Ur*Ullki U «pravmUkl pro •torij NOT •. L*w*d»W »v. urno« «f puhilc*Uoa; f SM7 80. Uwndal« »w T«l«ph«M< Laarašela 413«, STEV.—NUMBER 248 Yearly LIGA NARODOV PODPIRA KARLA? Moskva, 23. okt. — Sovjetska ade aa pripravlja, ds podeli po-ličnim jetnikom aplolno amne ijo ob priliki proslave revoluoije »Štiriletnega obstanka delavske kmetska vlade v Rusiji. Okrog ¡0(000 političnih jetnikov je in-rniranih v Rusiji. saradi proti-ifolueionarnik gibanj in mogoče i|k) vsi ispulčeni na svobodo. MED NEWYORAKIX 1 STV0M ftntl «TRAM. a LAKOTA OB ÖA0ÜIK CARSKE STAVK«. Habeburinn, ki J« bojo doopal v Budspsitu no colu mo-narhiatičnih čet, j« iijavil, da ae jo vrnil nn Ogrsko pod ukits lig« narodov. Francija Jo podpisala tajno pogodbo g Karlom? Jugoslavija Jo poelnla vojaška čoto na ograko no jo in pretrgala ftolaanilko avoao. čohoalovaškn armada SS milj od Budnpoito. Van Na to način upe to Öaoopisjo na-hujskati ljudstvo proti Menn^ čarjem. niki pomagali preprečiti vojno in obenem bodo skulali preprosti restavrirenje llabsburlsnov. Berilu, 84. okt. — Konservativna "Deutaehe Allgemeine Zeitung*' js objavila slededo depešo 1 a, Mta absolitno sanssljtvth rim mo Informirani, da Pranoija podpira monarh*«** gibanje Makt bnrlanov aa tsmeijm iledeMh po-gojev: 1) Ogrska ao mm roditi nobene prijateljski pftlltifw l Nemčijo, 1) Ogrska so M» pri-dwfltt Ogry skim rojak» instmktorjsm. Bari ja iprojal la podpisal to pogajs Druge vesti, ki so dospele v Berlin, so: I'rejlnJt,ocsar Kart Ims danes dospeti v Bndapešto. Pričakovali so ga snošl, toda njegove čete so naletele na odpor kaklk osem milj sapadno od Bndapsits. Diktator Hort f je na koatsrtooi s vojaškimi poveljniki' gpkljušll, da ss Upre Karlu in ga islene is Ogrske. KarllsU nagovarjajo Ilortyja, da ss naj poda nakar Dunaj, 14. okl. — Z ogrske meje javljajo, da je med moner-hističnimi in vladnimi četami skle-njeno premirje ▼ svrho, da ss prepreči nadaljno prelivanje krvi. Včeraj so bili krvsvi boji pred Budapošto In v mestu samem j veliko ja bilo ubitih in ranjenih. Vladne čete m ujele M karllstov (monarhistov). Vest, ds ie Ksrl ubit, le ni potrjena. Cehoslo-vskijs je na svojo psst poslala ultimat Ogrski, da mora biti Kar) isgnsn v ItirUndvajsctlh urah; ako ne bo lsgnan, bodo češke Iste prekoračilo ogrsko msjo severno od Bu o evropski civilisaeijl Nje-v kratko in odprto mnenje je, 0 kmalm hudič vsel olvilisael-Evropi Bvsopska olvillsacija gre po-v kose", je rekel obupani Ur in nadaljeval:4'NI je sile, 1 bila dovolj močna, da pre-i razpad sedanje Evrope. Ob, »pa leti naravnost v prepad.** iljc je povedal, da "drhalskl" imiki" le ssdem let vlspihs- plamen strastnega sovraltve Evropi pri Uvljenju — mogoče bi jo okranlla." Po njegovih mislih 00 potrebne sledečo drastične navedbe t Infla-tdcija denarja mora prenehati, Črtanje ali vsaj /gospendiranjs vseh plačil nemlke vojne odlkod-ninc, »tokojlnje vpostavljsnje trgovine s Rusijo in neusraiUeno smanjiaAje oborolenlh sil na suhem ln morju. VMKLJIV08T V AMERIKI IE JE POVEČALA. ——_ \ ' Wa»hlngton, D. C. — Vladni »ta tint i čar ji poročajo, da se je unirljivoat v Združenih državah Povila v preteklem letu. Stopnja umrljivosti js 13.1 na tisoč o«th, medtem ko je bila 124 leta Umrljivoot vsled plučnioe je1 *lo naraHtla, smanjlala se je pe Rušice. Smrtni slučaji vsled ivtomobibkik hesreč so nsraetli 9 4 na 10.4. KAKO RAHLOČUTNO 1 New Orleans, La. — Is vseh krajev m prišli proteeti proti hišnim Potnikom, ki uganjajo odemš-tv" r. vino k o stanarino. Državna komisij je kdnčno pretakala te Pritožbe in ja prav rahločutno Is ds je pronatla isredno me ,f» K lučajev, da je bila sshtcvana Pirana atanarina. • brega poročati, slabega pa je itak dosti v javnosti, tudi pri nas je delavce kakor farmar izkoriščan. i' "f-', - i ti Rojakom gotovo znano moje žene hptel Obiskal sem tukajšnjega ČE JE NAROBE SVETr NE MOKE BITI DRUGAČE. rž] J s _ Volitve •ep kjer je pripuščeno bedi radi brezposelnosti. To vsa pa ne žkp. du je v splošnem it^^^H etganizira- Ja, ds je ob. i. kil. «MM. _ l'""'' drorttl. B«pra»]jati hotono nekoliko, I u j«. Spotnanje prtt.j«, dnjtro še t «dno koMta. S* aplbr.la «Vetom« voj-Uo; delav«tv« bf« ornniMciJ nmo trebi J» na in r« «JM gmote na del.v- nemogo« m t»to u .orgmiiir», drultra Mja- »r«. Pri iibnrtin »vetovne vojne! prihaja do «avednoeti H ljudneje. Tudi i npro priatopH» a. je kmalu pokazalo, veliko po- Cilj del.v.tv» je daj, upod. ŽU»? « »or. pJopati kakor . jnjmie d«la, po.eb»o v rud- b.je «d»,, io.podan.ki «J nU. jetaot« ne de- nikib. V drtarrt, ki «o vodU.in ae portav. nor ki b. .I,„„., „J fcSSfc »«d Bani!™. v.i «no Vojno, je bilo to pojenjajte Ucy.lu.cgi. Kljub TeUk,„„, , .1 aem tukajnjega fchor-*1" , . d u brlUtT0 pri.jljeno potom vlad, doiim v poru ae ruli podlaga »Ur,,m, „J oieta . vpraianjem, i. rf r.mo * driavah, ki a. vojn« ni» udeleli- atem» in vai in.ki prikaraj,,,,. — —- * «¡|»«aW).Jo prwa«uu» . ^ t^» toBk0 0paroTati.|da mioa kaptialicem, jttjftl!