mladih članov ZK
iz občine Ptuj,
Mladih komunistov je v ob-
Žini 220. vendar pa jih na se-
stanku ni bila prisotna niti po-
lovica Seznanili so nas z do-
ločili resolucije prve reoublišjve
konference ZK Slovenije ter o
njenem izvajanju v naši občini.
Podobni sestanki naj bi bili en-
krat v enem ali dveh mesecih,
na njih pa bi se mladi seznanja-
li s problemi gospodarstva, po-
litike ipd.
Najprej smo poslušali poroči-
lo Iz resolucije I. konference
ZKS. Ta govori v glavnem o
problemih sodobne slovenske In
jugoslovanske socialistične druž-
be Ti problemi so predvsem
sociahin diferenciacija, davčna
politika nadalje je resolucija po-
udarila. da je treba humano po-
magati vsem tistim mladim, ki
so sposobni za učenje, pa zaradi
finančnih težav ne morejo štu-
dirati. Potrebno je vedno bolj
uveljavljati delavsko samouprav-
ljanje. Komunisti morajo one-
mogočiti ponoven dvig klerikal-
nih struj. na drugI strani pa se
morajo zavzemati za svobodo
veroizpovedi, za enakost in ena-
kopravnost ljudi. Mladino v šo-
lah In delovnih organizacijah
ter na kmetih je treba seznanja-
ti s pr.->bleml ZK. vedno več
mladine pa je tudi treba spreje-
mati v vrste ZK.
Na osnovi te. splošne resolu-
cije. morajo posamezne občin-
0he?J! se je v
govejem hlevu
10. marca med tretjo in
četrto uro zjutraj se je v go-
veiem hlevu obesil Ludvik
LESJAK. star 46-let, s Hu-
ma pr= Ormožu. B'l je živčni
bolnik in alkoholik. Lani se
je zdravil v ormoški bolniš-
nici. Po zdravljenju nekaj
časa ni užival alkohola. V
zadniem času se je začel po-
novTio vdaiati alkoholu.
Ludv-k r^jak je bil zapo-
slen pri podjetju »Drava-Mu-
ra«. 9. marca ni šel na delo.
Že zjutraj je začel popivati
in groziti ženi in otrokom, da
jih bo ubil. Žena se je več-
krat ponavljajoče grožnje
prestrašila in odšla z otroci
k stricu, kjer je tudi preno-
čila. Naslednji dan okrog pol
pete ure zjutraj se je vrnila
domov in zagledala luč v go-
vejem hlevu. Skozi priprta
vrata je zagledala obešenega
moža. Obesil se je za 2.7 m
dolgo vrv. ki jo je zavezal
na železno vez. si zataknil
okrog vratu zanko, stopil na
stol in ca z nogami odmak-
nil.
Alkohol je tudi tokrat bo-
troval družinski tragediji, ki
v naših kraj-h niso redke. To
pa nas ponovno oDozarja, da
so potrebni v borbi proti al-
koholizmu koreniti preven-
tivni ukrepi.	J. S.
ske konference ZKS ustvariti In
pripraviti konkretne akcije. To-
variša Zadravec in Fridl sta go-
vorila o položaju ZK v ptujski
občini, njenih problemih In Iz-
vajanju resolucije na našem po-
dročju. Zavzemala sta se pred-
vsem za večjo aktivnost komu-
nistov in za večjo kontlnulra-
nost sprejemanja mladih v ZK,
ki mora biti stalno sistematično,
ne pa kampanjsko.
Po vseh poročilih je sledila
razprava. Mladi so govorili o
problemih, s katerimi se sreču-
jejo kot komunisti. Večkrat na-
letijo na nerazumevanje odras-
lih v delovnih organizacijah in
prav to nerazumevanje jih lahko
potre, jim poblje voljo do dela.
Ta nasprotja bi morala razčisti-
ti občinska konferenca ZKS
Ptuj oziroma njen sekretariat.
Na p<.-)Svetovaniu je bilo tudi
nekaj prosvetnih dclavcev ko-
munistov, ki so se zavzemali za
večjo Idejnost pouka na naših,
predvsem podeželskih šolah.
Ideinost je zelo enostranska.
Učitelj se zaradi prenatrpanosti
učnih načrtov ne more po-
drobneje ukvarjati z učencem
kot posameznikom oziroma z
njegovim pogledom na svet.
Zaradi tega pa predvsem, pode-
želski otroci prihajajo pod vpliv
cerkve. Prav o tem vprašanju se
je razvnela burna razprava. Važ-
no vlogo pri delu z mladimi pa
igrajo finančna sredstva.
Religioznost je zelo pereč
problem — vedno več otrok, tu-
di otrok komunistov, hodi k
verouku. Zaradi tega bi m.orala
ZK bolj vplivati na svoje člane.
Na sestanku se je razpravljalo
tudi o tem, da je v ZK veliko
premalo naših prosvetnih de-
lavcev. Prvi sestanek je zelo
uspel. Zato so udeleženci skle-
nili. da bodo v prihodnosti skli-
cali več takih sestankov, za vsak
sestanek pa bi pripravili dolo-
čeno temo,
JELKA KOLARIČ
so PRmimkiB tuds
NA mcmmm vrhu pri gomsli
Stara navada In praksa je, da
dan žena v mestih in industrij-
skih centrih proslavijo kar naj-
bolj svečano. Na podeželju smo
pač bolj skromni, čeprav enako
pozorni do naših življenjskih
sopotnic. Toda v zadnjem času
se te zadeve Izboljšujejo tudi na
podeželju. Začeli smo lani, ko
sta bila iniciatorja proslave na
našem območju predsednik
SZDL TuršIncI JANKO MAT-
JAŠIČ in poveljnik GD CIRIL
ŽMAUC. To tradicijo smo na-
daljevali tudi letos. Zbrali smo
se v prostorni kmečki hiši, ki
stoji sredi vinogradov na Za-
gorskem vrhu pri Gomili.
Vaške žene so v soboto, 7.
marca, popoldne zmanjšale svo-
je kokošje črede za eno glavo,
možje pa smo poskrbeli za vse
drugo, kot je pijača in denar.
Nekako okrog 20. ure so morale
žal slavljenke same pripraviti
slavnostno večerjo (možje tega
nismo vešči, dasiravno bi jih
morali mi pogostiti). Za prijet-
no razpoloženje nam je Igral
gramofortr V imenu KO SZDL
je ženam čestital predsednik
JANKO MATJAŠIČ, v imenu
gasilcev pa CIRIL ŽMAUC.
Program zabavnega večera je
bil naslednji: L Vse o prazno-
vanju dneva žena. 2. večerja,
3. izpolnjevanje ankete o go-
spodinjskem napredku kmečke
žene pod slamnato slovenjegorl-
ško domačijo, 4. obujanje spo-
minov na težke dni v času
NOV, 5. problemi kmečkih že-
na na tem območju.
Veselje je trajalo vse do tre-
nutka. ko je žena LIZIKA
OZVATIČ odprla vrata in na
ves glas zaklicala: »Pri Zmaucu
gori!« Praznovanje je bilo kon-
čano. Vsi do zadnjega so pohi-
teli na požarišče In pomagali v
nesreči. Več o tem berite v se-
stavku: »Ogenj je uničeval do-
mačijo, gasilcev iz Ptuja pa ni-
smo mogli poklicati!«
F. H.
imsm RAZGLEB^3ICA
Pml (litcvi šc zaliMlfnclo jezero pod Stalciibcrgoiii
Naš sioven|sgGri£.ki dopisnik Frcnc
Hclc pcrsča:
C6EMJ JE UNIČEVAL DOMAČUO,
GASILCEV fZ l»TUJA PA NISMO
POKLICATI
Današnja »sodobna« telefon-
ska zveza iz Pruja do juršinc
(12 km) in naprej do Gomile
(19 km) je slabša, kot je bila
kdajkoli prej. Vse od časa, ko
so v Ptuju Izročili svojemu na-
menu novo avtomatsko telefon-
sko centralo, je nad 3000 pre-
bivalcev tega območja Sloven-
skih goric vse noči od 19. ure
zvečer pa do 7. ure zjutraj brez
telefonske zveze s Ptujem. Po-
stavlja se vprašanje, kaj storiti
takrat, ko je treba ponoči kli-
cati rešilni avtomobil ali žlvino-
zdravnlka. Tudi požari najraje
opravijo svojo uničevalno dejav-
nost ponoči. Vaški gasilci so
večkrat brez vode, ki je v hri-
bovitih predelih še posebej pe-
reč problem. V Ptuju čakajo v
garažah polne gasilske cisterne,
da prisluhnejo klicu: »V službi
ljudstva, na pomoč!« Toda, ka-
ko jih poklicati, če telefon ne
dela?
Zgodilo se je v noči od sed-
mega na osmi marec. Gasilci Iz
Grabšinskega brega In sosednje-
ga Kokolajnščaka so praznovali
skupaj s svojimi ženami, mate-
rami In dekleti. Praznično vzduš-
je je nenadoma prekinil klic:
»Gori!« Okrog pol druge ure
zjutraj je izbruhnil požar pri
ANTONU ZMAUCU ob Grab-
šlnskem bregu. Požar na gospo-
darskem poslopju se je širil s
tako naglico, da so gasilci, vašča-
nl In žene s težavo rešili Iz hle-
vov štiri goveda (3 so zgorela).
nadalje so rešili 16 svinj (4 \
koni so zgoreli), zgorelo pa
tudi 20 kokoši. V ognju j
končala tudi dva kmečka vq;
mlatllnica, dve kolesi, popd(
ma nov moped, poljsko In j
spodarsko orodje, krma za
vin In seveda z opeko krj
gospodarsko poslopje, ki je fc
zgrajeno v letih 1946,'47.
malo je manjkalo, da bi se p
žar razširil rudi na komaj (
metrov oddaljeno stanovanpl
poslopje, kjer so spali gospod
gospodinja, 15-letni sin
12-letna hčerka, ki so jih |
sllcl prebudili Iz trdnega span
VaščanI so stanovanjsko p
slopje obmetavali s snegom. |
njih so se morali zgledovati n
gasilci, ker jim je zmanjka
vode. Škoda je ogromna. 2m
ni bila zavarovana, na oba ci
jekta pa je glasila zavarovali
polica le za borih milijon sta
dinarjev.
Telefon je tudi to noč i
molčal. Morda bi bilo di-ugi
če bi lahko obvestili ptujskejj
silce. Vprašujemo se, kako d
go bodo naši kraji po.noči (
besedno odrezani od sveta. K
bomo lahko tudi ponoči kli<
na pomoč gasilce, veterinarje
rešilni voz? Ali res nismo ni
sar vredni?
Ta sestavek je napisal na 1
dveh gasilskih društev v pris
nosti odbora SZDL
Franček HOLC, Zagord
liisei na učimo
lekarno
Položaj lekarniške službe
je v Slovenski Bistrici zelo
težaven. Zaradi neprimernih
prostorov se lekarna ne more
razvijati v skladu z zahteva-
mi zdravstvene službe in po-
trebami prebivalcev. Višina
prometa, ki je bil v lanskem
letu ustvarjen na enega stro-
kovnega delavca v bistriški
lekarni, je močno nad repu-
bliškim poprečjem. To je po-
kazovalec, ki opozarja na tež-
ke delovne razmere v tej le-
karni. saj zaradi premajhnih
in neprimernih prostorov ni
mogoče zaposliti novih stro-
kovnih delavcev.
Položaj je težaven tudi za-
to, ker je Zdravstveni dom
Maribor že lani dal odpoved
za prostore v katerih se na-
haja lekarna. Glede na tak-
šno stanje bo potrebno čim-
preje rešiti vprašanje razvoja
lekarniške službe. Zato bo
potrebno podpreti načrte, ki
jih ima lekarna v zvezi z na-
dalinim razvojem. Če bo pri-
šlo do novogradnje trgovske-
ga združenja v Slovenski Bi-
strici, bi morali predvideva-
ti tudi preselitev lekarne v
nove prostore. S Stanovanj-
skim podjetjem so sklei
dogovor, da bo le-to sodelo^
lo pri izgradnji z lekarno i
sofinancer. Lekarna bi zal
tovila sredstva za opren
prostorov, za katere bi pl
čevala tudi najemnino.
To službo pa bo potreb
raz.širiti tudi na druga nas
Ija občine Slovenska Bistrid
Lekarniško postajo bi mort
ustanoviti v Oplotnici, kj|
ne bi imeli problemov s P^l
stori, saj bi lahko bilaj
zdravstvenem domu. oprei^
pa bi dala bistriška lek^
na. Glede na obsežnost teil
na, pa bi morali pomisjl
tudi na to, da bi lahko obcj
ni dobili zdravila tudi v i
katerih drugih krajih.
-d

lEDNlK - ČETRTEK, 19. MARCA 1970
STRAN 7
f/lLADI KOMUNISTI SO SPREJELA
iROGRAli^ DELA
Na seji aktiva mladih ko-
Uunistov bistriške občine so
^ med gosti udeležili seje
^ani komisij za družbeno-
Llitične odnose in komisije
L idejno politiko pri občin-
konferenci ZK. V širši
^ravi so obravnavali pro-
^m in oblike izobraževa-
Tja ter aktivno vključevanje
[nladih komunistov v samo-
upravne organe v občini, v
jelovnih organizacijah in šo-
lah.
I Razprava je nakazala, da
jc v program nadaljnjega
^obraževanja mladih komu-
nistov nujna tesna povez.a-
post s starejšimi člani orga-
nizacije. Tako zastavljena
(tner nadaljnje izobraževal-
ce akcije med komunisti bo
korak n^rej v prizadeva-
njih za enotnost delovanja
mladih komunistov s starej-
Emi člani in novimi, per-
pektivnimi kadri.
Udeleženci seje so bili e-
notnega mišljenja, da bodo
morali mladi komunisti vsaj
enkrat mesečno širše razpra-
vljati o nastalih problemih
in novih akcijah. Predvide-
vajo, da bo že v tem mesecu
prvi dvodnevni seminar za
mlade komuniste, kjer bodo
seznanjeni z osnovami par-
tijske dejavnosti v svetu in
Jugoslaviji. Drugi seminar
pa predvidevajo v jesenskem
obdobju, kjer se bodo srečali
z vlogo organizacije ZK v se-
danjem gospodarskem razvo-
ju. Skupno z izobraževanjem
v aktivu se bodo neposredno
vključevali v delovanje os-
novnih organizacij, kjer de-
lujejo. Ob tem pa bo potreb-
no posvetiti posebno pozor-
nost odklanjanju stare pra-
kse delovanja. Skupno s se-
minarskimi oblikami se bo-
do mladi izobraževali še v
raznih drugih oblikah dela
na terenu.
Viktor Horvat

ObSS Slovenska Bistrica se
fe vključil v medobčinsko
lodelovanje ob koncu VII.
Tedna »Bratstva in prijatelj-
itva« v letu 1968. V VIII. te-
Inu so že sodelovali enako-
Iravno in na vseh področjih,
to danes ocenjujemo sode-
Dvanje občine Slovenska Bi-
itrica. Z občinami Cakovec,
koprivnica, Ormož, Ptuj,
Bovenska Bistrica in Varaž-
'in, se ne moremo omejiti
Brno na zaključno manife-
*acijo, t. j. na teden »Brat-
ova in prijateljstva«, tem-
moramo to oceno poda-
jati skozi sodelovanje v ce-
stnem obdobju. Program so-
Novanja je zajemal vsa
Nročja, od družbenopolitič-
^Sa, gospodarskega, kultur-
^umetniškega in športnega
^elovanja. Razprave oz. so-
^ovanja na vseh teh pod-
•^jih so pripomogle k iz-
l^enjavi izkušenj, spoznava-
jo med ljudmi in utrjeva-
lo iskrenih tovarniških od-
»osov med občani sodeluj o-
občin.
lianes že lahko tudi trdi-
čeprav še ni dolgoletnih
^ošenj, da je bilo sodelova-
zelo koristno. Medseboj-
^ gostovanja kulturno-u-
£l|="^iških skupin so v mar-
r^terem kraju naše občine
[J^ivela in dopolnila kultur-
^ dejavnost. Na športnem
ugotavljamo večjo
{|/gibanost in zavzetost, da
občinske ekipe dosegale
najboljše rezultate. Več-
, Uspehov sodelovanja na
Podarskem področju žal
l^e beležimo, vendar pa so
ii f°^tavljeni prvi stiki med
''^išlcimi delovnimi kolek-
tivi in kolektivi ostalih so-
delujočih občin. Smelo lahko
trdimo, da se bodo ti prvi
stiki razvijali in postajali vse
trdnejša vez sodelovanja.
Že v pripravah na IX. sre-
čanja medobčinskega sodelo-
vanja je bila osrednja misel
ta, kako sodelovanje še ši-
riti in poglobiti. K občinskim
sindikalnim svetom, ki so bi-
li iniciatorji sodelovanja, so
pristopile še druge družbe-
nopolitične organizacije in to
skupščine občin in občinske
konference SZDL ter zveze
mladine. K sodelovanju so
pristopili tudi občinski odbo-
ri ZRVS. Vse to nas prepri-
čuje, da se sodelovanje širi
in da zajema vedno večji
krog ljudi.
Občinski sindikalni svet in
družbenopolitične organiza-
cije občine Slovenska Bistri-
ca pa že sedaj mislijo na X.
srečanje občin Cakovec, Ko-
privnica, Ormož, Ptuj, Slo-
venska Bistrica in Varaždin,
saj bodo drugo leto prvič or-
ganizatorji.
