The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najs+arejsi slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni 'OLUME XXII. — LETO XXII. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) DECEMBER 11, 1939. ŠTEVILKA (NUMBER) 287 Nemčija želi baje mir z vzpostavitvijo Češkoslovaške in dela poljske države Centura Tass obtožuje Nemčijo neiskrenosti --O usodi Avstrije pa naj bi odločil ljudski 'plebiscit." lSs javlja, da Nemčija ni1 V zameno hoče Nemčija sodelovanje Evrope proti samo dovolila italijanskim prodiranju boljševizma. bombnikom preleta ozem-1 LONDON, 11. decembra. — V ^--- Jj a> temveč so bombniki i nevtralnih glavnih mestih se go- UBOJI GRANIČARJEV OB FINSKO VOJAŠTVO V SNEGU tudi pristali v Nemčiji. vori, da bo Nemčija kmalu pod- ; i vzela novo mirovno ofenzivo. j ^OSKVA, 11. decembra. — ! Berlinska vlada je baje pri- j *or kažejo znamenja, se obe- i pravljena vzpostaviti bivšo češ- , zanimivi razvoji odnosajev : koslovaško državo, razen Sude- j ^ Nemčijo in Sovjetsko Rusi-1 tov, in dalje je pripravljena do- i Oficijelna sovjetska agenci- | voliti, da Avstrijci s plebiscitom i Tas! 18 je objavila danes buletin j odločijo bodočo usodo Avstrije, ^erem kritizira Nemčijo. : Pa tudi delu Poljske bo vrnjena ,,ass uradno ugotavlja, da je ; neodvisnost, je rečeno v teh po-I a Nemčija zadnjje dni Fin-1 ročilih. ^Uzračne topove in velike Med časopisi, ki objavljajo k ruge artiljerije. Doba- jvest.^ je tudi London News Chro- | ničle, ki pravi, da je prejel poro-! čilo iz Ženeve. bile poslane v Finsko pre-^andinavskih pristanišč in ^ dalje z železnico. Hkratu e^Čija obljubila Finski, da Ze, nadalje zalagala z orož- Rečeno je, da hoče Nemčija pristati na vojne cilje in smotre zaveznikov v zameno za zavez- ,7% je Nemčija dovolila pre-1 niško sodelovanje, da se zausta-ltaIi1anskih bombnikov pre-j vi "prodiranje boljševizma v Ev-, ozemlja v Finsko. Pa 1 ropi." I 0' da jim je dovolila pre-: —' — tala so na svojem poletu v | Gornje poročilo zopet potrju-Hj 0 v Nemčiji pristala, na- j je, da se vrši podtalno mešetare-izpraznjene tanke z nem- j nje, čigar končni cilj je — sku-Sasolinom in oljem, nato pen udar na Rusijo, o čemer smo JUGOSLAVIJI GRADEC, 10. decembra. — V petek sta bila na nemško - jugoslovanski meji u-bita dva nemška carinika. Prva žrtev je bila Johann Leiner, ki je služboval v Schulmbachu; ustreljen je bil po nekem neznanem človeku, čigar papirje je zahteval v pregled. Morilec je pobegnil. Kmalu nato pa je bil iz zasede ustreljen drugi obmejni stražnik. Anton S. Masser, in sicer v bližini obmejne postaje v Langeg-g"- Oba graničarja sta bila 11-bila z revolverskimi streli, ki ju je izstrelila najbrž ena in ista oseba EKSPLOZIJA JE POSLEDICA RAKETI RSKEGAVAttDALIZHA Dinamitiranje naprave, ki je bila last tvrdke Lombardo bratov. letela na svoj cilj. ; že poročali v uredniških člankih ANGLEŠKI ODGOVOR NA i NEMŠKE OČITKE LONDON. — Informacijsko j ministrstvo poroča : Nemške pro-1 pagandne organizacije so pre SLIČNA RAZSTRELBA Vojna na morju zahteva velike izgube in žrtve Anglija apelira na pomorščake do 46, leta starosti, naj se prostovoljno javijo v službo. da se je kakor ob potresu potre- j -,— Na sliki je kolona finskega vojaštva, ki se poslužuje za hojo 'sla vsa stiseščina od E. 27. ceste i LONDON, 9. decembra. — V I po snegu smuči ali tako zvonih ski jev. Vojaki so ogr njeni v hcle j južno po Woodland Ave. Ljudje \ pomorski vojni, v kateri si Nem-\ plašče, da so manj mdni na belem snegu. \ so planili iz postelj ter ohhiteji čija in Anglija prizadevata, da na mesto eksplozije, kjer se je' jprerežeta druga drugi pomorske zbralo stotine radovednežev. : življenske žile, je bilo danes po-To je zdaj v teku enega leta že I topljenih nadaljnih petero ladij, tretja eksplozija, ki je porušila ■ in sicer dve angleški, ena fran-te vrste stroje in naprave. Dne coska in dve nevtralni. 41 oseb . . . .vl , , ,5. julija je bil z bombo uničen!je mrtvih ali pogrešanih. Argentina m ostale južnoameriške republike bodo za-l^ (crane), ki je stali Četvero izmed teh ladij je bilo TO JE LETOS ŽE TRETJA CLEVELAND. — Silna eks-*— plozija, ki jo je bilo slišati zgodaj včeraj zjutraj po vsem mestu, je popolnoma razdejala kotel tako zvanega "steam roller-ja", ki je stal na dvorišču stav-binske tvrdke Lombardo Bros. Construction Co., 2620 East 27. St. V raznih poslopjih, ki stoja v tem okolju, je popokalo v oknih nad 200 šip. Eksplozija je bila tako silna. Umetno povzročeni plazovi so povzročili Rusom občutno škodo in ostale južnoameriške republike bodo htevale izključitev Sovjetske Rusije iz Zveze narodov. KIRKENES, Norveška, 9. de-*" ^ države ni-No nič opraviti |Plebiscit v Avstriji bi bil navad- .Povile mnogo nevtralnih držav ^mbra Finci so z dinamitom | Vaje za Božičnico iia farsa, ker je znano, kako se z letaki iz Berlina, češ, da je Ve- v* »M -Whclti". W »a- lika Britanija dobavljala^ ^ velik žerjav : na odprtem lotu na Shaker bou- i pogreznjenih po minah ali torpe-levardu. Zadnjo pomlad pa so i dih, dočim je peta kolidirala z neznani zlikovci dinamitirali na drugo. Angleži pa so zasegli ne-; polju na S. Miller Rd. Solon Vil- ■ ko nemško ladjo, kar nekoliko i lage, veliko parno lopato'. - odtehta njihove izgube. j Kotel naprave, ki je bila vče- j Da smatra Anglija za slvaj-jraj uničena, je popolnoma raz- no nevarno pomorsko vojno, je % razstrelili pobočja ob morju, nakar so se vsuli v morje plazovi njem plebiscitu je bilo za an- strupeni plin rumeni križ . Ta ig irevmilf čoLe na" lietlen igralne vaje sledeče: v če- dejan in ni misliti na kako po- razvidno iz tega, da je apelirala . . šlus 99 procentov glasov, danes. \ l^ški^v^iii ^k kpane L ruskim vojaštvom, ki se od 8. do 9. ure zvečer. Pri- pravilo. Povzročena škoda zna- na vse bivše pomorščake do 46. V sedam 1 VOim k0 so AvstriJcl temeljito spozna- s^e čete pri nemški invaziji, lak , f i | t) v iedeilfim dejo naj le oni, ki imajo glavne, ša najmanj $5,000. Vsa zname- leta starosti, da se prostovoljno ^'Zjavlja Joseph Ken- j ^^ "odTanih"99 in"poTodstot"- je vnočič kategorično zavrniti ta-1 do 800 sovjetskih vojakov. I' ameriški poslanik vika glasov. Plebiscit, ^ se vrši v ^_.,n^ske_1ob1tozbe'v ceprfV j'e jmsk^ tankov, ki