^ -kako bi mogel trgovee krstiti mojegs otroka, saj če sna on, storim to lshko tudi jas SKm lmamo pred durmi; prve Tedaj mi je rekel, da ali nebi. oktobra, a druge 8. nov dam ss cerkev in če hočem, da Naši rojaki se pridno prit mi krsti, moram plačati sa to I jo, da bodo nastopili složno $18. Zdelo se mi je preveč, ker to »ložnejšo nego pri prejlhjih vo-Je pravo oderuštvo. Prej Ja kr- litvah. V tukajšnji naaolbini tv stil za $8, sedaj pa hoče imeti [rim o Jugoslovsni veliko kar šestkrat Uko visoko verfto. in ia naši nealogi, oziroma Zakaj bi jaz moral plačevati tu tični nezrelosti je pripisovati, da di ns mesee župnika f Ta Vi bila še do aedaj nismo bili zastopani v X ki w J« bodo Na nekem pocialističnem «hodu je nekoč vzkliknil katoliški župnik na govorni&em odru, ki je prišel z namenom na shod, da socialiste tako temeljito potolče, da se s svojimi nauki ne bodo upali več pred ljudstvo: He strinjam sa a socialisti, ker bočejo socialisti postaviti Tee aval aa glavo." , < . Socialistični govornik je dejal, da se župnflc ker svet že ctyes stoji na glavi, socialisti ga p jJ postaviti na noge. Z drugimi besedami tb pomeni, da imamo9 zdaj narobe svet, socialisti pa ne marajo sveta in ga hočejo postaviti na prav. Ali je resnica to, kar je povedal socialistični govorpflc? Brezposelnost imamo in sicer (ako veliko brezposelnost, da se ne morejo merodajni faktorji niti zediniti glede števila brezposelnih delavcev. Delavski tajnik Davis je konstatiral, da imamo več ko pet miljonov delavcev brez dela, Hooverjeva konferenca xa rešitev vprašanja brez-poeelnosti, je pa izjavila, da jin je samo štiri miljone. Nič ne de, tudi štiije miljoni brezposelnih delavcev so dokaz, da je nekaj narobe v današnjem svetu. Preden je prišlo do HooverjeVe konference za rdfttev vprašanja brezposelnosti, so lokalno tako reševali to vprašanje, da je bil doprinešen še večji dokaz, da je res v danjem svetu nekaj narobe. Na pr. V Bostonu so brezposelne delavce.prodijal javno, kot se je to godilo ob času telesne sužnosti s sužnji. V New Yorku je udarila policija s količi po sestradanih in siromašnih brezposelnih delavcih. V drugih mestih se poslužujejo postav, ki prepovedujejo potepuštvo in zapirajo brezposeln* delavce, ki bi radi delali in so brez svoje krivde izgubili delo, kot nevarne In delomržnje potepuhe v prisilne delavnice. Ali ni to narobe svet, če d brez dela in brez lastne krivde in vprašuješ za delo od sore do mraka, pa te zapro v prisilno delavnico kot delomržnjega potepuha? Ali ni tak svet postavljen na glavo, če si brez dela in zahtevaš malo bolj na glas delo, pa te pretepejo policiji s količi kot nevarnega puntarja? Ce bi svet ne bil postavljen na glavo, bi bila vsakemu človeku že z njegovim rojstvom priznana pravica do dela. In zakaj T- Ce ne živimo v narobe svetu, ki ta svet prisnal, da za vsako zdravo osebo, sposobno aa delo, prihaja ta pravica od njegove dolžnosti, da mora dtlati, ako hoče živeti. % N x ' Dokler človek konzumira produkte, ki jih jeMstvarilo človeško delo, mora ta človek imeti tudi priliko, da pro-- ducira za človeško dnrifbo, da lahko zahteva od nje produkte, ki jih potrebuje za vzdrževanje svojega življenja. Človek konzumira produkte in zaradi tega mora biti produkcija trajna. Tako se vedno ustvarja nova prilika aa delo. Ce bi bil'svet pravilno urejen, bi bila neprostovoljna brezposelnost nemogoča. V taki družbi bi ljudje le takrat počivali, kadar bi izdelali vsega preveč, prav nobeden bi pa ne trpel pomanjkanja, ker počiva. Kajti počival bi le toliko časa, da nastane znova potreba za produkcijo pro-duktov, ki se nagibljejo h tyncu. V današnjem svetu pa produkcija ni tako urejena. Producira se zaradi profita in ne zaradi človeških potreb Podjetnik zapre tovarno, rudnik aH jeklarno, sploh ustavi delo v svojem podjetju, če spozna, da mu produkcija ne nod profita. Delavci so vrženi na cesto In nihče se sanje ne briga, kaj bodo jedli prihodnji dan, a čim ae oblačili, kadar se pojavijo mrzli sunki burje. Brez dela sf, pravijo brezposelnemu delavcu, in kot tak si postal nepotreben, dokler se produkcija zopet ne oživi Kako malo tftisli je v tem pravilu današnjega narobe sveta. Tisti, ki delajo taka pravila, ne mislijo tako daleč, da s takim početjem uničujejo %elo dragoceno reč — človeško delovno moč. Vsaka dalj trajajoča brpzpoeelnoet spravi na tisoče delavcev zaradi prcaUnega trpljenja v času brezposelnosti v prerani grob. Ali ni tak svet postavljen na glavo, ki na tak način zapravlja človeško delovno moč t Da, socialistični govornik je povedal resnico, ko je dejal, da današnji svet stoji na glavi in da se socialisti trudijo, da ga postavijo zopet na noge l štvelj j mestnem odbora, kar je telo žalostno poglavje. Rtojaki zbudimo' e* tt Volilni Hit* je bolje •je-1 za delavce, treba ga je samd volite* d ah pravilne HrsiMtt: Ni Da bi le enkrat spoznali roja-1 volilni dan inta delavec prilike ki v kako veliki temi se, na kako | de vzame mb* fc rt* svojih ajp oderuštvo so oni nav na greh, katerega je K kor nam pravijo pripor l*P«t teHHHM great k čevljarju ia if, računi, ne pa da I i tega še aa nieséc ipniku sem obljubil, ¿d otroka ne bo testll. ■genuine z* I Ravno sedaj, zdi, da je kapitalizem nekaj [ najmočnejšega'lh nekaj večnega, toda dober