Priprave na X. jubilejna
srečanja bodo od naše obči-
ne zahtevala veliko organi-
zacijskih sposobnosti in ve-
liko aktivnih ljudi — saj vsi
želijo, da bi kot organizator-
ji kar najbolje organizirali
srečanja sodelujočih občin.
-d
Lovci se pritožujejo
Previsoka pristopnine
V	Slovenski Bistrici so se
na bazenskem posvetu zbra-
li lovci iz bistriške občine
ter predstavniki lovske zve-
ze Maribor, med katerimi je
bil tudi njen predsednik Loj-
ze Briški.
Na območju bistriške ob-
čine je devet lovskih dru-
žin, ki združujejo okoli 500
lovcev. Predsednik zveze je
v uvodnih besedah sprego-
voril o nekaterih aktualnih
vprašanjih, posebno pozor-
nost pa je posvetil tudi grad-
nji lovskih koč in domov. V
zadnjem času je bilo opazi-
ti, da nekatere družine gra-
dijo koče, ki služijo bolj
družabnemu življenju kot pa
lovstvu. Menda so bili pred-
stavniki lovske družine Pol-
skava malce prizadeti in so
zato pojasnili, zakaj so gra-
dili v bližini Polskave. Do-
slej niso imeli nobenih pro-
storov, kjer bi se shajali, v
domu pa imajo lahko vse po-
svete in še seminarje bi lah-
ko prirejali. Vsakdo si želi
svoj kotiček, zato je tudi
njihova gradnja upravičena.
Lovci so načeli tudi vpra-
šanje pristopnin v njihova
društva. Le-te so ponekod
dosegla takšne višine (tudi
nad sto tisoč starih dinar-
jev), da z njimi ne more nih-
če soglašati. Velikokrat se je
že pojavilo mnenje, da je
lov omogočen še samo boga-
tim, delavcem pa postaja vse
bolj nedostopen. Mnenja o-
koli tega problema so bila
deljena. Doslej so govorili,
ponekod seveda, da so pri-
stopnine visoke zaradi tega,
da v lovske vrste ne bi pri-
šlo preveč ljudi. S to trditvi-
jo prav gotovo ne moremo
soglašati. Obstaja še veliko
načinov, s katerimi b'i lahko
opravili izbor. Resnica pa je,
da mnogi, posebno tisti iz
mest, raje plačajo visoke pri-
stopnine, imajo pač denar,
medtem ko si mnogi delavci
in drugi tega ne morejo pri-
voščiti. Zav^oljo denarja je
vstop onemogočen tudi mla-
dim, ki vsekakor ne razpo-
lagajo z velikimi sredstvi.
Jasno pa je, da bodo mora-
li lovci svoje vrste pomladiti.
V	pogovoru smo lahko u-
gotovili, da se je večina ude-
ležencev zavzemala za to, da
bi poostrili lovske izpite, saj
bi bila to ena od boljših se-
lekcij. V nekaterih druži-
nah (tistih, ki imajo lovske
koče), imajo visoke pristop-
nine na račun tega, da mo-
rajo novinci plačevati tudi
največ za tisto delo. ki so ga
lovci vložili v koče. Mnenja
so bila deljena- Nekateri so
zagovarjali, da to ni pravil-
no, drugi spet, da je realno.
Dejstvo pa je, da tudi dela-
vec, ki pride v delo\mo or-
ganizacijo, pri začetku dela
ne plača deleža za tisto, kar
so drugi vložili namesto nje-
ga.
Ta problem je prav gotovo
toliko zanimiv, da bi o njem
lahko razpravljal upravni
odbor lovske zveze in dal do-
končno mnenje.
Na posvetu pa so sprego-
vorili tudi o lovskem turiz-
mu. Velikokrat se pripeti, da
se posebno tuji gostje, ne
držijo lovske etike, skoraj
nikoli pa se ne pripeti, da bi
jih domačini zaradi tega od-
stranili z lova, čeprav bi z
domačim lovcem to storili
takoj. Nikakor ne bi smeli
mrzlično v lov za devizami,
čeprav se jih seveda nihče
ne odreka. Bolj je potrebno
misliti na domačina, ki v lo-
višče vaga veliko svojega de-
la in truda in večini prav
gotovo ni vseeno, kdo potem
lovi. Naval italijanskih »tu-
rističnih« lovcev bi morali
zajeziti, saj se kaj kmalu
lahko pripeti, da bodo tisti,
ki imajo največ zaslug za
razvoj in bogatenje lovišč,
ostali brez lastnega lovskega
užitka.
Jasno pa je, da nam ne
more in ne sme biti vseeno,
kdo hodi po naših loviščih in
uživa sadove prizadevanj na-
ših lovcev.
D. Utenkar
Manj investicij
Po predvidevanjih delov-
nih organizacij bodo letos
znašala investicijska vlaga-
nja v slovenskobistriški ob-
čini, nekaj manj kot 26 mi-
lijonov. Predvidena skupna
investicijska sredstva pa ni-
so usklajena z lastnimi in
tujimi sredstvi. Po bilanci
kreditne banke bo na voljo
na področju gospodarstva le
8,600.000 dinarjev. To pome-
ni, da gospodarstvo nima po-
kritih za 9 milijonov dinar-
jev investicijskih predvide-
vanj.
Večja investicijska vlaga-
nja predvidevata tovarna
Impol in Opekama Prager-
sko. Opekarna predvideva
vlaganja v višini 4,8 milijo-
nov dinarjev za nadaljeva-
nje in dograditev obrata za
proizvodnjo ekspandirane
gline. Iz lastnih sredstev bo-
do vložili 30 odstotkov sred-
stev, ostalo pa bo iz kredit-
nih virov.
Impol predvideva potroš-
njo v višini 3,8 milijona iz
kreditnih virov, in sicer za
dograditev valjame, za na-
kup strojev in opreme in ne-
katerih manjših potreb. Z
dograditvijo obrata valjarne
se bo že letos povečala pro-
izvodnja valjanih proizvodov
za okoli 1 Otisoč ton.
Ostala industrijska podje-
tja predvidevajo le manjše
naložbe, ki bodo v določeni
meri kmalu vplivale na dvig
proizvodnje.
V	družbenem kmetijstvu
predvidevajo obnovo vino-
gradov, dokončno ureditev
klavnice v Slovenski Bistri-
ci, poskušali pa bodo uredi-
ti tudi nasade hmelja Pred-
videvana vlaganja niso u-
sklajena z razpoložljivimi
sredstvi, saj ocenjujejo, da
bo za to na voljo manj kot
štiri milijone dinarjev.
V	negospodarskem področ-
ju bodo investicijska vlaga-
nja večja od lani za osem
odstotkov. Nadaljevali bodo
z gradnjo stanovanj za trži-
šče, v komunalni dejavnosti
pa dela pri obnavljanju ob-
činskih cest.
Po navedenih podatkih za-
ostaja investicijska potroš-
nja za predvidevanji sred-
njeročnega programa, saj bo
v petih letih realiziranih le
okoli 80 odstotkov predvide-
nih investicij.
Realna potrošnja pa je, če
upoštevamo zvišanje cen v
tem času, še toliko nižja.
Vzroki temu so med drugim
v nizki akumulativnosti go-
spodarstva in razdrobljeno-
sti sredstev, namenjenih za
gradnje objektov v negospo-
darstvu. Glede na stanje in
zaostajanje investicijske po-
trošnje bi kazalo pričeti z
združevanjem namenskih in
ostalih sredstev po naprej
pripravljenem programu po-
rabe.	-d
KINO
GORISNICA
22. marca ameriški film
NASILJE V nŽERIHU;
LJITTOMER
21. marca ius;. film BOG
JE I MRL ZAMAN: 22. mar-
ca ju?, film SARAJEVSKI
ATENTAT: 24. marca jui;.
film TRI TTPF ZA LJUBE-
ZEN: 25. marca jug. film
MOST;
SLOVENSKA BISTRICA
19. marca ameriški film
7.'».»N.II SAFARI; 20., 21. in
22. marca italijanski film
STARI GANGSTER; 24., 25.
in 26. marca jug. film BRAT
DR. HOMERJA;
TOMAŽ PRI ORMOŽU
22. marca ameriški film
PROFESIONALCI;
ZAVRC
22. marca španski film JA-
STREB IZ KASTILJE.
STRAN !
TEDNIK - ČETRTEK, 19. MARCA 19!,
POK^EK^BNO POSLANSTVO
BISTRIŠKE MATIČNE KNJIŽNICE
Kadar govorimo o Icnjizni-
cah, nam misli mimogrede u-
idejo h grmadi knjig, ki se
vrstijo na policah. Tudi o tem
bi lahko govorili, če misel
nanese na Matično knjižnico
v Slovenski Bistrici. Toda od-
ločil.«em se, da bom to pot
o njenem delu spregovoril
nekoliko drugače. Včasih ni-
ti ne pomislimo, koliko mož-
nosti se nam ponuja, ob za-
mislih upravnika bistriške
knjižnice, pa se velja usta-
viti in pokramljati nekoliko
več.
Ničesar novega ne bom po-
vedal, če porečem, da so v
prostorih knjižnice že lansko
leto, pa tudi preje, prirejali
literarne večere in razstave.
Ne dolgo tega pa, kot da je
zapihal nov veter, poln opti-
mizma in poleta. Upravnik
Milutin Arko je že star druž-
benopolitični delavec v obči-
ni. Je eden izmed tistih, ki
ne pomislijo na ure, ki od-
hajajo, zaradi želje, da bi
bližnjim pripravili nekaj pri-
jetnih trenutkov.
Ob letošnjem osmem mar-
cu je prišel na zamisel, da
bi povabil vse tiste žene iz
občine, ki so se in se še u-
kvarjajo s pisanjem proze,
poezije, člankov, ali pa znan-
stvenih del. Uspelo mu je
»najti« enajst žena in de-
klet, poleg tega pa ni poza-
bil tudi na vse tiste učitelji-
ce, ki se trudijo ob urejanju
šolskih glasil.
Ob četrtkih je dan, ko med
zidovi knjižnice zaživi po.seb-
na kulturna dejavnost. In
tako so se pisateljice in pes-
nice iz bistriškega območja
zbrale v četrtek. Vabilu so
se odzvali tudi kulturni in
družbenopolitični delavci.
Med vsemi ženami je naj-
več dosegla Julija Bračič, ki
pa zaradi rahlega zdravja
ni mogla priti v Slovensko
Bistrico. Živi v Malinski na
otoku Krku, med njenimi
romani, povestmi in novela-
mi pa so najbolj znana dela
Razdrti mostovi (1943); Gren-
ka roža (1944); Zaprta vrata
(1945); in Graščinski stradar-
ji (1950).
Zato pa so prišle druge in
iz njih je vrela domačnost,
duhovitost, otožnost, vrelo je
življenje, ki so ga občutile.
Najmlajša med njimi je bi-
la enajstletna šolarka Vesna
Vreš, ki je navdušila s pesmi-
cami. V eni izmed njih je v
zadnjih verzih zapisala:
... Ce bi ljudje po pravici
sodili,
nikoli ne bi dobrote delili.
D. Utenkar
Ob dnevu žena so
obfskoii partizanske
matere
Na pobudo aktiva ZM Polj-
čane je ob dnevu žena skupi-
na mladih obiskala šest par-
tizanskih mamic, ki so jim
izročili šopke nageljev ter se
z njimi pogovarjali o preži-
velih dnevih v času NOV.
Zanimali so se tudi za nji-
hove sedanje življenjske po-
goje Težko, bi opisali trenut-
ke sreče in prisrčnosti, sedaj
že ostarelih partizanskih ma-
ter, ob srečanju z mlado ge-
neracijo. Povsod so bili mla-
di priče, da v teh ženicah še
vedno živi revolucionarni
čut iz časov NOV, ki je se-
daj izražen v aktivnem
spremljanju družbenih gi-
banj v naši državi kakor tu-
di izven nje. Zelo premišlje-
no opozarjajo na plamteče
nevarnosti bližnjega vzhoda
in Vietnamskih osvobodilnih
gibanj.
Med obiskanimi je bila naj-
zgovornejša 72-letna Ana Ri-
tonja, ki se je spominjala
izgube moža, medtem ko je
bila sama izseljena v Srbi-
jo
Veliko besed je ostalo ne-
izrečenih zaradi pomanjka-
nja časa, zato so mladi ob-
ljubili, da bodo takšna sre-
čanja postala tradicionalna.
Osmi marec torej ne bo ostal
edina priložnost, da se mladi
Poljčančani srečajo z gradi-
telji nove domovine — že v
naslednjih dneh namreč pre-
dvidevajo organizirati po-
dobne pogovore s pomembni-
mi prebivalci teh krajev.
Viktor Horvat
Kako in kof dela mfoclinski aktiv
ZMS v Gerečfi vasi
Delo mladinskih aktivov
na vasi je v zadnjem času
nekoliko zamrlo, posebno v
vaseh, ki so v bližini mesta.
Mladina se ne vključuje v
aktive, ali zaradi pomanjka-
nja proftorov, ali pa ni ljudi,
ki bi lahko aktive uspešno
vodili. Toda v Gerečji vasi
mladina zelo aktivno dela.
Pred dnevi sem obiskal
predsednika tega aktiva
Branka Kirbiša in se z njim
pogovarjal o tem, kaj lahko
dela mladina v Gerečji vasi.
Na zastavljena vprašanja je
odgovarjal takole:
Koliko mladincev in mla-
dink vključuje vaš aktiv?
Naš aktiv vključuje 37
mladincev in mladink.
Kakšna je socialna struk-
tura članstva?
Večina članov je zaposle-
nih v industrijskih in trgov-
skih podjetjih v Ptuju in
Mariboru in to kot kvalifi-
cirani, polkvalificirani in ne-
kvalificirani delavci, nekaj
pa je tudi takih, ki delajo
doma na kmetijah.
Kje in kolikokrat se sesta-
jate?
Lastnih prostorov nimamo,
pač pa smo tesno povezani z
gasilskim društvom Gerečja
vas, katero nam nudi pro-
store za sestanke in zabave.
Do sedaj smo se sestajali en-
krat mesečno, od sedaj na-
prej pa se bomo sestajali
vsakih štirinajst dni.
Kaj obravnavate na se-
stankih?
Na sestankih obravnavamo
probleme, največ pa je go-
vora o športnih objektih v
naši vasi. Vključujemo raz-
meroma veliko število mla-
dincev, kateri bi se radi v
prostem času angažirali tudi
na športnem področju.
Kakšne vrste športov go-
jite?
V zimskem času se ukvar-
jamo z namiznim tenisom in
šahom, prostor nam nudijo
gasilci, v poletnih mesecih
pa igramo rokomet in nogo-
met.
Omenjaš tesno povezavo z
gasilskim društvom. Ali sode-
lujete tudi s kakšnimi dru-
gimi družbenopolitičnimi or-
ganizacijami na vasi?
Da. Sodelujemo z SZDL in
krajevno skupnostjo Hajdi-
na. V teh dveh organizacijah
imamo tudi svoje zastopni-
ke.
S sosednjimi aktivi ne so-
delujete?
Obstoja samo v Kungoti
tam pa sodelujemo predvsem
na športnem področju.
Kaj pa nudite gasilcem v
zameno za prostore?
Nekaj mladincev je vklju-
čenih v društvo, kjer sestav-
ljajo mladinsko desetino, ki
uspešno sodeluje na raznih
gasilskih tekmovanjih. Na
prireditvah, kot so vrtne ve-
selice in razna praznovanja,
pa pomagamo kot natakarji.
Morda tudi mladinci orga-
nizirate kakšne prireditve?
Ob vseh državnih praznikih
pripravljamo proslave, prire-
dili smo oddajo »Pokaži kaj
znaš«, ki je dobro uspela, če-
prav smo jo organizirali pr-
vič.
Z oddajo ste si verjetno
pridobili precejšnja finanč-
na sredstva. Kaj nameravate
z njimi?
Porabili smo že skoraj ves
denar, saj smo nabavili gra-
mofon in plošče v vrednosti
540 din in okenske zavese v
vrednosti 500 din, tako da
nam je v blagajni ostalo sa-
mo okrog 300 din.
Kaj pa načrti za bodoč-
nost?
V letošnjem letu namera-
vamo urediti rokometno igri-
šče, igrišče za odbojko in na-
baviti žoge. Na kulturnem
področju pa bomo še naprej
prirejali proslave ob praz-
nikih, jeseni pa bomo posku-
šali prirediti podobno odda-
jo, kot je oddaja »Pokaži kaj
znaš.«
Iz odgovorov ste lahko raz-
brali, da mladinci v Gerečji
vasi pridno delajo. Želim jim,
da bi še vnaprej tako uspeš-
no vodili svoj aktiv in da bi
se jim uresničili vsi njihovi
načrti in želje.