so ^oteh^pre" !soboto je zopet vaja dopoldne od j Podjetnik Lombardo izjavlja, 'oseb, med katerimi so vštete tu najsti, je izgubilo življenje 400 ^donu, ki mu je položaj [znamenju batine 'a,ično znan >ON in' puškinega)britanska vIada to že prej sto- ----- - r—'T 'rila Prvi britanski demanti na-1 voziti preko ledu, strmoglavilo ^ d« 12. dopoldne in od 1. do 4. ;da spadajo vsi njegovi delavci v di posadke štirih nemških pod- kopita, m ih ne more biti resni- , ^ XT____, , v; =a -i^h I popoldne in sicer na odru. Pride- Ameriško delavsko federacijo, mornic, ki so jih Angleži v tem 10. decembra. — j^e imel danes govor Jo-• Kennedy, ameriški po-V Londonu, ki je dejal, da etika ne sme vmešati v se-,Vojno. Kennedy je dejal: i čen izraz ljudske volje. I redništva. o;; is - -iih "Prevara' Haša Včeraj popoldne je podalo slovensko dramsko društvo "Ivan i Cankar" v SND kmečko dramo Idoben manever leta 1915, nakar izsekali v led Finci, so sami začeli uporabljati strupene pline proti francoskim ko-1 I lonijskim četam in proti 1. ka- j— Tukaj se je pričela nadski diviziji. Iva" proti Vse bivše učence in učenke, | osebnih sovražnikov ali tekme-ŽENEVA, Švica, 9. decembra.!kakor tudi prijatelje Slovenske {cev pri podjetju, ki bi izvršili to ^Žati •-0''na m mi Se ,m0' 1 "Prevara". Drama je zelo dobro ^edinjene države v tej ,i1 ^ostora. ^ izven njenega | uspela, toda obisk bi bil lahko je govoril pred sku-fisk, ki pripadajo neki ;je 1 0rganizaciji. Med dru-*>jal: "Ve ženske, ki Iju-9 L ®riko, nikar ne verjemi- i boljši kakor je bil. Več o tej I krasni drami ter o igralcih, ki obravna-' šole, ki žele na en ali drugi na-Sovjetski Rusiji, in i®'11 pomagati pri predstavi, pa | kakor kažejo vsa znamenja, ne |se prosi, da pridejo na oder v pe- ; bo Liga narodov Rusije samo ob- j tek ob 8. uri zvečer, da prevza- j vandalstvo. LETNA SEJA , . , , Letna seja gospodinjskega od- i sodila ter jo označila za napadal- me vfak SV0I0 nal0g0- Ker Poseka Slovenskega društvenega i ko, temveč jo bo najbrže tudi iz- trebujemo veliko občinstva v i- ; doma se vrši v torek dne 12. de- |ključila. |gri,ježeleM,dasepHg^sizaso.| cembra ob 7:30 zvečer. — člani- i Argentina in ostale južnoame- delovanje cunvec bivših učenčev STROŽJI ZAKONI V NEMČIJI j so jo podali, bomo izpregovorili j ce so pročene, da so navzoče. — riske republike so položile vso i in učeiik. — Vodstv o. I jutri. i Tajnica. re %, mozemski propagan-liM 0 Za to deželo boljše, če —.lii6 V Sedanji vojno." 'p ailjem pa je Kennedy . k' ^ OGROMNA VEČINA JAVNOSTI SIMPA-TIZIRA Z DELAVSKIMI UNIJAMI svojo težo na tehtnico Finske, in | rečeno je, da so izjavila pred Li- ; go narodov, da mora slednja iz- i Zastonj zabava Varnostna demonstracija se BERLIN, 9. dec. — Nemška vlada je danes naznanila, da bodo vsa dekleta pod 16 in 1 fantje pod 18. letom, ki bi jih zalotili brez nadzorstva starejših i ljudi v plesnih dvoranah, kazno-i vali z globo 150 mark ali pa po-l slani za šest tednov v ječo. Pa tednu pogreznili. Dalje je bilo pogreznjenih ta teden 24 ladij. Vsega skupaj so Angleži doslej zasegli devetnajst nemških ladij s skupno prostornino 91,-622. Pogreznili pa so Angleži skupno 17 nemških ladij, ki so i-mele 86,870 ton prostornine. Javnost kakor tudi unijsko članstvo samo pa želi, da se i navzočega pri dveh tajnih sejah smrtne ni absolutno riobene-^ ne socialnega, poli-\ ^'.^nomskega ali finanč-,v ' Opravičeval Zedinje-e' bi stopile v vojno. i V t h® » W\ i raz delavske volje. Isto nazira nje vlada še danes. oihče ne pozna res- k J^ožaja tako dobro ka-POZj) $ H !%1: spor med obema delavskima organizacijama čimprej konča. PRINCETON, N. J., 9. decembra. — American Institute of Public Opinion je uvedel širom Zedinjenih držav glasovanje, da dožene sledeča dejstva: Kje stoji danes javnost z ozirom na delavska vprašanja? Ali so delavske Vojni, je dejal Ken- junije še vedno popularne? Koli-iko sentimenta je danes za večjo c ' ' zvezno regulacijo unij? Kakšno mrtna kosa ^ Vs„i'nam jaz. ki lahko po-argument za naše so- eljo večer j je javno mnenje z ozirom na spor je preminil i med Ameriško delavsko federa- k ,aa'ch v Mentor, O., kjer cijo in CIO organizacijo? ^Je tri mesece. Rojeni Institut vzdržuje statistiko S v SAelu Perna, odkoder jejo javnem mnenju glede delavskih unij in delavskih problemov. Zadnje tozadevno glasovanje je izkazalo sledeče: 1. Velika večina ljudi (74 odstotkov) še vedno favorizira princip delavskega unionizma. Delavska pravica do organiziranja za kolektivna pogajanja je slej ko prej deležna simpatij in podpore široke javnosti. Celo za časa sedečih stavk leta 1937, ki |i y ci riti., ouKOuGr jL . Griko pred 38 leti. A Pri George Kuharju v Sl.air Ave. Pogreb se bo ^ko P0P0^ne ob 1. uri ^kopališču iz A. x ^ novi pogrebnega za- Avtomobil je sožalje! ega dijaka Rihar-na 21 st St. in Ash- " b0d0 Pod nadzorstvom smojo o- ' ^ ^ 'fare sv. Vida v torek zvečer 12. ^ati v plesmh dvoranah samo Predstavnika Rusije ni bilo j^g^bra ob 8. uri, kjer bodo i ^ enajstih zvečer. udeležencem kazane slike za po- j DalJe 80 proglašene ,uk v namenu, da se ljudi nauči, i kazni za vse ^ ocine ropars i pravijal o apelu Finske ter nato \ ^ ^ obvarovati avtomobil- Izpadov z orožjem v roki m za odloČil akcijo do ponedeljka. \ m negreč v ta namen bo pri. zločine posilstva. Bezeci zlocin- Angleška delegacija je nine- družaben večer, kjer I". ^ bi z orožjem ogrozevali i sveta Zveze narodov, ki je raz- „ ^ . . ,. v . !nja, da se ne sme iti tako daleč, 2. Danes je v jaimosti mocnej- ^ se Rusijo izključilo, dasi se si sentiment za večjo m strožjo Francija zavze- ragulacijo delavskih unij. Izmed^^r Finske. vsakih štirih glasov izražajo tri je glasovi naziranje strožje vladne regulacije. Za to nazira- Haag, Holandska, 9. decembra. — Poluradno se poroča, da nje je navedla javnost dvoje raz- se holandska vlada najbrze ne bo logov: prvič zaščita publike pred j pridružila zahtevi, da se progla nasiljem in izgredi, in drugič — j si jo sankcije napram Sovjetski zaščita delavstva samega pred i Rusiji. Prav tako na jbrž ne bodo izkoriščanjem od strani njegovih | zahtevale sankcij napram Rusi-lastnih voditeljev. i ji tudi Belgija, Danska, švedska 3. Ogromna večina ljudi, ki so in Norveška, ki