opazovalec mora prizl Inati, da je njegov danili obstoj Ta Jbjav je bil seveda v škodo organiziranja, katerega so delav-ai močno občutili» Organiziranje ^Mavsev je v'vseh deželah ob-:otno padlo. Delavci sami so bi« v časa velike morije nekako o- v svojem delpvanju. Orga-U tmogoč, ker podlegn njegova Jt nizseije ee izgubile mnogo član- trhla in šibka» stva. Strašni dogodijaji vojne so1 tudi na ^mdrlaaje delav-a, oa. je služilo pokorno, ker noralo služiti, dasiravno je bito »roti njegovim koifctim. i sklep premirje je prinesel et malo fivl/enja. , . # •ojavils se je revolucija v Nemttt _ V i da zahtevi Bwrtje*. Konvencija lili. delavske federacije, ki je ova pravkar zaključena v Aurori, v te^ oziruP® ^«cijo z zahtevo, r tr i-ItlSTiJ Ia k* zvezna vlada izpusti iz zaporov srril^b^i^ iö P Ana Sövjet-| čilsko Rusijo. Konvencija se je tud aejo sovraiil. je znana do, Kristus s bičem v prodajalce In oderrjhs is na in jim rekel, da Um ni za barantanje. Pq a je izgnal iz templja. I terega /'nameatniki" so nji duhovni očetje, je-romašno ljudstvo in slsbiČem, dokler ni l dofers dela pribit od vojaštva na kril, ker nevaren rimskemu d Vem, da so v Cresti ljudje, dobri pristaši i da so vrstijo onegs, W sa eerkev. Žalostno Je tO, vgVo priiluženih noveev ne porsbijo sa svoje dob več si trgajo od nit, dh rasnim pijavkam. je ženlh 3 ju I tedaj pa kapitulirajo in in svoje glasove onemu, proti tu jejprotnikov, ali pa jo še «daije^j. Pri?et*se je'zo'pet z organi- pusti in se nasprotnikom pokora- ^¡jo. članstvo švicarskega ru-l^1» » racionaliziranje rudm- ta.|va Nesadovoljstvo je danes vse- ^SrStva so j* pomnožilo od _____v - . I splošno. Vsi trpimo v krtTičn^ ^ na 22^400. V velikih indn- f11^ atrijelnih središčih? Nemčije in hf^^^^t^^ v AngUje se je pomnožilo število mki nrtSirfc snrfajo mezde fadror članstva na osem miUjonov. EavJeo sa*rosM: Sedanja ted^ka W iski poječi so bili v dragih mesd« «SKii JI iavak Tako šteje danes član-(e*0 m gospodarji naznanjajo, da o organiziranega delavstva v jo snižajtt te osem dolarjev, ako se izključi Rusijo, 25 j Okrog 8000 delavcev je prizadc-Vsak dvanajsti prebi-tih. ^ ___________ TTTir—mil—j^ Stanovsko organiziran. Eansaftl radarji bojkotirani v ja precej naprednega mišljehjai toTiAVn človek vsame industrijo in drafflk državah. Iz Pittsburg, ja I se lahko opaSa pri aUvkah in pri obrt, more mino aatrditi, da je Kans., poročajo, da je zveza last-al j vsem njihovem početjd; le ko pri- dftIiei v Bvrtpi najmanj 40 do 50 nikov rudnikov na Jugozapadu de do najvažnejšega, do volitev, j^Btotfcov vsega delavstva orga-1 obvestila lastnike v Kansasu, da izirsnega. bo preprečila uposlenje kansaških Polefc tega, da ae je organim-j rudarjev, ki se liolejo vrniti na rah, * ko pride prilika, da opomoremo, jo nočemo izrabiti |in nadvlado damo še sa naprej v nasprotnikov. V nobeni dr-aa svetu ae ne more I Uko nesmiselnega bojevanja lavesv in tako malo o<%ora I kapitalizma kakpr ravno v nblrema so se boJe^U in i morali še boritfc jc Rojaki aa «vMetha pokailtib Ina volilni dan svojo «vednost jo glaeujmo sa aale jugoslovanske napredne kandidate, od katerih - -------i ¡g-------------------. —z-------- g----------^ ---------- SVCt Od sedaj naprej bom safo kr- gotovo smemo pričakovati, de bne vojne in neizpolnjene oblju- federativnih strokovnih unij jc [1 svoje otroks, pa če jih ima fcodo ssstopaU naše interese, ker be, ki so bile dane delavstvu za „aročil svojemu organizatork a i__a. »___... i a J.U- It. .. »{¡Iiav! Vai n ilr/tn x___ „it:..* 1 —— J— t - J^^^DL— «tli .______r ______ biti kot listjs in tsiave. 18 dbWr-|to so njihovi intertsl jev ne dam ss delo, katero b*es ne ostane doma in ttldi truda in zamude lahko sim o^aHae Rešuje, zoper sebe. vim.^ Nisem samo .jas tega mne- svojo zavest, da imamo sflrav ra-nja; * prijatelje Imam, ki so mo-lzum in svoje politično psepriča-jfor-o še bolj trdni v teh * * ^¡¡111 tudi oni bodo sami" Frank ki so mo- sum in svoje politično prepričali osirih in nje. Olaeujmo Sa kandidate, ki so krstili. — U>stsvljenl od nas déUvcev. Ne posablte na dan volite* in ptipe- I pozabite na dia volit et in pripeljite tudi lene eeboj. — Karočnlk Limsstons, Mich. — V mali šl farmarski naselbini nas Je šele I kakih 20 slovenskih fkrmarskih družin, nekateri pa eo, ki imajo hi vsrok, da ae nikdb ne oi — Gotovo je edi-k, da ae nikdb ne o^asi is kupljeno zemljišče, tods niso se t naše akaelblne, ker nima kaj do-še odločili, j marji ali ne bi se morali Iz naselbin, saj nas Ja Jfreeej. Tu-1 Farmar kar pridela ne more prodi na napredne slovenske liste je dati sa polteno eeno in kar mora malo naročnikov in se premslo o- kupiti mora plačati naravnost o-glsšsmo v njih. deralko. -Tarmar in delavec naj Slovenci se mnogo premalo za-1 dandanes samo garata; a db uži-nimsmo sa drisvljansko pravieo.l vanja ao upravičeni same oni, ki Zakaj pa plačujemo toliko dsv*ldaacs vladajo. Sposnanje narašča I» Nikdar ae posabija" na aa^jki mera tr^jenja saora hitl enkrat ia plačati davks, akejfblna. Obračunal bomo g ilvojimi leaf Nikdar kadar Je treba so občinske volitve, moramo osel» čati, ker