Franci Sagadin
PREDAVANJA DELAVSKE UNIVERZE
PTUJ
Ponedeljek, 23. marca 1970
DESTERNIK
Proizvodnja mleka in pita-
nje goved;
predava dipl. vet. Mihael
Ledinek ob 19. uri v šoli;
MARKOVCI
Osemenjevanje svinj in
vzreja pujskov;
predava dipl. vet. Vladimir
Vrečko ob 19. uri v zadruž-
nem domu;
CIRKULANE
Zajedavske in kužne bo-
lezni pri domačih živalih;
predava dipl. vet. Boris
Gerl ob 19. uri v šoli;
NARAPLJE
Temelji prve pomoči;
predava Boža Horvat ob
19. uri v šoli;
STOPERCE
Temelji prve pomoči;
predava Majda Šabederob
19. uri v šoli;
MAJSPERK
Temelji prve pomoči;
predava Janko Korpar ob
19. uri v šoli;
MOSKAJNCI
Klasična napadalna sred-
stva in zaščita;
predava Alojz Korošec ob
19. uri v gasilskem domu;
Torek, 24. marec 1970
MEDVEDCE
Mirnodobni vzroki mno-
žičnih nesreč in reševanje o-
groženega prebivalstva;
predava inž. Tone Purg ob
19. uri v gasilskem domu;
LOVRENC
Temelji prve pomoči;
predava Boža Horvat ob
19. uri v klubu občanov;
CIRKOVCI
Temelji prve pomoči;
predava Janko Korpar ob
19. uri v šoli;
LEVAJNCI
Osemenjevanje goved, za-
tiranje jalovosti in selekcija;
predava dr. Štefan Bau-
man ob 19. uri pri Janezu
Zampa, Levajnci 10;
GORIŠNICA
Osemenjevanje svinj in
vzreja pujskov;
predava dipl. vet. Vladimir
Vrečko ob 19. uri v šoli;
Sreda, 25. marca 1970
KIDRIČEVO
Temelji prve pomoči;
predava Janko Korpar ob
19. uri v šoli;
SELA
Temelji prve pomoči;
predava Majda Sabeder ob
19. uri v šoli;
HAJDINA
Temelji prve pomoči;
predava Boža Horvat ob
19. uri v gasilskem domu;
POLENSAK
Osemenjevanje goved, za-
tiranje jalovosti in selekcija;
predava dr. Štefan Bau-
man ob 19. uri v šoli;
Četrtek, 26. marca 1970
JUROVCI
Mirnodobni vzroki mno-
žičnih nesreč in reševanje o-
groženega prebivalstva;
predava Jože Vratič ob 19.
uri v gasilskem domu;
HAJDOSE
Mirnodobni vzroki mno
žičnih nesreč in reševanje &
groženega prebivalstva; j
predava inž. Tone Purg oj
19. uri v gasilskem domu;
gereCja vas
Mirnodobni vzroki mno
žičnih nesreč in reševanje o
groženega prebivalstva;
predava Ferdo Lovrec o|
19. uri v gasilskem domu;
DESTERNIK
Pridelovanje krme, silira.
nje, sušenje sena;
predava dipl. inž. Vladi
Tumpej ob 19. uri v šoli;
CIRKULANE	j
Pridelovanje krme, silira
nje in sušenje sena;
predava dipl. vet. Mihat
Ledinek ob 19. uri v šoli;
VIDEM
Higiena pridobivanja mle
ka:
predava dipl. vet. Bori
Gerl ob 19. uri v šoli;
Petek, 27. marca 1970
GORIŠNICA
Temelji prve pomoči;
predava Janko Korpar o!
19. uri v šoli;
MOŠKAJNCI
Protipožarna zaščita;
predava Alojz Korošec ol
19. uri v gasilskem domu;
MEDVEDCE
Zajedavske in kužne bo
lezni pri domačih živalih;
predava dipl. vet. Bor
Gerl ob 19. uri v gasilskei
domu;
Torek, 31. marca 1970
CIRKOVCI
Protipožarna zaščita;
predava Ivan Grahl ob i?
uri v šoli;	I
LOVRENC
Protipožarna zaščita;
predava Alojz Korošec o
19. uri v klubu občanov;
POLENSAK
Zajedavske in kužne bo
lezni pri domačih živalih;
predava dipl. vet. Boril
Gerl ob 19. uri v šoli;
HOTEL »JERUZALEM«
VAM JE PRIPRAVIL
presenečenje
Hotel »Jeruzalem« v Or
možu pripravlja to nedelji
svojim gostom prijetno pr&
senečenje. Prizadevni mlaS
upravnik hotela Franc JaS
je s svojimi sodelavci povs
bil v Ormož skupino, ki 1*
izvajala internacionalni pr"
gram. ki ga bo popestrila tu
di prikupna striptizeta. Skif
pina ima svojo godbo, ki t
zabavala goste.
V Ormožu je ta novica d"
kaj hitro prišla v ušesa
biteljem tovrstnih priredite'
in pričakovati je, da bo«;
možje (brez žena ali z njiii"
v nedeljo večerjali v »JerU
zalemu«.
Rezervacije lahko naroc'
te v recepciji hotela osebij'
ali telefonično. (Vsem obf
zabave in zaradi ogleda V^".
grama tudi družinskega ^
TU.)	J. S.
lEDNlK - ČETRTEK, 19. MARCA 1970
STRAN 9
Osnutek zakana o obveznem pošiljanju tiskov
Neutemeljeno različni
odnosi do študijskih knjižnic
Zakaj različni odnosi do
študijskih knjižnic v Slove-
niji, so spraševali člani sve-
ta za prosveto in kulturo SO
Ptuj na minuli seji. Ugotovili
so, da prednačrt zakona o
obveznem pošiljanju tiskov
študijskim knjižnicam ne
predvideva obveznega pri-
merka za ptujsko in raven-
sko knjižnico. Po daljši raz-
pravi so napisali resolucijo,
med drugim pravi, da se po-
vzročajo s takimi določbami
zakona neupravičene občut-
ne razlike med posameznimi
študijskimi knjižnicami v
Sloveniji, ki so bile ustanov-
ljene z enotnim namenom,
pospešiti znanstveno in kul-
turno delo. Zaradi tega mora
biti vsem študijskim knjižni-
cam zagotovljena ohranitev
vseh tiskov kot kulturnih
vrednot in odstop za prou-
čevanje in uporabo. Resolu-
cija med drugim ugotavlja,
da pošiljanje obveznih pri-
merkov vsem študijskim
knjižnicam ne pomeni za za-
ložbe prevelike finančne o-
bremenitve. Obvezno pošilja-
nje tiska je torej le odstop
dela subvencije kot pomoč
gospodarsko nerazviti občini.
Resolucija govori tudi o
pomenu študijske knjižnice
v Ptuju in opozarja na nje-
no kulturno poslanstvo v
izobraževalnem in domovi-
noznanskem pogledu. Omo-
goča znanstveno delo in po-
globljeno kulturno življenje
tudi izven centra. Brez dvo-
ma bi omenjene in druge
naloge lažje in temeljiteje o-
pravljala, če bi dobivale ob-
vezni primerek.
Ptujska občina, ki sodi
med gospodarsko manj raz-
vite občine kljub razumeva-
nju knjižnici ne more dati
dovolj sredstev za nakup
slovenskega tiska v celoti.
Proračunska sredstva je tre-
ba deliti še z ljudsko in mla-
dinsko knjižnico, ki morata
glede na znano kritično sta-
nje ljudskega knjižničarstva
v ptujski občini dopolnjeva-
ti svojo knjižno zalogo. Za
ljudsko in mladinsko knjiž-
nico v Ptuju in za vaške
knjižnice smo dolžni kupova-
ti nove knjige. Iz statističnih
podatkov je razvidno, da šte-
vilo ljudskih knjižnic v Slo-
veniji^ pada, knjižne zaloge
na našem območju pa so glo-
boko pod jugoslovanskim,
slovenskim in mednarodnim
poprečjem. Sredstva, ki jih
prejemamo od SO Ptuj, za-
doščajo le za nabavo ene če-
trtine v Sloveniji izdanih
Knjig. Na našem območju
yečine slovenskih tiskov ob-
čanom ni dosegljiva. Del pre-
bivalstva SRS ne ve, kaj se
tiska v Sloveniji. Skoraj vse
aruge študijske knjižnice so
v gospodarsko razvitejših ob-
činah in imajo za nakup
knjig izdatnejša sredstva.
V Ptuju se tudi ne moremo
sprijazniti z neutemeljnim
dejstvom, po katerem so
študijski knjižnici v Ptuju
odrekli pravico do obvezne-
ga primerka in sicer zaradi
bližine mariborske študijske
knjižnice. Mariborska študij-
ska knjižnica je zaradi veli-
kega števila študentov mari-
borskih višjih in srednjih šol
močno zasedanja. Tudi ptuj-
ska občina ima študente in
dijake, ki iščejo ustrezne
knjige v ptujski knjižnici.
Skupnost študijskih knjiž-
nic Slovenije se nikoli ni iz-
rekla za predlagano zakon-
sko rešitev, po katerem naj
bi obvezne primerke tiskarne
pošiljali le določenemu šte-
vilu knjižnic.
Pomembno je tudi to, da so
obvezni primerki v Ptuju
najbolj varni v primeru vo-
jaškega spopada. Druge štu-
dijske knjižnice so večinoma
v industrijsko močno razvi-
tih centrih. V primeru voja-
škega napada bi bila prav
gotovo bolj ogrožena kot
Ptuj, ki je razglašena kot
kulturni spomenik posebne-
ga pomena. Po načelih med-
narodnega prava uživajo
med vojno kulturni in zgo-
dovinski spomeniki posebno
zaščito. Glede na to je večja
možnost, da se tiski v Ptuju
ohranijo.
ZR
Oljarska industrija
v precepu
Oljarska industrija je v
zadnjem času v nič kaj za-
vidljivem položaju. Predelo-
valci se bojujejo z velikimi
težavami, nemalokrat pa so
za probleme krivi zelo togi
zakonski predpisi. Kljub te-
žavam pa so mi v tovarni
olja v Slovenski Bistrici po-
vedali, da so v minulem letu
dosegli nekaj pomembnih
poslovni in delovni uspe-
hov. Lansko leto so predelali
3600 ton olij, za letošnje leto
pa predvidevajo povišanje za
400 ton. Z oljem bodo napol-
nili okoli 4 milijone stekle-
nic, kar je skoraj enkrat več
kot v lanskem letu.
V	tej tovarni je zaposlenih
110 delavcev, predvidevajo
pa, da bodo imeli ob razši-
ritvi proizvodnje prostora še
za nekaj novih.
V	srednjeročnem planu so
si postavili veliko pomemb-
nih nalog. Največja med nji-
mi bo prav gotovo razširitev
in modernizacija v stiskal-
niškem obratu, ki sedaj za-
ostaja za drugimi. Lansl^o le-
to so nabavili nove polnilne
naprave, katerim stara sti-
skalnica že sedaj ne more
zagotoviti stalnega obratova-
nja.
Bistričani tudi poslovno-
tehnično sodelujejo z oljar-
nama v Koprivnici in Fra-
mu, upajo pa, da bo v pri-
hodnosti prišlo še do večjega
in bolj uspešnega sodelova-
nja. Možnosti obstoja kar
precej, počakati pa bo treba,
da se bodo cene vsaj delno
prilagodile proizvodnji. Vsak
se rad pohvali z uspehi, ki
jih dosega. Bistriški oljarci
se imajo zakaj pohvaliti. Na
mednarodnem kmetijskem
sejmu v Novem Sadu so do-
bili za svoja proizvoda visoki
priznanji. Strokovna žirija
jim je za belo namizno olje
podelila zlato medaljo, za
bučno olje pa so prejeli sre-
brno. Obe priznanji sta go-
tovo dokaz, da si člani delov-
Polnilnica v Tovarni olja v Slovenski Bistrici
nega kolektiva prizadevajo
čimbolj ustreči trgu in po-
trošnikom, ki jim nalepka
»favorit« prav gotovo nekaj
pomeni.
Z ureditvijo odnosov v
vsem jugoslovanskem oljar-
stvu, mislim predvsem na to,
da bodo ljudje na odgovor-
nih položajih spoznali re-
snost stanja v oljarski indu-
striji, bodo lažje »zadihali«
tudi Bistričani. Člani delov-
nega kolektiva pa bodo lahko
uporabili tiste dobrine, kate-
rim se morajo sedaj veliko-
krat odreči.
-d
PROGRAM MODERNIZACIJE CEST
V ORMOŠKI OBČINI
Na zadnji seji občinske
skupščine v Ormožu, smo,
kot smo o tem že poročali,
slišali tudi načrt programa
rekonstrukcije cest v ormo-
ški občini, ki je naslednji:
Cesta I. reda Ormož —
meja SRH je bila najprej v
programu leta 1975, vendar
so rekonstrukcijo zaradi po-
membnosti pomaknili nekoli-
ko bliže — v leto 1973.
Cesta III. reda Pavlovci —
Miklavž in nova cesta Jeru-
zalem — Krčevina je v pro-
gramu za rekonstrukcijo le-
ta 1971.
Modernizacija ceste III. re-
da Središče — Vuzmetinci v
dolžini 1 km je v programu
leta 1971.
Cesta III. reda Velika Ne-
delja — Sodinci — Podgorci
— Osluševci bo po tem pro-
gramu modernizirana leta
1973.
Cesta III. reda Ormož —
Koračice, leta 1974.
Skupščina občine Ormož
je na svoji seji sklenila pred-
lagati, da Cestno podjetje
Maribor in Cestni sklad SRS
in končno Ekonomski center
Maribor, kot koordinator in
programer modernizacije
cest omenjene ceste — ob-
ravnavajo, kot nujno inter-
vencijo izboljšanja stanja
cest v občini Ormož.
Občina Ormož bo k tej
modernizaciji cest do leta
1975 prispevala okrog 2000
milijon S din. Ta vsota
predstavlja za občino vse-
kakor veliko breme, dejstvo
pa je, da so ceste v ormoški
občini (tudi drugje) v tak-
šnem stanju, da je ta poseg
nujen.	J. S.
Od praznika
odmakoijene proslave
v ptujski občini so se praz-
novanja dneva žena zavle-
kla tudi v prejšnji in ta te-
den.
Franc Kolarič, predsednik
KO SZDL V. teren Ptuj, nas
je obvestil, da so žene z nji-
hovega terena praznovale v
soboto v gostilni Turist v
Ptuju. Priredili so jim slav-
nostno večerjo z veselim de-
lom praznovanja. Pri ptuj-
skih delovnih organizacijah
(ne pri vseh) so naleteli na
razveseljivo razumevanje, ki
so jim ga podjetja izkazala
v obliki denarne pomoči.
Najbolj se je izkazala Tovar-
na avtoopreme, ki jim je da-
rovala 50.000 S din.
V	soboto so praznovale tu-
di žene in dekleta trgovskega
podjetja Pf^onija iz Ptuja,
ki so imele svoj praznični ve-
čer na Borlu. Že pred tem
se jih je podjetje spomnilo
z ličnimi kristalnimi vazica-
mi, v soboto pa so jim pri-
redili tudi »okrogli« del praz-
nika.
V	znak žalovanja za tra-
gično preminulimi rudarji iz
rudnika Breza do večernih
ur niso poslušali glasbe in
začeli z zabavnim progra-
mom. Pozneje so se prijetno
razživeli, še posebej pa so bi-
le »aktivne« mlade proda-
jalke, ki so se s svojimi ple-
salci vrtele pozno v noč.
Te dni so bile proslave dne-
va žena tudi v nekaterih dru-
gih delovnih kolektivih in to
predvsem iz preprostega raz-
loga, ker ob osmem marcu
niso mogli dobiti za proslave
ustreznih prostorov.
J. S.
Dejavnost in ncičrti
mladih v Laporju
Aktiv ZM Laporje je tudi
letos sprejel obširni program
svoje dejavnosti. Ze v začet-
ku jim je uspelo rešiti osnov-
ni problem, ki bo odločilno
vplival na bodoče delo mla-
dih v Laporju. Zagotovili so
si svoj prostor za sestajanje
v gasilskem domu, kar jim
je uspelo predvsem z mno-
žično aktivnostjo mladih v
gasilskih vrstah, kjer sestav-
ljajo skoraj 60 odst. vsega
članstva. To pa še ni zadnja
beseda mladih gasilcev. Ze
v naslednjih mesecih name-
ravajo ustanoviti mladinsko
žensko in pionirsko gasilsko
desetino.
Skupno s KUD v kraju
programirajo enotno kultur-
no dejavnost. Tako že pri-
pravljajo izvedbo igre v treh
dejanjih KRCMARICA MI-
RANDOLINA s katero bodo
obiskali tudi več okoliških
krajev.
Med pomembnejše akcije
aktiva ZM Laporje prišteva-
jo izvedbo oddaje POKAZij
KAJ ZNAŠ in skupno s kra-
jevno organizacijo namera-
vajo urediti s prostovoljnim
delom avtobusno postajo na
Križnem vrhu pri Slov. Bi-
strici.
Viktor Horvat
STRA^' 10
TEDNIK — ČETRTEK, 19. MARCA 1970
TRIJE BiSTRiČANI
V SLCVENSKJ REPREZENTANCI
V nedeljo so mladi judoisti
v Idriji pripravili pravi fe-
stival juda. Osrednji točki
sta bila prav gotovo dvoboja
reprezentanc Jugoslavije in
Slovenije za mlajše in sta-
rejše mladince. Do srečanja
je prišlo v okviru priprav
pred odhodom jugoslovan-
skih tekmovalcev na evrop-
sko prvenstvo. Med sloven-
skimi reprezentanti so bili
tudi trije člani bistriškega
Impola, in sicer Dragic, ki je
nastopil med mlajšimi in sta-
rejšimi mladinci ter Prelog
in Tramšak.
Člani reprezentance Jugo-
slavije se niso pustili prese-
netiti v nobenem dvoboju.
Pri mlajših mladincih so bi-
li boljši s 4:1, pri starejših
pa kar s 4:0. Mladi Bistriča-
ni niso uspeli nasprotnikom
odvzeti nobene točke, podob-
na usoda pa je doletela tudi
druge slovenske reprezen-
tante. Srečanji sta zelo uspe-
li in reči moramo, da je vod-
stvo reprezentance Jugosla-
vije zadelo v »črno« ko se je
odločilo za dvoboj s Sloveni-
jo. Naši judoisti so bili do-
stojni nasprotniki, vendar je
prišla do izraza boljša pri-
pravljenost, saj so se kandi-
dati za odhod na evropsko
prvenstvo pripravljali na
skupnih pripravah.