so sredi teh glasovali, je mnenja, da bi morali obe delavski organizaciji čimprej končati svoje spore, ker bi bilo to v prid tako industriji Seja in trgovini kakor delavstvu sa- V torek 12. decembra se vrši memu. seja glavnega odbora Slov. dem. spornih pozorišč ter si bodo prizadevale ostati nevtralne. bodo smrt. ne bo nobene vstopnine, vsak naj j življenje se udeleži. Radi premnogih smrt-; nih slučajev, ki se dogajajo ši-1 rom mesta in posebno tudi v naši okolici radi avtomobilskih ne- [ sreč, je Safety Council sklenil, i svojih zasledovalcev, poslej tudi obsojeni na ANGLEŽI NA PREŽI BERGEN. Norveška, 10. decembra. Nepotrjena poročila iz Norveške naznanjajo, da so pri Petsamo Fjordu na preži angleške bojne ladje, ki čakajo na nemško bojno ladjo "Deutsch-land", o kateri je poročano, da je na potu v rusko severno pristanišče Murmansk, kjer namerava obnoviti svoje zaloge. Nov grob V Mentor, O., je preminil v poročamo jutri. Državljanska šola f od,ant je dobil zelo tež- so bile — kakor je dokazal izkaz lj6 h 5, na glavi in težke j tega instituta. — skrajno nepopularne v javnosti, je bila večina javnosti naklonjena unioni-zmu, katerega je smatrala za iz- i^02i0SO?be- Voznik' ki je j f'0(:o luč, se nahaja Pri tem je zlasti značilno to, da je mnenje unijskega delavstva samega za končanje sporov prav tako močno kakor mnenje splošne javnosti. Devetdeset odstotkov vprašanih delavcev, u-nijskih članov, je izjavilo, da bi bil mir v delavskih organizacijah v prid in korist i delavcev i delodajalcev in javnosti. kluba, 32. varde v Grovewood Tavern, East 172nd in Grove-wood Ave. ob 8. uri zvečer. Seja je važna, torej se prosi, da so vsi gotovo navzoči. Direktorska seja V torek, 12. decembra se vrši da s pomočjo odbora Slovencev Oaklan Sanitorium Paul Klaich, v naselbini sodeluje v pouku na- rodom iz Srbije, star 60 let, poroda, da se preprečijo nadaljni i prej stanujoč na 3852 St. Clair pogosti slučaji avtomobilskih nesreč. V slikah boste videli, kako se dogode nesreče mnogokrat po krivdi ljudi samih, ki ne vedo kako se izogniti prerani smrti avtomobilske nezgode. Pridite na to važno predavanje. Vabi odbor. Ogrinova trgovina Pri Anton Ogrirtu v Slov. del. domu na 15333 Waterloo Road, se dobi fino spodnje perilo za vso družino, polna zaloga čevljev za moške, ženske in otroke. Se priporoča. Seja V sredo ob 8. uri zvečer se vrši seja dram. društ. "Ivan Can- Čas pogreba Pogreb Vincenca Zaica se vrši ob 8:15 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 East 162nd St. v cerkev Marije Vnebovzetje ob 9:00 uri in nato na sv. Pavla pokopališče. Zahvala Pevski zbor Sam. Zarja se zahvaljuje društvu Mir, št. 142 S. N. P. J. za darovano vsoto $1.00. Ave. Truplo je v oskrbi pogrebnega zavoda A. Grdina in Sino«- i Lovska sreča vi. Pogreb oskrbuje Mr. George j Medved iz St. Clair Ave. Kuhar, trgovec z grocerijo. Več je pripeljal iz Penn. srnjaka. ! direktorska seja Slov. nar. doma ob 8. uri zvečer. Vsi so pro- jkar" v Slov. nar. domu. Člani so šeni, da se gotovo udeležijo. prošeni, da se gotovo udeležijo. De Pue, 111. — Dne 5. decembra je v bolnišnici v Spring Val-Vsak torek in četrtek poptl- j leyju umrl Tomaž štupar. Dne dne od 1. do 3:30 se vrši v S. 30, novembra je bil nagloma 0-N. Domu na 6417 St. Clair Ave. periran na vnetem slepiču, pet državljanska šola in šola an- dni kasneje se je pa moral pod-gleščine. vreči operaciji na želodcu, kate- ri je podlegel. Star je bil 52 let in doma od Kamnika na Gorenj-Vile rojenice so se oglasile pri1 skem. Tu zapušča ženo, devetlet-družini Mr. in Mrs. Louis Tolar, no hčerko in pastorko. — V O-Jr. 352 East 152nd St., ter pu- glesbyju, 111., je pred nedavnim stile hčerko prVorojenko. Mati naglo umrla za pljučnico Annie in dete se nahajata v Women's 1 Barbič. Zapušča moža, sina in bolnišnici. — Čestitke. i tri hčere. Vile rojenice : ja&š- - . . ■ ...... J . STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 11. decembra, 3 j UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by XHX AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR. AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznaealcu v Clevelandu, ta celo leto.................................$55C m 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$150 Po pošti v Clevelandu. v Kanadi in Mežici ta celo leto.................$6.00 m 6 mesecev....................13.25; ca 3 mesece......................$2.00 Za Zedlnjene države ta celo leto ........................................$4.60 ■a 6 mesecev....................$3.50; za 3 mesece......................$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko In druge inosemske države: sa celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; totered as Second Class Matter April 26th, iti 18 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. MIROVNI NAPORI RIMA Inozemski opazovalci v Rimu so vsi soglasnega mnenja, da se za balkonom Beneške palače vztrajno dela na pacifikaciji evropske celine v dveh smereh. Najprej gre prizadevanje, da se ohrani mir na Mediteranu, Balkanu in v Podunavju, in potem za tem, da se skuša najti neko rešitev tudi za veliko pravdo na zapadu. Vsi ti veliki načrti so še* v pripravni stopnji in predmet zaupnih diplomatskih razgovorov. Seveda se italijanska diplomacija zaveda, kako težke so ovire predvsem na zapadu. Gotovo — Nemčija si želi skorajšnjega miru, toda miru na osnovi svojega "življenjskega programa." Na dolgotrajnih posvetovanjih nemškega kancelarja z vsemi njegovimi najvažnejšimi sodelavci so baje razmotrivali vse možnosti, kako bi zaveznike nagnali na popuščanje. Toda potrebno je spomniti se samo na ogromni preokret, ki je nastopil na zapadu od Monakovega, ko se je še za vsako ceno želelo popuščati, do okupacije Češke, ko so vsi uvideli, da je ta politika doživela brodolom in da se je začela borba za prevlado na svetu. Zato je jasno, da zavezniki zdaj ne bodo več popuščali in da zlasti ne bodo priznali "gotovih dejstev" ne v vzhodni ne v srednji Evropi. Samo daleko-sežne koncesije z nemške strani, na katere pa skoraj ni računati, bi lahko v tem oziru izpremenile položaj. Zato so "tudi zaenkrat vesti o prihodu nemškega maršala Goe-ringa v Rim še prezgodnje. Italijanska diplomacija bi se