nimamo drlavljanstva.1 %L1_M_LJ. SA -----------S - » Ker to mora priti ul 1, da bo upravičen do uži Zelo priporočljivo in naravnost | vanja oni, ki productra. — Alois dolžnost Je vsakega, da si dobt državljanstvo. v ^ (V Letošnje leto je bila huda sula In končno so kobilice uničile, kar je asUlo od žgoče vroSine; po-sebno žito je bilo doasla uničena. Krompir je tu še dobro obrodil In tudi proda ss ga lahko Is po precej vieoki oeni. , Pred dvema letoma se je nas ustanovilo drailvo Tabor «tf - Orki U radi imel! pesredo 387, ki je pnpsdslo 8NPJ. Ta- valea sa končanje eonaliioeti krst nao bili še mstt ia društvo Mall Asiji. V to svrho se Je podal je štelo ob ustanovitvi koslaj S " STil'uÄ *h ^ ¿""J? ^ ^ W pridobil posredovanje •0. To je dober napredek m žele- Grikais nimk nJtom***^. ti je, da bi vedno tako É na esji eelo ukrepali, da bi si _ sgradill lastne dvorano. Uvideli smo, ds društvo narašča, da pe* EMP* 1 • ■tajajo prostori premali in Je po. treba nove dvorane in Ukoj smo pričeli s delom.. Posrečilo ee nam Je, Uko smo imeli septe*. bra mesees h prvo sejo v nori dvorani. Moveda s tem le ni vse dokončano. Veliko breme Ano K nakopaN. kar društvo ima sedaf ko ** ,T*ila 1 engteUdtn parni dolg. Upamo. ds ae bodo časi kma- k#" "Adria1. IsgubUs sU ee dvi lu izboljšali in da bomo lahka prirejali veeeltee hofj pagostome, ker to Je najboljši odpomolek. da ae d«Xg odplača. S. septembra j*| društvo še priredilo prva veas» eo v lastni dvorani, ki se je prav — Italija je sklaaila bojkotirati vse blago is Japopstte v protest obnovljen ju anglelko - Japonske grški ministrski predsednik v Pariz, da bá pridobil posredovanje. ^ pflka Je navvsak naHa »rkaorana v u a t. t fr odjedjaU od Wde, ki je naaUU po valL Aprile meaeoa spomladi smo *tojnl T Sminfl XT — V Berlina aa aretirali pet kolo po» nmoriü vodHalJa «Mka stranke Fltisasissiis. so Uli oddani streli, ko m Je peljal k strankini kom m, .j, - V bližini Carigrada se Je po-toptta jahta generala Vranja, bivlega protilmljševilkaga vodiU- dva a kar Je bolj važno _ protibolševike, ja fi0 v átt9 mnogo Jaka važnih lietin, • .. ^ - Valed cea tov pri builju. e jako razvilo, po se tudi mi-1 delo v Kansasu, ako bodo iskali med meso bistrile. Divja delo suhaj svoje države: Taka jc ija je dala ljudstvu misliti, soliflarntost kapitalistov 1 bi livljenski pogoji v katerih "Delavska oeffcev". V Ssn Dic-se je nahajal in se še nahsja de- U&, Cal., se mogoče ustanovi "dc-l Uvski rasred, posledice nepotre-lovska cerkev". Krajevni ^m časa vdjne; dajo misliti vedno |mtl ^b^ru, da naj aranžira redne blij in v duši posameznikov ha- nedeljske sestanke r delavskem kor vseh delavcev ae pojavlja domu> na katerih bo govoril H. C. piloti nasilju. Ledyard, duhoven koilgregscijske Znižanje mezd, sUbeji delovni cerkve. Svet je pohval orgsnizira-pogoji In velika draginja so pU- Le delavce, da naj bojkotirajo vse čilo, katerega eo prejeli mnogi cerkve, ki podpirajo oljne bsrone razočarani delavci po svstovni L ^vlci. vojni. Zaneslo se je na svoje vo- fevkujočl radarji V Vashing- f ki P» Po*°»to ni8° blh tonu se le vedno trdnb dirfc, če-mv. zaupanja, ker prtT ^ ^vka že Ogem mese- njih \ dflj je bil, ne delavstva yo- cev Vge ^9ke brginlzacijc v diti do srečnega cilja smage, Washington podplrsjb ru- teniveč delavstvo izdati. Pogosto ¿ftrje y Seattlu sb zadnji so deUvci kljub misli 5a gotovo tekei skim potreMčinam, Uko da de- v Hobokenu zaseženih nekaj nto-lsvstvn odvisno od- zaslužka je I tin strojnic, o katerih so aiadniki bile* mnogo na slabšem po izvoje- rekli, da so namenjene za irsko u-vaal zmagi. Uvideli so potrebo, staŠe, je Ul oprolčen po svezn-'u da se socijslizira vsa podjetja,(komisarju S. M. llitchcocku. Ko-ker le na ta način bodo mogli misar je Izjavil, da vladni agent jc priti do možnega obstoja. Do te-1 niso zbrali zadostnih dokazov in ga prepričanja ni prišlo samo obtežilnega materijala. Bfl je v delavstvo ene dežele, temveč sapora, ker nI mogel nikogar do-vseh evropekih dežel. bi«, ki sanj položi poroltvo tri Pri Um stremljenju jc dolav- tisoč dolarjev, stvo aadelo na velik vpliv. Trs- O'Brien Jc bil obtožen zarotnika je bilo lshko zahteve organi- škega početja, ki je imelo namen 4aeije, ki bi imeTa tudi velik po- oborožiti vojaško ckspedilijo pro-litičen vpliv, da bodo lahko sa- ti angleškemu kralju in da se obo-hUVrf itf potrebe dosežene. V|rože podaniki 'njega veličanstva' ou delavcev ' MSlfl MI^H Kongresu rcev je italijanski sodfng Btahchi izjavil, da je tre-bj soeijslistični rákvoj s vsemi srrtftvi podpirati da ss' doseže vetlfto politično moč, ki bo drate manjšinske kspitslistične sile pobile in Uko lahko zahtevala popolno Uvedbo socijalisacije. Po-pol noma prav jé lij- larlg af ■se pole* ta način [j ¿a delsvski reared lahko iMlRa ia odpravi borbo za ( obstanek 10 vsi bo)« sa malo več-je mesde. Tudi ako ae mesda ao-' koliko ivila, ho položaj deUv stvs le slab, ker brezvestni do-bičksrji, ga bodo Ukorižčali Irugl etraai. Vedno nove krlse se pojavlja-$9 v evropekih drŽavah. \>¿ji del itvirajo vse iz elabega gospo-derstva. ti povzrofs neznosni po-lotaj ated