Povemo naj še, da bi na
njih moral sodelovati tudi
Bistričan Milan Prelog, ven-
dar je moral odstopiti od te
zamisli zaradi obveznosti v
šoli. Vsekakor pa je škoda, da
je izpustil priložnost, da bi
kot četrti tekmovalec Impo-
la oblekel državni dres. Pri-
ložnosti bo zagotovo še več,
prepričani pa smo lahko, da
bodo v prihodnosti njegove
sposobnosti kronane z uspe-
hom.
V obeh reprezentancah
Jugoslavije so nastopili kar
štirje Slovenci, ki so pokazali
najboljšo pripravljenost.
Rezultati: mlajši mladinci:
Jugoslavija — Slovenija 4:1
(37:10);
Ražman — Milosavljevič
10:0; Smrekar — Bečirovič
7:0; Rundič — Božič 0:10; Mi-
helič — Dragic 10:0; Dudič —
Polajnar 10:0.
Starejši mladinci: Jugosla-
vija — Slovenija 4:0 (29:0)
Franjič — Hibi 5:0; Miš-
kovič — Dragic 7:0; Mileta
— Tramšak 10:0; Vukotič —
Prelog 7:0.
-d
Spet uspeh jucioistov SMPOLA
Topolčnik in štern - slovenska
prvaka
Celje je bilo v nedeljo pri-
zorišče slovenskega prven-
stva v judu za člane. Udele-
žila se ga je tudi zelo pomla-
jena ekipa Impola iz Slo-
venske Bistrice, ki je dose-
gla izreden uspeh. Z vese-
ljem lahko zabeležimo, da so
bili Bistričani najboljši med
vsemi ekipami.
V lahki kategoriji se ob
prvem mestu ni moglo zgo-
diti ničesar novega. Nasto-
pil je Stanko Topolčnik, to
pa pove tudi vse. Stanko se
ni pustil presenetiti in prvo
mesto je bilo zanj rezervi-
rano že v naprej. V lahki ka-
tegoriji pa so bili Bistričani
uspešni še enkrat. Četrto me-
sto je osvojil Soršak, toda
žal moramo znova ugotav-
ljati, da sodniki niso sodili
ravno po sodniški etiki. Sor-
šaku so skuhali poraz, to pa
je bilo tudi konec želja, da
bi lahko potoval na držav-
no prvenstvo. V polsrednji
kategoriji je Bistričan Vid-
ma j er, ki služi vojaški rok,
osvojil tretje mesto, potem
ko ga je v polfinalu premagal
slovenski prvak Blažič. Vid-
majer pa bo kljub temu na
državnem prvenstvu nasto-
pil v lahki kategoriji, saj je
to pripadnikom JLA po no-
vih pravilih JZJ dovoljeno.
V srednji kategoriji smo bi-
li priče največjemu presene-
čenju. Ljubljančan Smolni-
kar, ki je bil 100-odstoten fa-
vorit, je izpadel že v prvem
kolu, prvo mesto pa je že
drugič zapored osvojil Ra-
ner (Branik). Se enkrat je
med Bistričani v dvorani za-
vladalo veselje. Stem je v
poltežki kategoriji osvojil
naslov slovenskega prvaka
in vse kaže, da je z njego-
vo enoletno krizo konec. Po-
kazal je solidne boje, to pa
mu daje upanje tudi za pr-
venstvo Jugoslavije. V tej
kategoriji je nastopil tudi
Prelog, vendar se je njegov
nastop končal v četrtfinalu.
V težki kategoriji je prišlo
do hudega zloma roke v bo-
ju med Zaplotnikom (Triglav)
in Lasbaherjem (IMaribor).
Slednji je v boju nerodno
padel in so ga morali prepe-
ljati v bolnišnico, Zaplotnik
pa je že drugič osvojj.1 pr-
vo mesto.
Ob koncu moramo pouda-
riti, da nekateri sodniki prav
gotovo ne sodijo na tako po-
membno tekmovanje in bi
morala v prihodnje sodniška
organizacija o njihovih sla-
bostih resneje razpravljati.
Celjani, ki so po nekaj le-
tih prvič organizirali večje
tekmovanje, so se izkazali in
zaslužijo vso pohvalo. Spet
pa moramo povedati, da na
tekmovanju ni bilo judoistov
iz Ptuja, ki so tako zamudili
še eno priložnost za uveljav-
ljanje.
Rezultati: lahka: polfinale:
Topolčnik — Bečirovič 10:0,
Hibi — Soršak 10:0, finale:
Topolčnik — Hibi 3:0, vrstni
red: 1. Topolčnik (Impol), 2.
Hibi (Maribor), 3. Bečirovič
(Jesenice);
Polsrednja: polfinale: Vid-
ma j er — Blažič 0:10, Fora-
ner — Jereb 7:0, finale: Bla-
žič — Foraner 10:0, vrstni
red: 1. Blažič (Maribor), 2.
Foraner (Velenje), 3. Vidma-
jer (JLA);
Srednja: polfinale: Raner
—	Mithans 10:0, Gajzer —
Škripač 0:10, finale: Paner
—	Skripač 10:0, vrstni red:
1. Raner (Branik), 2. Škripač
(Velenje), 3. Mithans (Bra-
nik);
Poltežka: polfinale: Štern
—	Bedrač 3:0, Polajnar —
Pugelj 5:0, finale: Štern —
Polajnar 3:0, vrstni red: 1.
Štern (Impol), 2. Polajnar
(Ljubljana), 3. Bedrač (Bra-
nik);
Težka: polfinale: Verko —
Zaplotnik 0:10, Lasbaher —
Škof 10:0, finale: Zaplotnik
—	Lasbaher 10:0, vrstni red:
1. Zaplotnik (Triglav), 2. Las-
baher (Maribor), 3. Verko
(Velenje).
stanko topolčnik —
eden najboljših jugoslovan-
skih jugoistov
Ml AniuA m ^pmr v iJiascc^i m
Mnogo lahko beremo o
športu, o potrebi, da se člo-
vek razgiba in sprosti in s
tem utrjuje svoje telo. Veli-
ko število društev skrbi za
množičnost v katerikoli vrsti
športa.
Ena izmed zvrsti delovanja
je tudi lahka atletika. Vsako
Jeto se prirejajo -Partizan-
ski mnogoboji-«, na katerih
pomerijo moči društva za na-
slove prvakov. Ce se ozremo
nekaj let nazaj, bomo zasle-
dili med uspešnimi tekmo-
valci 4. skupine tudi društvo
TVD Partizan Makole. Dru-
štvo, ki je nekoč želo uspehe
na republiških in državnih
prvenstvih, je padlo v po-
zabo. Aktivnost, vsaj kar se
atletike tiče, je prenehala.
In kje iskat' vzrcke za pre-
nehanje dejavnosti?
»Stara garda« tekmovalcev
je v glavnem prenehala z
delom. Mnogi so odšli v me-
sto. bodisi v šolo ali službo.
Prišlo je tudi do razpada
starega vodstva. Mladina, ki
je prihajala iz osnovne šole,
pa se je navdušila za nogo-
met in atletiko opustila. V
glavnem se je sedaj zbirala
na igrišču srednješolska in
šolska mladina ,ki pa ni ime-
la opore v »trdi roki-« starej-
ših, že izkušenih za organi-
zirano delovanje. Sicer se je
nekajkrat poizkušala najti
pot k ponovnemu vzponu,
toda zaman.
Z novim vodstvom, katere-
ga predsednik je Ervin Ma-
liorič, se je dejavnost začela
ponovno nekoliko dvigati,
toda v drugo smer — k na-
miznemu tenisu. Začel je z
vadbo osnovnošolcev in ne-
kaj članov in njegova zasluga
je, da je »Partizan« Makole
dobil ponoven ugled vsaj v
občinskem merilu.
Med drugim pravi Maho-
rič: »Delam, kolikor je v mo-
jih močeh, toda včasih sko-
raj obupam, saj mi delo pri
»Partizanu« ,dolga pot do-
mov iz Ljubljane, kjer štu-
diram, odvzame preveč časa.
V Makolah bi moral biti nek-
do, ki bi bil stalno med mla-
dino, tudi med tednom, in ki
bi znal mladino voditi, ji da-
jati nasvete pri delu.«
Slišal sem, da je določen
v osnovni šoli učitelj telo-
vadbe, ki bi naj skrbel za te-
lesnovzgojno in taborniško
delo, a kaj, ko je že njegovo
delo pri osnovnošolski mladi-
ni bolj skromno, kot bi naj
bilo sicer. Kaj potem poma-
ga pošiljati ga na seminarje,
a ne pokaže volje za delo.
Morda se bo v letu. ko po-
skuša TVD Partizan Sloveni-
je razširiti svojo dejavnost,
ponovno razmahnila aktiv-
nost in zajela širok krog čla-
nov, od cicibanov, pionirk,
pionirjev in mladincev in
ponovno ponesla sloves o
u.spehih tega malega dru-
štva.	R. V.

EKIPA JLA PRVAK ZA LETO 1970
v nedeljo je bilo zaključe-
no tekmovanje v občinski ko-
šarkarski ligi, kjer so po
predhodnem tekmovanju v
dveh skupinah igrale ekipe za
vrstni red: Doseženi so bili
naslednji izidi: KSC — TVI
20:0 b. b., TAP — ESS 24:22,
TGA — GIMNAZIJA 43:35
(31:31). Po dramatični igri, ki
se je v regularnem času kon-
čala z neodločenim izidom,
je v nadaljevanju uspelo e-
kipi TGA nadigrati zelo do-
bro ekipo ptujskih gimnazij-
cev.
V finalni tekmi za naslov
prvaka občine sta se pome-
rUi ekipi JNA — PROSVETA
55:32 (24:19). V prvem delu
sta bili ekipi enakovredni in
prikazali dinamično košar-
ko, ki se je v drugem deJu
nadaljevala, žal pa je prosve-
tarjem pošla sapa in tako je
kondicijsko bolje pripravlje-
na ekipa JNA povečala raz-
liko v koših.
Po končanem tekmovanju
je predsednik ObZTK Albm
Pišek podelil prehodni pokal
zmagoviti ekipi ter prvim
trem diplome. Diplomo ]e
prejela tudi ekipa GIMNA-
ZIJE kot srednješolski prvak.
anc
Judoisti startajo
v interiigi
V soboto zvečer bo v telo-
vadnici v Slovenski Bistrici
prvo kolo tekmovanja v in-
ter ligi. V tej ligi nastopajo
slovenska in avstrijska mo-
štva, ki vsako šteje po deset
tekmovalcev. Gledalci bodo
tako prav gotovo prišli na
svoj račun. V prvem kolu se
bodo Bistričani pomerili z
eno najboljših avstrijskih e-
kip, Unionom iz Gradca. Ce
bi bilo v ekipah le po pet
tekmovalcev, potem bi bili
Bistričani zagotovo favoriti,
tako pa bodo morali na.sto-
piti z nekaterimi mlajšimi,
ki še nimajo izkušenj. Kjub
temu pa lahko pričakujemo,
da bodo dali vse od sebe in
razveselili gledalce. Poveda-
ti moramo še, da brani Im-
pol naslov prvaka inter lige.
V ostalih srečanjih se bodo
pomerili: Maribor — ASKO,
Olimpija — Leibnitz (Lipni-
ca), Feldbach — Branik.
Tekmovanje v Slovenski
Bistrici se bo pričelo ob 18.
uri.	d.
Želijo si tesno
sodelovanje
Ansambel UNIVERZAL je
edini te vrste na območju
bistriške občine
Da bi uspel vzpostaviti kar
najtesnejše stike s svojimi
poslušalci so na sobotnem
plesu izvedli anketo z deve-
timi vprašanji o predlogih,
da bi njihova interpretacija
bila čim bližje mladini.
Na anketo je odgovorilo
prek 60 mladih, ki so bili v
pohvalah in predlogih po-
popolnoma enotni. Kvaliteta
izvajanja je po njihovem mi-
šljenju na zadovoljivi ravni,
vendar še vedno pogrešajo
vokalnega solista ali solistko.
Želijo si več plesov (sedaj
igrajo dvakrat ali enkrat me-
sečno). Člani ansambla so
sklenili da bodo sedaj red-
no skrbeli za tesno poveza-
nost med ansamblom in ple-
salci-poslušalci. V okvirju
danih možnosti bo ansambel
upošteval vse sprejete pred-
loge in jih tudi izpolnjeval.
Viktor Horvat
lEDNlK - ČETRTEK, 19. MARCA 1970
STRAN 11

Zapomnila si bosta današ-
njo nedeljo. Ko pridem iz
službe, vaju razbijem kot
mačka. Samo žret bosta ho-
dila? Ali je kateri od vaju
vprašal in povedal kam gre?
Majda, ti pa če misliš, da me
boš spravila ob pamet in v
grob s svojim potepuštvom,
se motiš. Prej ti bi glavo
zmlela. Sram vaju bodi. Gr-
dobe. To nisem zaslužila in
kaj takega jaz moji materi
nisem delala.
Niti enkrat se ni razjokala,
kot sem se jaz.
Fuj, sram vaju bodi,
mama
To pismo je napisala neka
razvezana mati svoji 13-letni
hčerini in 11-letnemu sinu.
Otroka se neko nedeljsko po-
poldne nista vrnila pravo-
časno domov. Nista rada do-
ma, ker ta dom ni lep. Oče
se je odselil, mater pa po-
znamo po tem pismu. Res,
da je pisano v jezi, vendar
se vprašam, ali je mogoče,
da mati sploh napiše takšno
pismo.
Veliko je staršev, ki tožijo,
da jih otroci ne ubogajo in
da jim povzročajo težave,
redki pa se vprašajo, kakšni
so oni do svbjih otrok. Kaj
jim nudijo, razen hrane, ob-
leke in stanovanja? Ali je
v pismu matere zaslediti lju-
bezen do otrok, ali pa vsaj
zaskrbljenost zaradi njune
odsotnosti?
Ta dva otroka se bosta
prav gotovo še potepala,
vedno manj bosta poslušna,
vedno bolj bosta izgubljala
tla pod nogami. Nikogar ni-
m-ata, ki bi poskrbel, da bi
bilo tudi njuno otroštvo lepo.
Njun dom je razbit že zaradi
odsotnosti očeta, materi pa
je materinstvo v breme. O-
nadva bi jo morala v vsem
ubogati že zgolj zato, ker je
njuna mati.
Kako žal je človeku, da se
dogajajo take stvari, ko v
tempu današnjega življenja
pozabljamo na vzgojo srca.
na toplino človeških odno-
sov, na otroke, ki so naj})0lj
potrebni ljubezni in naše o-
pore.
Ali ne nosimo pri tem del
krivde tudi mi, vsa naša
družba, ki premalo pomaga
zaposleni materi premagova-
ti vsakdanje težave, lako da
so ji v borbi z vsakdanjo sti-
sko otopela vsa topla čustva
in je otrdela celo v najlep-
šem — v materinski ljubez-
ni?
Pred — r
Mi»kcij nasvetov za kuharice
^^ E I ^ ^ ^	^H
Evropski porcelan je leta
1709 prvi izdelal Johann
Bottger, ki se je ukvarjal z
alkimijo, hoteč odkriti re-
cept za izdelavo umetnega
zlata. No, umetno zlato se mu
ni posrečilo, zato pa so z zla-
tom plačevali porcelan, ki
so ga po njegovih navodilih
žgali v prvi porcelanski de-
lavnici. Šele z nastankom in-
dustrije v drugi polovici 19.
stoletja se je porcelan uve-
ljavil tudi v splošni rabi.
Porcelan izdelujejo iz po-
sebne gline — kaolina, ki jo
žgo na različne načine, nato
pa glazirajo in okrasijo. Gle-
de na način izdelave, materi-
al za okraševanje in na gla-
zuro, poznamo dragocenejši
in bolj navaden porcelan.
Trdi porcelan je odpornejši
kot mehki, okraski pod gla-
zuro so cenjeni bolj kot ti-
sti na glazuri, zlato se leske-
tajoči okraski so cenejši kot
okraski z zlato polituro.
Navedli bomo gospodinji
nekaj osnovnih napotkov, ka-
ko naj izbirajo in kupujejo
porcelan.
—	Porcelan uporabljamo
vsak dan, zato ga kupujemo
po temeljitem premisleku. Ne
kupujemo raznih modnih do-
mislic, temveč kupimo tak
porcelan, da bodo njegove
oblike vedno lepe in sodob-
ne, pa seveda tudi praktične.
•— Pri porcelanu ni važen
samo videz, imeti mora tudi
veliko uporabno vrednost.
Pred nakupom pa preizku-
simo, ali se da brez težave
zlagati, ali se ga da dobro
splakovati, ali stoji trdno,
ali nima preveč štrlečih o-
kraskov, ročajev in dulcev,
ki se hitro odbijejo.
—	Servis, ki smo ga izbra-
li, naj ne bo iz zaključene
serije, ampak tak, ki ga lah-
ko sproti dopolnjujemo in
^popoln ju jemo. Na splošno
Pa ne kupujmo vsega por-
celana, ki ga potrebujemo v
gospodinjstvu hkrati, temveč
kupimo samo tisti porcelan,
ki ga najbolj nujno potrebu-
jemo, potem pa ga dopolnju-
jemo. To nam tudi omogoči-
jo sodobne oblike in barve
porcelana.
Nasveti:
Osnovna oprema: ročka za
kavo, ročka za čaj, 6 skodelic
za kavo s krožnički, sladkor-
nica, ročka za smetano in
mleko, 6 plitvih krožnikov,
6 malih plitvih krožnikov, 6
globokih krožnikov, skleda
za ragu, skleda za solato,
plošča za meso, posodica za
omako, jušnik.