odločno zavzela za mir le tedaj, če bi bilo vsaj nekaj upanja na uspeh zapadnih zaveznikov. Na osnovi dosedanjih nemških predlogov pa takega upanja ni. Vrhu tega je usodna odločitev Zedinjenih držav fantastično povečala vojni potencial zaveznikov in tudi tukaj po malem ne dvomijo več o tem, kdo bo dalje čgsa izdržal. Sicer uživa Nemčija diplomatsko pomoč Italije, ki na likvidacijo vojne gleda z istimi očmi, potrebni pa bodo še izredni napori in zlasti meritorno popuščanje, da se bo dalo kaj doseč. Ogromno pozornost je v Rimu vzbudila ostra reakcija vsega italijanskega tiska proti Sovjetski uniji o priliki znanega manifesta kominterne, ki je napadala povprek vse velesile kot imperialistične, ne izvzemši prijateljsko Nemčijo in seveda tudi Italijo. Dosedaj je fašistični tisk dobrohotno gledal na nenaravno zvezo svojega ideološkega zaveznika. Po tem proglasu pa so merodajni krogi v Rimu naravnost ogorčeni na Moskvo, ki si upa trditi, da Italija samo čaka na trenutek, da se vrže na premaganega, medtem ko so ravno v K remiju grdo izkoristili stisko Poljske in so potem še spravili pod svoj protektorat tri doslej neodvisne države. Tukaj pričakujejo, da bo Sovjetska unija do skrajnosti izrabila sedanjo konjunkturo in kmalu po zaključku finske zadeve diplomatsko sunila na Balkan, da tudi tam poskusi uveljaviti ambicije svoje caristične predhodnice. Nemčija kot neposredno interesirana velesila je prepustila baltiške države njihovi usodi, dočim vse kaže, da so na Balkanu ostale stare interesne sfere v veljavi. Zato pričakujejo, da bo nadaljnji razvoj zelo zanimiv. Ako se bo sovjetski vpliv res skušal uveljavljati tudi na Balkanu, bo tam nujno prišel v neposredne stike z italijansko interesno sfero. Tako se je zgodilo, da tukaj tolmačijo ankarski pakt pozitivno, dasi po svojem tekstu izrecno izključuje, da bi bil naperjen proti Moskvi. Tako se je ta svojevrstni pakt od pomladi do sedaj razvil od izrecno protiitalijanskega instrumenta do instrumenta, ki je v soglasju s sedanjo italijansko politiko na Balkanu. Pretirano je bilo reči, da se dela morda na večstranskem balkanskem sporazumu pod vodstvom Italije. V tak blok ne bi mogle stopiti črnomorske balkanske države, ker bi Rusija to smatrala za sovražno dejanje. Gotovo pa je res, da Italija skuša z dvostranskimi pogodbami zboljšati svoje odnošaje z vsemi balkanskimi državami, a tudi odnosa je med njimi samimi. Tako se napoveduje v bližnji bodočnosti zbližan je s Turičjo, podobno kakor je že doseženo z Grčijo, Zaskrbljenost izzivajo edino izvestni simptomi iz Sofije, kjer skušajo sedaj revizionisti igrati na rusko karto in s tem ogrožajo balkansko solidarnost. Tudi na Madžarskem kljub ruski straži na Karpatih še vedno niso popolnoma opustili revizionističnih sanj, dasi niso več tako glasni. Vsekakor pa je vzrokov še dovolj za intrigiranje in za izigravanje države proti državi. Balkanski blok bi naj obstojal predvsem v tem smislu, da bi v sodelovanju z Italijo zaščitil balkanske države pred nevarnostjo, ki jim lahko grozi od severovzhoda. S to opasnostjo so ogroženi tudi neposredni interesi Italije. Delo za sporazum na Balkanu na eni strani, na drugi pa nedvomna tendenca, da si naj "interesirane velesile" razdelijo Balkan na interesne sfere, predstavlja težak problem. Sovjetska unija se bo hotela na vsak način uveljaviti. Če^bi zahtevala tudi teritorialne izpremembe, se ne bi to najbrže moglo izvršiti brez težkih posledic. Tu se ne veruje, da bi bil med sovjeti in Nemčijo na tem področju dosežen že kak sporazum. Ali se bo tudi to vprašanje razčistilo o priliki napovedanega potovanja nemškega zunanjega ministra v Moskvo? Verjetno je, da bi ogrožanje vsake balkanske države spravilo ves polotok iz svojega ravnovesja. Devetdeset let slovenske železnice Drobni spomini na zidavo proge, je bila na Bregu že lakota, priori Celja do Ljubljane ' de sporočilo, da brežanskih lad-18. septembra 1849 je postal j jarjev ne bo, ker se jim je pri-važen mejnik v zgodovini krajev j merila po poti nesreča: čolne je med Celjem, Zidanim mostom, j razbilo, Korajžkov pa je našel Zasavjem in Ljubljano. Tisti, smrt v savskih vrtlinčinah. Te dan je bila otvorjena redna že- daj je dobila stara Korajškov; lezniška vožnja od Dunaja do; živčni napad, vila je roke in tu-Ljubljane. Vse te kraje je moč-1 lila: "Kaj zdaj, ko Franceta nt no povezala in jih med seboj približala. železna cesta skozi navedeno predele je spremenila tudi življenjski način prebivalstva naših krajev. Naši kraji pred prihodom prvega vlaka Dotlej je šel ves promet po; bo ... to še ni tako hudo, anv pak tudi kruha ne bo in brod-niškega hlebca tudi ne!" ... Le pobarajte stare zasavske očance, še danes vedo povedati po ustnih izročili, kako je bilo ob času lakote hudo. Kdor je imel žita še v zalogi, je delal lepe kupčije. Neki njivi še danes cestah, skozi Zasavje pa po reki: pravijo Mernik. Kmet, ki je i-Savi. številen stan brodnikov, mel pri hiši nekaj lačnih kiju ki so tovori 1 i pridelke s Hrvat- nov, moke pa niti za ščepec, je skega in na Hrvatsko, je imel ob i zamenjal njivo za vrečo žita. vsej poti obilo zaslužka. Eni soj Odtlej je dobila parcela ime spremljali čolne prav doli do j Mernik. V Zavrstniški dolini pa Siska ali še naprej, kmetje pa je ob času lakote, ko le ni bilo so imeli ob vsej progi do Zaloga, kjer je bilo glavno pristanišče za Ljubljano, zaslužek s tem, da so dajali ladjam priprego. Pred posamezne ladje so morali vpreči, kadar so bile namenjene po toku navzgor, tudi do 10 ali včasih ob visoki vodi še več parov volov. Ladje so se le počasi pomikale po toku navzgor, za uro hoje so potrebovali okrog 6 ur vlake. Potem je bila živina že tako izmučena — prav tako tudi poganjači — da so morali oskrbeti svože spočito živino. Za vole niso bili ladjarji v zadregi, kmetje, so imeli ob vsej progi številno in lepo živino. Težka vlaka pa je živino tako zdelala, da že po nekaj letih ni bila več za vprego. Hudo trpljenje je še danes v pregovoru naših krajev: "Tak je kakor bi ga vpregel pred ladje..." ali pa: "Zdelan je kakor brodniški vol." čeprav je bilo pri ladjah do- ladjarjev s Hrvatskega, prodal neki kmet cel grunt za dva hleba kruha . .. Tako je bilo življenje v slovenskih krajih