delsvstvom. Ljudstvo «Kjer doseže svoje sahteva. podleže in ee 'mora n> kloniti premoči iskoril|gghw na Irskem. Dokasl agentov sb obstali V tem, da so pričali, da je bil navzoč, ko je bilo kupljenih nekaj pusk. O'Itrien Ja pO poklicu teear in jc izpovedal, da je bil navzoč, ker je njegov prijatelj kupil orožjem Taft, OhL — Dve ženi m hčeri oljnih delaveev Ha ee prvi adek žili aktivnega propagaadlstičnegs dela v sUvkl'oljnih delavce. Obiskali sU delevee, Id delajo in Jim živih Itarvsh naslikali, da Jemljejo kruh drugim delavcem. Ts agitacija Ima velik «speh. Veliko delavcev jo že postilo dela/ Neke teri pa kljub vsem prošnjam saU-nejo na dehi. Zdaj Je le akoli sto petdeset žen v tem agitatorifeem delu, ko ao ae pokazali uspehi praktičhe propaganda. P*NM Jed.oli lirrimbi odbor« ¿•dtt1 m 0. MM k. r m I ttltt ^^^ SIS® S» Haidlif A Vik« O Tiskovni odbori II^H^H^HjjH ipRiP Vf^R^M . j ^ . t»j . . . ra odbori ZnuamO* (S*l «Ml) '^N^koanlf d® Vídí MfOhllSi >ote*e 'no U dan. Poftovlta jo privocMio, qa TMn-,•• aAiÉáki^á^tt mM «AIA letin le naroemno ga coio iovo jo $5.00 In sa pol lata pa |2J0. Olanl S. N. F. i. In S. D. Iv Z. plačajo sa pol lata $1J0 In gd celo leto $3 JO. Ze Evropo stana sftjMflW' te $4.00, ne vse leto po $1.60. Tednik stana sa Evropo $1.70. NarotelAoMkotndlta»! pošljite na naslovi UPRAVNISTVO - "PRdSVETA* Í657 9. Lrfw^dalo Avo., Oirardu, Oblo In bllšnjl okolici, do sen ssdsf dobil v selogo rosno-vrstnih oajnovejlágía ladelke, do-bvjh In trpslnih čevljev ao molke In otroka. PrldHe in oglsjte al moje blsgo prodno kupite kje drugjs. §e vam uljudao pripor^ Davenport, lowe. — Mesteee Wsleott, Iówt, je mendi» edino mamo v Ameriki Iri nlme niti e» ne serkve, drugsče pe Ime lepe hile in premožne prebivelce. Mentó js rtero SO let. Vsek po«kes, k gredi ti kekrlnokoli eerkev, ja do danes izpodlctet ssmmr FRANK OGLAR. «eot v ooom delo Hsrenje^kl ge Je Jugosievije evekuirsls as rr rle 90. oktobra F. M. Dostojevskijj v. tovarihil. trgati bih V par (Dalje prihodnjič.) uda. Potem ae kleščami ali 1 (Dalje.) "To ne gre. . . take jo psfceaeje. . . doli-noet je . • • « umrem, le m ji ae ispoveaa veege, vsegsl" je odgovarjal on akoraj v vročiei ter se-vade wdpoolsl pitanje. ' Varvara Petrovna ne ki biU oddala takege piana; ravno v tem je MU realika med njima. Res, ds je on red pisal bres potrte, piMlNk nji, ko eta vendar liveU v eni hili, v hieteričnih alučajih kar po dve piemi Aa dan. Z gotovostjo vam, da je ona litale piema vaelej a največjim zanimanjem, tndi kadar sta prilli po dve na da», ter »kladaU prelitana v poaebno ekrinjieo, zaznamovana in urejena po vmti; rasen tega pa jih je skladaU tudi v svoje sree. PnstiU je prijatelja ves dsn brss odgovora, nato pa se js vedla proti njemu, kakor da ni imed njima prav niteear in se ni cgodilo včeraj nič posebnega Pomslem gs je ugnala tako, da si je niti ni toč upal spomi-njati, včerajlnjega dogodka» U v njenih olek je le poiskulal brati. Toda posabila ni ničssar, do-čim je porabljal on nerodkokdaj prehitro, obo-dren po njenem mirnem vedenju, in ss pogosto-ms U tisti dsn smejal in lalil pri iampanjen, če so prilU prijatelji. Kako atrnpeno ga je morala gledati »v onih minutah, revU pa ni opasil niče-aar! dele les teden dni, čes en mssse ali eelo čez pol leta se js v posebni minuti mikoma spomnil icraaa is takšnega pisma In satom vsega pisanja s vsemi okolnostmi; tedaj je gorel eranpn in ss mučil dostikrat teko hudo, da ga je napadla njegova a tare kolerina. TI napodi ao bili v mnogih «lučajih, rodni zaključek njegovih livčnlh razburjenj; tvorili so svoje vmte sanimivo in čudno posebnoet njegovega telesnega ustrojstvs. Zares ga je Vlrvara Petrovna prav pogosto-ma sovražila; toda on ni opasil pri nji do samega konee le toge, da ji je poetal nasadnje sin, njena^ atvar, njen isum, bi lekko rekli; opasil ni, ds jo postal meso njenega auaa in da ga nikakor ne drli in ne vsdrluje is gole "aavieti do njsgovih talentov". In kako so jo morala laliti teka podtikanja I Sredi neprestane mržnje, ljubosumno-, sti in preairanja sa js skrivala v nji nssnosna ljubesen do njega. VarovaU ga je najmanjlego pralka, pestunj Rs mu dvaindvajaet let in po eele noči bi ne biU satiaaHa o*sss, da se je kaj dotak-nilo njegovega oesnilkega in očenjelkega ugle-da ter njegove vloge ▼ javnem življenju. Ona ga je somislila in js sanm prva verovarala v svoj samislok. Bil je Ukorekoč njene sanja. . . Za vse to pe je sahtevele od njega v resnici mnogo, včasih eelo sutsnjstva. In samerljiva je bija do n* verjetnoeti Ker smo le pri tem, naj povsm dve snekdoti. ■LL' '"" ii '.,•('» i» > ' ■■ i21L|ii ■ mL 1 ,v V I • ' XV * Nekoč« ko so ie ramo rasnssls prve govorlee o osvobojenju kmetov In je vsa Rusljs makoma ssvrisnils radosti, pripravljajo as k prsrojsnju, js spotoam obiskal Vsrvsro Petrovno petrograj-skl baron, mol s najvlljimi svssaml, ki je imel tudi a to sadsvo prav bližnje oaebns stike. Varvara Petrovna je nad vss cenila podofbue oblake, sekaj njena snanja a vil jo drufco ao po molevl smrti vedno bolj slabsla in naaadnje popolnoma prenehala. Baron jo preeodel pri nji kako uro