Zahtevnejša oprema:
6 skodelic za čaj, ročka za
črno kavo, 6 skodelic za ka-
vo (črno) s podstavki, doza
za surovo maslo, doza za že-
le, skleda za zelenjavo, plo-
šče zr meso, plošča za torto,
skleda za solato, 6 skodelic
za sadje in za kompot, 6 ko-
zarčkov za jajca, 6 skodelic
za juho, omačnica za raztop-
ljeno maslo.
Pred — r
KMKŠUl SC NOŽJE
Lestvica človeških sposob-
nosti. karakternih lastnosti
in specifičnosti je neizmerno
široka in pestra. Kljub temu
pa je mogoče govoriti o dolo-
čenih tipih ljudi. Poglejmo
nekaj značilnosti, ki jih ima-
jo zakonski možje in po ka-
terih jih lahko porazdelimo v
posamezne skupine.
TIRAN v hiši ni tako re-
dek pojav, niti v družbi, ki
se zavzema za enakopravnost
mož in žena. Takšen mož za-
hteva brezpogojno podrejanje
družine svoji volji. Nasproto-
vanje ima za žalitev svoje o-
sebnosti in ga glasno obsoja.
Zene so po njegovem mnenju
manj vredna bitja in zato ne
morejo imeti enakih pravic
kot moški. Otroci se morajo
brezpogojno ravnati po oče-
tovi volji. Razborit pogovor o
družinskih problemih, v hiši
kjer je tak mož, sploh ni mo-
goč, ker sploh ne upošteva
mnenj drugih družinskih čla-
nov.
Po mnenju mnogih socio-
logov in sodnikov za razvezo
zakona je na splošno več
mož — copatarjev kot mož
tiranov. Menijo, da so možje
— copatarji zaradi napačne
vzgoje ali neprijetnih doživ-
ljajev iz mladosti psihično
obremenjene osebnosti. Boji-
jo se žene, največkrat pa tu-
di življenja. Med možmi —
copatarji je dosti takšnih, ki
so kar precej .sposobni in do-
.sežejo na delovnem mestu
lepe uspehe. Značilno zanje
pa je, da so na delovnem me-
stu pravi tirani, da tako na-
domestijo tisto, česar doma
ne morejo doseči.
MOZ, KI GA NI NIKOLI
DOMA, bi bil prav gotovo
copatar, če ne bi imel nepre-
stano opravkov zunaj doma.
Je član mnogih združenj,
ima kup prijateljev, ki pa
so pravzaprav samo znanci, s
katerimi ga povezujejo skup-
ni interesi. Zabavo išče zunaj
doma, pri tem pa so mu du-
hovni interesi prav postran-
skega pomena. Treba pa je
povedati, da so takšni ljudje
pri delu zelo marljivi. Zena
takšnega moža mora biti za-
poslena, kajti z njim ni mo-
goče živeti polnega družin-
skega življenja.
MOZ. KI JE VEDNO DO-
MA, je med stenami svojega
doma čisto zadovoljen. Obi-
čajno se potika po stanova-
nju napol oblečen. Za ženi-
ne želje po družabnem življe-
nju zunaj doma, nima nobe-
nega razumevanja. Noče ho-
diti na obiske in noče spre-
jemati gostov. Doma želi ime-
ti svoj mir. Nikakor se ne
more sprijazniti s tem, da bi
zaradi obiskov moral tudi
doma paziti na svojo zuna-
njost.
POSLOVNI MOZJE so v
gonji za materialnimi dobri-
nami v naši dobi zelo števil-
ni. Vedno imajo polno dela
in opravkov. Tudi kadar so
doma neprestano telefonirajo
in sklepajo posle. Z njimi se
lahko pogovarjamo samo o
poslu.
MOZ, KI SE VTIKA V
VSE, sodi v tisto skupino
mož, ki so vedno doma. Je
brezbrižen, vendar se vedno
v kaj vmešava. Vrti se v ku-
hinji, v kleti, skratka pov-
sod ga je dovolj in nepresta-
no nekaj nadzoruje.
Nasprotje takega moža je
BREZBRIŽEN MOŽ, ki je si-
cer vedno doma, a ga nič do-
mačega ne zanima. Kdo ve^
zakaj se je oženil. V takih
primerih so vsi družinski pro-
blemi na ženinih ramenih.
NORMALEN MOZ na sre-
čo ni tako redek primerek
človeške vrste. Ima lastnosti
mož kakršne smo opisali, le
da so pri njem te lastnosti v
takem razmerju, da nobena
zmačilnost ne izstopa, ampak
je vsakega nekaj. Vsaka od
prej naštetih lastnosti nasto-
pa, kadar je treba. Imeti ta-
kega moža je cilj vsake nor-
malne žene.
STRAT! 12
TEi :,TK - ČETRTEK, 19. MARCA 197o

z Mileno STAJNKO iz La-
honec pri Tomažu, ki je bila
prizadeta ob tragični nesreči
na železniškem prelazu pri
Dornavi, sva pravzaprav že
stara znanca. Žal pa je bilo
to najino poznastvo in če ho-
čete tudi prijateljstvo, skle-
njeno v ptujski bolnišnici,
kjer je bila na nekajmeseč-
nem zdravljenju. Od 14. sep-
tembra, ko se je zgodila ne-
sreča, v kateri so plačali ne-
dolžen davek učenci osnovne
šole Tomaž in dva učenca
osnovne šole na Polenšaku,
je minilo že dobrega pol leta.
Pregovor pravi, da je čas
najboljši ranocelnik, toda
teh šest mesecev je bilo vse-
eno premalo, da bi otroci
pozabili tisto megleno jesen-
sko jutro, ko so se ob lomu
kovine in mladih življenj so-
očili s smrtjo. Nekateri otro-
ci so se kaj hitro vrnili na-
zaj na svoje domove in po-
sedli v šolske klopi, nekate-
re pa so hujše poškodbe za-
držale dalj časa v bolnišni-
ci.
Bilo je pred dnevi. Mudil
sem se na obisku pri sorod-
niku v ptujski bolnišnici. Ne-
nadoma sem zaslišal za se-
boj besede: »Dober dan, stri-
ček!« Bil je otroški glas in
se za to nisem dosti zmenil.
Kljub temxu pa sem se obr-
nil in pogledal, komu je bil
namenjen pozdrav. Zagledal
sem drobno deklico, ki je
stala sredi hodnika, naslo-
njena na berglje. Bila je
Milena. Ker se mi je mudilo,
sem jo hitro povprašal, kako
je z njenim zdravljenjem.
Povedala je, da je bila iz
bolnišnice odpuščena že de-
cembra in da je sedaj v bol-
nišnici le na razgibalnih va-
jah. Močan zlom noge, ki ga
je dobila ob nesreči, ji je po-
vzročil kar precej preglavic.
Ker takrat nisem imel s se-
boj nobenega od delovnih
pripomočkov kot so blok, ke-
mični svinčnik in foto apa-
rat, pa tudi mudilo se mi
je, sva se z Mileno dogovo-
rila za obisk v ponedeljek
popoldne...
Držal sem besedo, pa tudi
Milena jo je držala. Našel
sem jo v postelji. V sobi je
bilo več starejših bolnic. Po-
leg njene postelje pa je le-
žala njena vrstnica, sicer ne-
kaj. let starejša Nadja DU-
GOLIN iz Kidričevega, s ka-
tero si imata vedno kaj za-
nimivega povedati. Podnevi
sta na »terenu« po hodnikih,
ponoči pa klepečeta pod ode-
.lo. Približno tako so me in-
formirale njune sostanoval-
ke v bolniški sobici.
Milena mi je povedala, da
se bo že ta teden zopet vrni-
la nazaj domov, kjer bo še
verjetno precej dolgo v do-
mači oskrbi. Zelo rada bi šla
nabirat zvončke, pa kaj, ko
je noga še ne uboga. Bergle
so njene spremljevalke in
pri srcu ji postane hudo, ko
vidi svoje sošolce, ki hodijo
vsak dan v šolo, sama pa je
utesnjena v mali svet okoli
sebe. Ob novem letu jo je
presenetil obisk ravnatelja
osnovne šole Tomaž Ignaca
OMANA, ki ji je prinesel
darila.
Najin klepet je bil končan.
Poslovila sva se z željo, da
bi se kdaj drugič srečala v
drugačnem ambientu, ne v
bolnišnici, ampak na poti v
tomaževsko šolo.
Predstojnik kirurgičnega
oddelka dr. Karel PRAUN-
SEIS mi je dejal, da neka-
teri izmed njihovih malih
pacientov že obiskujejo šol-
ski pouk, nekateri pa so v
domači oskrbi. Tudi on in z
njim vse osebje ptujske bol-
nišnice jim želi skorajšnjo
popolno okrevanje. J. S.
neke dodatke. Sele tretji dan
sem jo smela prvič nahrani-
ti.
Doslej še nisem omenila,
kako je novico o rojstvu
hčerke sprejel mladi oče. Ze-
lo je srečen. Pravi, da je ce-
lo bolj srečen, kot če bi dobil
sina, ker da so punčke bolj
nežne in bolj prisrčne. Pa
vendar še svoje hčerke ni vi-
del, in je še nekaj časa n«
bo, ker je službeno v tujini,
Najbrž bi mi moralo biti za,
radi tega malo hudo. Pa ne
utegnem misliti na to. Vse
te dni sem prepolna misli na
to, na svojo deklico in tako
je vsaj v teh prvih dneh vse
presijano s svetlobo te mo<
je velike nepopisne sreče.
Pred — r
Milena Stanjko (na desni) je našla v bolnišnici novo pri-
jateljico Nadjo Dugolin.

Pravzaprav sem si želela
fantka. A ko je otročiček že
tu, sploh ni več važno, ali je
fantek ali punčka. Zdaj se
mi čelo zdi, da je prav dekli-
ca tisto bitje, ki sem si ga že-
lela in ki ga imam najrajši.
Imeti otroka, zavedati se, da
je tvoj, ga gledati in ga ču-
titi ob sebi, to je čudežno do-
živetje. Ko sem otroka pri-
čakovala, sem se ga veselila,
poskušala sem se vživeti v
občutke, ki me bodo prevze-
li, ko ga bom držala v rokah
in bo zares pri meni, vedela
sem, da mi bo lepo in da bom
srečna. Toda sreča, ki jo do-
živi š ob rojstvu otroka, je to-
likšna, da tega ni mogoče
popisati: to lahko le doživiš.
Ko je babica rekla: »Punč-
ka je,« mi je bilo, kot bi me
prepljusnilo vedro radosti.
Samo smejala sem se in v ti-
stih trenutkih zame ni bilo
na svetu nič drugega kot
moja sreča in moj otrok.
Ne morem doumeti, da so
na svetu matere, ki ne ob-
čutijo materinske sreče, ki
otroka zavržejo in zapuste.
Hudo mi je zanje, saj se od-
rekajo največji sreči, ki jo
ženski ponuja življenje.
Sicer pa s porodom ni bilo
vse tako po načrtu in prav,
kot sem verjela, da bo. Po-
padkov ni in ni hotelo biti.
Po računih sem bila že teden
dni v zamudi, ko so me konč-
no spravili v porodnišnico.
Ti zadnji dnevi čakanja
niso bili najbolj prijetni, če-
prav sem si dopovedovala, da
je vse v redu in da nič ne
skrbi. Pred prvim porodom
ničesar ne veš. Ne, kako ob-
čutiš popadke, ne kako, ko
ti odteče voda, če ti sploh od-
teče. In zraven tega se po-
čutiš nerodno in težko in po-
noči v postelji ne veš, kako
bi ležala, kako bi se obrnila,
da bi bilo vsaj koliko toliko
udobno. Ob vsakem premiku,
ob vsaki najmanjši bolečini
se sprašuješ: Ali je to, ali so
to popadki?
Končno me je babica pre-
rezala. Rekli so, da zato, ker
se je medenica prepočasi od-
pirala, predvsem pa zato, da
se novorojenček pri težjem
porodu preveč ne utrudi. To
je bil čuden, nejasen obču-
tek, slišala sem le, kako škr-
tajo škarje. Seveda so bili to
tudi hudi trenutki, čeprav se
jih le nejasno spominjam. A
ko so mi skopano, povito
punčko položili v naročje, je
bilo vse prestano v trenutku
pozabljeno. Vedela sem le še
za srečo, ki me je v tistem
hipu preplavila in me od ta-
krat ni več zapustila.
Moja punčka je bila naj-
močnejši novorojenček tiste-
ga dne.
Omenila sem že, da so me
rezali in da pri tem nisem
čutila bolečin.
Ko me je zdravnik šival,
so mi dali narkozo in tako
tudi med šivanjem nisem ču-
tila bolečin. Zato pa sem jih
bolj ali manj čutila pozneje,
še skozi nekaj tednov. Ven-
dar pa, da sem ostala v po-
rodnišnici kar devet dni, ni
bilo zaradi mene, pač pa za-
radi punčke, ker ji je v
pljučke prišla voda. Zaradi
tega je tri dni nisem smela
dojiti. Dobivala je le čaj in
GLEDALIŠČE PTUJ
Četrtek, 19. marca 1970 —
ob 18. uri.
P. Ustinov: KOMAJ DO
SREDNJIH VEJ.
Gostovanje v Markovcih
—	Izven.
Petek, 20. marca ^970 —
ob 19.30 uri
T. VVilliams: STEKLENA
MENAŽERIJA.
Red: Repriza, Kolektivi in
izven.
Nedelja, 22. marca 1970 —
ob 16. uri.
P. Ustinov: KOMAJ DO
SREDNJIH VEJ.
Izven.
Ponedeljek, 23. marca 1970
—	ob 16. uri.
T. Winiams: STEKLENA
MENAŽERIJA.
Red: SŽ in izven.
Torek, 24. marca 1970 — ob
19. uri.
T. VVilliams: STEKLENA
MENAŽERIJA.
Red: KOŽ in izven.
Sreda, 25. marca 1970 —
oh 16. uri.
T. Williams: STEKLENA
MENAŽEPIJA.
Red: GE in izven.
Laporje
Gasilsko društvo Laporje
si že dalj ča^a postavlja kot
osnovno nalogo za svoje u-
spešno nadaljnje delovanje
pomlajevanje svojih vrst. V
ta namen so sklenili temelji-
to proučiti vse dane možno-
sti vključevanja mladih v
gasilske vrste.	j
Med njimi je najuspešnej-i
ša poteza v tem, da so od-
stopili enega svojih prosto-
rov v gasilskem domu za in-
teresne dejavnosti mladih,
kateri se tako neposredno
spoznavajo z delovanjem
PGD Laporje. Prizadevanja
gasilskega društva niso bila
zaman. Že v naslednjem krat-
kem obdobju bodo v tem
kraju imeli tudi svojo žen-
sko desetino gasilk. Sestav-
ljale pa jo bodo mladinke ak-
tiva ZM Laporje, istočasno
pa si prizadevajo ustanoviti
še pionirsko desetino.
Tako za prvo kot drugo
desetino velja veliko zani-,
manje, zato v društvu v pri-
hodnjem obdobju niso več
v skrbeh za svoje bodoče ga-
silske kadre.
Viktor Horvat
mimk ZADRAVEC JE SLAVILA
DEVETDESETI ROJSTNI DAM
Rozina ZADRAVEC je
pred nedavnim slavila 90.
rojstni dan. Ob jubileju so ji
čestitali štirje otroci, 7 vnu-
kov in 12 pravnukov. Kljub
častitljivim letom je še do-
kaj čila in zdrava. Redno
prebira dnevno časopisje, po-
sluša radio in gleda televi-
zijske oddaje. Na tekočem je
z vsemi dogodki doma in po
svetu.
Težava je predvsem v tem,
da so slavljenki v zadnjem
času odpovedale noge. Vese-
la je slehernega obiska svo-
jih vrstnikov pa tudi mlaj-
ših. Z njimi se pogovarja o
vsakdanjih problemih, spo-
mini pa sežejo tudi naz-aj v
mlada leta.
Svojci prijatelji in znanci
ji čestitamo ob visokem ju-
bileju ter ji želimo mimo je-
sen življenja.
Vera Rakuša
Pred slavijenko je zaplapolal plamen devetdesetih svečU
za njo pa ostajajo spomini 90 let dolge, včasih vesele pa
tudi trnjeve življenjske poti.
lEDNlK - ČETRTEK, 19. MARCA 1970
STRAN 13
Še enkrat:
Če gre m posameznika, se
zgražamo, če gre za maso,
se samo čudimo...
Za članek s tem naslovom,
objavljenim v prejšnji šte-
vilki našega Tednika, se dr,
Marjanu Preglu v imenu
mnogih naših bralcev, ki so
že težko pričakovali izčrpne j-
še poročilo o Jožekovem se-
danjem zdravstvenem sta-
nju, prav lepo zahvaljujem.
Bolnišnica Ormož je že pre-
cej časa tako rekoč Jožekov
drugi dom, zato nas ne čudi,
da je Jožek prav tu našel
spet svoje zatočišče. V tem
bolnikovem zaupanju se do-
volj nazorno kaže pravilen
odnos zdravstvenega osebja
do svojih pacientov. V tem
primeru gre predvsem pri-
znanje in zahvala dr. Marja-
nu Preglu.
Ker se je dr. Pregl potru-
dil napisati kaj več, kot po-
ročilo o Jožel^ovem zdrav-
ljenju, želim tudi jaz napi-
sati nekaj več, kot le zahva-
lo za članek. In tudi iz po-
dobnih razlogov, da se ne
bi nihče čutil ogoljufanega.
