284 Kronika DARKO KOMAC VOZLIŠČA Prva pesniška zbirka Darka Komaca Književnost Vozlišča,* razdeljena v tri cikle z izrazito ekspresivnimi naslovi: Okončine toplega vetra, Priprta prgišča, Med ozvočenji, ima malo sorodnega s sočasnimi pesniškimi poizkusi, iskanji v eksperimentiranju, opazovanju besede kot pesniškega sredstva kot brezpomen-skega grafičnega znaka. Komačeva poezija je ekspresivna, pesmi so sestavljene iz impresij, simbolov, metafor, za katerimi komaj prepoznamo človeka po ljubezenskem neuspehu, ločitvi, osamitvi. Spomin ne more zabrisati realnosti (Vračanje), izraz ljubezni je gnus, spoznanje ponižanj, moške šibkosti pred žensko (Blodnica). Pesnikova podoba sveta je sklop abstraktnih, metaforičnih vizij, prepletena s čutno konkretnostjo. Zato prevladuje abstraktno pojmovna plast jezika. Iz realnega, komaj sceniranega, konkretnega, čutom zaznavnega prostora, izoblikuje pesnik abstraktno besedno lepljenko. Pesnikova povezanost z žensko, materjo, je čutna, razhod z materjo, porodnico pomeni že konec otroštva, nemožnost povratka, novo pot (Porodnica). Pesnikova eksistencialna pozicija v prvem Ciklu Okončine toplega vetra je mejna, med zlomom ljubezni, koncem otroštva, tujstvom (Vrnitev) in zavestjo o vztrajanju, tudi v samoti. Pesnikova krizna pozicija ne prehaja v resignacijo, umik. Drugi cikel, Priprta prgišča, nadaljuje razkrivanje že predstavljene pesnikove krizne eksistenčne pozicije. Ljubezenski poraz zahteva preiskavo: kriv je narcizem, streznitev, kesanje sta že pre- * Darko Komac, Vozlišča. Mladinska knjiga 1973, zbirka Pota mladih, oblikoval Borut Kovše, str. 62. pozna, ker ni povratka. Pesnikova eksi stenca doživlja treznjenje, izoblikovanj lastne osebnosti, brez zlaganosti, sprenevedanj. Iz mejne pozicije še ne vidi izhoda, strogo določene poti, predaja se naključju, a ne na že znani, prehojeni način. Skica, Razvalina, Hodniki, Izkoreninjenje iz drugega cikla ne morejo biti več območje metafizike, so samo še njen razkroj, čeprav je klic k njeni vrnitvi še močan. Morda bi bila pesnikova rešitev, potem ko propad ljubezen, otroštvo, zunanje in notranje navezanosti in povezanosti, se pravi čustvo, v pesništvu. Komačeva poezija zanika tudi to možnost: pesem postane umiranje, pesnik izročen, razvrednoten, pesniško ustvarjanje brez cene. Ostaja eksistenčna ujetost v območju zgrešene poti »razbita v neštete stopinje«, molk poraza, notranji krik v onemoglem is nju. Tretji cikel, Med ozvočenji, ponove izbruh upora iz spoznanja poraza, klic maščevanja zaradi »izstradanih hrepenenj«, poraza iluzij, ko ostanejo pesniku samo še »izropani prostori / kjer sameva / neprespana bolečina / prižeta na robove zvodenele kotanje spomina / (43), se ne sprijazni z že začrtano, neizbrisno sledjo v pesnikovi eksistenci (Voda, Lavina). Upor je kratkotrajen, ne najde eksistenčne opore: »vse poti vodijo v smer / kjer je obstalo tvoje rojstvo / vse se ustavijo / ob tvojih vozliščih / da bi te vrnile v izgubljeni čas. (56) Pesnikova vizija je uprta samo še v eksistenčni konec, nebivanje, »darežljiv spanec« (60). Iz območja popolnega eksistenčnega izbrisa se pesnik v zadnji pesmi zbirke, Tiste pomladi, zave svojega obstanka, prisotnosti, zmage v vztrajanju. Pesniški prvenec Darka Komaca je izrazito metaforičen, večpomenski, odprt sklop treh ciklov. Eksistenčni boj, kljub metaforiki dovolj jasno spozna- 285 ven, navzoč v skoraj vseh pesmih, je boj za lastno eksistenco v svetu. Metaforika zakriva besedo smrt, vendar jo bralec nenehno prepoznava. V koncu zbirke, pomenski sklenjenosti besedila, ni več pesnikove mejne eksistenčne pozicije. Pomlad, premaganje smrti, lahko tudi novo rojstvo, zmaga, se vračajo v vstopno pozicijo zbirke v prvi pesmi Jutro. Komačeva pesniška zbirka pozna samo eno temo: bivanjski konflikt po propadu iluzij, po prvih porazih. Če damo težo zadnji pesmi zbirke, potem je pesnikova eksistenca, lirski subjekt, zmagala z odločitvijo o vztrajanju. Seveda se nam ob koncu postavlja vprašanje, kakšen je pesnikov odnos do pesniških besedil. Zdi se, da gre v Komačevi poeziji za izrazito identifikacijo subjekt-objekt in pomeni pesnikovo eksistenčno vztrajanje, vztrajanje prav na tej relaciji. Darko Komac, Vozlišča