ter pil laj. Nikogar drugega ni bilo tam; le Ste-peni Trofimovila js Vsrvsrs Petrovna povabi-Ik In pokasala. Baron is o njem le prej nekaj sli-lal ali se je vaaj dsU* kakor da je; pri čaju pa Sf ni mnogo obračal k njemu. Htepgn Trofimovič sa ni mogsl ponižati ; no, bil je vobče mol ntjfi-nejlih manir. čeprav menda nevisoksga roda, je bil vendsr le od rane mladosti oflgojen v odlični mofkovski hlli, to je, sposobno; francosko je govoril kakor Parilan. Tako je moral baron apo-snsti ns prvi poglsd, s ksklnimi ljudmi se obdaja Varvera Petrovna kljub svoji gubemiski o-ssmljeoosti. Ali prUUo je drugače. Ko je baron s gotovostjo potrdil popolno verodostojnost prvih vmti o veliki reformi, ki ao as bils pravkar ras-neele, Stepan Trofimovič sdajei ni mogel strpeti; kriknil je t "Ural" ln eelo ssmshnil s roko v ge-ati, iarslajoli navdulenjs. Vaklik je bil smeren, akoraj eleganten, navdulenje morda eelo premi-Ujeno ik gesta pol ure pred čajem naMČ nauče na pred arcalom; toda nekaj aa mu je moralo ponesrečiti, takaj baron al je dovolil komsj viden smehljal, čeprav ja Ukoj i nenavadno vljudno •tj« vpletel fraso o splošni in oprsvičeni ganjenosti vseh ruekih are spričo velikega dogodka. Nato se je kmalu odpravil in pri sloveau ni poza-hil pomoliti Stepanu Trofimoviču dveh pratov. Ko ar je Varvera Petrovna vrnila v aalon, je la-prva molčala par minut, kakor hi nekaj iakale na miai; mahoms pa ae je okrenila k Stepanu Tmfimoviču, vaa bleda in a bliaki v očeh, ter siknila komsj alilnoi "T»*« vam nikoli ne pozabim I" Drugi dan ja sprejela prijatelja, kakor da ni bilo ni ¿«aar, ln tudi pozneje mu ni več omenjala t<*ga dogodka. Toda čea trinajst let se gs je ap<*t «pomnila v tragični minuti, ponevila očitek in pregledala prav tako kakor pred trinajatimi leti. ko ffa je prvič oltela. Kamo dvakrat v vsem svojrna življenju mu je rekla; "Tega vam niko-11 ne poAhiml" RluAaj s baronom je bil le drugi ; ali tudi prvi alučaj je bil tako snsčilen, in zdi •e mi. Uko pomeadben v naodi Stepa na Trofimo viča. da ga ne morem aamolčati. Bilo j« a pomladi leta lHMt maja meaeea. kmalu potem, ko j« doapela v Hkvorslaike vrat o »m rt i generalnega poročnik s Htavrogina. lahko-miselnega «tarea, ki ga je umoriU želodčna po Wvara na poti v Krim. kamor je hitel, komandi mu k vojuj<>či armadi Varvsrs Petrovna je o-vdcvele ter ae oblekU v globoko žal. Ris, ds ji ai moglo biti preval k)|do, ssj je liveU zadnja ho c. vel* e dobno čilo plo fifi t nia< štiri leta saradi nsskUdnostl snalajev v ločitvi od mola ter mu pUčevaU pgnzijo ralni pobočnik sam je imel komaj poldrugeto in svojo plačo pa le ugled in stike povrhu; vse prsaUfenja e Skvoražniki vred pi bilo Varvere Petroma, edinke seio boga ). Ali vendar jo je pretrceU tmekniU se je v popolno j« ostal Stepen Trofla^ovič drulno pri nji. Maj je bil v polnem rasevetu; vrstili prelodni večeri Črnri je eveL Prijatelja sU se Mhajala vaak večer na vrtu m poaedaU do mraka v hladnici, islivaje drug pred drugim svoja čar« stva in misli. Poesija ae je ogUlaU v tok minutah. Pod dojmem izpremembe v avoji usodi je govoriU Varvara Petrovna več nego nafadno. Bi- 10 je, kakor da ee stiska * r-»ntoljeremn aren: to je trsjelo nekaj velerov. Zda* pa ja obeeu-čiU Stepena Trofimovila čudna misel: ne računa ^ 11 vdova nanj, ne čaka U, da jo sasnnbi ob koncu « m žalnega letaf Misel je biU cinična; toda ravno visoks natura je v svoji mnogostrsnski rsavitoeti pogostoms rada nagnjena k ciničnim mialim. Jel ee je vglabljati vanjo in je nalel, da kale tako. Zamislil ss jat "Premoženje je rek ogromno, ali .Gotovo, da Varvara Petrovna ni biU r vssh rečeh podobna kraeotiei: biU je visoka, žolta, ko-ščaU ženska čresmerno dolgegs obraza, ki je imel nekaj konjakega na eObi Vse bolj in bolj je omAovsl Stepen Trofimovič, mučil ss s dvomi ter ss dvakrat eelo razjokal od neodločnoetl (no, jokal ee je dokaj pogoetome). Zvečer pa, r klad. niči, je dobivalo njegovo obličje nehote kapričen in posmehljiv iarss, koketno in hkrati olabno črto. f||u reč se dogaja aukoms in proti volji človekovi, ln je eelo tem vidnejšo, Um plemenite JU Je on. Sam Bog Vb eoditi, kako. je bilo, ali najverjetneje je, da ee ni porajalo v srcu Varva-rs Petrovna nič, kar bi bilo mogle doeeU opravičiti snmnje Stepana Trofimovila. In najai je bilo njegovo ime le tako sUvno, svojega, Stavro-glnskega, ne bi biU daU sanj. Mogoče Je *ikjhl njene strani vee sgotf lenska igra, pojav neea-vedne ženake potrebe, toll neravne v ntnogih b-rednih »lučajih ženskega življenja. Kajpak, glave ae eUvim; kdo pa vidi v globino lanskega ar-eal Toda nadaljujmo. * Lahko si mislimo, da js sama pri sebi kmalu ugeniU čudni isras prijstsljevoge obtilja* bife je finočutna in bistrooka, on pa včaaik kar preveč naiven* Toda večeri so se vrstili kakor prej, rgfgovori so bili prav tako poetični in zanimivi la enkrat, glej, ko ae je nočilo, aU ae prijateljsko Mgfta po živahnem ln pesniškem rasgovom ter ii vroče atfaafla roka ob atopnieak trakta, v katerem je živel Stepan Trofimovič. Vaako poletje ee je selil Is ogromne gosposke kile Skvoretnikov v U stranski traktek, ki je atal