Pomudil bi se najprej pri
petem odstavku izvajanja dr.
Pregla, Icjer obravnava od-
nos med bolnikom in zdrav-
nikom. To je skoraj prava
študija iz njegovega področ-
ja zdravstvenega delovanja,
a je podana tako poljudno
in prepričljivo, da si tudi
navadni laik lahko predstav-
lja težavnost ozdravitve živ-
čnih obolenj. V tem odstav-
ku so opisane lažje subjek-
tivne tegobe, ki so odraz raz-
nih čustvenih težav. Kako te-
žavno šele je zdraviti kro-
nične alkoholike ali bolni-
ke s težjimi psihičnimi mot-
njami, si lahko predstavlja-
mo. Zato se popolnoma stri-
njam ,da je odnos med zdrav-
nikom in bolnikom zelo kom-
pliciran; tudi nihče ne zani-
ka, da je vsak zdravnik o-
sebnost s svojo zgodovino.
Vsako osebnost, ki se trudi,
da na kakršenkoli način po-
maga sočloveku, spoštujem,
prav posebno pa zdravnika,
menda zato, ker mi le zdrav-
je pomeni življenje.
Ker se nam, navadnim lai-
kom včasih dozdeva, da smo
tudi mi neke vrste osebnosti,
sem se odločil, da prav za-
''adi teh — druge vrste o-
sebnosti, kot sem jaz, napi-
šern danes ta članek, s ka-
terim nimam namena niko-
gar žaliti, ampak le prikaza-
ti resnico, kolikor mi je zna-
na.
Zato, ker želim, da bi bilo
bralcem jasno, zakaj nas je
Prav naš bolnik Jožek tako
Zainteresiral, da smo za nje-
pvo zdravljenje organizira-
li nabiralno akcijo, moram
Osvetliti njegovo težko soci-
alno stanje, ki ga je najprej
pahnilo v nesrečo.
Jožekovega očeta so leta
1948 v Dornavi na zaključku
dela KG ubili nahujskani
kmečki sinovi iz sosednjih
vasi, ki so napadli delavce
na zakuski. Jožekova mati je
tako ostala sama s šestimi
nepi-eskrbljenimi otroki.
Družinska pokojnina ji je
bila odmerjena na osnovi e-
najstih odsluženih pokojni-
kovih let. Ce bi bil naš ka-
zenski zakonik bolj življenj-
ski, bi moral ubijalec odslu-
žiti tej osiromašeni družini
preostala manjkajoča leta za
polno pokojnino. S tem bi
jim vsaj delno bila poravna-
na storjena krivica. Ker za-
kon tega, edino pravičnega
izhoda ne omogoča, smo čla-
ni ZB želeli, da bi vsaj naj-
mlajšega, Jožeka,, sprejela
naša organizacija v svojo za-
ščito. Spet zato ni bilo u-
streznega pogoja, ker je voj-
na že minila. In Jožek je po-
stal nekega dne hudo bolan.
Ostal je namreč pri materi
sam. ko so starejši bratje in
sestre odšli za boljšim kru-
hom. Se bolan je opravljal
težavna dela. kot v svojem
članku omenja dr. Pregl. Ker
je^tik pred boleznijo utrpel
težje telesno nasilje (bil je
hudo pretepen) smo si pred-
stavljali, da njegova bole-
zen izhaja prav od tu. O tem
je bolnik sam prepričan še
danes.
Potek bolezni in zdravljenj
dovolj nazorno prikazuje dr.
Pregl v drugem odstavku
svojega članka, zato bi ga jaz
samo dopolnil, kjer pravi, da
niu ni znano, kdo je preki-
nil nego Jožeka v domu po-
čitka. Takoj vam bom pove-
dal, da sem jaz tisti nesreč-
nik, ki sem si kaj takega do-
volil. Zakaj?
Lani sem šel obiskat osta-
relega sovaščana, ki so ga
njegovi štirje otroci pahnili
v ta »Dom počitka« umirat.
Včasih smo te domove nazi-
vali z grdo, zastrašujočo be-
sedo »hiralnica«. Na lastne
oči^ sem se prepričal, da ji
je še lani to ime povsem pri-
stojalo zaradi zoprne nehi-
giene. Ze v hodniku me je
sestra opozorila na kupčke
človeških iztrebkov, da jih
ne bi odnesel na čevljih tudi
v sobo. Pa ni bilo treba. Saj
me je nos na to takoj opo-
zoril. Ko sem sedel k starč-
kovi postelji, kjer je ležal v
bedni cunjasti srajci, sem mu
takoj hotel natočiti kozarček
vina. A nažalost, cela soba
ni premogla niti enega ko-
zarčka. Povprašal sem po
hrani in starček je odgovo-
ril: O, je še kar, če je vča-
sih krompir preveč prestan,
imam rezervo. Dvignil je
žimnico in pod njo sem opa-
zil precej koščkov in kosov
osušenega kruha. To mi po-
darijo tisti, je dejal, ki kruh
težko jedo. Že čez kratek čas
me je začelo po telesu žgeč-
kati in doma sem se prepri-
čal, da sem odrešil starčka
za precejšnjo število nevšeč-
nih črnih živalic. Bi o na-
daljnem kar utihnil, le svo-
je misli, ki sem jih glasno
izrazil svojim sopotnikom, ko
smo se vračali, bi ponovil,
če me danes kdo postavi pred
alternativo, ali zarjavel na-
boj ali ta »Dom«, verjemite
mi, izbral bi prvo.
Zdaj si pa predstavljaj-
te, čez kratek čas je prav
v ta dom bil poslan v »nego«
naš Jožek. Cim sem izvedel o
tem, sem takoj obvestil nje-
govo sestro, ki je prišla iz
Avstrije samo zato, da ga je
lahko odpeljala domov. Ta
Jožekova sestra in on sam
sta živi pi-iči opisanega sta-
nja, odnosno živi priči »ne-
ge«, ki je je bil deležen bol-
nik Jožek. Čeprav je v ta
kraj bil Jožek poslan z od-
ločbo socialnega skrbstva, da
je zanj na njegovem domu
stanje nevzdržno vsled alko-
holične osebe, ki ga ni zmož-
na oskrbovati, je vendar pri
hiši vsaj snaga, za ostalo pa
so skrbeli sosedje.
Torej, šele sedaj, ko sem
ugotovil, da je Jožek zapisan
le še umiranju (kakšno
zdravljenje pa je izven bol-
nišnice — doma, ali pa v
prej navedenem domu?!) sem
se sestal še s tremi člani ZB
(privatno), ki so Jožeku ho-
teli pomagati — in, ki so mu
že ves čas pomagali. Na tem
razgovoru smo se zmenili, da
se bomo obrnili na dobre lju-
di in s pomočjo novinarjev
poskušali zbrati sredstva za
njegovo zdravljenje v tujini.
O zdravljenju v tujini je ve-
dno sanjal, odkar ga je o tem
prepričal nek ozdravljen Av-
strijec — ne spominjam se
več, v katerem zdravilišču,
ki mu je pokazal zaceljeno
brazgotino na tilniku in za-
trjeval, da je bil pred to o-
peracijo prav tak bolnik kot
on. Ko smo izvedeli za na-
slov tega kirurga, smo do-
bili odgovor, da je že lani
poleti umrl. Sedanji pred-
stojnik te dunajske klinike
nam je odgovoril, da je to-
zadevni kirurški poseg tve-
gan. Potem smo se obrnili
v Giessen, od koder smo ime-
li zanesljive podatke, da na
enem od nevroloških oddel-
kov zdravijo tudi schlerozo
multiplex. Na našo prošnjo,
s priloženimi Jožekovimi iz-
vidi in dokončno diagnozo,
smo dobili pozitiven odgovor
in je Jožek tudi odpotoval,
kot je o tem sproti poročal
novinar Tednika.
Ze po dvodnevnih pregle-
dih je predstojnik te klinike
prof. dr. Pia dejal: »Kein
multiplex.« Končni izvidi so
pokazali naslednjo diagnozo:
obolelost malih možganov in
oči. Da je bila diagnoza pra-
vilna, je potrdil uspeh zače-
tega zdravljenja. Glava se
mu je prenehala tresti kot
tudi ena roka, ki jo je že
brez teža" prinesel k ustom.
Glas bolnika ni bil več tre-
soč in tudi noge so postajale
trdnejše. Vso to izboljšano
zdravstveno stanje pa je bilo
uničeno v nekaj dneh. Nih-
če ni predvideval čustvenih
težav, ki so Jožeku onemo-
gočile zdravljenje na tej kli-
niki: domotožja. Da je pri-
spel nazaj v Ormož slabši
kot je šel v Giessen, je po-
polnoma točno. Saj je zadnje
dni prestajal tako hudo do-
motožje, da je prav saboti-
ral lastno zdravljenje.
Vse te navedene podatke
o opazovanju, odnosno
zdravljenju v Giessnu sem
dobil ustno potrjene od do-
mačinke Štefke Marin, ki je
v času Jožekovega zdravlje-
nja bila njegova največkrat-
na obiskovalka in ki je vsak
čas služila tamkajšnjemu
zdravstvenemu osebju za tol-
mača.
Ker bralci v članku dr.
Marjana Pregla niso zasledili
niti besedice o Jožekovem
zdravljenju v Giessnu, razen
v nekaj vrsticah in na isti
strani objavljenega članka
novinarja Slodnjaka, ostaja-
jo sedaj v dilemi. So v Gi-
essnu sploh podvzeli kakšno
zdravljenje, ali pa so samo
pobrali Jožekov (darovan)
denar. V članku dr. Pregla je
s tem, da ni omenjena nobe-
na nova diagnoza še tem bolj
podrčrtana tista prva, za-
skrbljujoča: schlerosis m.ulti-
plex. Kot je razvidno iz opi-
sa bolezni v drugem odstav-
ku. še zanjo ni pravega zdra-
vila. Čeprav sem le navaden
laik in tudi pišem v imenu
sebi enakih, mi je vendar že
dolgo znano, da je za vsako
uspešno zdravljenje potreb-
na predhodno pravilno po-
stavljena diagnoza. Ker ver-
jamem zdravniku svetovne-
ga slovesa prof. dr. Piu, me
zelo moti ugibanje, ki nam
je po članku dr. Pregla edi-
no le ostalo: ali ga bodo res
spet zdravili za odnosno pro-
ti bolezni schlerozi multi-
plex, čemur po brezuspešno-
sti zdravitve spet lahko sle-
di nova »nega« v kakšnem
prej prikazanem domu počit-
ka?!
Ker se z večino članka dr.
Pregla strinjam, želim ome-
niti le še s čim se ne stri-
njam. S tisto »izrinjeno mož-
nostjo o hlastanju po tujih
zdravilih in čudežih«. Znano
nam je, da danes v medicini
obstajajo tudi že tako ime-
novani čudeži. Razumljivo,
da jih mi navadni smrtniki
mirne duše lahko odmislimo.
ker jih ne bomo deležni, če
zbolimo. Nadalje se ne stri-
njam z enačbo pomoči in
zdravljenja v tujini, ki bi naj
nam, pobudnikom nabiralne
akcije za Jožeka, pomenila
senzacionalnost. Daleč od te-
ga ... V pripombo bi navedel
le. da nas je borce, ki smo
preživeli mučenje v tabori-
šču Dachau, že zdavnaj mi-
nila kakršnakoli želja po
senzacionalnosti. S tem v
zvezi bi nadalje oporekal
doktorievi trditvi v zad-
njem odstavku navedeni —
skromnosti. Menim, da je
vsakdo, ki je prepričan, da
se bolnik pri 20 ali 30 letih
zadovolji s kosom kruha in
toplo sobo — v veliki zmo-
ti. Da je moja trditev uteme-
ljena, navajam le en primer.
Po vrnitvi iz Dachaua mi je
22-letni tovariš dejal: ti boš
lažje prišel do orožja, če me
ne bodo mogli ozdraviti, me,
prosim ti ustreli. Nočem ži-
veti nepokreten... Ta pogo-
vor mi je ostal v spominu
tudi, ko sem vsakikrat z bo-
lečim občutkom videl Jože-
ka. In zaradi tega pogovora
sem s še večjo vnemo zbiral
denar za njegovo zdravlje-
nje.
Ko zaključujem svoj mor-
da preobširen članek, želim
pripomniti še, da sem ves čas
ukvarjam z Jožekovim ne-
srečnim slučajem imel obču-
tek, da nam, navadnim lai-
kom naše zdravstvo želi vsi-
liti prepričanje, da so naše
bolezni ozdravljive le s po-
močjo domačih zdravil in
zdravnikov. Približno tako,
kot je včasih zatrjevala ri-
mokatoliška cerkev, da je
njena vera edina zveličavna.
Zakaj tako? Ko pa nam je
vendar jasno, da nas marsi-
kje v svetu prehitevajo na
tem tako važnem področju
znanosti — v medicini. V
lanskih številkah TT-ja je
bilo nazorno prikazanih do-
volj člankov, ki so osvetlili
organizacijo našega zdrav-
stva iz vseh svetlih in s še
temnejših strani. Naivneži
smo že pričakovali skorajš-
njo zdravstveno reformo. A
je na koncu vse izzvenelo le
kot lepa duhovita besedna
igra, ker »veto« za kakšno
eventualno reformo je men-
da prišel že prej, kot se je
igra pričela. Nenadoma so
bile prekinjene vse sanje o
privatnih ambulantah, bolni-
kov in zdravnikov. In vse je
ostalo pri starem ... Sicer pa,
kdo bi izmeril nehvaležnost
nergavih občanov ... Ali ni
dovolj, da imamo že privat-
no gostinstvo? Jesti in piti
je nujno. Ali je nujno biti
tudi bolan? Ni! Zato, ne bo-
dimo bolni in nam bodo tu-
di naše pregrešne misli od-
padle. Namreč tiste o kon-
kurenčnih, odnosno boljših
zdravstvenih storitvah.
Ni nam znana le Jožekova
nesrečna zgodba bolezni in
zdravljenja, ampak tudi pre-
cejšnje število zgodb drugih
mnogih Jožekov širom Slove-
nije. Posedujemo kar lepo
število pisem, iz katerih kriči
— ne želja po kosu kruha in
(Konec na 16. strani)
STRAN 14
TEDNIK - CETRIEK, 19. MAHCA 197o
RaziHčne so poli do dela in zcisiužica
Za kruhom y tujino
Velik avtobus z avstrijsko
registracijo in skupina de-
klet, ki je stala pred njim
v živahnem pogovoru, mi je
dalo misliti, da gre za ne-
vsakdanje potovanje. Opisani
prizor se mi je ponudil mi-
nuli petek pred hotelom Po-
etovio v Ptuju. Najbrž ne bi
bil radoveden novinar, če ste
jim ne bi pridružil z vpraša-
njem, kam so namenjene?
»Na delo v tekstilno tovar-
no v Avstrijo,« so mi nekam
plašno in nezaupljivo odgo-
vorile mlade potnice. Neka-
tere izmed deklet so bile ži-
vahno razposajene, še več pa
je bilo tistih, ki so za vedrim
licem skrivale negotovost
pred potjo v neznano, pred
potjo, ki jih pelje v tujino.
Vsako posebej sem povpra-
šal o občutkih in načrtih, ki
jih nosijo s seboj in dobil
sem približno enalče odgovo-
re:
»Dobiti zaposlitev in kar
najv^eč zaslužiti, se lepo oble-
či, kupiti šivalni stroj, pohi-
štvo ... Tudi avtomobil je bil
med željami, ki mi jih je za-
upala v tej skupini najbolj
zgovorna Marjana Perger iz
Kidričevega, ki je bila pred
odhodom v tujino zaposlena
v gostilni v Murski Soboti.
Precej dolgo se je izmikala,
da bi povedala, kako se piše,
kako ji je ime in od kod je
doma, toda navsezadnje sem
zvedel tudi to ...
Darinka Sivilotti iz Ormo-
ža mi je zaupala, da je bila
sezonska delavka v opekar-
ni. Stalne zaposlitve ni dobi-
la in bilo je treba spakira-
ti potovalko. Z zaslužkom bi
si rada uresničila vse želje.
Prva se ji je uresničila. Do-
bila je zaposlitev, čeprav v
tujini.
Tudi Marija Zinko je do-
ma iz Ormoža. Ni se mogla
zadovoljiti z delom gospo-
dinjske pomočnice, druge za-
poslitve pa tudi ni dobila.
Dasiravno je kazala korajžo
in nasmeh na licih, sem vse-
eno opazil, da ji je bilo pred
odhodom težko pri srcu.
Marija Ber iz Zetal je de-
lala doma na posestvu. Sko-
pi haloški hribi ne dajo za
vse dovolj kruha in treba je
iti v svet. Naj bo blišč tuji-
ne še tako svetel, haloške go-
rice bo kljub temu zelo po-
grešala.
Amalija Zemljič iz Ljuto-
mera ni skrivala zadovolj-
stva, da je dobila delo. Več
njenih prijateljic je v tujini
in ko pridejo domov so le-
po oblečene pa tudi denar
imajo ...
Štefka Bedrač iz Gibine:
»Uresničila se mi je želja, da
bi delala v tovarni Tudi na
kmetiji je dovolj dela. pa kaj
ko nam to delo ne daje no-
benega zaslužka.«
Marija Cafuta iz Podleh-
nika- »Odhajam z velikimi
načrti, že v naprei pa vem,
da vseh ne bom mogla ures-
ničiti.«
Angela Meglič iz Kuka ve:
»V tujino odhajam, da bi
kaj zaslužila. Saj veste, ka-
ho je v Slovenskih goricah.
Delaj od jutra do večera, iz
dneva v dan ...