takrat, ko so po savski tesni udarjala vesla na tombasih, kakor so imenovali večje ladje. Ko je bilo napovedano, da bo do zgradili skozi te kraje železno cesto, je ljudstvo ostalo ne-razpolozeno napram novotariji. V pomenku z Zabretovo mamo, ki ji je zdaj preko 90 let in domu je na sončnem, planinskem Polšniku, sem zvedel, da so starši plašili takrat poredno mla-dež: "Le čakaj, te bo pa železni hlapon!" Tako so matere in očetje strašili razuzdano deco z novo železnico. Na Polšniku še danes vedo za nekaj imen starih očancev, ki so lovili po žambohu, po Preski in drugih gozdovih lisice, kune in drugo divjačino, pa so prodajali kože v Ljubljano. Ker je vol j trdega dela in tudi nesreč,' njim in domačim požrla želez-so imeli zasavski kmetje dovolj uica vprego pri ladjah, so ji zaslužka. Radi so čuli klic: "Pej-'ostali stari očanci, znani pod te vozit." Brodniki so pripelja- imeni Kodujec, stari Gričar in li v deželo žita. vina in drugih Andrej'ec s Tep in še mnogi dru-priboljškov, ki jih naša revna, v gi, smrtni sovražniki in so rajši stisnjen in siromašen svet položena dolina ni imela za vse leto. Zlasti na pomlad, ko je bil domači pridelek že porabl jen, so trpeli naši kraji pomanjkanje, če niso mogli brodniki zaradi nizke ali previsoke vode na pot. Tedaj je zavladala v naših krajih lakota in ljudje so hodili na cokljali s kosmatim tovorom deset in še več ur v Ljubljano, k (Ja niso imeli opravka z "Luko-Matijo." Kdo je spremenil prvotno lraso? Vso progo od Dunaja do Trsta je'dunajska gradbena družba razdelila v fi gradbenih odsekov. Proga Celje — Ljubi ja- breg oprezat, če se že bližajo na je bila etapa zase. Po prvotni ladjarji. Ko so prišli čolnarji, trasi viteza Ghegu, ki je dokaza! so se na svojih postajah ustav- z gradnjo proge vse graditeljske Ijali in prodajali žito, a naši sposobnosti, bi morala teči pro-1 j udje so ga željno kupovali. ga od Zidanega mosta do Ljub-Pomanjkanje zaradi prometnih Ijane po levem savskem bregu. ovir (Od Zidanega mosta do Litije od- Vsak veslač, ki je šel z go- nosno do Poganika vodi proga spodarjem na pot, je imel pra- res po levem bregu, tam pa pride vico, da je vzel s seboj tudi ne- po mostu — danes je železen, ob kaj žita, ki ga je v hrvatskih krajih kupil počepi in ga je potem brez tovornine privlekel s seboj. Na Bregu pri Litiji še danes vedo povedati o stari Ko rajžkovki, ki je imela sina lad-jar j a. Podal se je bil na pot, da bi pripeljal s seboj tudi žita za domače. V hiši je že vladalo pomanjkanje, čolnarjev pa le ni bilo nazaj. I, reža ni so hodili začetku leta 1849 je bil lesen — na desno savsko stran. Inž. Ghega je bil že takrat dalekovi-den. Ljubljana bi ne bila stisnjena po njegovem načrtu v železniški oklep, ker bi pritekla proga v mesto s severa. Po graditelj evem načrtu bi vozila železnica ves čas po prisojni strani. ne pod senčnimi pobočji. Bog vedi, kdo je imel svoje prste talno na prežo, pa zaman. Ko, vmes, da so prvotni načrt spre- menili. Znabiti je bilo tudi pri železnici tako, kakor pri cesti iz Zasavja na Dolenjsko. Trasi-rali so jo iz Litije po mnogo bolj obljudenih krajih, kakor je zdaj izpeljana. Ko je posegel vmes grof Pače, ki je imel svojo graščino v Turnu pri Sv. Križu (kjer je bil svoje čase France Levstik za učitelja Pačetovih sinov), so morali graditelji prvotni načrt zavreči in zgraditi cesto po osebni želji avstrijskega cesarja tam, kjer je hotel tudi grof Pače: po mnogih o-vinkih in v hude klance naravnost mimo Pačetovega gradu). Dobro bi bilo za letošnji jubilej poiskati vzrok, čemu so prvotni Ghegov načrt zavrgli in nato prenesli železnico na kresniško stran. Delavci — huda nadlega slovenskih kmetov Pri gradnji nove železnice, ki je trajala več let, je bilo zapo-sljenih na stotine delavcev. Mnogo je bilo Slovencev, a v večini so bili Italijani. Na hude ovire so naleteli delavci v zasavski soteski. Tam ni bilo ne vasi ne našel j in za delavce so morali postaviti posebna bivališča. še danes vedo povedati slovenski kmetje na Polšniku, v št. Lambertu in v drugih zasavskih vaseh, kakšna nadlega so bili železniški delavci. V do lino so prinesli banditske mani-re. V prostem času, posebno ob jesenskih nedeljah, so se odpravili tropi delavcev s praznimi vrečami v slovenske hribe in so se zapodili na njive in izkopali krompir, včasih do poslednjega sadeža. Nobena bramba ni pomagala. Tuji delavci so bili v večini, gledali so jezno pred se in tudi grozili, da je morala uboga kmečka para molčati in mirno gledati, kako so jim oropali trud celega leta. Prav taki požeruhi so bili delavci tudi na sadje. Jeseni so se pripodili do sadovnjakov in o-tresli drevesa do golega. Noben protest, nobena solza nista pomagala. Zato so kmetje že ob gradnji proge tako zasovražili železnico. Spomini na nesreče ob gradnji Nesreče pri gradnji proge in tudi kužne bolezni so se zdele slovenskemu kmetu kakor prst božji za vse tatvine po dolini m hribovskih vaseh. Po letu 184% se je pojavila v dolini kolera, ki je zahtevala med delavstvom mnogo žrtev. Fantje in možje doma iz daljnih krajev, so prišli k nam, da bi zaslužili novce, pa jih je pobrala nagla smrt. Delo samo je zahtevalo precej žrtev. Zlasti pri razstreljevanju. skal. Ko pride dandanes na progo nov železniški uslužbenec, mu starejši tovariši povedo vsa mesta, kjer so pokopane žrtve, iz časa gradnje železnice. Tako sporočila gredo od ust do ust in so jih povedali tudi sedanjemu progovnemu nadzorniku v Zagorju g. Spindlerju, ko je pred leti nastopil službo. V bližini zagorskih železniških delavnic, nedaleč od postaje, je še zdaj na skalah znamenje nesreče. V skali je letnica 1848 in začetnice treh Italijanov, ki so jih podsule skale. Podobno mesto je nasproti vasi Renke. Tam je prehitro počil strel in pokopal več delavcev. Pravijo, da ob temnih nočeh še danes ječe duše onih ponesrečencev. Mnogo slovenskih in tujih delavcev je bilo seveda tudi poštenih in so razumeli težave slovenskega poštenega, skromnega prebivalstva. Ob progi naha jamo danes več družin, ki imajo italijanska imena. To so potomci nekdanjih železniških delavcev, ki so jim bili slovenski kraji tako všeč, da so poiskali življenjske družice in ostali po končanem delu stalno. V Zasavju /tamem pa takih priseljencev