akoraj aa vrtm Vrnil ae jo v svojo aobo ter vael v ekifoljivi aat jnišl jen osti cigaro, ne da bi jo takoj prilgaL; nekam truden ae je naUvil nepremično pred odprt tlm oknom ter se zagledal v bele oblačke, plavajoče okrttf jasnega meseca kot lahko perjlčte Zdajci pa je sačul rahel šam aa aoboj t U aa okrenil Varvara Petrovna, ki jo vil komaj prod Mrimi minutami, je ataU pred njim. Njen žolti obraa je bU akoraj poeinal, stisnjens ustnice so v kotih drgetale. Celih deset je molčsU, sroč mu trdo in nsisprosno v ; sdajei pa js lepnUa naglo in rasburjenot ''Tega vam ne p^sabim nikoli I" To lalostno poveat ml je pravil Stepan Trofimovič celih deeet let posneje. Šepetajo in ' aa sapi^tlml vrati se mi je rotH, da je Ukrat odre-venel na mmtu ln nI ne sMal ns videl, kako je Varvara Petrovna ieginila. Ker ni nikoli več o-menil tega dogodka ln js llo vse svojo pot, kakor bi ne bilo ničesar, sa ja do smrti nagibal k misH, da ja bilo vse U halucinacija pred bolesnijo, Um bolj, ker je le tisto noč sarea obolel in felal celih Itirinajst dni, uko da so tudi njuni sestanki v hladnici prenehali Kljub namili jeni halucinaoljl pa je vee avoje življenje dan aa dnem pričakoval nadaljevanje in raepletjajs tega dogodka. NI mu Ho v gUvo, da bi bilo a tem le vaa končano. Raaume se petem-Ukem, da je večkrat meril prijateljico s čudnimi pogledi I < i S, v. • J Celo obleko, v kateri js hodil Stepan TrofU movič, je bila samislUa Varvara Petrovna po eVo-je. Obleka je bUa elegantna in snačllna: črna suknja s dolgimi Ikriei, aapeU akoraj do vrha, toda giadavo aa prilegajoče; mehak, poleti sla-mnat klobuk s lirokimi krajci; beU batistova trstika s srebrnim gumbom In lasje do ramen. Barva njegovih lae jo biU temnopUva, malce si-veti ao aačell šele aadnji čas; brke in brado si je brli Pravijo, da je bil v svojih mladih letih nenavadno lep; po moji sodbi js bil tudi v starosti šs jsko prikupen. In vobče, mar js triiupetdesdr-lst stareetf Toda v nekakšni koketni spe olji na javni dojem ss mol ne samo ni Is poatavljal se je a solidnostjo avojih let; in v svojem kostumu, visok in suhljat pa a lasmi de rsmen, je bil res podoben očaku, ali le bolje, portretu poeta Kukolnlka, litograflranemu v neld knjigi U tridesetih let, slsstl kadar je eedel poloti na vrtni klopici pod cvetočim Ipanskim bes-goni, opiraje as s obems rokama ns tratlto, odprto knjigo poleg efbo, pogreenjen v poetične mi-sil nad aolnčnim satenom. Kar ss tiče knjig, omeniš^ da ae ja aadnji čas nekam odtujeval čl* tanju, toda rea late prav proti koncu. Caenike in časopisa, ki jih jo naročala Varvam Petrovna k ohiliei. je čital redno. Tndi sa napaka make literature se je vodna saniaml, poetavljaje skrb* no svoje lastno dostojanstvo v pravo lnl. Enkrat ae je bil navdutll sa ModU naše višje notranje In tunanja politika eodaajsgs časa. toda kmalu ja mski.ll s roko ln opoatO U podjetje. Dogajalo ss je tndi. da si je v reki odnesel m vrt Tee^nevUla, v žepu pa skritega Paul de Kocka. Ali to so lenkoett sim, do. Vetal aem in se posUvil sa ¿a-tor. Nikoli, se mi sdi, je nisem videl le tako določno, četudi je bilo že temne. PredU je, toda njene oči ao gledale k meni. Čutil sem nenavadno rsskošje in ti-bojasen.' ' . •' Bil komiaarja Telefon je sasvonfl. raskačen na abotnega oč^adi (DaUe). minuUkgaje Ti dnevi tako potekajo I Jem in J MkgrizU g k p«mtaie^llato ulo ^ ^ .rkaU s polnimi T JI tZZČŽ 53» ^ ljubimČsvo kri Vi-V^nT tnova uo ^ sem kako je slednjič ialeo-lie vnaprej, de »epomatno kepico r nožice, Potem mrem k kolo in nitke — odtrgaU in pra-Clarimondc se Urljivo vr^a la mreže, va ee in ee gle- Pondeljek, 14. marca Niti s enim pogledom ne po-lestih gledam več knig. Samo ob oknu ptelivim dneve Jn če ee smračl, potem le dolgo sedim. Nje ni več ^■ . . . , itn, toda saprem oči in jo vendar Čutil ^em skoro ne- ^^ _ . • ^ UAnevi*k je v reenici po- ^tLVeč^a viJim CU^Z- krog ¡nšjo vs^emirjen. Somrak Uj padel in občutil sem strah. Sedel aem k pisal si predstavljal. Pripoveduje pajkih in Clarimondi. Toda niti besedioo o raskritih ki sem jih ho-tel nl^rsviti — &aj morem satof Z vTorek, K. marca. Izumila ava čudno igro. Clarl mondo in jas; ifcrave jo cele dneve. Posdravim jo, takoj mi od sdrsvi Polom bobnam I prsti po ki me je s svojimi neumnimi komaj je to opasila, prične tudi oni bobnati Mignem ji z roko! takoj mi odmigne; premičem bi."ijgovoril I njo Ja mojim jdeioflranjem, ona ¿ori isto. Potem si pogladim lose ob sencih nazaj ln ie je tudi «jena roka na čelu. Pravcata otročja igra la Obedva se ji amejevat To ao pravi ~ — pravsaprav ae 4na ao ameje, to je smehljaj tih, vpralanji iztrgal mojim sanjam Danes ajutraj mg je akupno gospo Dubonnet poeetik Zadovoljna je a zadostuje ji popolnoma, da že dva tediU v sobi *t 7. ser pa koče poleg tega le tov. Namigoval eem na skrivnostno stvar, kateri eem na sledu; sel mi je verjel. Na vsak način ostanem Uhko le eele tedne tukaj — in te je moja edina želja, tfe radi goipe pubonnetovl kuhinje in kleti — sa boga, kako hitro poatane takole človeku eno, le je vedno siti — samo rs di njenega okna, ki ga sovraži in ga boji, in ki ga, jas ljubim koc mi kaže CUrimondo luč, je ne. vidim al isbulil, da bi vi-iz hiše, toda nikdar videl, ¿a hI nopravtia na cesto. Imam veliko, u naslonjalo in aoleno a katerega soj mo ml je priue-lavoj tobaka, še nikdfT nlpem takega kfdll--in vse^ eno ne morem delsti. Preberem fl^^1*^j^em^rMum^ ^ oko^p prejme moj mojlgda pa odklsnjs pojmovanje. Smelao, kakor povesil, tablico t Vstop prepovedani Kakor bi ne pripuščal nobene druge misli rasen: Clarimon-de — Naaadnje odrinem knjige, ar globoko nsalonim nase j v «vo nsslonjač in sanjam. Uanes sjutrsj sem videl maj-hen prisorček. Hodil sem po hodniku gori in doU, -ko je klapee malim vaiemu prijatelju v stari Joaeph Plulha, doma iz Crei-njeven pri Semiču na Dolenjskem. Ako kdo ve sa njegov naslov naj mi to naznani če bo sam čital ta oglas naj se prijavi na moj naslov si Martin Miklich 1419 E. Routt, Puebk), Coi<> ' (Adv.) slo-Ve-vred EajodaloL Povest Is življenja venskih trpinov v Ameriki sano. Stane a poštnino | $1.76. dogenesije. Vrle poučna knjiga, ki pove, kako sleherni človek ponavlja v sebi rasvoj vseh sto jih živalskih in divjs-Udh prednikov. S slikami. V«, sano. S poštnino vred $1.50. Obo kajigi, ki ae naročita obenem, aa tri dolarje poštnine prosto. Naročita sprejema tajnik Književne matice & N. P. J.: Frank Alel, 2134 So. Crawford Ave., Chicago, HI. — Adv. ^ , udan — gpvnotako mialim, se sme-hljam jaaT " ' Sioer na. vss to ni tako nenmAo. kakor Ugleda. Vo ni golo posnemanje — menim, da bi ac sa kma-naveličaUj gotovo igra nekak ooe misli pri tem svojo ulogo Ker Clarimonde sledi mojemu gibu v najmahjlem delu ene sekun-de, komaj ima čeea, da ga vidi ln le ga sama izvrši; včasih se mi sasdi, kakor bi bilo istočasnol To jr, kav me mika, da bi nalel kaj novega, nepričakovanega jr presenetljivo je, kako ona takoj lato napravi. „Včasih aem skožal, speti jo na led Napravim množino gibov hitro zaporedoma; tem isto le enkrat in sopet. ponovim le četrtič isto vr- §fb, ali pa sobo.Pred (Daljo prikodajiš). pospravljal dvoriNnlm okencem visi pajkova mroža, debela križaata pajkinja ledi v njej. Ooapa Dubonnet je ne pusti odstrsniti Psjki nosijo srečo in ona da ima ravno dovolj nesreče v kili. Tedaj sem videl, kako je drog, čisto majhen pajek previdno tekel krog mreže, samec. Opresno je splesal preti majavi nitki v sredinv toda kakor hitro piaji'. Stekel je na drugo atran U snovs poizkulal, da bi ee približal. Končno ee mi je aaadelo, da ae je močna samica uklonUa njegovi snubitvi: nič več ss ni agenila. Samec ja povlekel naj prej nalahko, potam močnje ob neko nitko, tako, da ee jo vsa mre ža stresls. Toda njegova obožc- ITjopriblSfhitrotada ntakonč- tte previdna. Samica ga je arirno sprejeU ln, popolnoau ae mu nda-jajoč, 8 radostjo sprejeU njegove nežne objeme; nepremično eta vi-U dolge minute v sredino velike ateeia. Potem ama vUel, kako ee je aa-mee polagoma oprostil, nogo sa nogo; bilo je, kakor bi kotel družico samo puatHi v ljube-senski sanji Nenadoma eo je pe-polnoma oprostil in stekel, čimbolj jo mogel, U mreže. Toda v trenutku Ja prlBo divje življenje v samico, hitro «s je sagnala njim. Šibki pajek ss je spustil ^ nitki navnlal, takoj ga Je Obadvs sta padla aa s vasmi svojimi i Js skažal oamee, da ubaH § že ga Ja silovitim sgi-nagrabila saarica In ga po-«pet v mrežo, naravnost v Jn Usti prostor, ki Js rev-elužil kot postelj raakož-nim strastem, Ja videl drugo sliko. NAZNANILO ROJAKOM Dobti sem mojo iznajdbo "MREŽE" aa obmetavanja sten, strops in pri drugih stavbinskih potrebsh, kjer se omeče ma*to (angleško imenova no Wa0 Conatruetion Wiraa). Vslsd dobiti partnerjs. ki pa mera Imeti precej denarja in snsti in angleški Jesik, ki ■Hilde-vimo ns enarja «NU bi as! pomagal, da ae prične a| lavo to anajdba in da jo spravimo m trg. Za vaa nadaljna pojasAils obr nito se takoj i plamlno do mene m : Frank Sim«Ota, E. 2, Box l Havei 8S, Grand Haven, Mich. IS HARMONIK NA PRODAJ. |a ispustim. Tako kakor o-trod, ki ae igrajo "Vai ptički lete". To je aelo čudno, da ne naredi OUrimonde niti enkrat napačnega giba, četudi tako hitro ia-prememm, da' ima komaj čas, da spozna vaak poeamcznl gib. Tako preživim dan. Toda nimam niti trenotka občutka, da zaprav ljam čas po nepotrebnem; nasprotno, meni je tako, kakor bi ne opravljal le nikdar važnejtega posla. Breda, 16. marea. AU ni amelno, da mi no pride nikoli na misel, da bi svoje odnola-je do Clarimonde sgradil na res-nejlem. temelju, kot je to po cele Uro trajajoče igračkanjef Zadnjo nol eem mislil o tem. Vsamem čisto preprosto klobuk ln plalč in grem dre etopniei doli. Pet korakov preko ceste, potem sopet dve stopnici. Na vratih je majhna tablica,.na nji napU "Clarimonde — —CUrimondo — kakof Ne vem: kako t toda "CUrisaonde" jo napla. Nato potrkam in potem f Tako. daleč si Uhko vse pred-stavljam, vsak najmanjši gibljaj, Id ga ^pravim, vidim perd aoboj. Toda aa morem si na noben način nepraviti slike, kij ae nato sgodi. Vrata aa odpro — to le vidim. Toda jaa ostanem prod njimi in gle-dam v neko temo, ki ne dovoljuje, de bi kaj spoznal, prav nič! Ona ne pride — nič ne pride; sploh nI nič tukaj. Samo ta črna, nepro-