Silva Lukežič iz Podlehni-
ka: »Dve leti sem delala v
gostilni. Slovo od doma ni
bilo lahko, pa kaj hočemo,
takšno je pač življenje, ki
nas, Haložane, žene iz kra-
ja v kraj.«
Tončka Vidovič iz Vareje:
»Rada bi si kupila šivalni
stroj in še mnogo drugih
stvari. Vem, da se tudi v tu-
jini ne cedi med, pa vendar
upam, da bo nekako že šlo.«
Veronika Zavratnik iz A-
pač: »Kaj vam čem reči?
Gremo s kruhom in zasluž-
kom. Sem pustolovec in bi
rada videla kar največ sve-
ta.«
Pogovarjal sem se tudi z
njihovim spremljevalcem
Hubertom Zechom, uslužben-
cem tovarne GETZNER,
MUTTER — BLUDENZ iz
Vorarlberga. Povedal mi je,
fla dela v njihovi tovarni o-
krog 50 delavk iz našega ob-
močja. Pohvalil jih je, saj so
večinoma zelo dobre delavke.
Dekleta zaposluje zavod za
zaposlovanje Ptuj.
Še posnetek ob slovesu po-
potovanja v tujino in poslo-
vili smo se. Enajst mladih
deklet, večina v starosti
manj kot 20 let je sedlo v av-
tobus, ki jih je zapeljal do
cilja. Z njimi je odšlo tisoč
majhnih in velikih dekliških
želja. Tudi naša želja je, da
bi se jim izpolnile, prav vse.
J. S.
Posnetek, ki smo ga napravili tik pred slovesom
ielijo Iculturo
Po nekaj izredno uspešnih
kulturnih sezonah je v ob-
čini nastalo zatišje, ki si ga
je razlagal vsak po svoje.
Menda je bil labodji spev s
ponesrečenim poizkusom
družbenega centra, od kate-
rega smo občani bistriške ob-
čine veliko pričakovali. Ne
bi rad zavzemal duhov zavo-
ljo tega, toda dejstvo je, da
je kulturna dejavnost zaše-
pala. Lepo je bilo mišljeno.
Center bi naj bil urejal od-
nose med amaterskimi in po-
klicnimi igralskimi skupina-
mi in dajal kulturnemu živ-
ljenju poseben ton. Vsakdo
je malo kriv, da ni bilo tako,
kot smo želeli. Hoteli pa smo
veliko, ker smo bili vajeni
delavnosti članov kulturno-
umetniških društev.
Potem je nastalo zatišje,
kot sem že povedal, sledilo
pa je novo »prebujenje«. In
ni slučaj, da so pri tem ime-
li veliko vlogo mladi, ki so
bili odrinjeni na stran. Pov-
sod so pričeli razmišljati in
v lanskem letu je kulturno
drevo spet pričelo roditi.
V Slovenski Bistrici je bi-
lo pomanjkanje kulturnih
prireditev čutiti še posebej,
kljub lepim možnostim, ki
jih daje Dom kulture. Ob
priletnem predsedniku DPD
Svoboda, Dragom Lepšinorri
pa se je zbralo nekaj tistih
idealistov, ki niso pozabili na
družbeno poslanstvo kulture.
Pristopilo je veliko mladih,
danes pa smo na njihovo de-
lo lahko že ponosni. Dokaza-
li so svoje sposobnosti, so-
meščanom pa so vlili izgub-
ljeno zaupanje. Prireditve so
se vrstile, v Dom kulture pa
je ponovno pričelo zahajati
vse več ljudi.
Ob prireditvah v počasti-
tev praznikov bi rad pose-
bej omenil dejavnost Svobo-
de in njenih članov pri šir-
jenju lepe slovenske umet-
niške besede. Pripravili so
recital pesmi prerano umrle-
ga pesnika Dragotina Kette-
ja. Izjemen večer je bil in
recital »Zame ni pomlad na
licih vzcvetela«, ki bo še dol-
go ostal v srcih poslušalcev.
V spominu bo ostal tudi za-
radi tega, ker so Bistričani
dokazali, da zmorejo tudi ti-
sto, v kar so mnogi že pri-
čeli dvomiti.
Delovni ljudje so nas pre-
pričali, da si želijo kulture,
predvsem pa, da jo tudi lju-
bijo.
Tednik
vaš list
lEDNlK - ČETRTEK, 19. MARCA 1970
STRAN 15
]Vlila Mcserko
Resnica
Videla sem, kako je udarila
svojega otroka. Močno, okoli
; ušes, da je skorajda zabolelo
I še mene. Kakšna surovost!
! »Nikar tako...« sem nehote
; vzkliknila s svojega okna. Je-
zno so se zabliskale oči ženi
pod menoj. Krepko je še dva-
krat udarila po otroku, ki je
' jokajoč zbežal od nje.
Bilo mi je zelo neprijetno.
, Zaradi tistih dveh klofut, ki
jih je otrok dobil zaradi me-
i ne. Doijra volja, ki se je na-
i kopičila ta dan, je v trenutku
splahnela. Vse popoldne pa
■	sem tudi premišlevala, kako bi
; najlažje prišla v stik s to ma-
terjo. Malo bi se z njo pome-
nila o vzgoji in nevzgoji na
splošno.
Priliko sem izkoristila zve-
čer, pri običajnem klepetu
žensk pred hišo. Nagonsko se
mi je približala, ko sem jo pri-
jazno pozdravila,
i »Rada bi se vam opravičila
; zaradi tistega popoldne«,« sem
rekla in še dodala: »Veste, gro-
I bega ravnanja z otroci že od-
' nekdaj ne prenesem.« Takoj
sem vedela, da tega ne bi
smela reči, ker mi je žena po-
rogljivo rekla:
»No, lepa reč, pa ne, da bi
se morala bati lastnih otrok.«
In nenadoma: »Koliko otrok pa
imate, gospa?«
"•Enega,« sem takoj ubog-
! Ijivo odgovorila.
»Moj bog, enega otroka, pa
se ti spravi na mater s peti-
I mi otroki.-«
Resnično. Njenih pet otrok
me je spravilo v mučno za-
drego. Verjetno je žena ni
opazila, ker je nemoteno na-
daljevala.
■	»Veste, preprosta ženska
I sem. Nisem inteligentna kot
vi. Toda svojih pet otrok sem
1 spravila kar do lepe starosti.
: Trije od njih že služijo. Pri-
dni in pošteni fantje so. Ta
zadnja,« — postalo ji je ne-
^ nadoma neprijetno, »no, ta
je najmlajša. Pa nikar ne mi-
slite, da je nimamo radi. Še
preveč. Toda življenje s pe-
j tirni otroki ti zrahlja živce.
[ Pa te včasih raznese, da ne-
!: hote stegneš roko. Pritisneš
klofuto enemu ali drugemu,
ne da bi pri tem ugotavljal,
je na mestu ali ne. Verjemi-
te mi, nobenemu od mojih
petih do zdaj niso škodova-
le.«
■! No, ženska me je pošteno
i Zdelala. In prav je tako. Pre-
paglila sem se v svoji vnemi
■	jn ljubezni do otrok. Toda,
^ar tako nisem mogla oditi.
' ^eprav poražena, sem ji ne-
Jaj vendarle mogla reči.
JPodbudile so me njene oči,
; so me zdaj živahno in pri-
jazno opazovale.
/"Veste, tisto o inteligenci
J'čisto tako kot mislite. Ena-
, '^ovredni sva si. Nobena di-
i; Ploma ne odtehta čuta mate-
j ^jnstva in njene odgovorno-
sti, ki jo ima v življenju. Di-
P'Onna je tvoje zadoščenje, ki
! imaš ob človeku, katerega
' ^ } lastno voljo in nenehno
^^ječnostjo med dobrim in
slabim, preoblikoval iz otro-
škega bitja. Nobenega plači-
la ni za neštete žrtve, kate-
rim si podvržen in kateri se
nenehno odrekaš, odrekaš za-
to, da gradiš z njimi pot svo-
jemu otroku, k resnicoljub-
nosti in neoporečnosti. Spo-
štovanje vseh je na strani
matere. Matere, kot ste vi.
Se s tako skromnostjo, vam
tudi sama ne bi mogla doka-
zati svojega resničnega spo-
štovanja .. .<•<
Nekakšen notranji ogenj
me je premagal, da sem utih-
nila. Ona pa je rekla:
*Lepo ste to povedali. Hva-
la vam. Ne slišim velikokrat
icaj takega.«
Druga drugi sva bili hva-
ležni za razkritje nekaterih
resnic. Toplo in prisrčno sva
si ob slovesu stisnili roki.
Obe sva čutili, da nama bo ta
večer prijeten. Prijetno nama
bo tudi vsakokratno srečanje.
Zaradi današnjega, ki nama
bo ostal še dolgo v spominu.
Pred-r
DAMA, - KAJ JE TO?
Ta beseda sega daleč v zgo-
dovino in je že od nekdaj po-
menila ženo, ki se odlikuje s
plemenitostjo in predvsem
taktnostjo v odnosih med lju-
dmi. Naziv dama vsebuje več
sestavin: dovršenost, sklad-
nost, ki je posledica dobre
vzgoje, okusno oblačenje in
izobraženost.
A kako postati dama? To ni
lahko. Ne gre zgolj za lepo ve-
denje, spoštovanje določenih
družbenih pravil, občutek za
nujne kompromise, temveč tu-
di za tisto, kar imenujemo
»taktnost«, tisto, kar je v člo-
veku zasnovano intuitivno in
nagonsko. Sleherna žena nosi
v sebi vse možnosti, da po-
stane dovršena. Kako pa naj
se ta dovršenost izraža nav -
zven? Le nekaj primerov!
Dovršena žena, dama, se v
trgovinah ljubeznivo vede do
prodajalk. Izbira tisto, kar že-
li, in se zahvali, ko so ji poka-
zali blago ki pa ji ne ugaja.
Rekli boste da je to nemogo-
če, ker so prodajalke večkrat
neljubeznive. Izjeme so res, a
poskusite vi prvi z ljubeznivo-
stjo!
— Na ulici, sama ali v dru-
žbi dama ne skuša pritegniti
pozornosti. Ne Uči se pretirano
in se ne oblači izzivalno in
ekscentrično. Njena garderoba
in šminka izdajata dober okus,
harmoničnost in preprostost.
Če jo kdo pogleda, ne dela iz
tega problemov. Nikoli ne gle-
da mimoidočih, koraka po uli-
cah z dvignjeno glavo, vendar
zazna znance, ki jih je treba
pozdraviti. Če je v družbi, ne
govori prehrupno in si pri go-
voru ne pomaga z gibi.
— Na delovnem mestu je
resna toda prijetna. Družinske
in osebne skrbi pušča doma m
ne obremenjuje z njimi sode-
lavcev, ne posluša pripovedo-
vanja neokusnih šal, je vedno
ljubezniva in uslužna, pa tudi
malce »rezervirana«. Poleg te-
ga se vsako jutro umije od
glave do pete, vsak teden si
opere lase, vsaj dvakrat na le-
to obišče zobozdravnika, si re-
dno pere perilo in obleke, upo-
rablja dezodorante in se ne di-
šavi z močnimi parfumi.
Kot vidite, zares ni lahko
biti dama. Morda pa bi le po-
skusili, da bi se vsaj približali
temu nazivu.
!!EZES!yšRAr30 ZA LUJZEKA
Dober den drogi Fileki, no
Ifsa rezervirana žlohta z moje-
ga rezerviranega kota!
Vete, takoj v začetki van
moren povedati, ke sen kumer
malo k sebi priša od proslov
no zabov, ki so jih za svoj sve-
tek ob 8. merci pripravle no
organizirale naše liibe ženkice
no dikline. Vete, jas sen že od
tistega ca j ta dale, gdo sen pre-
štima, ke so na sveti dvojni
lidj-e — vejki liibitel no pristaš
ženskega spola. Ob dnevi žena
sen meja zavolo toga vej ko
gužvo, saj me je tiste dni pred
svetkon skoro fsoka moja znon-
ka no prijotelca fstovla na ce-
sti no mi rekla: »Lujs, tejko
ali glej, ke boš se me spuna
za proznik. Ne ven ali, kak
so si ženske to predstovlale,
tena tak, ke bi j in moga ku-
piti rože ali pa koka driiga
darila. Jas sen se pač drža tis-
tega, ke so mi rekle: »Lujs,
spuni se na nos.« Gnes, že
precik dni po toten svetki mo-
ren fsen povedati, ke sen si
točno 8. marca zmisla na vse,
darila no ruže pa so jin vena
tak te možje no lubčeki kii-
pili.
No, če smo že pri ten, van
moren povedati, ke sen da mo-
ji lubi Mici za 8. mere. Zodji
den pred svetkon sen po dugen
no poprek objaga fse ptujske
cvetličarne no sen jo ta hteja
presenetiti s šopkon lepih naj-
glčof. Pa vete, ke so mi po-
vedale prodajalke ružic: »Ja,
veš drogi Lujzek, pozna pra-
šiča še nikol neje nič toplega
dobila, tak tiidi ti ružic za
tvojo lubo ženkico ne boš mo-
ga dobiti, saj smo že fse oda-
11.« Kaj sen si hteja revček bo-
gi driiga, kak da sen moji ta
stori šopek zvunčkof natrga no
ji poveda, ke najglčkof več
nesem moga kupiti. Drgoč ba
ogenj v strehi zavolo toga no
mi je rekla: »Saj ven, frdama-
ni ded, ke si rajši za tiste pe-
neze špricar spija.« No vidite,
ženske pač nikol ne razmijo
objektivnih težov.
PISE GERCKA IZ DORNA-
VE
Pozdrovieni Lujzeii!
Najpret bog luna j, ke si mi
objava no tiidi odgovore na
tisto mojo zodjo pismo. Vse je
bilo vredik, samo vidi se, ke
malo preveč z dedi držiš, saj
si tiidi mojega Jaka, ki mi je
toko škodo nareda — takoj /a-
čeja zagovorjati. Saj rečen, de-
don pač ženske nemremo ni-
kol na kraj pameti priti. Pa
sen si some pri sebi rekla: »Ja-
ka je znoreja za svojo godov-
no, ki ga je meja na fašenk,
jas pa mo si privoščila za aaš
ženski proznik 8. mere. Ded
se mi je že celi tj eden mula
gdo sen mo povedala, ke mo
šla nekan na proslavo. Prišpa-
rala sen si neke penez, ke bi
se lehko malo zrihtala. Od-
provla sen se v mesto z nek-
šnimi dinari v žepi, te pa sen
nazodjo vidla, ke si nemrcn
niti tistih »ponižanih« šoljof
kiipiti, pa tiidi tisto obleko z
odrezanimi roko vi mi je financ
minister po Drovi odnesa. Z
dugim noson no s por dinari
v žepi sen se odprovla domu
no sen bila ob toten bobjen
svetki do kraja razočorana.
Ded pa se mi je seveda še re-
ža povrh vsega. Saj rečen, zaj
pa vidite, kak smo ženske
enakoprovne z moškimi!
Lepo te pozdrovla Gerčka iz
Domove. Poleg pa seveda tiidi
fse Prleke.
Zdravo Gerčka!
Na podni svojega pregrešne-
ga srca si se mi zasmilila, ke
si mela tak slabo praznovoje
ženskega proznika. Veš malo
sumljivo se mi zdi, ke si si
mislila tisto obleko brez roko-
vof kupiti. Jas, več dobro ven,
kak toti gvant zgleda- Tan oko-
li šijaka do j prta, saj vena
veš kaj mislin, tan je toti gvant
fejst vun zrezani no je prova
skušjova za moške oči, skoro
glih tak kak tisti mini jenki-
ce, ki so glih tejko, ke ženske
fseh svojih skušjov ne poko-
žejo.
Pišeš tiidi, ke se ti je Jaka
že celi tjeden zavolo toga kislo
drža. Ja, kaj se te ne bi, saj si
je bogi srmaček bij a v strohi,
ke se ne bi s toboj ke narobe
zgodilo. Veš iz toga lehko skle-
pleš, ke še te mo fseeno rad
no se boji za tebe.
Nič mi ali nisi napisala, če
ti je Jaka ke kijpa ob prozni-
kih? Si tudi ti dobila zvunčke,
kak moja Mica? Nekšno skro-
mno pozornost ti je vena te
že izkoza. Ce druge ne, si mi-
slin, ke ti je fsaj enega slad-
kega kušeka stisna? Saj veš,
tisti proznični kiišeki so že od
negi negda najboj sladki.
No, nič mi tudi nesi napi-
sala, kak se kaj drgačik moš
v zokoni. Vaji z Jakecon že
kaj bližajoča se pomlod po sr-
ci škromple. Veš, jas man že
od fašenka dale pri srci nek-
šne frontalne motnje. Saj veš
kak provi tisti pregovor — boj
stori — boj nori!
Te pa naj bo zadosti za gnes.
Lepo te pozdrovlan no seveda
tudi druge dopisnike, ki do pri-
šli na vrsto drugi tjeden.