ni, ker je slovenski svet trd, skromen, slab. Treba je dosti po- .SW« !aaHWK>K%3t30BPtWMWmMmMtWmK1MM>aW>1W0W6MtX3B guma, da ostaneš in začneš o- pred otvoritvijo je bil bračati zemljo. Strah pred hudičevo iznajdbo Dela na progi Celje — Ljubljana so zahtevala mnogo več napora in časa, kakor so prvotno menili. Saj takih skal in o-vinkov, ter strmin nad ozko strugo tudi drugod ni bilo. Delo je zastajalo, zato je dal dunajski minister nalog, naj z deli pobite. Dunajska vlada je hotela otvoriti progo za rojstni dan mladega avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Graditelji in delavci so napeli mišice in res jim je uspelo, da je bila proga za 18. september 1849 gotova. Po prvotnih napovedih bi moral o-tvoriti peti del železniške sekcije do Ljubljane sam mladi cesar Franc Jožef. Toda časi so bili burni pa menda kar ni kazalo spustiti mladega cesarja med Slovence, zato so ga izgovo- ci in ostali so nato ve; rili z boleznijo, namesto njega vpili "živio!" in so šli P''1 pa je prišel nadvojovda Albreht. Tragedija zasavskega " Ko je vozil skozi slovenske Ohilo afnrii vedo v 6 ■ poziv za nakup bukovih, hr vih, smrekovih in drugih po Zaloge drv so imeli v Cel)11' Zidanem mostu, v ZagoiJ^ Litiji, na Lazah in v LjubiJf Daljši postanek je bil113 danem mostu. Na postaji Je lo še precej delavcev, ki končavali poslednja dela. ral Radecki je izstopil in proti delavcem. Kranjci ci in Hrvatje so odlične^3 skovodjo spoznali in sl) strumno postavili v vrsto neral je pristopil bližein vezal z njimi razgovor ^ domače, po slovensko: ko je kaj, otroci moji-' ^ Eden izmed slovenskih ^ cev mu je zadovoljno odS0^ Radecki je brž segel v mu izročil 6 cekinov: "T"1 da se malo okrepčate i" Sli"1 vesel" kraje prvi vlak, so se ljudje močno bali hudičeve iznajdbe. Saj so nastajale govorice, da se bo živina plašila in bodo zato nesreče na dnevnem redu. Kmetice pa so bile prepričane, da ne bo nobena kokoš znesla nobenega jajca več. Slikar Seeland je v "Novicah" že leto prej preden je stekla železnica do Ljubljane, načrtal prizor, kaj se je primerilo kmetu, ki je oral na njivi s svojima konjičkama. Zadnje leto sem večkrat obšel Zasavsko dolino, da bi zbral spominke na one čase, ko so gradili železnico in ko je stekla prva železnica. Največ spominkov sem otel v Renkah. Ren-kova domačija je poseben tip zasavske hiše. Le nekaj korakov je oddaljena od cerkvice, ki je posvečena ' staremu brodniške-mu patronu sv. Miklavžu. Pri Renkovih imajo še danes v veliki časti staro majoliko s kranjskim grbom. Oni dan. ko je pihal skozi dolino prvi hlapon, so imeli v hiši poroko. Nalivali so sfiz majolike in so jo potem shranili za dvojen spomin. Ne dajo je za noben denar iz hiše in je tako prav! Spominja j h na poroko babce in na prvi železniški dim, ki je puhnil po nasprotnem bregu mimo Renko-ve hiše. Prvi vlak pripelje v Ljubljano Vlak. ki je otvoril novo progo do Ljubljane je krenil z Dunaja že dva dni prej, 16. septembra 1849. Otvoritvenemu vlaku se je peljalo kakih 50 ljubljanskih odličnikov že do Celja naproti. Vso pot je množica pozdravljala vlak in odlične goste. Obe lokomotivi — tedaj so imele lokomotive posebna imena in ne številke kakor danes — "Ljubljana" in "Triglav" sta okiteni zapeljali okrog 15. ure na ljubljansko postajo. V spremstvu nadvojvode Albrehta je bil tudi minister Bruck in drugi odlič-niki. Vlak je vozil iz Celja do Ljubljane 4 in pol ure. Množice na ljubljanskem kolodvoru so vzklikale "živio!" Vmes so grmeli topovi in v vseh cerkvah je,zvonilo. Odlične goste sta sprejela deželni poglavar grof Wesersheimb ter predsednik ljubljanske srenje Gut-man z vsem odborom. Po govoru nadvojvode Albrehta je blagoslovil železnico tedanji k ne-1 zoškof. Nato se je začela veselica, ki je trajala vso noč. čisti dobiček je bil namenjen za one vojake iz kranjske dežele, ki so prišli kot invalidi iz vojne. Naslednji dan se je cesarjev zastopnik z ministrom Bruckom vrnil na Dunaj. Z istim vlakom se je vračal na Dunaj tudi Radecki. General Radecki in Slovenci na Zidanem ifioalu Vlak je imel na večjih postajah daljše postanke kakor dandanes. Prve lokomotive so kurili z drvmi, ne ti premogom. Že letu 1 ,80 Obilo storij vedo Baronu, kakor se je rek " ^ čase, ko so služili novce ^ niki, pri najbogatejši 1»^ kah. Zdaj so tam\ šus Baron je bil veljak. I1"6 • voZ tri ladje in se je z ni,in^|tl|i na Hrvatsko. Doma je i"1 gostilno. Dokler je vozi' % . mi, je bilo pri hiši dovo J ^ ja. da ni jedel (lrUgegtira kakor kurjega. Če m" ^ bila dovolj dobro peče»& ^ vpričo vse hiše zagnal Ko pa je začela voziti je Baronov zaslužek ' ^ Tedaj je tudi spoznal. ^ žena spravila vse na 'vl dar se je on mudil 113 po skem, je imela mlada no hišo mladih gostov. ' .jVČ pili,, peli, plesali in d^' ^ ^ čeprav niso imeli belit'1 ^ ^ To je spravilo Barona ^.. p ško palico. Na stara račil m se potikal iz 4^ h k kraj. Toda bahač^e oSl ^ leta je vlak vozil h11 ° ^ in so -se ljudje iz nj#-* (1 ■edo 56 - vali. V Renkah ve povedati, da se Baro" * ? vl> rač ni hotel nikoli vo«1 i1 in kom. Prezirljivo je ,, pot. Ko je umrl pozab J odšel v puscen, je z njim1 zadnji zastopnik 8^re,ju^ ga stoletja veljavne?11 savskih ladjarjev. Jože županči6 č STEKLE McCONNEISVlLlvE' M decembra. — V hri^ ^s gan countyja so se P0-1®^1' kle lisice, na katere jo prirediti farmarji in lik pogon. Doslej so se zg1 možje, ki so sporočil1' li ogrizeni po steklih laS"A li/; katerih se sodi, da s0 ^ je gotovo tudi živino, k'" hajala zunaj. UDOBNO žlVUl^pV GLEŠKIll :,#r Angleški vojaki M ni in na fronti ne o®" udobnostim vsakdanj1" yji r nja. Tako jim čaj ob poldne servirajo tudi v ^ Ker francoska vojua 11 če, da bi njeni vaja^' p v kakršnem koli pogl' ((r (la francoski bojevniki 1M)1 gleži, je odredila, francoski t) plo pijačo. i/ North Chicago- ■ira". Špacapan je bil opcrl ^ ]c)' morial bolnišnici, kjcr tudi P ^ ;dr»vj Mary Lukančič je težko operacijo i'1 z< polagoma vrača. t,. '• . Strabane, Pa. —' '' jovoc se je morala P ^|i.1 peraciji na vnetem ^ gpjt^j haja se v General Canonsburgu. — 0? Pa., je umrla za Pl>h letna EUeunore Koka J li. decembra, 1939. BHAKOERAVHCIl« STRAN 3 cerkev in španski falangisti Zdi se kot da je katoliška cerkev v Španiji prišla iz dežja pod ^P, odkar so fašistični falagi-sti prišli na vlado. Ko je španska 1'epublika pod ustavo iz leta 1931 Uvedla ločitev med cerkvijo in državo, se je cerkev pritoževali ker je država nehala plače-Vati duhovščino. Ampak na dru-Si strani je cerkvi prijalo — da-sivavno je o tem molčala — ker Se republika ni vmešavala v imenovanje škofov, kot je delala sPanska monarhija skozi stoletja. Sedaj je general Franco zo-Pet upostavil združenje države •n cerkve in določil 60 milijonov Peset za plačevanje cerkvenih Piac in stroškov. Do tu je vse v *edu. Ampak cerkev se pritožu-ker si Franco tudi lasti pra- posle take organizacije kot je Bund, ako bi ne šlo za nekaj povsem drugega. Slučaj spominja na obsodbo Al Caponija,' glavarja čikaškega nižinskega sveta v času prohibicije, katerega je federalna oblast "zašila" radi neplačitve dohodninskega, davka. Društveni DECEMBER V sili vrag muhe žre, in taka 116. decembra, sobota. - Božič- je tudi zadeva z obsodbami takih karakterjev kot sta Kuhn in Caponi. Oblasti so se odločile, da bo za deželo bolje, ako se Hitlerjev poslanec nahaja za jetniš-kim omrežjem kot pa da bi ro-govolil po deželi, pa so našle pot, da so ga spravile "na varno." Kakor pravi Anglež: Mnogo je načinov, ako se hoče mačka odreti. Mi smo daleč od tega, da bi pretakali solze nad kakim Kuh-nom ali Caponijem, ampak na J'CO do imenovanja škofov, ka- drugi strani pa je resnica, da *01, 'je delal kraljev prednik bi bilo ne samo poštenejše in Alfonz. Ampak ni zadovoljen koncem konca tudi koristneje, s tem, da imenuje škofe, ako bi se bilo Kuhna obtožilo in temveč zahteva tudi, da se iz-, obsodilo kot Hitlerjevega agen- iz Španije nekega kardina-l ta. Ljudje, ki civilne svobodšči- la in več škofov iz razloga, da ne jemljajo resno, bi se v takem sovražni falagistom in ker slučaju čutili bolj varne. eKoin civilne vojne niso hoteli "Napredek' Odpisati pastirskega pisma v' Wlog Francu. Kardinal, radi kat( trdoživa mačka DALLAS, Tex., 8. decembra. cerega gre, je Vidal y Barra-^Uei'' in eden izmed škofov je ^dskof iz Vitorije, iz province!—Na tukajšnjem letališču je aske, kjer prevladuje močan stalo letalo R. R. Milsap-a, ki rePublikanski sentiment. se je pripravljal k odletu. Na spodnjem krilu letala pa je u- ki ^ekateri ameriški katoličani, So s tako vnemo zagovarjali Kerala Franca, imajo dvojen da jih oblije rdečica. Pr- c' ker so tako trmasto zanika- , '' da so nekateri člani špan- . e hierarhije sovražni Francu, •n (jf ■gah ■i španski diktator skuša iz-jv, j a":i iz dežele visoke cerkvene jd Os^ojanstvenike, ki so nasprotij Cističnim falagistom. O fa-ttgistih je znano, da so močno t ^-klerikalni, in cerkveni kro- -ugič, ker po vseh njih raz-da Franco ni fašist, se- rjt % ki SO toliko natolcevali proti Obliki, utegnejo nekega dne ^žalovati to početje. dobno ležala mačka "Milly", katere pilot ni opazil, ko je pognal motor v pogon. Mačka se ni zmenila'za ropot motorja, temveč sanjala dalje svoje mačje sanje, nakar je letalo odletelo. V višini 300 čevljev pa je pilot opazil svojo "potnico" ter se pripravil, da pristane. Toda v i višini 250 čevljev je zdrsnila mačka s krila ter telebila na zemljo. Ko je pilot kmalu nato pristal, je zagledal na letališču mačko, ki je bila sicer nekam "zmešana", toda je kljub temu korajžno odkorakala z letališča. premog v kanalu OMAHA, Nebraska, 8. decem- nica v obeh dvoranah Slovenskega narodnega doma — National Screw Mfg. Co. 16. decembra, sobota. — Ples Mary Prisland Cadets v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave. 17. decembra v nedeljo. — škr-jančki priredijo Božičnico in koncert v Slov. društ. domu v Euclidu. 17. decembra, nedelja. — Odsek 99 H. B. Z. Sv. Josip prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 23. decembra, sobota. — Ples Svob. Slovenk, št. 2, S. D. Z. v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 24. decembra, nedelja — Božič-nica in ples Slov. Mlad. šole v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave. 25. decembra, ponedeljek — So-1 citlistični klub št. 49, ples v Slovenskem delavskem domu, na Waterloo Rd. 30. decembra, v soboto. — Ples ta v Slovenskem narodnem domu v Maple Heights. 31. decembra v nedeljo. — Zabava na Sylvestrov večer priredi Soc. Klub v Nagodetovih prostorih, Avan Park, Girard, Ohio. 31. decembra v nedeljo. — Silvestrov večer. Dom Zap. Slovencev, 6818 Denison Ave. 194 0 JANUARY 6. januarja, sobota. — Ples K. S. K. J. Bowlers 162 v Twilight Ballroom na St. Clair Avenue. 6. januarja, sobota. — Društvo Napredne Slovenke, št 137 S. N. P. J. priredi plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 13. januarja, sobota — Društvo Glas Clevelandskih delavcev, št. 9 S D Z priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 13. januarja, sobota. — Ples Croatian Youth of Žumberak v Twi-light Ballroom na St. Clair Avenue. ga narodnega doma na St. Clair Ave. 30. decembra, sobota. — Ples priredi direktorij in gosp. klub i Slov. Del. dvorane na 108141 Prince Ave. 31. decembra, nedelja. — Silve-1 strov večer, Slovenski dom na i Holmes Ave. 31. decembra, nedelja. — Otvo- karjeva ustanova, predstava j in ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. i 20. januarja, sobota. — Inter-lodge lige, priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 120. januarja sobola — Ples društva "Lira" v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave, venskem narodnem domu na St. Clair Ave. 28. januarja, nedelja. — Modern Crusaders S. D. Z. priredi koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. FEBRUARY 3. februarja, sobota. — Ples društva "Kranj" v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave. 3. februarja, sobota. — Društvo France Prešeren, št. 17 SDZ, priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma v 3. februarja, sobota. — Ples priredi društvo "Cerkniško Jezero" v spodnji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 3. februarja, sobota. — Pred-pustna plesna veselica Slovenske zadružne zveze v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road. 3. februarja, sobota. — Ženski klub Slovenskega doma na na Holmes Ave. priredi Maš-keradno veselico. 14. februarja, nedelja. — Dram. društvo "Ivan Cankar" priredi predstavo in ples v avditoriju Slovenskega narodnega 'doma, na St. Clair Ave. 3. februarja, sobota. — Cerkniško Jezero S. D. Z. priredi ples v Slovenskem delavskem do-nu na Waterloo Rd. 10. februarja, sobota. — White Motor Union, Local 32 priredi ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. ^undfirer obsojen Jredsodnijo vNewYorWjebra. - Superintendent neke ^ dni obsojen na zapor od^hke stanovanjske hiae v tem > let in pol do pet letvodja'mestu je razburjen poklical te ve ue' koncert v Slovenskem domu 31. decembra, nedelja. — Pev-1 na Holmes Ave. ski zbor "Jadran", ples v Slo-127. januarja v soboto. — Ples venskem delavskem domu na ; Rostabout Club v Twi-Light Waterloo Rd. Ballroom na St. Clair Ave. j31. decembra, nedelja. — Sil- i Roustabout Klub v Twi-light vestrov večer, S. N. Doma in i 27. januarja, sobota. — Ples Klub dr. SND v avditoriju S. i Ballroom na St. Clair Ave. i)1 S toskega Bund a v Ameriki, H ? Kuhn, ki je bil spoznan d«! tij" Kriv lefonično neko kompanijo, ki se bavi s prodajo premoga, ter jo da' iV'ponlveril organi: vprašal: "Kje pa je tistih pet-J', kateri je načeloval vsoto ^jst ton premogovnega "sla-^7. Bund je propagandna ve-!cka" (drobiža), katerega sem j,lliicijskega režima v Zedinje- naročil? la ^ in N. Doma ha St. Clair Ave. j 31. decembra. — Silvestrovska | zabava pevskega zbora "Slovan" v Društvenem Domu, na Recher Ave. 31. decembra v nedeljo — Praznovanje starega in novega le- sobota. januarja, — priredi Concordia G. U. V. v j Slovenskem delavskem na Waterloo Rd. 10. februarja v soboto. — Ples Amigos Club v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave. 10. februarja, sobota. — Slov. delavska zadružna zveza, prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 11. februarja nedelja — Društvo Cleveland, št. 126 SNPJ, prireditev v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. • 13. februarja, torek. — Pustni torek. Ženski odsek Slovenskega delavskega doma priredi maškeradno veselico v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. domu 17. februarja, sobota. — Ples j skupnih društev od sv. Vide Ples 28. januarja, nedelja. — Kon- j Twi-Light ballroom, cert in ples priredi Workman 17. februarja, sobota. -Sick Benefit Society v Slo-1 land Athletic, SNPJ Cleve-priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma Na St. Clair Ave. 18. februarja nedelja — Dram. društvo "Anton Verovšek" priredi igro v Slovenskem de-na Waterloo Rd. 24. februarja, sobota. — Comrades št. 566 SNPJ plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 25. februarja, nedelja. — Slovenska Ženska Zveza, št. 50 predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. MARCH 2. marca, sobota. — Pioneers H. B. Z. priredijo plesno veselico v avditoriju -Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 3. marca, nedelja. — Čitalnica S. D. D. priredi koncert in ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 9. marca, sobota. — Progresivne Slovenke, krožek št. 1, priredi ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 10 marca, nedelja. — Pevsko društvo "Abraševič", predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 116. marca, sobota. — S. N. P. J. Bowling Teams priredijo ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 17. marca, nedelja. — Dram. sko društvo "Ivan Cankar, predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 24. marca, nedelja. — Društvo Spartans, 198 S. S. P. Z. priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 30. marca, sobota — 23rd Ward Democratic Klub priredi ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 30. marca, sobota. — St. Vitus Cadets priredijo ples v Twi-Light Ballroom. 30. marca v soboto, — Ples St. Vitus Cadents v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave. 31. marca, nedelja. — Pevski zbor "Sloga" priredi Pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. APRIL 6. aprila, sobota. — St. Vitus Booster Klub priredi plesno veselico v avditoriju Sloven- 2= l'zavah. pri tej obsodbi je - 8 Vo.' da se je Kuhna posadi- Preiskava je dognala, da j^.j neki novi voznik, ki ga je kom-panija nastavila in ki je odpe- skega narodnega doma na St. Clair Avenue. 6. aprila, sobota. — Društvo Washington Z. S. Z. priredi ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 7. aprila, nedelja. — Dramsko društvo "Anton Verovšek, priredi igro v Slov. del. domu lavskem domu na Waterloo Road. 7. aprila, nedelja. — Soc. pev. zbor "Zarja" priredi pomladanski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 13. aprila, sobota. — Jugoslav Camp, številka 293 W. O. W. priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 14. aprila, nedelja. — Pevski zbor "Jadran" priredi koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 20. aprila, sobota. — Outdoors-men Gun Klub priredi ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 21. aprila, nedelja. — Samostoj. pev zbor "Zarja" priredi pomladanski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 26. aprila, petek. — White Motor Union local 32 priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27. aprila, sobota. — Slovenska Ženska Zveza, št, 50 priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 28. aprila, nedelja. — Dram dr. "Ivan Cankar" predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. MAY 4. maja, sobota. — Častna straža S. D. Z. priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 5. maja, nedelja. — Spring Blosom Dance, priredi Dom Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. 11. maja, sobota. — Cleveland- ; ski Slovenci, štev. 14 .S D. Z. priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 12. maja, nedelja. — Slovenska Mladinska Šola S. N. D., pomladanska prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. t> zatožno klop radi docela'ijal premog na določeni naslov lvijal»—-l • ^ -i______i-1-- '----"-i"' vo »e stvari, kajti dvomlji-'zamenjal luknjo v tleh ter me-da bi se državni pravdnik sto v klet sesul premog v odpr-za notranje finančne tino, ki je vodila v kanal. S\\VAAS CHRISTMAS ky Sylvia Parker r K, »c* 5l M fflotivzA A A' sSL A WAS H Kil . . . very practical. untl very, very welctmio . . . the new (► n v s w a1 s li ni d r o clothes (•leaner. AN lit ON KU . . . lakes the w