Vaš pregrešni Lujzek
STRAN 16
TEDNIK - CETRTEiv, 19. MARCA 1975
RADIJSKI PROGRAM
NEDELJA 22. marca
6.00 Dobro jutro! — vmes ob
6.30 Vremenska napoved — In-
formativna oddaja 6.50 Za vas
7.00 Poročila 7.20 Vremenska na-
poved — Informativna oddaja
7.30 Za kmetijske proizvajalce
7.50 Informativna oddaja 8 00
Poročila — Radijski in TV spo-
red 8.05 Radijska igra za otro-
ke 8.50 Skladbe za mlade 9.00 Po-
ročila 9.05 Koncert iz naših kra-
jev 10.00 Poročila 10.05 Se pom-
nite tovariši . . . 10.25 Pesmi bor-
be in dela 10.40 EP 10.45 Poslušal-
ci čestitajo — vmes ob 11.00 Po-
ročila 11.50 Pogovor s poslušalci
12.00 Poročila 13.00 Poročila 13.15
Obvestila in zabavna glasba 13.30
Reportaža 13.50 Domači napevi
14.00 Poročila 14.05 »Po domače«
14.30 Humoreska tedna 14.50 An-
sambel Jožeta Kampiča 15.00 Po-
ročila 15.05 Zabavne melodije
16.00 Slovenska zemlja v pesmi
in besedi 16.55 Pet minut za EP
17.CJ Poročila 17.05 Nedeljski o-
perni stereo 17.30 Radijska igra
18.30 Iz solistične glasbe 19.00
Lahko noč, otroci! 19.10 Obve-
stila 19.15 Glasbene razglednice
19.30 Radijski dnevnik 20.00 »V
nedeljo zvečer« 22.00 Poročila
22.15 Plesni orkester vabi na
ples 22.40 Zabavni zvoki 23.00 Po-
ročila 23.05 Literarni nokturno
23.15 Jazz 24.00 Poročila.
VSAK DAN RAZEN NEDELJE:
4.30 Dobro jutro! — vmes ob
5.00 Poročila 5.30 Vremenska na-
poved — Danes za vas 5.45 In-
formativna oddaja 6.00 Jutranja
kronika 6.30 Vremenska napo-
ved — Informativna oddaja 6.50
Rekreacija 7.00 Poročila 7.15 In-
formativna oddaja 7.25 Radijski
in TV spored 7.45 Informativna
oddaja 8.00 Poročila 8.04 Glas-
bena matineja.
PONEDELJEK, 23. marca
14.00 Poročila 14.05 Lahka glas-
ba 14.30 EP 14.35 Poslušalci če-
stitajo 14.55 Kreditna banka Ljub-
ljana 15.00 Dogodki in odmevi
15.30 Glasbeni intermezzo 15.40
Poje moški zbor iz Ribnice 16.00
Za vas 17.00 Poročila 17.05 Oper-
ni koncert 18.00 Poročila 18.15
»Signali« 18.35 Mladinska oddaja
»Interna 469« 19.00 Lahko noč,
otroci! 19.10 Obvestila 19.15 An-
sambel Rudija Bardorferja.19.25
EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00
Koncert Slovenske filharmoni-
je 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00
Poročila 23.05 Literarni nokturno
23 15 Zabavni zvoki 23.40 Zabavni
orkester 24.00 Poročila.
TOREK, 24. marca
14.00 Poročila 14.05 Glasba mla-
dih 14.25 Igra Plesni orkester
14.40 »Na poti s kitaro« 14.55
Združenje kreditnih bank Slove-
nije 15.00 Dogodki in odmevi 15.30
Glasbeni intermezzo 15.40 Odlom-
ki iz opere »Seviljski brivec«
16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05
Popoldanski koncert 18.00 Poro-
čila 18.15 v torek nasvidenje!
18.45 Družba in čas 19.00 Lahko
noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15
Ansambel Borisa Franka 19.25
EP 19.30 Radi-"3ki dnevnik 20.00
Prodajalna melodij 20.30 Radij-
ska igra 21.40 Lepi zvoki 22.00
Poročila 22.15 Jugoslovanska glas-
ba 23.00 Poročila 23.05 Literarni
nokturno 23.15 Zabavni zvoki
23.40 Ansambel Francija Puhar-
ja 24.00 Poročila.
SRED.A, 25. marca
14.00 Poročila 14.05 Koncert za
oddih 14.30 EP 14.35 Poslušalci
čestijajo 14.55 Kreditna banka
Ljubljana 15.00 Dogodki in od-
mevi 15.30 Glasbeni intermezzo
15.40 Recital pianistke Dike Ran-
čigaj 16,00 Za vas 17.00 Poročila
17.05 Mladina sebi in vam 18.00
Poročila 18.15 »Rad imam glas-
bo« 18.40 Naš razgovor 19.00 Lah-
ko noč. otroci! 19.10 Obvestila
19.15 Glasbene razglednice 19.30
Radijski dnevnik 20.00 »Ti in ope-
ra« 22.00 Poročila 22.15 S festiva-
lov jazza 23.00 Poročila 23.05 Li-
terarni nokturno 23.15 Zabavni
zvoki 23.40 Zaplešimo 24.00 Po-
ročila.
ČETRTEK, 26. marca
14.00 Poročila 14.05 »Pesem iz
mladih grl« 14.25 Igra Plesni or-
kester 14.40 Enajsta šola 14.55
Združenje kreditnih bank Slo-
venije 15.00 Dogodki in odmevi
15.30 Glasbeni intermezzo 15.40
Koncert Komornega zbora 16.00
Za vas 17.00 Poročila 17.05 Glas-
beno popoldne 18.00 Poročila 18.13
»Morda vam bo všeč« 18.45 Kul-
turni globus 19.00 Lahko noč, o-
troci! 19.10 Obvestila 19.15 An-
sambel Weekend 19.25 EP 19.30
Radijski dnevnik 20.00 Domače
pesmi 21.00 Literarni večer 21.40
Glasbeni nokturno 22.00 Poročila
22.15 Skladbe Wolfganga Amade-
ja Mozarta 23.00 Poročila 23.05
Literarni nokturno 23.15 Jazz
23.40 Zabavna glasba 24.00 Poro-
čila.
PETEK, 27. marca
14.00 Poročila 14.05 Skladbe za
mladino 14.30 EP 14.35 Poslušal-
ci čestitajo 14.55 Kreditna banka
in hranilnica Ljubljana 15.00 Od-
in hranilnica Ljubljana 15.00 Do-
godki in odmevi 15.30 Napotki
za turiste 15.35 Glasbeni inter-
mezzo 15.40 Simfonični orkester
16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05
Človek in zdravje 17.15 Po željah
poslušalcev 18.00 Poročila 18.15
»Rad imam glasbo« 18.50 Ogledalo
našega časa 19.00 Lahko noč,
otroci! 19.10 Obvestila 19.15 An-
sambel Henčka Burkata 19.25 EP
19.30 Radijski dnevnik 20.00 Zbor
Robert Shaw poje črnske du-
hovne pesmi 20.30 »Top-pops 13«
21.15 Oddaja o pomorščakih 22.00
Poročila 22.15 Iz logov domačih
23.00 Poročila 23.05 Literarni nok-
turno 23.15 Jazz klub 24.00 Poro-
čila.
SOBOTA, 28. marca
14.00 Poročila 14.05 Glasbena
pravljica 14.25 Lahka glasba 14.55
Združenje kreditnih bank Slo-
venije 15.00 Dogodki in odmevi
15.30 Glasbeni intermezzo 15.40
Poje sopranistka Marija Skalov-
ska 16.00 Za vas 17.00 Poročila
17.05 Gremo v kino 17.35 Zvene-
če kaskade 17.45 Jesikovni po-
govori 18.00 Poročila 18.15 Dobi-
mo se ob isti uri 18.45 S knjiž-
nega trga 19.00 Lahko noč, otro-
ci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansam-
bel Zadovoljni kranjci 19.25 EP
19.30 Radijski dnevnik 20.00 Spo-
znavajmo svet in domovino 21.15
Glasba ne pozna meja 22.00 Po-
ročila 22.15 Oddaja za izseljence
23.00 Poročila 23.05—01.00 S pe-
smijo in plesom v novi teden
— vmes ob 24.00—24.05 Poročila
01.00 Poročila.
Če gre za posamezni-
ka se zgražamo, če gre
za maso, se samo ču-
dimo
(Nadaljevanje s 13. strani)
topli sobi — ampak želja po
zdravju.
Lahko smo tudi previdni
in skromni, kot nam svetuje
dr. Pregl ob koncu svojega
članka. Radovednost pa le o-
staja v nas. Bo kdo in kdaj
pričel sistematično obravna-
vati vse te zakasnjene zdrav-
stvene probleme?! Kaj, ko
bi se ta lepa odlika — skrom-
nost uveljavila še tam, kjer
se deli družbeni denar? Bo-
lje rečeno tam, kjer se ne-
skromno in neprevidno tro-
ši?! Bralci namreč tisku sle-
dimo z odprtimi očmi. Včasih
še med vrsticami najdemo
kaj, kar ni za nas. In ob ta-
kih prilikah večkrat zavida-
mo nepismenim.
Končujem svoj sestavek z
naslovom, čeprav malce spre-
menjenim, a zato tem bolj
resničnim: Ne čudimo se sa-
mo, če gre za maso — enako
se tudi zgražamo, prav ta-
ko, kot takrat, kadar gre za
posameznike.
Anton Vesenjak,
Ritmerk št. 5,
p. Podgorci
MALI OGLASI
PRODA-M dobro ohranjen avto NSli
110. Franc Voda, Ptuj, Ciril-Meto^
dr. — novi blok.
SPREJMEM VAJENCA za vodovoj
no-instalatersko stroko. Vodovodu
instalacija Anton Kamenšek, Dražej
ci 49/a, Hajdina.
SLADKO SENO in otavo (4000 kg
prodam. Andrej Krajnc, Mestni vt|
120 — Grajena.
STAREJŠIM LJUDEM v okolici Ptp
ja pomagam pri vsakem delu, če n
nudijo družinsko stanovanje.
slov v upravi.
UGODNO PRODAM žetveno napra*
na BCS. Informacije pri Janezu Raj
hu, Prešernova 23, Ptuj.
SENO IN OTAVO, ca. 2000 kg, pn
dam. Jakob Lah, Vičavska pot 9.
UGODNO PRODAM dobro ohranj«
moped, T-12. Vprašajte v Zavrču i;
STANOVANJE v Ptuju iščeta mlaj
zakonca. Naslov v upravi.
MLAD KMEČKI FANT išče dekle a
delo na kmetiji z željo, da jo po
roči. Naslov v upravi.
BREJO KRAVO zamenjam za vozm
Podvinci 116.
»JAJDITELJA zlate zapestnice :
Izgrajenimi zelenimi kamenčki lep
prosim, da jo proti lepi nagradi oc
da v upravi lista. (Izgubljena je b
la 9. 3. t. ].).
PROD.AM starinsko jedilnico i
Dmare. Ogled v soboto, šantarovli
Ciril-Metodov drevored 8, Ptuj.
PRODAM kuhinjsko pohištvo. Mar
ia Voda, Ljutomerska 14, Ptuj.
PRODAM VINOGRAD v Hrastove
! novim nasadom, sadovnjak, goz
in hišo s stiskalnico in kletjo. Ni
slov v upravi.
PRODAM ZASTAVO 750 v vozne)
stanju. Vprašajte Džuro Martinovi
Db železnici 1, Ptuj.
Poslovno združenje »ATI
KA« Sežana odkupuje P
najugodnejših cenah hlodo
vino oreha, češnje in hruške
Cas sečnje je še do 1. apri
la.
Navodila daje predstavnil
posl. združenja »ATIKA«
Jože Weingerl, Turnerjev:
21. Maribor. Telefon 25-271
OTROŠKI DISPANZER
V PTUJU obvešča, da bo
od 25. marca 1970 priče-
la poslovati otroška po-
svetovalnica za zdrave
otroke v Markovcih in
sicer vsako četrto sredo
v mesecu ob 13.30 uri v
markovski šoli.
Istočasno je ukini«\>"i
otroška posvetovalnica v
Dornavi.
Očka, tvoj otrok
te potrebuje
Tomažkov očka je, tako
kot večina današnjih očetov,
zaposlen od jutra do večera
in še pozno v noč. Za dom in
družino ima le malo časa. Ti-
ste trenutke, ko je doma, mu
je Tomažek vedno za peta-
mi.
Oni dan je bil ves srečen,
ko je zagledal očeta in mamo,
kako sedita drug zraven dru-
gega na kavču in se pogo-
varjata. Zlezel je mednju, in
objel vsakega z eno roko o-
krog vratu, ju stisnil k sebi
in blaženo dejal: »Zdaj imam
dva atita.«
Nenina mama in oče sta
ločena. To je tiste vrste ide-
alna ločitev, ki jo tako radi
postavljamo za vzgled: oče
redno plačuje primeren pri-
spevek za otroka, z Neno se
vsak teden sestaneta in .sku-
paj preživita popoldne. Sku-
paj preživita tudi del počit-
nic in mama nikoli ne reče
žal besede čez očeta, čeprav
je bil oče kriv, da je šel za-
kon narazen. Vendar Neni že
z obraza bereš, da ni srečen,
veder otrok. Zmeraj nekaj
premleva v sebi, sama v
kakšnem kotu nezadovoljna
in razdvojena.
Zadnjič, ko se je vrnila iz
obiska pri sošolki, je bila še
prav posebno mračna.
»Kaj pa ti je?« jo je vpra-
šala mama. »Je bilo kaj na-
robe? Sta se sprli?« Nena je
odkimala. Nič ni bilo naro-
be, samo premišljujem.«
»O čem,« je spet vprašala
mama.
»Zakaj je tako?«
»Kako, tako?«
Da ima Andrej ka kar dva
— očeta in strica. Oba stanu-
jeta pri njej, oba skrbita za-
njo, oba jo imata rada. Ne-
na pa nima nikogar. Ne očeta
ne strica.
»Ne veš, kako je Andrej ki
lepo?« je zavzdihnila Nena.
Tudi mama je vzdihnila in
ni vedela, kaj naj otroku re-
če v tolažbo.
Boštjanček je zakonski o-
trok. Materin zapeljivec je
izginil neznano kam, brž, ko
je izvedel, da je oče. In tako
je prišel Boštjanček na svet
brez upanja, da bo kdaj vi-
del in spoznal svojega oče-
ta.
Vendar sta z mamo imela
srečo. V družini, kjer je ma-
ma prej služila za gospodinj-
sko pomočnico, so ji odstopili
sobico ,in se dogovorili, da si
bo poiskala službo, po službi
pa jim bo pomagala v gospo-
dinjstvu, kolikor bo pač u-
tegnila. In tako Boštjanček
raste kar srečno, in sploh ne
ve, da je sirotek, ki nima o-
četa. Pravzaprav sploh ne
ve, kaj je to — OCE. Njego-
va mama je, mama, gospo-
dinja je teta, njena že od-
rasla sinova sta strica. Vsi
ga imajo radi in tudi Bošt-
janček jih ima vse rad. Naj-
rajši pa ima gospodarja.
Zmerom hodi z njim, zme-
rom se stisne k njemu. Mor-
da v njem podzavestno najde
očeta, tistega očeta, ki ga ni-
koli ne bo imel.
Zato ga ima tako rad, zato
ga kliče z najlepšim imenom,
kar jih pozna: »Mamica! Ma-
mica moja!«
Pred — r
Ptujska osebna
kronika
Rodile so: Terezija Krajnc,
Gradišče 153 — Renato; Milica
Domajnko, Lahonci 20 — Mira-
na; Hilda Bedrač, Zagrebška ce-
sta n. h. — deklico; Marija Forst-
nerič Pobrežje 132 — dečka; Mar-
jeta Ules, Njiverce 11 — deklico;
Metka Horvat, Zagojiči 6 — deč-
ka; Ljudmila Vargazon, Pristava
5 — Jožico; Angela Selinšek, Ki-
dričevo 9 — Jožico; Ruža Polajn-
ko, Libanja 7 — Jožico; Neža Za-
goršek, Pacinje 31 — deklico;
Matilda Krajnc, Brezovci 9 —
deklico; Ana Fras, Trnovska vas
30 — Romana; Terezija Zelenjak,
Kidričevo 59 — dečka; Jerica
Krošl, Sestrže 21 — Ireno; Jožica
Belšak, Orešje 11 — Zorana;
Alojzija Cizerl, Janežovski vrh
39'a — dečka; Terezija Hamer-
šak, Bukovci 17 — Jožefa; Olga
Nahberger, Gerečja vas 18 — Ol-
go; Ana Sibila, Ptuj — deklico;
Otilija Smigoc, Bukovci 153 —
dečka; Marija Fišer, Levajnci 27
—	Valerijo; Renata Bezjak, Na
postajo n. h. — deklico; Marija
Vincetič, Lahonci 30 — Jerico;
Daniela Krajnc, Vareja 23 —
Adolfa; Vida Potisk, Stopno 4 —
Bojana; Štefanija Rezar, Ljuto-
merska 40, Ormož — Jožeta;
Frančiška Krajnc, Miklošičeva
10, — dečka; Elizabeta Brumen,
Trnovski vrh 14 — Zdenko;
Frančiška Korenjak, VareJa 62
—	dečka.
Poroke: Franc Golob, Trubar-
jeva 7 in Marjeta Golob, Dorna-
va 93; Ivan Ivančič, Celje, Miklo-
šičeva 11 in Herberta Ivančič,
Celje, Miklošičeva 11; Zvonko
Notesberg, 1. aprila št. 12 Pre-
log in Radojka Turkuš, Naselje
bratov Reš 37; Jožef Stebih, Pre-
šernova 22 in Roza Pfeifer, Graz,
Mariatrosterstrasse 94.
Umrl je: Anton Leskovar, Ki-
dričevo 60, roj. 1912, umrl 1. mar-
ca 1970.
Tednik i/daia časopisni zavod Ptujski tednik. Ptuj. Heroja Larka 2. Urejuje uredniški odbor Anton Raiiman elavm m o.lf:«.v,)rni urednik
Jože Slodnjak, Danilo Utenkar in inž. Roman Zavec. Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-72. Tiska časopisno liodjctje
Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo.