Kljub dopustom so se zaradi nujnosti in obvez iz
javnega razpisa oziroma zaradi kontinuitete
gradbenih in finalizacijskih del v ponedeljek, 21.
avgusta, popoldne na prvi izredni seji sestali
(lani sveta mestne občine Ptuj.
v osrednjih točkah dnevnega reda so na predlog komisije za
izbiro najboljšega ponudnika sklenili, da dela pri komunalni
ureditvi okolja bloka ob Osojnikovi cesti v višini okoli 45,2
milijona tolarjev oddajo ptujskemu Gradisu - GP Gradnje
Ptuj, za izgradnjo kanalizacije v Brstju v višini okoli 60 milijo-
nov tolarjev Vodnogospodarskemu podjetju Drava Ptuj, za ka-
lalizacijo severno od Rabelčje vasi podjetju Nizke Gradnje
'tuj, ki so mu določili tudi ureditev komunalnih vodov ob re-
konstrukciji križišča magistralne ceste z železnico v Ptuju, 1.
in 3. etapo (oziroma nadaljevanje del) pri OŠ Ljudski vrt v
višini okoli 157 milijonov tolarjev bo opravljalo podjetje Kor-
par, ureditev Malega gradu v Ptuju v višini okoli 52 milijonov
tolarjev pa bo nadaljevalo podjetje Gradiš - Gradnje Ptuj.
-OM
PLES PLES PLES PLES
l^^pl PLESNA ŠOLA TANGO
VPISUJEMO v
CELOLETNO PLESNO ŠOLO
ZA OTROKE OD 6. DO 14. LETA
PRI VPISU IMAJO FANTJE
30% POPUSTA
VPIS JE V PISARNI NARODNEGA DOMA OD
25. 8. DO 9. 9. 1995 OD 9. DO 13. URE IN OD
16. DO 19. URE (TEL. 772^91).
PLES PLES PLES PLES
Kot so povedali na torkovi tiskovni konferenci v Ormožu, je med vzroki požara, ki je v petek zvečer zajel proiz-
vodno dvorano podietja Carrera Optic v Ormožu, človeški dejavnik povsem izključen; do njega je prišlo zaradi
tehnične napake v napravi za litje okvirov za očala.
Ker je prizadet najvitalnejši del obrata, bosta približno dve
tretjini od zaposlenih 700 delavcev med tem doma, drugi pa
bodo pomagali pri sanaciji. Kljub temu bodo vsem zaposle-
nih zagotavljali redne plače, predvidevajo pa, da bodo sana-
cijo objekta sposobni opraviti v 6 do 7 tednih. V tem času
bodo delno proizvodnjo nadaljevali v začasnih prostorih v
novem objektu in pri kooperantih.
Več o požaru na 2. strani.
Viki Klemenčič
GORNJA RADGONA / 33. KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM
1300 razstt^lkihev
iz irideseiih aritiv
STRAN 3
Za odpravo posledic požara bosta potrebna slaba dva meseca.
Foto: Š. Hozyan
2 - DOMA IN PO SVETU
24. AVGUST 1995- TEDNij
ORMOŽ / POŽAR V CARRERI OPTICU
Škoda znaša
iiiili|Oiiov inavlc
V petek ob 18.37 so Gasilsko društvo Ormož obvestili, da je v prostorih Carrere iz-
bruhnil požar. Ob pomoa gasilcev iz celotne občine in iz Ptuja jim je uspelo požar
lokalizirati in pogasiti. Škoda znaša okrog tri milijone mark. Ob dobrem delu in
angažiranosti se delavcem za prihodnost ni treba bati.
če bi vas v petek okrog 19. ure pot zanesla iz Ormoža v smeri Sre-
dišča ob Dravi, bi gotovo pomislili, da na obeh straneh cestišča
parkirani avtomobili in množica ljudi vabijo na še eno izmed po-
letnih veselic. Vendar črn dim, ki seje vil iz tovarne, in zaskrbljeni
obrazi so dali slutiti, da se tukaj ne dogaja nič dobrega.
VZROKI POŽARA
Komisija, ki je v soboto razisko-
vala vzroke požara, je izključila
možnost, da bi požar nastal zaradi
malomarnosti zaposlenih. Požar,
ki je nastal pri procesu litja, je bil
sprva majhen in delavci so ga po-
skušali pogasiti sami. Nato je prišlo
do preboja inStalacije raznih topil,
ki jih uporabljajo kot ločilno
sredstvo. Ko je pregorela inStalaci-
ja, je iz cevi začel uhajati zrak,
požar pa nekontrolirano naraščati.
Direktor Carrera Optic Anton
Rizman pravi: "Verjeli smo, da
požara ni zakrivil človeški faktor,
kar je potrdila tudi preiskovalna
komisija. Pri litju uporabljamo že
od let 1975 enake komponente, v
sami tehnologiji pa se ni nič bistve-
nega spremenilo. V dvajsetih letih
OBVESTILO
prejemnikom
republiških štipendij
Republiški zavod za zapos-
lovanje obvešča vse prejem-
nike republiških štipendij,
da prehajamo z mesecem
septembrom 1995 v Repu-
bliki Sloveniji na enotni da-
tum izplačevanja repu-
bliških štipendij.
Zaradi navedenega bo odslej
izplačilo republiških štipendij
najkasneje do 10. v meser 'za
pretekli mesec oziroma jt> ro-
kovnik izplačilnih dni po me-
secih v letu 1995:
11. september
10. oktober
10.	november
11.	december
TEDNIK je naslednik Ptujskega ted-
nika oziroma Našega dela, ki ga je us-
tanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta
1948. Izdaja Zavod za radijsko in
časopisno dejavnost
RADIO-rzmiK Ptuj.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor
in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgo-
vorni urednik), Jože šmigoc
(pomočnik odgovornega urednika m
lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda
Goznik, Martin Ozmec, Marija
Slodnjak, Dušan Sterle, Vida
Topolovec in Milena Zupanič (novi-
narji).
TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ribanč.
PROPAGANDA: Oliver Težak.
v 776-207
Naslov: RADIO - TEDNIK, Raičeva 6,
62250 Ptuj, p.p. 95, tr (062) 771-261,
779-371; 771-226; faks (062) 771-
223.
Celotna naročnina 4.000 tolarjev, za
tujino 8.000 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor.
Po mnenju Ministrstva za informiranje
Republike Slovenije št. 23158-92 z
dne 12.2.1992 se šteje Tednik za
izdelek informativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3, za katerega se
plačuje davek od prometa proizvodov
po stopnji 5 odstotkov.
je to prvi požar. Za požarno varnost
je v naši tovarni dobro poskrbljeno,
kar se je v petek tudi obrestovalo!"
Pri gašenju so sodelovala vsa ga-
silska društva ormoške občine in
tri vozila iz ptujske. Na prizorišču
je bilo okrog 150 prostovoljnih ga-
silcev z 20 vozili. Z veliko napora
jim je uspelo do 21.50 požar omeji-
ti. Vso noč pa so ob tovarni bedele
dežurne ekipe, ker je na pogorišču
večkrat ponovno zagorelo.
"To je bila gotovo ena težjih
preizkušenj za gasilce. Gašenje je
bilo oteženo zaradi specifike
gorečega materiala in dostopa, saj
je bilo mogoče gasiti edino s strehe.
Veseli smo, da se je akcija končala
brez poškodb," povzema poveljnik
ormoških gasilcev Stanko Kokol.
Pa še to: že drugo leto zapored so
ormoški gasilci posredovali na
večer pred svojo vsakoletno vrtno
veselico.
TRENUTNO STANJE
"Uničene je 3500 m^ strehe. Na
1500 m^ bomo morali zamenjati
konstrukcijo, ostanek pa ponovno
prekriti. Zgorele so kabine iz pleksi
stekla, v katerih so delali delavci,
uničene so instalacije in popolno-
ma sta uničena stroja za litje. V po-
nedeljek se bomo pogovarjali s
predstavniki zavarovalnice, ki
bodo, upamo, potrdili naša
pričakovanja. Stroški zavarovanja
so v naši tovarni zelo visoki, saj
imamo med drugim zavarovane
plače, dohodek in amortizacijo v
primeru požara za šest mesecev. Če
bo vse po sreči, bomo v enem do
dveh mesecih objekt pokrili in sa-
nirali, kar nam bo omogočilo na-
daljevanje proizvodnje," je opti-
mističen g. Rizman.
Škoda naj bi po grobih ocenah
znašala najmanj tri milijone mark.
V Carreri zatrjujejo, da je škoda en-
kratna in da že imajo vizijo prihod-
nosti. V veliko pomoč jim je vseka-
kor koncem, ki stoji za njimi in
najbrž zagotavlja realno podlago za
optimizem.
Delavci Carrere so v nedeljo že
začeli odstranjevati posledice
požara. Kljub temu da je bil požar
glavna tema pogovorov ta konec
ledna v Ormožu, pa se razen pred-
stavnikov občine ni nihče oglasil v
tovarni in vsaj formalno ponudil
svoje pomoči. Tokrat smo še pri-
pravljeni verjeti, da je za to kriv
brezdelni konec tedna in nikakor
ne miselnost Naj sosedu pogine kra-
va.
KAKO NAPREJ?
Potem ko bodo sanirali poslopje,
nameravajo spet pognati stroj za
litje, ki so ga pred leti že odpisali.
Čeprav tehnološko nekoliko zasta-
rel, bo nova iztočnica za preživetje
in posodobitev. "Ob dobrem delu
in angažiranosti se nobenemu iz-
med 700 zaposlenih ni treba bati
prihodnosti. Rad bi se zahvalil del-
avcem, ki so v trenutku požara os-
tali prisebni in so pomagali po svoj-
ih močeh, vsem, ki sedaj odstranju-
jejo posledice požara, in seveda ga-
silcem, ki so uspešno pogasili
ogenj", je sklenil Anton Rizman.
Viki Klemenčič
Foto: Štefan Hozvan
BOSNA IN HERCEGOVINI
Tragedija treh ameriških dipl|
matov, ki so nedavno izgubil
življenja v nesreči, v kateri sej
francoski oklepnik, v katerem
bili, prevrnil in eksplodiral, n
ne bi zavrla nadaljnjih pogajat
med sprtimi stranmi. Ta sol
začasno prekinjena. Medtei
hrvaške sile prodirajo proi
Drvarju in Trebinju, najhujš
boji pa potekajo v bihaškem žep
za 35 km ceste, ki povezuje Bihi
in Bosansko Krupo. Po pričakc
vanjih uradne Moskve bo kriza"
BiH končana do srede oktob^
ko bi bila uresničena zamisel ru
skega predsednika Jelcinai
srečanju voditeljev peterice kori
taktne skupine s predsednik
treh v bosansko-hercegovsk
konflikt vpletenih držav. 1
***	J
RUSIJA/ČEČENIJA: Delega
ciji Rusije in Čečenije kljub ne
vim spopadom v Groznem na
daljujeta pogajanja o ur?
sničevanju vojaškega sporazi
m a.	I
IRAK: Po pobegu dveh najti
snejših sodelavcev iraškeg
predsednika Huseina v Jordan
jo so se v Bagdadu odločili i:
boljšati svojo pozicijo v medni
rodnih odnosih. V ta namen i
posebni komisiji OZN, ki na
zoruje iraške oboroževalne pr(
grame, izročili nove, zelo po
membne podatke o svojih jedr
kih in bioloških arzenalih.
KITAJSKA/TAJVAN: V tre
kitajskih mestih se je konec t«
na zbralo približno 20.000 ljud
ki so protestirali proti kitajski
vojaškim vajam in raketnim f^
skusom, obenem pa izrazili po(
poro opozicijskim strankam 2
popolno samostojnost od Kita
ske.
ŠPANIJA: Konec tedna je
mestu Arnedo na severovzhod
Španije pred poslopjem žandai
merije razneslo avtomobil, pol
razstreliva. V eksploziji je bil
ranjenih štirideset oseb. Policij
domneva, da so bombo nastavi'
baskovski separatisti.
ZDA: Slovenski ultramaraton«
Dušan Mravlje je zmagoval'
letošnje najtežje tekaške prei^
kušnje na svetu Trans AmeriP
'95. Za 4.600 kilometrov dolg
progo je 42-letni Škof)eločan p*^
rabil 422 ur, pri čemer je uni*:'
pet parov športnih copat, zmaP
v 32 etapah teka, izboljšal reko^
za 64 ur ter prehitel drug''
uvrščenega za več kot 13 ur.
Pripravil: 5:
PTUJ / NOVO RAZSTAVIŠČE POKRAJINSKEGA MUZEJA
V Pokrajinskem muzeju je od 25. maja do 30. septembra na ogled razsta\si Domovina naša je svo-
bodna (Ptujski okraj med NOB 1941 - 1945) avtorice Irene Mavrič. Postavljena je v novem raz-
stavišču Pokrajinskega muzeja - v kletnih prostorih bivših ptujskih zaporov. Novo razstavišče
(čeprav še ni povsem dokončano) je velika pridobitev Pokrajinskega muzeja, upravičeno pa
lahko povemo, da tudi mesta samega. Gre za ptujsko razstavišče, ki smo ga do sedaj v samem mes-
tu pogrešali, saj primernih razstavnih prostorov, ki bi bili lahko dostopni, ni bilo (Miheličeva ga-
lerija je seveda izjema, toda njen namen je specifičen). Novo razstavišče pa je tudi vosi bodočega
humanističnega centra, ki tudi če ga formalno še ne bo, že nastaja oz. je že tam (del knjižnice, mu-
zej, arhiv).
Razstava Domovina naša je svo-
bodna predstavlja čas štirih voj-
nih let s preprostim namenom,
povedati, kako je v tistem času
bilo v ptujskem okraju, zaznamu-
je pa tudi 50. obletnico konca II.
svetovne vojne in osvoboditve
slovenskega naroda. To zadnje
se morda sliši nekoliko izrablje-
no, ndar ne smemo pozabiti,
da so vsi trije okupatorji, ki so si
leta 1941 razdelili Slovenijo, ime-
li skupni cilj, čeprav so vsaj na
začetku uporabljali različne me-
tode: izbrisati Slovence kot
etnično skupnost. V tem kont-
ekstu se moramo vedno spomin-
jati besed Adolfa Hitlerja, ki jih
je izrekel 26. aprila 1941 v Mari-
boru: "Naredite mi to deželo zo-
pet nemško!" Vsega tega se med
drugim spominja tudi ta razsta-
va, ki je plod avtoričinega razi-
skovalnega dela v arhivih, pod-
krepljenega s pestrim gradivom
iz muzejskih depojev.
Pri postavljanju razstav avtorji
običajno opredelijo ciljno publi-
ko, ki ji je razstava namenjena (to
je v osnovi zgrešeno, težiti mora-
mo k temu, da razstavo ali prire-
ditev obišče čim več ljudi, ciljna
publika pa nas zelo hitro pripelje
k "elitni publiki", k ozkemu kro-
gu, ki mu je nekaj namenjeno,
tega pa si vsaj muzej ne more pri-
voščiti), značilnost te razstave pa
je, da je nima (morda bi kdo hitro
pomislil, da so to borci), ampak je
namenjena vsem ljudem. Proble-
matika, o kateri govori, se nas
(politično in ideološko) preveč
živo dotika še danes, da bi lahko
bili do nje indiferentni, da bi pre-
prosto zamahnili z roko in rekli:
"Kaj nas briga ta partizanščina!"
Povejmo, da razstava ni ideološka
in ne razglablja, zakaj se je nekaj
zgodilo in zakaj je nekdo ravnal,
kakor je pač ravnal, in tudi niko-
gar ne poveličuje, še manj
zaničuje. Podobo o nekdanjem
življenju podaja kompleksno, kot
bi nizali slike dogodkov v časov-
nem zaporedju. Spregovori o
okupatorjih, domačih Nemcih,
šolstvu, mobilizaciji, interniran-
cih, izgnancih in na koncu tudi o
partizanih oz. o odporu (čeprav je
to gibanje bilo relativno skrom-
no, je prav tako predstavljeno
kompleksno).
Razstava je bogata z raznovrst-
no dokumentacijo (tudi z origi-
nalnimi dokumenti, o katerih bi
marsikdo imel pomisleke, ali jih
uvrstiti na razstavo, nam pa se zdi
še kako prav, da so tam) in pred-
meti (številne med njimi bodo
mnogi videli prvič, starejši pa se
jih bodo spomnili kot simbolov
okupatorja, ki jim je v marsičem
zagrenil mladost). Razstavljenega
gradiva je glede na velikost raz-
staviščnih prostorov morda celo
preveč, vendar pa to "natrpanost"
z lahkoto "spregledamo" zaradi
dokumentarne vrednosti gradi-
va, ki z osupljivo pričevalnostjo
prikazuje čas in ljudi, ta avten-
tičnost pa učinkuje izjemno pre-
pričevalno.
Tematika, o kateri govori raz-
stava, je zelo zahtevna (dandanes
podkrepljena še s političnim
ozadjem), zato ne omogoča pre-
lahkotnega pristopa, ampak je za
ogled in razumevanje potreben
določen intelektualni napor.
Takšen pristop se nam zdi tudi
pravilen; zakaj bi vedno samo
posploševali in šli v sumarnost.
Razstava mora biti refleksija,
zahtevati pa mora aktivno sodelo-
vanje gledalca, ga na koncu kon-
cev tudi malo "provocirati", obe-
nem pa mora nositi tudi spo-
ročilo, vizijo, ali drugače poveda-
no, "moralni nauk" o razmejitvi
med dobrim in slabim. V času II.
svetovne vojne je okupacija bila
tisto slabo (pogledi na to, kako se
rešiti izpod slabega, so vsi legi-
timni in dovoljeni, saj imajo naj-
boljši namen - dokler ne zaidejo v
kolaboracijo s slabim, takrat pa
izgubijo legitimnost in postanejo
obsojanja vredni, enako kot je ob-
sojanja vredna neka druga "izraba
situacije", to pa je spretno vkom-
binirana revolucija v čisto dejanje
narodnoosvobodilnega boja) in
odpor proti tistemu, ki te obsodi
na smrt, tisto dobro, kajti mali
narodi se morajo za svoj obstoj
neprimerno večkrat boriti (ne
samo vojaško, tudi ekonomsko,
kulturno itd.) kot veliki, ki se jim
to bolj redko zgodi.
Na razstavi Domovina naša je
svobodna je gledalec resda "bom-
bardiran" z informacijami, ven-
dar si jo je kljub temu mogoče og-
ledati brez vodnikov. Skromnejša
je uporaba avdiovizualnih na-
prav, ker je to pač povezano z do-
datnim denarjem. Razstavo sicer
spremlja glasba, a za tako kom-
pleksen prikaz, kot je ta, ni naj-
bolj posrečeno izbrana (zvečino-
ma se vrtijo tradicionalne parti-
zanske koračnice, ki so za večji
del razstave kar malo izven kont-
eksta), saj gre za lokalno naravna-
nost razstave in vsebinsko pe-
strost, ki bi jo moralo spremljati
tudi ustreznejše glasbeno ozadje.
Martin Šteiner
UpNIK -24. AVGUST 1995
POROČAMO, KOMENTIR/VMO - 3
PTUJ / NADALJEVANJE NAKTERIH DEL NA CESTAH
jjršem ptujskem območju so v tem mesecu pričeli nekatera nadaljevalna dela in popravila na cestah. Nadal-
^jo redno vzdrževanje na regionalni cesti med Ptujem in Vurberkom, delavci ptujskega Tampona naj bi do
11(0 tega meseca dokončali delo ob cestnem podvozu pod železniškim mostom na Zagrebški cesti, od 16. av-
ijfd pa je polovična zapora na ptujskem mostu, kjer potekajo nujna sanacijska dela.
(ijski Tampon je torej pred do-
ji štirinajstimi dnevi pričel na-
evalna dela pri železniškem
vozu ob Zagrebški cesti, kajti
je povedal Milan Pavlica, ki v
ski občini skrbi za cestno dej-
pst, je lani iz občinskega pro-
pa za omenjena dela zmanjka-
icnarja. Milan Pavlica je še po-
li, da pogodbena vrednost se-
jih del pri podvozu znaša do-
i 6 milijonov tolarjev, v
ijih letih pa so za vsa dosedanja
dela porabili več kot 20 milijonov
tolarjev. Kot pravi Pavlica, sedanja
dela ne sodijo v sklop popravil,
temveč gre za nadaljevanje nekate-
rih nedokončanih del. Že do konca
meseca naj bi uredili sistem črpa-
lišča, podobnega pa v prihodnje
tudi ob gradnji novega ptujskega
podvoza. Podtalnica se namreč ob
deževju na cesti pod podvozom
močno dvigne - podobno se je do-
gajalo v zadnjih dneh ob obilici pa-
davin -, z novimi črpalkami pa
bodo poskušali prečrpavati podtal-
nico v odvodni kanal.
Tudi na ptujskem mostu že od
16. avgusta potekajo sanacijska
dela, ki jih opravljajo delavci Cest-
nega podjetja Celje, polovična za-
pora pa naj bi trajala vse do 24. de-
cembra. Sredstva za sanacijo ptuj-
skega mostu bodo nakazana iz re-
publiškega proračuna, kjer so zanj
letos namenili 80 milijonov tolar-
jev.
Znano pa je tudi, da redna
vzdrževalna dela nadaljujejo na re-
gionalni cesti med Ptujem in
Vurberkom, kjer naj bi na dobrih
šestih kilometrih - od Ptuja do gra-
jenske osnovne šole - izvedli pre-
plastitev. Dela izvaja mariborsko
cestno podjetje, financira pa direk-
cija republike Slovenije za ceste; po
prvih izračunih naj bi investicija
znašala okrog 40 milijonov tolar-
jev.
Tatjana Mohorko
l/j dneh je v polnem teku sanacija ptujskega mostu.
Foto: Dušan Sterle
Delo ob Zagrebški cesti pod železniškim podvozom se nadaljuje...
MOŠKANJCI / MEDNARODNO SREČANJE MOTORISTOV
Ptujsko letališče bo od jutri do
onedeljka gostilo četrti medna-
»dni zbor motoristov, na katerem
[ičakujejo približno 1000 motor-
V iz vse Evrope, predvsem pa iz
ali je, Avstrije, Nemčije, Madžar-
ke, Hrvaške in Slovenije.
Nekdaj nepogrešljivega konja je v
imeriki zamenjal težki motor
chopper", s katerim drvijo sodobni
tavboji, izkazujejo svojo moč, pa
tudi ljubezen. Nekateri^zbirajo
med povsem novimi dosežki indu-
strije motorjev, spet drugi prisegajo
naoldtimerje. Seveda ni kult motor-
jev razširjen v Evropi nič manj kot
preko Oceana. Tukajšnji motoristi
so za svoje letošnje srečanje izbrali
letališče v Moškanjcih, kjer bodo bi-
vali do ponedeljka, ko bodo odrinili
na desetdnevni motokamp v Ro-
vinj.
Poglavitni namen mednarodnega
srečanja je druženje motoristov, pa
tudi izmenjava izkušenj in tekmo-
vanje v spretnostni vožnji. Za obi-
skovalce, ki si z jeklenimi konjički
niso tako blizu kot udeleženci
srečanja, bo zagotovo najzanimiveje
sploh videti skupaj toliko težkih
motorjev najrazličnejših znamk in
zmogljivosti, nič manj pozornosti
pa ne bodo pritegnila tekmovanja v
spretnostni vožnji s temi motorji. V
petek popoldan se bodo pomerili
tekmovalci z motorji "endure" raz-
ličnih kategorij, v soboto cestni in
klasični motorji, v nedeljo pa se bo
ob 10. uri pričelo tekmovanje "chop-
perjev", "trajakov" in "veteranov".
Novost letošnjega srečanja bo
viteška alka z motorji, ki bo prav
tako v soboto.
Motoristi in gostje se bodo na leta-
lišču v Moškanjcih lahko tudi zaba-
vali, in sicer bo v petek in v nedeljo
zvečer igral ansambel Charly
Brown, v soboto bo zaigral Don
Mentony Band, vmes pa bodo v so-
boto izbrali še najlepšo in nalepšega
udeleženca srečanja.
^MZ
ŠE VCDNO PRECEJ TURISTOV
jpo podatkih ptujskega Turističnoinformativnega centra je bilo v mi-
r nulem tednu v obeh ptujskih hotelih Mitri in Super Liju, motelu Pod-
|hnik ter v bungalovih in apartmajih ptujskih Term 568 gostov. Med
rugim so zabeležili 666 nočitev domačih in 322 tujih gostov. Ptujski
okrajinskimuzejjevzodnjemtednuobiskalo 1151 obiskovalcev, med
(imi kar dobro polovica slovenskih turistov. Iz zadnjega tedenskega
ifegledo o turističnem obisku v ptujski občini je mogoče še razbrati, da
(turistične informacije v TIC- u poiskalo 364 obiskovalcev.
NA DESTRNIKU 14. KMEČKI PRMUIIC
Forodi slabega vremena so morali letošnji 14. kmečki praznik no
feDestrniku z minule nedeljo preložiti na to nedeljo, 27. avgusta. Tudi
itosgo pripravi jo tamkajšnje turistično društvo, potekal po bo od 9. ure
iutroj. Tokrat bodo namreč v turističnem domu odprli razstavo starih
mečkih orodij, zaigralo bo pihalno godbo, pp Destrniku in bližnji oko-
co po bo no to dan vozil turistični vlakec. Člani turističnega društva
fipravljojo bogat kulturni program: plesalci domače folklorne skupine
lodo plesali značilne štajerske plese, svoj delček h kmečkemu prazniku
jpdo dodali učenci tamkajšnje osnovne šole, predstavili se bodo pre-
'ce, perilje in mlatci, obiskovalce po čakajo še zanimive šaljive igre.
udi letos no Destrniku niso pozabili no nagrade, ki jih bodo dobili tisti,
'imajo po oceni komisije najbolj urejeno hišo v kroju ter najbolj ureje-
0 kmečko okolico. Prikazali bodo še največje kmečke pridelke, ponu-
|li dobrote iz domače kuhinje ter pripravili zabavni del kmečkega praz-
'ka.
T. Mohorko
:::";—.....:............rz...................................................
OlEPŠAU BODO GASILSKI DOM NA POLENSAKU
|rostovoljno gasilsko društvo Polenšok, ki ima 1 1 6 članov, si priza-
deva polepšati tamkajšnji gasilski dom. Lani so uspeli zamenjati
•^trešje in kritino, čakajo po jih še menjavo stavbnega pohištva, fasado
'"■ureditev njegove notranjosti. Kerse s prostovoljnimi prispevki kraja-
ne zbere dovolj finančnih sredstev, so se člani društva odločili za
'^9aniziranje zabavnih prireditev. V soboto zvečer bo prvo, no njej po
''^nastopilo priznana slovenska skupina Čuki.
M. Slodnjak
GORNJA RADGONA - V SOBOTO BODO ODPRLI
33. KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM
Od sobote, 26. avgusta, do nedelje, 3.septembra, bo v
Gornji Radgoni potekal 33. mednarodni kmetijsko -
živilski sejem. Slavnostno ga bo odprl predsednik
države Milan Kučan.
Zanimanje razstavljalcev je
bilo letos izjemno, prišli bodo iz
tridesetih držav. Na 20.000 kva-
dratnih metrih zaprtega in 42
odprtega razstavnega prostora
bo 1300 razstavljalcev, od tega
20 odstotkov tujih, 30 odstotkov
pa se jih predstavlja prvič. Med
razstavljalci jih je veliko iz ptuj-
skega območja.
Razstavni prostor so nekoliko
posodobili, saj so uredili kanali-
zacijo ter razširili pokrite raz-
stavne površine. Na novi lokaciji
je vzorčni nasad, uredili pa so
tudi avtomobilski salon.
Kot nam je povedala na pet-
kovi tiskovni konferenci Mateja
Jaklič, ki je projektni vodja Po-
murskega sejma, so pripravili
nekaj novosti v sejemskem ter
obsejemskem programu.
Programsko je sejem razdel-
jen v štiri obširna področja z vsa-
kodnevnimi strokovnimi razsta-
vami in posvetovanji. V razstav-
nem programu bodo razstavljeni
kmetijska mehanizacija, živilski
proizvodi, različni stroji in opre-
ma, razno blago za široko por-
abo ter avtomobili. Velika po-
zornost je posvečena kvaliteti iz-
delkov.
V okviru letošnjega sejma so
ocenili mesne izdelke, mleko in
mlečne izdelke, vino, kmetijsko
mehanizacijo ter inovacije v
kmetijstvu. Svečana razglasitev
in podelitev priznanj bo v času
sejma. Vsi izdelki bodo razstavl-
jeni v vinskem hramu.
Tudi letos bo zelo pester obse-
jemski del, saj se bo zvrstil niz
zabavnih, kulturnih in športnih
prireditev. K sproščenemu se-
jemskemu vzdušju bodo prispe-
vali tudi prodajalci domače obrti
in raznih drobnih izdelkov, za-
bavni park, plesni večeri ter pe-
stra kulinarična ponudba. Tradi-
cionalne konjske dirke bodo le-
tos v soboto, na dan otvoritve.
Videli boste lahko tudi parado
najstarejših traktorjev ter para-
do pihalnih orkestrov, mažoretk
in bobnarskih skupin, ki bodo
nastopili ob zaključku sejma.
Tudi letos bo v času sejma vo-
zil od Celja do Gornje Radgone
sejemski vlak. Organizirali so
skupna parkirišča, ki so nekoliko
odmaknjena od sejemskega
prostora, zato bo do njega vozil
brezplačen sejemski avtobus.
M. Slodnjak
Ptujskogorsko cerkev je tudi letos ob prazniku Marijinega
vnebovzetja - ob velikem šmarnu - obiskala množica vernikov
od blizu in daleč. Slovesno mašo je vodil mariborski škof dr.
Franc Kramberger.
Sicer pa je v zadnjih letih praznik Marijinega vnebovzetja v Sloveniji
državni praznik. Na ta dan so številni verniki izslovenskih krajev in tujine
obiskali znana slovenska božjepotna središča: Sv. Goro pri Gorici, Ptujsko
Goro in Brezje. Nekaj tisoč romarjev je v ptujskogorski cerkvi prisostova-
lo obredom svetih maš: prva je bila ob 6.30 uri, druga ob 8. uri, tretja - slo-
vesna - ob 10. uri, vodil pa jo je mariborski škof dr.-'Franc Kramberger.
Besedilo in posnetek: T. Mohorko
Izbilo na
V sredo, 30. avgusta, ob 20.
uri bo v refektoriju minorit-
skega samostana koncert
Božidarja Tumpeja, fagot,
in Gaborja Antalffyja, čem-
balo in klavir. Vstopnice do-
bite v TIC-u in eno uro pred
koncertom v refektoriju.
Vabljeni!
4- FQ NASlH KRA^IIH
24. AVGUST 1995- TEDK||
SVETI TOMAŽ / CERKVENI PEVSKI ZBOR NA ROMANJU V ŠVICI
Člani cerkvenega mešanega pevskega zbora od Sv. Tomaža, ki šteje 46 pevk in
pevcev, vodi pa ga Stanko Pšak iz Ormoža, so bili med 4. in 6. avgustom v Einsie-
delnu, največjem švicarskem romarskem središču (kjer je vsako leto tudi srečanje
slovenskih izseljencev iz Švice, Liechtensteina in Avstrije), gostje švicarskega ro-
marskega združenja.
Stanko Pšak je poudaril, da seje zbor, kljub temu da pojejo nekateri
pevci v njem že petdeset in še več let, v zadnjih letih izredno pomla-
dil. Poleg pevcev sta se romanja v Einsiedeln udeležila tudi Franček
Brglez in Mirko Horvat, prejšnji in sedanji svetotoniažavski župnik.
Zakaj ravno v Einsiedeln in od
kod poznanstvo s švicarskim ro-
marskim združenjem? Nekaj več o
tem nam je povedal Franček
Brglez, ki sedaj župnikuje na Pri-
hovi. "V začetku je bilo vse skupaj
na prijateljski ravni. Prva poz-
nanstva je s Švicarji navezal upoko-
jeni tomaževski župnik Alojzij
Kovačič. Do globljih stikov pa je
prišlo 1987. leta ob njegovi zlati
maši, ki so se je udeležili tudi švi-
carski prijetelji. Švicarji so od ta-
krat z denarjem izdatno pomagali
pri obnovi svetotomaževske župne
cerkve in cerkvenih orgel. Ob 250-
letnici tomaževske župnije in ob
blagoslovitvi zvonov so jih
Tomaževčani povabili medse. Iz
hvaležnosti za lep sprejem in gos-
toljubje, ki so ga uživali pri
Tomažu, so pevce tomaževskega
cerkvenega pevskega zbora v
začetku avgusta za tri dni povabili v
znano švicarsko romarsko središče
Einsiedeln, posvečeno črni Mariji
(Schwartze Mutter). Lahko rečem
samo to, da je bilo ves čas bivanja
pri naših švicarskih dobrotnikih
nadvse prijetno vzdušnje, ki so ga
pevci popestrili s petjem cerkvenih
in narodnih pesmi." Franček
Brglez dodaja, da so člani švicar-
skega romarskega združenja
skromni, dobri in preprosti ljudje.
Kot je povedal Stanko Pšak, so
jim bivanje v Švici plačali gostitel-
ji, stroški za prevoz, ki so znašali po
nekaj tisočakov na vsakega, pa so
bili v primerjavi z drugim zane-
marljivi. Imeli so tudi sponzorja, to
sta bila gostilna Prosnik iz Ormoža
in podjetje Vinogradništvo, vi-
narstvo in sadjarstvo Jeruzalem
Ormož. Prvi je prispeval majice, Je-
ruzalem pa vino, s katerim so pred-
stavili državo Slovenijo. Seveda so
Švicarjem prinesli tudi nekaj
najznačilnejših izdelkov domače
obrti, ki še posebej ponazarjajo te
vinorodne kraje, med drugim tudi
model stare preše. Rezbar Jože
Lukačič iz Rakovcev jim je ob tej
poriložnosti izrezbaril razpoznav-
no tablo, ki so jo kasneje poklonili
svojim švicarskim prijateljem.
V treh dneh, kolikor so bili v
Švici, so imeli štiri nastope. "To
niso bili koncerti, temveč štiri
maše za 'naše' Švicarje. Povabljeni
pa so bili tudi naši rojaki, tako da je
bila maša za vse. Slovenijo smo s
pesmijo, glasbo, saj smo imeli;
ven tudi frajtonarice, in sevedaj
nom dobro in dostojno predsti
Za nas je bilo to prijetno doživi
prav tako pa tudi za naše gostite!
je sklenil Stanko Pšak. |
Vida Topol^
Pevci cerkvenega mešanega pevskega zbora od Sv. Tomaža pred romarsko cerkvijo v Eim
delnu. V ozadju pozlačen Marijin kip, okoli pa 12 vodnih virov, ki Imajo simboličen pomen. Vt
vrsti sedi ob zborovodju Stanku Pšaku (v rokah drži trobento) še Hans Mulier, duša švicars
ga romarskega združenja in povezav s Tomažem.
PTUJ / IZ MESTNE HISE
Ptujski župan Miroslav Luci si Zato-jeve "Krčmarice" še ni
uspel ogledati, zato si je "Krčmarlca" ogledala župana.
Foto: S. Zebec
V ponedeljek dopoldan je župan
mestne občine Ptuj Miroslav Luci
v Mestni hiši pripravil krajši spre-
jem za člane gledališča Zato oziro-
ma vse sodelujoče pri zelo uspeli
predstavi "Krčmarica" avtorja Pe-
tra Turrinija v režiji Sanj. trelca.
Ob tej priložnosti so župan Luci,
ki je izrazil obžalovanje, ker si zara-
di dopusta predstave še ni uspel og-
ledati, podžupan Ervin Hojker ter
članica občinskega sveta Kristina
Šamperl-Purg pohvalili mlade ust-
varjalce. Obenem so poudarili, da
je tudi "Krčmarica", ki ježe četrta iz
niza predstav gledališča Zato, bist-
venega pomena pri odločitvah, ki
bodo sprejete glede njegove profe-
sonalizacije. O slednji so zbrani go-
vorili tudi v nadaljevanju sprejema.
Izrazili so upanje, da bodo formal-
no-pravne zadeve v postopku čim-
prej urejene ter da bo sprejeta tudi
finančna konstrukcija gledališča.
•o^DS
Plesalci plesnega kluba Tan-
go se že nekaj časa pridno
pripravljajo na novo plesno
sezono. Od 14. do 19. avgusta
so imeli kondicijske priprave
na Ribniški koči na Pohorju.
Namen priprav je bil dvojen:
pridobiti ustrezno kondicijo ter
krepiti prijateljstvo in pripadnost
klubu. Za kondicijski del je
poskrbel Olimpic studio Ptuj s
svojo voditeljico aerobike Rebe-
ko Mahorič. Kondicijski trening
je zajemal jutranji tek z dodatni-
nni vajami za pridobitev kondici-
je, sledila je aerobika za pridobi-
tev koordinacije gibov, preciz-
nosti in ravnotežja. Vsak dan je
potekal tudi trening v telovadnici
OŠ Ribnica na Pohorju, kjer je
bil poudarek na razvoju vzdržlji-
vosti in pridobivanju eksploziv-
ne moči, izboljšanju psihomoto-
ričnih sposobnosti, pridobivan-
ju strpnosti, samodiscipline, iz-
najdljivosti in socializacije v sku-
pini.
V času bivanja na Pohorju smo
izrabili vsak trenutek tudi za
spodbujanje in krepitev dobrih
in pristnih medsebojnih odno-
sov. V skupini je bilo 26 plesal-
cev od 8. do 19. leta. Vodja pri-
prav Darja Petek in pedagoški
vodja Danica Starki sva skrbeli
za dobro počutje in motivirano
pozitivno naravnanost do trenin-
gov.
Ob socialnih in družabnih
igrah smo kljub zahtevnim tre-
ningom preživeli prijetne in ve-
sele trenutke. Zadnji dan smo
na povabilo župana občine-Vu-
zenica g. Mirana Kusa nastopali
na Vuzemski noči in se prijetno
zabavali.
Na Ribniški koči in v telovadni-
ci OŠ Ribnica smo imeli idealne
pogoje za delo. Razumevanje in
prijaznost okolja, v katerem smo
preživljali dneve priprav, sta nas
še bolj spodbujala k
uspešnemu delu. Zavedamo se,
da brez pomoči staršev plesal-
cev kondicijskih priprav ne bi
bilo možno pripraviti. Omenje-
nim in sponzorjem TSP Verlak,
Mesnica Žerak, Mesnica Fin-
gušt, Mesnica Fekonja, Kmetij-
ski kombinat Slovenske gorice -
Haloze se iskreno zahvaljujemo
za pomoč.
Kondicijske priprave so bile
uvod za uspešen aktivni trening
plesa s trenerjem g. Franjem Ko-
žarjem, ki poteka v času od 2\.
do 29. avgusta v telovadnici OŠ
Olge Meglič in Narodnem
domu. Vpis v celoletno plesno
šolo na otroke od 6. do 14. leta
bo od 25. 8. do 9. 9. v pisarni
DPD Svoboda v Narodnem
domu od 9. do 13. ure in 16. do
19. ure; tel 772-491.
Darja Petek
Pred 80 leti je prišlo do vzposta-
vitve znamenite soške fronte, na
kateri je potekal verjetno največji
vojaški spopad v gorah v vsej zgo-
dovini. Zahteval je čez milijon
življenj na obeh straneh, boji pa
so potekali v razmerah, ki so že za
normalno življenje trde in težke,
za vojskovanje pa "skoraj" nemo-
goče, vendar je "homo sapiens"
dokazal, da zanj pravzaprav ni nič
nemogočega.
Do vzpostavitve fronte je prišlo
kmalu po vstopu Italije v vojno. Itali-
ja je bila na začetku 1. svetovne vojne
zaveznica AvstroOgrske in Nemčije,
vendar je leta 1915 sklenila tajni do-
govor (londonski sporazum, sklenjen
26. 4. 1915) z antantnimi silami
(Francijo, Rusijo, Veliko Britanijo).
Italiji so v primeru zmage obljubili
precejšnje dele ozemlja od Tirolske
do Dalmacije (tudi velik del sloven-
skega ozemlja). V skladu z dogovo-
rom je morala Italija v roku enega
meseca napovedati AvstroOgrski
vojno in to je storila 23. maja 1915.
Evropa je dobila novo fronto, ki se
je raztezala od prelaza Stelvio na itali-
janskošvicarskoavstrijski tromeji do
Jadranskega morja. Zadnjih 90 kilo-
metrov fronte je potekalo po zahod-
nem slovenskem ozemlju ob reki
Soči in na Krasu. Avstrijci so se zara-
di pomanjkanja vojaških enot
odločili za obrambno taktiko; soški
del fronte je vodil poveljnik 5. arma-
de general Svetozar Borojevič.
Italijanom je uspelo na začetku
osvojiti nebranjeno ozemlje ob
spodnji Soči ter Kobarid in Bovec.
Pomemben strateški uspeh jei|
tudi zavzetje grebena Vršič Vi)
osvojitev Krna, grebena med Kra
in Vrati ter Kožljaka. V letu 19lj
izvedli Italijani štiri ofenzive,
prinesle glede na številne žrtve
malen uspeh. V naslednjem 1
(1916) je bilo
pet italijanskih ofenziv, na
membnejša je bila t. i. 6. soška ofq
va, v kateri so Italijani osvojili Ga
(Gorica in Trst sta bila njihova^
na cilja). Maja 1917 je prišlo dt
soške ofenzive, avgusta pa do II
kateri so dosegli Italijani ob 16i
mrtvih nov uspeh z osvoji«
Banjške planote.	^
Jeseni tega leta je prišlo do zadj
najbolj znane, 12. soške ofenzivi
pa je niso izvedli Italijani, ampaki
strijskonemška vojska. Ponoči s.
na 24. oktober je prišlo do prel
fronte med Bovcem in Kobari;
("čudež pri Kobaridu"), 12. nen
divizija je prodrla v italijansko a
je in zasedla Kobarid, fronto p
prebili tudi na drugih mestih. I
janska vojska je bila v razsulu im
panično umikala, veliko vojako
dezertiralo. 28. oktobra je bilo k(
soške fronte, Italijanom je uspelo
diti vrste in vzpostaviti obrambo
na reki Piavi. Uspešna avstrii
obramba (izjemno pomemben p
pevek so dali tudi slovenski fant
prav vseh pokrajin) na Soči je«
velik del Slovenije pred vojnimis
hotami, v primeru italijanske osv<
ve pa bi bilo razkosanje slovensi
narodnostnega ozemlja ob koncu
ne še veliko bolj drastično.
Martin Šte
V priiakovanju jeseni
Slovenske železnice so ta teden
znižale cene mesečnih dijaških
in delavskih vozovnic, šolske po-
trebščine pa so se podražile za
12 odstotkov, kar je več, kot je
napovedovala vlada.
Pocenitev mesečnih železniških
vozovnic lahko razumemo na raz-
lične načine. Lahko bi rekli, da s
tem (državne) železnice blažijo vsaj
del bremen tistih, ki so prisiljeni,
da se v šole in na delo vsak dan pre-
važajo z vlaki. Morda je to konkret-
no udejanjanje že večkrat izpričane
želje slovenskih železnic, da bi na
svoje vlake znova pritegnile večje
število potnikov, saj je znano, da se
je število potnikov na železnicah v
zadnjem desetletju rapidno
zmanjšalo. Železnica v zadnjih le-
tih z različnimi akcijami (in popus-
ti) poskuša povečati potniški pro-
met. r .av tako so v teku vsa potreb-
na opravila za povečanje hitrosti na
posameznih najpomembnejših
progah. Progo med Mariborom in
Ljubljano naj bi usposobili za hi-
trost 160 km na uro. Seveda pa bo
nujna tudi hitrejša modernizacija
potniškega voznega parka, čeprav
nekateri vlaki po svojem videzu in
urejenosti (npr. vlak Pohorje) že
ustrezajo evropskim merilom.
Železnice se torej trudijo, da bi
ljudem nudile več in ceneje. Tega
pa ne moremo trditi za slovenske
založnike in prodajalce šolskih po-
trebščin. Ti pri porabnikih šolskih
knjig in drugih šolskih pripo-
močkov še vedno vidijo zgolj en-
kratno (monopolistično) pri-
ložnost za dober zaslužek - marsik-
daj za slabo opravljeno delo.
DIKTAT ZALOZH IN
PRODAJALCEV
Tudi letos se namreč ponavlja
stara (vsakoletna) zgodba, da pred
začetkom novega šolskega leta ni
mogoče kupiti vs^sh potrebnih
učbenikov. Založbe in prodajalci
diktirajo prodajne pogoje, ki sicer
niso običajni za njihovo siceršnje
poslovanje. V zelo redkih primerih
prodajajo šolske potrebščine na
kredit ali na odlog z več čeki,
čeprav je takšna prodaja pri drugih
izdelkih običajna. Izdajatelji in
trgovci s knjigami in zvezki torej
izsiljujejo potrošnike, ker prepros-
to vedo, da bodo šolske potrebščine
kljub vsemu vendarle kupiti. V
opravičilo (če se jim sploh zdi po-
trebno) lahko povedo, da so takšna
pač pravila tržne igre, ponudbe in
povpraševanja. Toda ali pri izda-
janju in prodajanju šolskih knjig in
pripomočkov pri nas v resnici delu-
je trg? Ali se posamezni izdajatelji
šolskih knjig ne pojavljajo še vedno
kot klasični monopolisti, ali si
založbe med seboj "bratsko" ne de-
lijo posameznih tematskih po-
dročij in posameznih zvrsti učbe-
nikov, ali šolsko ministrstvo odpi-
ra in podpira pravo konkurenco
med založniki in izbira najugod-
nejše ponudnike? Če prodajalci
učenikov in šolskih potrebščin ne
kažejo volje, da bi ljudem lajšali de-
narne in siceršnje socialne stiske
ob vsakokratnem začetku šolskega
leta, bi lahko (in bi morala) glede
tega bistveno več storiti vlada. Za-
kaj vlada s svojimi ukrepi, denimo,
ne vzpostavi stalnega sistema kre-
ditiranja prodaje šolskih učbeni-
kov in šolskih potrebščin? Zakaj
šolske knjige niso oproščene raz-
ličnih davščin, zakaj se strošek zan-
je ne šteje med davčne olajšave? Z
malo volje in nedvoumne
odločenosti bi tako lahko država
konkretno pomagala družinam z
otroki in spodbujala večjo natalite-
to. Namesto tega pa stranke med
seboj tekmujejo (in se prepirajo),
katera bo postavila bolj visoko
doneče (in materialno) neure-
sničljive ideje za povečanje števila
rojstev in za lajšanje položaja slo-
venskih družin.
UNIVERZALNI OTROŠKI
DODATEK - SANJE ALI
RESNIČNOST
Včasih se zdi, da si v politiki "ve-
like" teme izmišljajo zato, da se
lahko načelno prepirajo in da v
praksi nične spremenijo.
Prav tak prepir je zdaj na vidiku
v zvezi z (ne)uveljavitvijo univer-
zalnega otroškega dodatka, katere-
ga uvedbo sta ob zadnjih parlamen-
tarnih volitvah še posebej goreče
zagovarjali Združena lista social-
nih demokratov in sloven
krščanska demokracija. Univer
ni otroški dodatek naj bi začeli
plačevati leta 1996. Njegova u<
ba naj bi zajela 537 tisoč upravi!
cev. Vendar pa se je zdaj izvajs
zakona o univerzalnem otroš^
dodatku uprla Liberalna demo'
cija z dokazovanji, da bi bila'
tem času prehuda (dodatna) oj
menitev za proračun in posledi'
tudi za gospodarstvo. Seved'
zdaj marsikaj odvisno predvseC
tega, kako se bosta na takšno d'
zovan je odzvala preostala vladal
koalicijska partnerja, ki sta''
iniciatorja ideje o univerzalf
otroškem dodatku. Vsekako'
bilo najslabše, če bi se (speti
vkopali v svoje jarke in vztraja''
"ekstremnih" rešitvah - vse al''
Politika do družine in otrok hi'
rala biti pač odsev soglasja
snične) volje vseh političnih d^'
nikov na Slovenskem, ne pa P'
met medstrankarskih ig^^
obračunov.
•o Jak Kopf
-24. AVGUST 1995
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE -5
PTUJ / MEDNARODNI RALLY VETERANOV "STAJERSKA '95"
K ranih kur 130 slot
i motomili vozil
,(,1(0 Franca iz Portoroža:
jjemu je ime fiat balilla 508
in je letnik 1932. Dobil
pga v Izoli, njegova ob-
pa je trajala štiri leta.
jjčas je služil izolski poli-
I Z njim sem zmagal na
ifatonu Slovenije in neka-
ih drugih rallyjih oldti-
rjev."
an Stegne in Vlado Čeh iz
Bistrice: "Najin konjiček
i na ime ford A model doc-
couppe in datira v leto
10. Namenjen je bil tistim
gatejšim. Včasih je bil
tnemškega multimilio-
ja Eberleja, še prej pa je
Iv dnevni sobi neke ame-
!e vdove."
i\ Ferlež iz Šentjurja:
le ford iz leta 1930 je že
et družinska last. Najprej
Ljubljani služil kot taksi,
meje pa v Šentjurju za
iljetniško dejavnost mo-
la strica. Zmore 40 kon-
i,zanj pa bi morali odšteti
kih 80 tisoč nemških
rk."
Stari motocikli in njihovi lastniki pred odhodom s kontrolne
točke na gradu Bori.
Pred gasilskim domom v Zagojičih so se udeleženci pome-
rili v oceni širine vozila z razdalje petih metrov.
Sobotno muhasto vreme ni bilo preveč naklonjeno prireditel-
jem ''Ptujske poletne noči", zato pa so imeli več sreče člani
Društva ljubiteljev starih motornih vozil "Veteran" iz
Maribora. Ptuj z okolico je bil namreč prizorišče mednarod-
nega avtomobilskega rallyja veteranov - oldtimerjev ''Štajer-
ska 95".
Na startu seje zbralo kakih 130 avtomobilov in motorjev, po
letu nastanka segajočih vse tja do leta 1905. Njihovi lastniki
so imeli precej dela ob dajanju informacij radovednim obisko-
valcem. Teh se je na vsaki od kontrolnih točk med Ptujem in
Bor lom zbralo kar nekaj. Udeleženci rallyja pa so vztrajno
preizkušali svoje znanje ter zbirali točke za čimboljšo uvrsti-
tev.
Tekst in foto: DS
DORNAVA / V NEDEUO LUKARSKI PRAZNIK
"Če ga kruha no luka nega, tega nega kaj na mizo djati!", so včasih rekli v Dornavi, ko
je čebula, ta devita s sedmimi kožami, kot najpomembnejša začimba poleg osnovne
hrane - kruha - imela še veliko tržno veljavo. Za mnoge srednje in manjše kmete - a teh
je bilo nekoč v Dornavi največ, je pomenila celo edini vir dohodka.
Vendar pa seje do danes marsikaj spremenilo. Dornavčanke nič razstave domačih jedi ter foto-
več ne sadijo toliko liika kot nekoč, nič več ga ne ponujajo od vrat
do vrat in nič več ga kar s celimi vozovi ne vozijo na trženje v mes-
ta. Liik namreč že zdavnaj ni več niti stranski, kaj šele glavni vir
dohodka. Dornavski kmetje so se preusmerili v "donosnejše pos-
le". Tudi za njegovo zdravilno moč že marsikatera, zlasti mlajša,
ne ve več. Le starejše se vsega še dobro spominjajo. Zato so se v
začetku letošnjega leta združile v Turistično-etnografsko društvo
(sedaj že s 300 člani) z enim samim namenom: ohraniti potom-
cem vezi z nekdanjim zdravim, kulturnim načinom življenja, de-
lom in šegami.
Tako so tudi zapisale na vabi-
lo, s katerim so prejšnji petek, 18.
avgusta, vabile novinarje na ti-
skovno konferenco - najbolj ne-
navadno in najbolj učinkovito,
kar smo jih doslej videli in
doživeh. Po nekajbesednem poz-
dravu predsednice Marije Veli-
konja so kratko malo v polkrogu
posedle po klopeh, se lotile ple-
tenja liika in med pripovedovan-
jem Kopajzerovega Tineta še
same obujale spomine ob prepe-
vanju ljudskih pevk. S tem so nas
želele opozoriti na velik Liikar-
ski praznik, ki bo v nedeljo, 27.
avgusta, na šolskem igrišču.
Začel se bo ob 14. uri z otvoritvijo
grafsko razstavo iz življenja in
dela liikarc. Zatem bo na prire-
ditvenem prostoru - to je na pla-
nem - sledil nastop liikarskega
podmladka, ki ga predstavlja fol-
klorna skupina dornavske
osnovne šole, in nastop folklorne
skupine iz Markovcev v spremst-
vu vedno atraktivnih kopjašev.
Trženje liika in vse, kar je s tem
povezano, pa bo osrednji del
dornavskega programa. Izpolnile
ga bodo seveda protagonistke
vsega dogajanja - liikarce, ki jih
bodo na prizorišče pripeljali s
kmečkim vozom in konjsko
vprego. Velja še poudariti, da bo
ves spored povezoval vedno du-
hoviti Kopajzerov Tina iz Brde-
kovcof (Lojze Matjašič).
Dornavčani pričakujejo, da jih
bodo tega dne obiskali vsi so-
sednji župani, republiški sekre-
tar za gostinstvo in turizem Peter
Vesenjak ter večtisočglava
množica od blizu in daleč. Za vse
imajo pripravljeno liikarsko hra-
no in pijačo, da o muziki in plesu
ne govorimo posebej.
Besedilo in foto: IC
Dornavske ljudske pevke (v ozadju) in lukarce na gumni
- improvizacija v dvorani.
Spletanje luka v krenec.
OBČINA ZAVRČ
PONOVNI RAZPIS
za javno zbiranje ponudb izvajanja šolskih av-
tobusnih prevozov za šolsko leto 1995/96
V šolskenn letu 1995/96 bodo organizirani šolski
prevozi na naslednjih relacijah:
1. OŠ ZAVRČ
Proga: a) Turški Vrh - Goričak - Drenovec -
Zavrč (šola) - Bori - Dolane - Cirkulane
Razdalja v km; 22
Število voženj: 6.50 Turški Vrh - Cirkulane
13.30 Cirkulane - Turški Vrh
Število učencev: 58
Število km/dan: 44
Dodatne informacije so na voljo v MESTNI
OBČINI PTUJ - Oddelek za družbene dejavnosti
-a 771 -131, interna 363, ali v OBČINI ZAVRČ -b
761-170.
Prosimo, da v ponudbi navedete in priložite:
-	dokazila za opravljanje prevozov,
-	relacijo, za katere bi lahko opravljali prevoze,
-	število kilometrov za dostavo avtobusa (prazni
kilometri),
-	ceno storitve, cena za prevoženi kilometer,
-	navedbo morebitnih drugih obveznosti.
Ponudbe pošljite 8 dni po objavi na MESTNO
OBČINO PTUJ - ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJ-
AVNOSTI IN SOCIALNA VPRAŠANJA, Mestni
trg 1, 62250 Ptuj.
O izbiri boste obveščeni v roku 10 dni od dneva,
določenega za oddajo ponudb. □
PREJELI SMO
Eho" na:
Olv ti -izmi
Ne bom se prerekal ali kaj
tibžaloval in nihče me ne more
•risiliti, da bi se tako ponižal, da
Ji vas zasovražil, g. Lepej.
Spomnil pa sem se tele že zapi-
hane misli: "Dva človeka gledata
'Z ječe, prvi BLATO, drugi
ŽVEZDE (ne rdeče) videl je
''leščeče." Kaj vidi kdo od naju,
Lepej ? Računal sem, da znate
"oditi dialog, da ločite dobro od
slabega in da ste sposobni brez
■liskvalifikacij in globoke raz-
burjenosti sodelovati tvorno. Vi-
''im pa, da kar naprej uporablja-
znane metode blatenja dru-
fsče mislečih, drugače delu-
'''čih, da je to edino, kar res zna-
in da boste le s težavo prešli
breg spoštovanja različnosti,
''frnokracije. Na breg, kjer je
''otrebno delovati kulturno, z
'Osnimi dokazi, brez podtikanj,
^razumevanjem tega, kar pove-
''o drugi, ko si upate verjati
'■■dnim dokazom in si ob
'■■tlnem argumentu ne izmislite
"'^ve floskule. Očitno je, da pri
J^katerih ozkost zapusti sledi,
^'se ne dajo kar čez noč izbrisa-
Prikaz vašega razumevanja
^szde in enačenja le-te z ame-
riško ali evropsko, pove veliko.
Niti razlike v barvi ne opazite.
Zato mi je jasno, da boste morali
prehoditi še dolgo pot, da boste
opazili tudi razliko, ki se skriva
za zvezdami (Amerikanci so bili
sposobni priznati rdečekožce,
črnce, rumenokožče itn. - žal so
jih nestrpneži veliko pomorili).
Vendarle pa zmaguje pamet.
Mar vi res ne morete ponuditi
roke nam Slovencem,
Ptujčanom, ravnincem in hri-
bovcem? Mar ste storili tako
malo, da morate za svoja dejanja
kar naprej zahtevati neko
potrditev? Morali boste hoteti
drugače misliti, drugače v svo-
jem življenju ne boste osvoboje-
ni negativnih misli in elitništva.
Potrebovali boste moč, da v
stvareh, v katerih očitno vidite
le slabo, prepoznate dobro. Od-
stopiti boste morali od svojih
prepričanj. Za svojo kvaliteto
življenja boste morali poskrbeti
sami in zato nositi tudi odgo-
vornost. Predvsem do sebe. Mi-
nevajo časi, ko ste "izmiči" zara-
di prekrivanja lastnih napak in
nepravilnosti napake in nepra-
vilnosti dovoljevali tudi dru-
gim. Poskrbeti ste morali le za
to, da so drugi jemali manj, ime-
li manj, uživali manj kot peščica
tistih, ki si je prilastila oblast,
vodenje podjetij, legitimno od-
tujevanje po by pass sistemu itn.
Vaša obramba, sploh ne vem
pred čem, je vaš napad. Napove-
dali ste toliko mojih kvazi ne-
pravilnosti, da se je povsem iz-
gubila nit mojega namena o pro-
jektih. Name ste zlili vso preos-
talo gnojnico, ki je v času moje-
ga dela in takoj po mojem odsto-
pu več ni uspelo zliti nekaj
vprašljivim novinarjem v letu
1991 na čelu z mojim najožjim
takratnim političnim kolegom,
kasneje skupaj z mojim nasled-
nikom in njegovimi pajdaši.
Ker sem na vse trditve in pod-
tikanja g. Lepeja nekoč dal zelo
precizne odgovore novinarju
Milošiču, ne nameravam tega
delati ponovno. Če je karkoli,
kar trdite, g. Lepej, res, predla-
gam da vložite uradno tožbo.
Vaše poštenje to vendarle zahte-
va. Če tega ne boste storili, ste
priznali, da ste navaden lažni-
vec, brez kulture in močno v ro-
kah drugih, morda "izmov".
Ko sem odstopil, so me na-
sprotniki - po njihovem zmago-
valci - pospremili z besedami:
"Zdaj naj g. Lah dokaže, kako je
sposoben!" Potem so mi nagaja-
li, kjer je le bilo mogoče. Ves čas
do danes še nisem iskal njihove
pomoči. Bil sem celo tarča
večkratnih preverjanj mojega
poslovanja. Težko sem prišel do
kakšne pomembnejše naloge na
področju Ptuja. Dobil sem eno
veliko - projekt Osnovna šola
Videm. Projekt, vreden
252.000.000,00 SIT, je, kot trdi-
jo poznavalci, zelo uspel. Rezul-
tat projekta je, da dobivamo dela
po vsej Sloveniji, še večja, še
zahtevnejša. V rokah drugih je,
da ocenjujejo mojo uspešnost in
jaz moram njihovo oceno spre-
jeti, če mi ustreza ali ne! Zato jo
sprejemam in spoštujem.
Ko sem odstopil, sem odstopil
v dobro Ptuja, ker je bilo preveč
vulgarizma in laži, ki so jih ne-
kateri protagonisti in pisuni
preprosto izmislili. \ Programu
projektov sem takrat nanizal pre-
ko 120 projektov, ki bi lahko
Ptuj v mnogočem spremenili.
Pričakoval sem, da se bodo po-
tem bolj kot z bitko za oblast
ukvarjali z delom, koristnim za
Ptujčane. Vendar sem se uštel!
Nič posebnega razen medijske
promocije Ptuja, ki daleč prese-
ga dejansko ponudbno, se ni
zgodilo. Ustvarili so ambient, ki
je občino razklal na devet delov.
Kje je regija? Zakaj občinski
razkroj? Ker periferija ali bolje
sedanje nove občine nikoli niso
bile deležne denarja, ki je bil nji-
hov. Denar so vrteli drugje! Kje,
to naj povedo odgovorni! Tudi
denar rente za umetno jezero!
(cca 2.000.000,00 DEM/leto).
G. Lepej, postavljate ugotovi-
tev, da sem predlagal projekt,
ker bi ga rad sam peljal. Kako
vam podobno! Mar ste bili pri
branju članka tako nestrpni,
razburjeni in zmedeni, da niste
videli predloga za več možnih
nosilcev? Ali je v vas res samo
velik kup nevoščljivosti, oho-
losti, neustvarjalnosti in še česa
drugega? Lahko ga vodite tudi
vi, če seveda veste kako. Mar
poznate idejo? Mar ste pre-
pričani, da boste dosegli profit?
Pridite, pripravljen sem vam
posredovati veliko več, kot je
bilo napisanega v Tedniku! Vas
skrbi le, da bi kdo zaslužil? Ali
ste res tako kratkovidni? Povem
pa vam to, kar so poslovneži, ki
vedo, kaj pomeni realizirati
neki projekt, neštetokrat ugoto-
vili: da je najbolje, da ga vodi av-
tor. Lahko pa je tudi drugače!
Zakaj se na očetovem pogrebu
niste križali niti niste pokleko-
vali, že veste sami. Zame zaradi
tega niste junak. Pa tudi za očeta
v duhovnem smislu niste nare-
dili prav veliko. Upam, da vaš
oče za odrešitev ne potrebuje
prav vašega očenaša!? Razu-
mem pa tudi, da tega niste na-
pravili, saj ste tam bili iz pietete,
kot sami pravite, in ste verjetno
bolj mislili na politikantski biz-
nis kot na preminulega. Očitno
ste poizkušali tudi na pogrebu
pokazati, kam spadate! In tega
zagotovo niste želeli kazati pra-
vim in globokim vernikom! Ra-
zumem tudi, da bi vas veliko
stalo, če bi se obnašali "narobe".
Sicer pa gre za vaš odnos do
vašega življanja. A veste, da se
nekateri pokesajo tik pred
smrtjo? Bog razume tudi to in
tudi sprejme, ker pomaga tis-
tim, ki so pomoči najbolj po-
trebni, če le vedo vseh 10 božjih
in 5 cerkvenih zapovedi.
Janez Lah
Pripis uredništva: Sestavek g.
Laha smo zaradi velike dolžine
skrajšali.
6 -NASI KRAJI IN LJUDJE
24. AVGUST 1995- TED|||||
GD PRVENCI - STRELCI / MLADO, DELOVNO GASILSKO DRUŠTVO
Med večje prireditve konec minulega tedna sodi tudi gasilsko slavje v Prvencih -
Strelcih, kjer so že v petek popoldne pripravili tekmovanje gasilcev v hitrostni vaji s
hidrantom, v soboto popoldne pa je bila ob tamkajšnjem gasilskem domu slove-
snost, na kateri so po gasilski paradi predali namenu na novo predelano in dogra-
jeno kombinirano gasilsko vozilo.
Kljub slabemu vremenu seje
petkovega popoldanskega tek-
movanja v hitrostni vaji s hi-
drantom udeležilo kar 15 ekip
gasilskih društev od blizu in
daleč. Tudi v soboto, 19. avgusta,
gasilcem iz Prvencev in Strelcev,
ki letos praznujejo 11 let huma-
nega delovanja, vreme ni bilo na-
klonjeno. A jih to ni oviralo, da
ne bi proslavili pomembne de-,
lovne zmage - svečane predaje
kombiniranega gasilskega vozila
TAM. Domačini gasilcem so se
pridružili še predstavniki 12
okoliških društev.
Zbrane je pozdravil predsednik
domačega gasilskega društva Ivan
Bezjak, v imenu Gasilske zveze
Ptuj je gasilcem čestital predsednik
Franc Simeonov, pridružila pa sta
se mu še člana gasilskega poveljstva
mestne občine Branko Lah in
Branko Kostanjevec.
Med tistimi, ki imajo največ zas-
lug za novo gasilsko vozilo, je po-
veljnik domačega gasilskega
društva Ivan Golob, ki se je ob tej
priložnosti zahvalil gasilcem in
krajanom Prvencev - Strelcev, Iva-
nu Zolarju in njegovima pomočni-
koma iz servisnih delavnic Gasil-
ske zveze ter vodstvu Gasilske zve-
ze Ptuj, vsem botrom, sponzorjem,
darovalcem sredstev in materiala
ter dobitkov za srečolov.
Za novo gasilsko vozilo so vložili
gasilci Prvencev in Strelcev izred-
no veliko prostovoljnega dela in
sredstev. Od sosednjega gasilskega
društva Spuhlja so kupili rabljeno,
že dvakrat polnoletno gasilsko vo-
zilo, od gasilske zveze pa so dobili
tovorno vojaško vozilo ministrstva
za obrambo. Preureditev v kombi-
nirano vozilo in nadgradnjo so
opravili v servisnih delavnicah Ga-
silske zveze Ptuj, blizu 3.000-litrs-
ko cisterno so izdelali v Želez-
niških delavnicah, celotno ličenje
vozila pa so opravili doma v svoji
gasilski garaži. V servisnih delav-
nicah gasilske zveze so za vozilo
opravili 1.667 delovnih ur v vred-
nosti 1,2 milijona tolarjev, domači
gasilci Prvencev in Strelcev pa so za
novo vozilo opravili 316 prosto-
voljnih delovnih ur v vrednosti
221.00 tolarjev.
-OM
Člani gasilskega društva Prvenci - Strelci skupaj s svojimi gos-
ti pred novim kombiniranim gasilskim vozilom, na katerega so
posebej ponosni.	Foto: Laura
KOZJEREJA / VSE USPESNEJSA KMETIJSKA PANOGA
V slovenskem kmetijstvu se je zadnja leta dokaj uspešno uveljavila kozje-
reja. In ker je širše ptujsko območje pri tem eno najuspešnejših, smo se v
želji, da bi vam predstavili vzrejo koz, kozjega mleka, mlečnih izdelkov in
zadnje čase tudi kozjega mesa, pogovarjali z Ludvikom Smrekarjem, rej-
cem koz iz Krčevine pri Vurberku, predsednikom kozjerejskega društva
Ptuj, ki deluje že dobrih pet let.
Kakšen je vaš osnovni interes
za gojenje koz?
"Do tega me je privedlo zgolj
izredno veselje do koz, saj se s
tem ukvarjam dobro polovico
svojega življenja. Med gojenjem
sem spoznal izredno kvaliteto
kozjega mleka in mesa. Pred peti-
mi leti smo s skupino vnetih koz-
jerejcev ustanovili kozjerejsko
društvo Ptuj, ki uspešno deluje.
Danes imamo že več ot 40 čla-
nov, med njimi je 25 kooperan-
tov ptujske Mlekarne, ki oddajo
leto okoli 15.000 litrov kozjega
mleka. Dejstvo je, da bi mleka
lahko priredili še več, če bi ga
lahko mlekarna predelala."
Katere pasme koz so na ptuj-
skem območju najuspešnejše?
"Najpogostejši pasmi sla smas-
ta in sanska koza, ki sta izredno
uspešni pri proizvodnji mleka. V
zadnjem času pa se je pričela
uveljavljati iz sosednje Avstrije
uvožena borska koza, ki je pri-
merna za mesno proizvodnjo."
Kakšna je molznost koz?
"Pred dobrimi petimi leti smo
pričeli v dobrih 60 odstotkih z
domačo "balkansko kozo", pri ka-
terih je bila mlečnost zelo
majhna - okoli 250 litrov v eni
laktaciji. S selekcijo, uvedbo
mlečne kontrole in s prehrano pa
smo dosegli po količini mleka že
skoraj evropski ravni, nekoliko
pa še zaostajamo pri vsebnosti
maščob in beljakovin. Zanimivo
je, da imajo najboljšo maščob-
nost in beljakovine tisti rejci, ki
živijo na hribovitih predelih -
verjetno je tam seno bolj žlahtno
kakor v dolini."
Od vsega začetka je vaša dej-
avnost vezana na ptujsko mle-
karno, žal pa je to sodelovanje
omejeno.
"Prepričan sem, da v društvu
ne bi dosegli takšnega napredka,
če ne bi že od ustanovitve tesno
sodelovali z mlekarno, ki mleko
naših koz tudi uspešno predeluje
in plasira na tržišču. Pri tem mo-
ram posebej izpostaviti Janka
Vindiša, saj sva bila med prvimi,
ki sva na terenu prepričevala rej-
ce o pomembnosti in ekonomski
upravičenosti kozjereje in pride-
lave kozjega mleka. Čeprav so se
nama sprva nezaupljivo posme-
hovali, lahko danes že rečemo, da
ima na ptujskem območju kozje-
reja že pomembno vlogo. Dokaz
za to so tudi skoraj vsakodnevni
klici kmetovalcev in ljubiteljev,
ki bi se radi včlanili v naše
društvo. Žal jih zaradi prostor-
skih omejitev v mlekarni ne mo-
remo sprejeti."
Kako izdelke iz kozjega mle-
ka sprejema slovensko tržišče?
"Presenetljivo dobro. Naj po-
vem, da smo imeli na letošnjem
radgonskem kmetijskem sejmu
na ocenjevanju tudi kozji sir in
poleg krem masla, masla z me-
dom ter sira livada je bil uvrščen
v ekstra razred."
Ptujski kozjerejci se lahko
pohvalite tudi z odlično uvrstit-
vijo na državni razstavi koz v
Sevnici.
"Že nekaj let na državni razsta-
vi uspešno sodelujemo v pov-
prečju z okoli 15 živalmi in brez
pretiravanja lahko rečem, da
nam iz drugih koncev Slovenije
zavidajo, saj imamo vrhunsko
kvaliteto. Letos smo pobrali vsa
prva mesta, saj smo od 13 živali
dobili kar pri 11 najvišjo oceno,
imamo prvakinjo Slovenije in
razne šampionske nazive. Ti re-
zultati so seveda plod našega tru-
da."
Ti uspehi so vas vodili, da
boste sredi septembra pripravi-
li prvo samostojno razstavo koz
v Ptuju?
"To smo želeli že pred kakimi
tremi leti, vendar smo imeli pre-
malo volje. Sicer smo v okviru
živinorejske razstave v Ptuju že
dvakrat razstavili svoje koze, le-
tos pa smo se odločili za samos-
tojno razstavo. Ta bo v soboto,
16. septembra, na živinskem sej-
mu ob Ormoški cesti v Ptuju. Na
ogled bo več kot 100 izredno kva-
litetnih živali, pripravili pa
bomo tudi pokušnjo in prodajo
kozjega mleka, kozjih sirov in
drugih mlečnih izdelkov. Žal
verjetno ne bo možno pokusiti
kozjega mesa, kajti čas kozličev je
že mimo. Sicer pa naj povem, da
smo v letošnji sezoni prodali za
meso več kot 1000 kozličev, naj-
več v Ljubljano, na Primorsko, v
Posavje in na Gorenjsko."
M. Ozmec
Ludvik Smrekar, predsednik
Kozjerejskega društva Ptuj.
Ilajdoški gasilci so pripravili
že tretje mednarodno gasilsko
tekmovanje za p(»kal Ilajdoš.
Kljub slabemu vremenu je le-
tos tekmovalo 31 desetin, med
njimi dve iz sosednje Hrvaške,
gasilci iz Avstrije pa so tokrat
sodelovanje odpoveclali zairadi
domačih gasilskih tekmovanj.
Med članicami so se ponovno
izkazale gasilke iz Ilajdoš, med
člani skupine A so bili tudi le-
tos najuspešnejši gasilci iz
Sniartnega na Pohorju, deseti-
na iz Oplotnice pa je dosegla
prvo mesto v skupini B.
Slabo vreme in obilne padavi-
ne v soboto niso motile gasilcev,
ki so se pomerili za najboljša
mesta na mednarodnem gasil-
skem tekmovanju. Sicer pa je
znano, da gasilcev vremenske ne-
prelike ne motijo in da jim je dež
lahko le v pomoč pri opravljanju
njihov nalog. Tudi letos so se v
Hajdošah na tekmovanje dobro
pripravili, povabili precej gasil-
skih desetin iz Slovenije in tuji-
ne, vendar pa jim vreme ni bilo
naklonjeno. Kljub temu so tek-
movanje pripeljali do konca ter
med 31 ekipami, kolikor jih je le-
tos sodelovalo, razglasili naj-
boljše tri v vseh treh tekmoval-
nih razredih.
Med članicami so se ponovno
veselile gasilke iz domačega
društva, ki so tudi letos dokazale,
da imajo le malo konkurence v
svojih vrstah. Z dobrim rezulta-
tom se lahko pohvalijo drugo-
uvrščene tekmovalke z Destrni-
ka ter tretjeuvrščene gasilke iz
hrvaške Rasinje. Med člani sku-
pine A je tekmovalo kar 16 ekip
in tudi letos so največ točk ter
najboljši končni rezultat zbrali
gasilci iz Šmartnega na Pohorju.
Sicer pa je bilo po končnih
točkah sodeč med ekipami le
malo razlik. Drugo mesto je letos
pripadlo gasilskemu društvu iz
Tržca in tretje gasilcem iz Ste-
klarne Rogaška. Gasilsko
društvo Oplotnica je dobilo po-
kal za najboljšo desetino mej
člani v skupini B, drugi so bif
člani gasilske desetine z Raver.
tretji pa gasilci iz Slovenski!
Konjic. V Hajdošah so vse deseti,
ne dobile priložnostna priznanj)
kot spomin na sodelovanje m
mednarodnem tekmovanju tet
najboljše tri ekipe v vsaki skupinj
pokale.
Tekmovanje v Hajdošah panj
zadnje v letošnji gasilski tekmo-
valni sezoni; zadnja preizkušnja
naj bi bilo regijsko tekmovanjev
Veliki Nedelji, ki bo štelo a
državno gasilsko tekmovanje t
naslednjem letu.
T. Mohorkt
Najboljša ženska desetina je bila najuspešnejša tudi p^j
spretnostni vaji.	Foto: Langerhoit^
DRAVCI / KULTURNO-TURISTICNO DRUŠTVO KLOPOTEC PRIPRAVILO DRUŽABNO SREČALI
Kulturno-turistično društvo Klopotec iz vasic Soviče in Dravci v
občini Videm je tudi letos pokrbelo za velikana med kJopotci. V vasici
Dravci so ob vinski cesti, kiji domačini pravijo kar cesta klopotcev,
in planinski poti v nedeljo postavili in blagoslovili klopotec, v pri-
hodnje pa naj bi po haloških gričih naznanjal bližajočo se trgatev.
Čeprav je kazalo nedeljsko po- postavitvi. In kot smo lahko slišali
poldne nekoliko neprijazen obraz,
pa to nikakor ni motilo članov kul-
turno-turističnega društva iz Sovič
in Dravcev ter vaščanov prijazne
vasice Dravci, ki so pripravili
družabno srečanje ob postavitvi
klopotca. Kot je povedal predsed-
nik organizacijskega odbora Janez
Cafuta, je bila ideja o postavitvi
klopotca ob vinski cesti v Dravcih
stara že kar nekaj časa. Prav klopo-
tec, ki je med vinogradi v Halozah
nekakšen simbol in naznanja čas
zorenja grozdja ter bližajočo se
trgatev, je bil za krajane Sovič,
Dravcev in Varej vodilo za pripra-
vo družabnega srečanja ob njegovi
v nedeljo, se v Dravcih radi pohva-
lijo, da imajo mojstra za klopotce
kar v vasi - mojster Franc Bedrač
je izdelel tudi letošnjega velikana.
Sicer so pri Bedračevih znani po
tem, da se vsakega dela v družini lo-
tijo vsi skupaj in tudi klopotec so
naredili s skupnimi močni, zanj pa
potrebovali le dobrih deset dni. V
Dravcih so nam zaupali tudi nekaj
njegovih "osebnih" podatkov in iz
teh je razvidno, da je velikan težak
kar 900 kilogramov, stol meri dva
metra, deska je dolga » metrov, pre-
mer kril je devet metrov, precej
težki pa so tudi "bati".
Še preden je klopotec dobil svoje
stalno mesto na križišču vil
ceste, kjer se stekajo poti iz
vasi - Varej, Sovič in Gradišča
kjer naj bi v letošnjem letu odpi
evropsko peš pot, so v Dravcih
pravili kulturni program. Nast
li so plesalci, ljudski godci in ?
iz folklorne skupine Lancova
ljudski godci iz Dravcev
"Bačova Julika" s harmoniko,,
zbrane pa sta pozdravila videJ
župan Franc Kirbiš in podpi
sednik ptujskega Planins*
društva Tone Purg. Vendar pa'
blagoslova, zanj sta poskrbela?
iz župnije svetega Vida, klop
ne bi imel popolne veljave. ^
močan dež ni motil njegove P''
vitve in slišati je, da v teh dn^'
veselo "klopoče" med haloš'^
griči.
Tatjana Moh«
Klopotec je zapel svojo
sem šele takrat, ko se j
Dravcih stemnilo.
Na cesti klopotcev in planinskih poti so plesali, peli ter godil.
Foto: Dušan Sterle
TRNOVSKA VAS/ZABAVEN KONEC TEDNA
Igre brez meja
v nedeljo, 20. avgusta, so člani strelske družine Trnov-
ska vas v Trnovski vasi pred domom krajanov priredili
tradicionalne Igre brez meja. Sodelovalo je deset ekip.
Tekmovalci so se pomerili v iskan j u skritega predmeta
v vodi, poskakovanju v vrečah, napihovanju in pokan-
ju balonov, prireditelji pa so jim postregli z malico
(hrenovko), da so jo pojedli ob merjenju časa. Naj-
boljša ja bila ekipa Mesarije Fingušt s Pragerskega,
drugo mesto se je uvrstila ekipa od Sv. Trojice, na tr^^
je pa ekipa iz Juršincev. Kljub muhastemu vremenu
prireditvam v Vitomarcih in na Destrniku so prire'''
telji zadovoljni z obiskom. Po končanih igrah je t"''
vrtna veselica z bogatim srečelovom.
Pa naj še kdo reče, da občina Desimik - Trnovska ms neii'
luje dobro. Vsem trem krajevnim skupnostim v občini
uspelo dogovoriti, da so na isti dan organizirale vsaka
prireditev.
Zmago Šalam"'
ji^DNIK -24 AVGUST 1995
OD TOD IN TAM - 7
VITOMARCI / STO LET KULTURNEGA POSLANSTVA
ro smo lahko
Iftošnjili kulture, kulturnih dogodkov in praznovanj polnih poletnih mesecih so imeli svoj veliki dan
■i prebivalci slovenskogoriških Vitomarcev. Minulo nedeljo, 20. avgusta, so kljub neprijetnemu in
hladnemu vremenu dodobra napolnili svojo dvorano, da bi počastili spomin na pomemben do-
jek natanko sto leti. Takrat, pisalo seje leto 1895, je komaj nekaj let prej ustanovljeno Bralno
jjtvo na "oder postavilo" prvo igro Krojač Lipe in s tem začrtalo pot krajevni ljubiteljski kulturi, ki
ildo danes ni usahnila.
^tem pomembnem jubileju,
vitomarško kulturno-pro-
jtno društvo uvršča med naj-
jfejša v državi, so domači
jierjevalci krajevnega kultur-
na življenja na čelu s predsed-
(0 Vido Toš pripravili pro-
jiiisko bogato zasnovan spo-
j. Toda kot je že v navadi ob
i;ih slovesnostih, so se na odru
ijprej zvrstili razni govorci,
ti, s pozdravom vsem prisot-
ji, je bil predsednik sveta kra-
me skupnosti Albin Druzo-
njemu je sledil župan
čine Destrnik-Trnovska vas
i3nc Pukšič in mimogrede
rrknil vlado, češ da ni na-
injena kulturi, še zlasti ne
Jturni rasti malega kmečkega
jveka na demografsko
roženih področjih,
ogo slavnostnega govornika
vitomarškem prazniku pa so
ireditelji zaupali predsedniku
P Ptuj Francu Lačnu. Po-
n ko je posegel v čas ustanav-
nja čitalnic na Slovenskem,
voril o njihovem pomenu in
jgi pri razvoju ljubiteljske
Iture vse do današnjih dni, je
udaril, da je ta trenutek okoli
zU odstotkov slovenskega prebi-
valstva aktivno in pasivno
vključenega v razvejane amater-
ske dejavnosti. Ta odstotek, je
nadaljeval, nas uvršča visoko
nad mnogo bolj razvite evrop-
ske narode in ob našem trenut-
no modnem spogledovanju s tu-
jimi vzori, zlasti zahodnimi, je
vredno razmisliti, ali se zmotno
ne učimo prav tam, kjer bi
lahko sami bili učitelji! Zato
stoletnica društva v Vitomarcih,
enega redkih s tako dolgo tradi-
cijo, ni zgolj društveni praznik,
marveč praznik vseh krajanov -
praznik vseh petih rodov enega
stoletja, ki so se kulturno napa-
jali v domačem društvu ter si s
tem za normalni duhovni razvoj
pridobili prepotrebno kultur-
novzgojno osnovo, je končal
Franc Lačen.
Sledil je spored, v katerem so
sodelovale vse današnje
društvene sekcije. Dramska je
nastopila z odlomkom iz
Partljičeve komedije Afo; ata -
socialistični kulak, prvič so jo
uprizorili pred desetimi leti, to-
krat pa ponovili z istimi igralci,
in z odlomnkom iz komedije
Gosposka kmetija, obe v režiji
domačina Franca Toša. Svoj
programski del sta prispevala
tudi oba tamburaška orkestra:
mladinski, ki ga vodi Marjan
Horvat, in osnovnošolska tam-
buraška skupina, ki jo kot
podmladek vodi predsednica
društva Vida Toš. Leta 1977 so
v Vitomarcih ustanovili še
mešani pevski zbor, a je po pri-
bližno desetih letih utihnil.
Vendar želja po organiziranem
petju med domačini vse do da-
nes ni docela zamrla. Ob po-
manjkanju moških glasov so se
pevke zato odločile, da na jubi-
lejni svečanosti zapojo same in
skupaj z mladimi tamburaši.
Ob koncu domala dveurnega
sporeda je predsednik novonas-
tale občine Destrnik-Trnovska
vas Franc Pukšič izročil Vidi
Toš priznanje za dolgoletno
marljivost in kreativnost na po-
dročju krajevne kulture, vablje-
ni poslanec, sicer prvak Demo-
kratske stranke Tone Peršak pa
se je odzval še s sklepno besedo.
Ponovil je znano resnico, da
smo se Slovenci skozi burno ev-
ropsko zgodovino obdržali za-
hvaljujoč zgolj svoji kulturi, in
poudaril, da so pri tem naši kul-
turniki v preteklosti zagotovo
imeli večji delež kot naši politi-
ki danes!
Prava beseda ob pravem času na
pravem mestu!
Besedilo in foto: IC
Ženski pevski zbor je tokrat ob spremljavi mladih tamburašev nastopil z venčkom ljudskih pesmi.
Slavnostni govornik Franc
Lačen, predsednik ZKO nek-
danje občine Ptuj.
K besedi se je ob koncu ogla-
sil še poslanec Tone Peršak.
Kor iz komedije Gosposka kmetija.
SELA / PRIPRAVE NA GASILSKI AVTORELI
Gasilska društva iz videmske občine pripravljajo ta konec tedna
šesti gasilski avtoreli, za njegovo organizacijo pa bodo tokrat
poskrbeli gasilci iz Sel. Reli z gasilskimi vozili se bo začel v sobo-
to s startom na Selih, pot bo gasilce vodila skozi Doleno, po Dra-
vinjski dolini do Tržca, končna postaja pa bo ponovno na Selih.
Znano je, da so gasilski avtore-
liji bili pred leti v organizaciji
ptujskega gasilskega centra, po
nekaterih spremembah pa naj bi
spretnostne vožnje z gasilskimi
avtomobili v prihodnje pripravl-
jali v občini Videm. Letošnji reli
bo torej v organizaciji gasilskega
društva Sela in pričakujejo do-
bro udeležbo sosednjih društev.
Pot, ki jo bodo morali prevoziti z
gasilskimi avtomobili, bo dolga
okrog 12 kilometrov, pričeli pa
jo bodo na Selih, kjer bo start
letošnjega relija. Na Selih bodo
opravili pregled vozila in ude-
ležencev v njem, gasilci pa se
bodo prvič ustavili v Doleni,
kjer se bodo pomerili v spret-
nostni vaji - vezanju vozlov.
Druga kontrolna točka bo pred
gasilskim domom v Tržcu, kjer
za tekmovalce pripravljajo t. i.
"vaje raznoterosti". Tretjič se
bodo tekmovalci ustavili na Se-
lih, na predzadnji postaji, kjer
bodo polagali cevovod ter z mo-
kro vajo in zbijanjem tarč pred
gasilskim domom na Selih zakl-
jučili tekmovalni del avtorelija.
Kot so povedali v organizacij-
skem odboru, tudi letos za dobro
uvstitev nista pomembna čas in
hitra vožnja, temveč gasilci želi-
jo z relijem, spretnostnimi vaja-
mi s področja gasilstva ter so-
dobno tehniko prikazati mnogo
več.
V vsaki ekipi je lahko največ
devet tekmovalcev, tekmujejo pa
lahko članice in člani. Tudi letos
organizatorji pripravljajo za naj-
boljše tri ekipe pokale, vsaka
tekmovalna ekipa dobi priznan-
je, najboljšo ekipo pa tokrat čaka
še prehodni pokal. Selški gasilci
bodo ob tej priložnosti podelili
še priznanja nižjim gasilskim
častnikom in strojnikom, ki so v
videmski občini uspešno opravi-
li preizkus znanja iz gasilstva.
Avtoreli bodo pričeli ob 16.
uri, končali naj bi ga okrog 19.
ure, pozneje pa bodo na Selih
poskrbeli še za zabavni del prire-
ditve.
T. Mohorko
OLPISMENI ZAČELI
KADOVATI
^'redaja oblasti v vseh 121 kra-
snih odborih v okraju je povsod
'tekala slovesno. Na skupni seji
'se sestala dotedanji odbor OF
novoizvoljeni narodnoosvobo-
'ni odbor. Večina starih je bila
'oljena v novi odbor, zato je pre-
ia poslov bila bolj formalnost, a
feno je bilo stvar treba opraviti
Pisniško. Pozneje sem slučajno
nekatere teh zapisnikov in šlo
;ie krepko na smeh. Samo en
irner:
laz, predsednik KO OF S.K.
^dajem sebi kot predsedniku
■^OO ... v imenu prejšnega od-
'fa vse posle, kateri sledijo: štam-
'ike z blazinico, delovodnik,
'Po z rešenimi okrožnicami in
'Pisi, mapo z nerešenimi
'Nožnicami in dopisi ter gotovino
^'lesku 71 dinarjev. Predaja je
^■■šena ob navzočnosti vseh čla-
jj'prejšnjega in novoizvoljenega
"Ora, kar se potrjuje z lastno-
l^^iimi podpisi. S tem je primo-
^daja završena."
, ^koj po taki skupni seji je bila
■^^eja novoizvoljenega narod-
^^vobodilnega odbora. Zapisni-
ke te seje pa so že pisali novoizvol-
jeni tajniki. Najprej je bilo treba
opredeliti pristojnosti med pred-
sednikom in tajnikom (to je bilo
nujno, ker je prej vse vodil sekretar
sam), določiti blagajnika in druge
resorje v odboru, da je vsak odbor-
nik pokrival določeno področje,
potem pa je bilo na vrsti reševanje
nerešenih okrožnic.
V	resnici je šlo za razne dopise in
vprašanja iz okraja, med drugim so
zahtevali seznam inteligence v
območjih krajevnega odbora, sez-
nam bikov oz. rejcev in koliko bi
jih še potrebovali ter podobna
vprašanja.
V	vaških krajevnih odborih zu-
naj sedežev prejšnjih občin so si
tudi belili glave, kje dobiti prostor
za pisarne, kako do inventarja -
vsaj mize, omare in nekaj stolov.
Pred vojno je na območju sedanje-
ga ptujskega okraja delovalo 22
občin, enako tudi med okupacijo,
na njihovih sedežih pa ni bilo do-
volj miz in omar za 121 krajevnih
odborov. Povsod je bil problem
tudi za pisarniški papir.
Nekaj dni za tem je bil v Ptuju
delovni posvet vseh predsednikov
in tajnikov. Največ vprašanj se je
vrtelo okoli preskrbe prebivalstva
in delitve nakaznic. Eden od
okrajnih referentov je govoril o
tem, da naša porušena domovina
še nima dovolj tovarn papirja, zato
je za naše pisarniško poslovanje
treba izkoristiti vse še neporablje-
ne nemške obrazce, delovodnike,
blagajniške knjige, tudi kuverte, le
obrniti jih je treba in na novo zale-
piti. Seveda ni pozabil poudariti,
da je treba nemško besedilo na
obrazcih prečrtati, v knjigah pa
prelepiti. Drugi referent pa je po-
drobno tolmačil, kako je treba vpi-
sovati v delovodnik, kam na pris-
peli dopis vpisati številko in da-
tum, kdaj je "došlo" ter podobne
podrobnosti. To se nam zdi danes
smešno, toda tedaj izvoljeni ljudje
so večino tega slišali prvič. Mnogi
si vsega tudi niso zapomnili. Zato
je odsek čez en mesec z obširnim
pismom opozoril vse krajevne od-
bore na slabosti, ki jih pri pisar-
niškem poslovanju delajo. Med
drugim tudi to, da nekateri
napišejo odgovor kar na hrbtno
stran dopisa, ki so jim ga poslali,
da nekateri pišejo na od muh po-
kakan papir in tako naprej. Vse se
je pač začelo znova in z večinoma
neukimi ljudmi.
Nekoliko bolje je bilo s pisar-
niškimi ljudmi na okraju, kjer je
bilo nameščenih sicer precej mla-
dih, vendar so v administraciji
imeli nekaj izkušenj.
DELEGATI OKRAJNE
SKUPSCINE
Ob volitvah so pripisovali pose-
ben pomen delegatom, ki so bili iz-
voljeni - v vsakem krajevnem od-
boru po eden - za okrajno
skupščino. Ta se je sestala v
četrtek, 30. avgusta, v Ptuju na
prvem slovesnem in delovnem za-
sedanju. Na njej so najprej obrav-
nali politični položaj v okraju,
državi in svetu. Posebej so sprejeli
resolucijo, ki jo obljavljamo v celo-
ti. Njena vsebina je lahko za naše
bralce danes zanimiva predvsem iz
dveh razlogov:
-	v postopkih so zahteve po
vračanju premoženja takrat preg-
nanim lastnikom in njihovim po-
tomcem;
-	na ozemljih južno od naše
države smo danes priča še mnogo
bolj brutalnemu in krvavemu
etničnemu čiščenju, kot se je doga-
jalo pred petdesetimi leti na našem
območju.
RESOLUCIJA
Državni komisiji za ugotavljanje
zločinov okupatorjev in njihovih po-
magačev
Okrajna skupščina ptujskega
okraja na svojem prvem svečanem
in delovnem zasedanju dne 30. 10.
1945. enodušno in soglasno pos-
tavlja sledečo zahtevo, potem, ko
po vseh storjenih zločinih in gro-
zodejstvih okupatorja, domačih
Nemcev, "Volksdojčarjev",
nemčurjev, kulturbundovcev in
njihovih pomagačev vidi nujnost
dokočne rešitve teh naših kletih,
vekovnih fašističnih sovražnikov
in terja nujnost po zadoščenju slo-
venskemu narodu - zmagovalcu:
1.	Takojšnjo izročitev vseh voj-
nih zločincev, na kateremkoli delu
sveta se oni nahajajo, med njimi pa
za sedaj v prvi vrsti zloglasna ve-
lezločinca, štajerskega gaulajterja
in "Reichstaathalterja", dr. Sieg-
frieda Uiberreiter-ja in ptujskega
"Kreisfiihrer-ja" in "Landrat-a"
Frica Buer-ja, katera so ujeli v Av-
striji zapadni zavezniki! Ta dva
morata odgovarjati javno pred na-
rodom za svoje zločine in javno
prejeti zasluženo kazen: Uiberrei-
ter v Mariboru, Bauer pa v Ptuju.
2.	Vsi domači zločinci morajo
odgovarjati na mestu zločina, da
imajo tako najširše ljudske
množice priliko povedati svoje o
njih.
3.	Pospešiti rešitev vprašanja bi-
vanja med nami in to: Nemcev,
"Volksdajčarjev", kulturbundov-
cev in vseh onih, ki so se priznali
t.zv. nemški skupnosti. Stojimo na
stališču, da takim našim sovražni-
kom, krvosesom, izdajalcem in
morilcem ni mesta med našo skup-
nostjo. Za vzgled so nam ukrepi
bratske Čehoslovaške republike!
V tem smilu vidimo garancijo za
naše mirno življenje na tej naši
sveti slovenski zemlji, prepojeni v
zadnjih štirih letih ponižanja,
suženjstva, velike osvobodilne
borbe ter končne zmage z naj-
boljšo - dragoceno slovensko
krvjo. Te naše zahteve so v skladu
s konferenco v Moskvi oktobra
1943 in njeno deklaracijo glede
vojnih zločincev, ki se morajo pre-
ganjati do konca sveta, da končno
odgovarjajo za svoje zločine. Vsi
KNO, slovenske ljudske množice
ptujskega okraja, ves naš narod -
zmagovalec, postavlja te zahteve
po svojih svobodno izvoljenih od-
poslancih, ker ve, da mu bo tako
vsaj malo zadoščeno, in da bo
lahko mirno ter srečno živel v svo-
bodni zedinjeni Sloveniji, v bratst-
vu z drugimi našimi narodi v veli-
ki, močni republiki Jugoslaviji in
granitnem bloku vseh Slovanov,
na čelu z Bratskim velikim ruskim
narodom v nepremagljivi Sovjet-
ski Zvezi!
Živela Slovenija!
Živela demokratična federativ-
na republika Jugoslavija!
Živeli Slovani z velikima vodi-
teljema maršalom TITOM, gene-
ralissimusom STALINOM na
čelu!
Živeli vsi svobodoljubni narodi!
Smrt fašizmu - svoboda narodu!
Ptuj, dne 30. avgusta 1945
Okrajna skupščina ptujskega okra-
ja
8-NASVETI
24.AV(;UST 1995 - TED|||)
BRESKVE
V KUHINJI
Breskve spadajo v skupino
koščičastega sadja. Sem
spadajo še nektarine, mareli-
ce, slive in češnje.
Breskve so sadeži, ki se odliku-
jejo s sočnim mesom in tanko lu-
pinico. Imajo eno koščico z je-
drom. Čudovitega okusa nimajo
le surove, pač pa bogatijo naš je-
dilnik tudi v neštetih oblikah
sladic ali kot slastna priloga k
mesu - navadno k divjačini ali
perutnini. Lahko jih tudi
sušimo ali jih namakamo v žgan-
ju ali pa iz njih naredimo raz-
lične likerje in žganja.
Dozorele breskve so zelo
občutljive na udarce in pritiske
in temu ustrezno moramo rav-
nati z njimi. Pred toplotno obde-
lavo jim odstranimo koščico, ker
ta vsebuje strupeno prusko kisli-
no, zato jih v kuhinji ne upo-
rabljamo. Vse vrste breskev ima-
jo sočno meso. Posebno pril-
jubljene so rumenomesnate sor-
te, čeprav so belomesnate pravi-
loma okusnejše. Rdeča ličeca
breskev niso znamenje zrelosti,
zrelo breskev spoznamo po von-
ju.
V kuhinji jih delimo v dve po-
glavitni skupini: na trde, pri ka-
terih koščico težko ločimo od
mesa, in mehke, pri katerih
koščico z lahkoto odstranimo.
Ker trde pri kuhanju ohranijo
svojo obliko, jih večinoma upo-
rabljamo za konzerviranje in v
kuhinji, medtem ko uporablja-
mo kalanke pretežno kot namiz-
no sadje. Zrelo breskev po
blanširanju zlahka olupimo. Če
pa svilenkasto kosmate kožice
ne snamemo pred kuhanjem, bo
meso prevzelo njeno barvo.
Za toplotno obdelavo breskev
sta najprimernejša toplotna pos-
topka poširanje ali kuhanje pod
vreliščem in pečenje. Pred to-
plotno obdelavo jih razpolovimo
in jim odstranimo koščice. Če
jed zahteva, da breskev tudi olu-
pimo, jo najprej blanširamo v
vroči vodi eno do dve minuti.
Potem z majhnim ostrim nožem
zarežemo okoli koščice - ravna-
mo se po vdolbini na sadežu. Po-
lovici sadeža ločimo, da sprosti-
mo koščico. Če se meso še drži,
si pomagamo z nožem. Koščico
previdno vzamemo iz ploda in
ga olupimo. Da breskev obdrži
svojo barvo, jo narahlo pokaplja-
mo z limoninim sokom ali polo-
vičke položimo v okisano vodo.
Tako pripravljene lahko pečemo
na žaru in jih uporabimo za pri-
logo k mesnim jedem, lahko iz
njih naredimo breskovo pito ali
pa jih uporabimo za nadeve.
Krompirjeve cmoke lahko v tem
času prav tako napolnimo oziro-
ma nadevamo z breskvami.
Dobre in lepe pa so tudi bres-
kvine rezine. Najprej pripravi-
mo krhko testo tako, da med
presejano moko zmešamo ščepec
soli in pecilni prašek, vanjo se-
sekljamo margarino, dodamo
jajca za vezivno sredstvo in nari-
bano limonino lupino ter prilije-
mo vino - na 60 dekagramov
moke slab deciliter. Vse sestavi-
ne na hitro ugnetemo in testo
pokrijemo z vlažno krpo ter
damo pol ure na hladno. Polovi-
co testa na pomokani deski raz-
valjamo slab centimeter na debe-
lo. Testeno krpo položimo na
dobro pomaščen pekač in testo
do polovice spečemo. Po napol
pečenem na tanko namažemo
marmelado, nanjo položimo eno
zraven druge na tanke rezine na-
rezane breskve, ki smo jih slad-
kali in narahlo pokapljali z limo-
ninim sokom, ter narahlo potre-
semo s sesekljanimi lešniki. Čez
nadev položimo drugo krpo testa
in postopek po želji ponovimo.
Še boljše pa je, če drugo polovico
testa narežete na tanke trakove z
nožem ali koleščkom in jih na
nadev položite tako, da dobite
šahovnico. Testo po vrhu pre-
mažemo z raztepenim jajcem in
pečemo pri temperaturi 180C 30
- 40 minut. Nekoliko ohlajeno
sladico narežemo na primerno
velike kose, po želji sladkamo in
ponudimo.
BRESKVINE REZINE
Količina za 12-16 kosov
Testo; 60 dag moke (pol ostre,
pol gladke), ščep soli, polovica
pecilnega praška, 35 dag mar-
garine, 1 celo jajce, 20 dag slad-
korja, limonina lupinica. slab de-
ciliter belega vina
Nadev." 1,5 kg breskev, 10 dag
sladkorja, limonin sok. 10 dag
sesekljanimi lešnikov, 15 dag bre-
skove marmelade
Ostalo.- maščoba za pekač, jajce
za mazanje, sladkor za potresan-
/e
Priprava je opisana zgornjem
sestavku.
•> Nada Pignar,
učiteljica kuharstva
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. /
KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE; 30/2
Kaj je pomembnejše - dednost ali okolje?
v odgovoru na to vprašanje so vključene pravzaprav razlike med
teorijami osebnosti: ene pripisujejo večjo vrednost v razvoju
osebnosti deležu dednosti, druge deležu okolja.
Prepad med obema skraj-
nostima je mogoče premosti-
titi s priznavanjem pomena
tako dednosti kot okolja s
pripombo, da je za nastanek
in razvoj nekaterih potez
osebnosti pomembnejša
dednost, za druge pa okolje.
Poleg tega pa je važna tudi
vaja oz. človekova samoak-
tivnost; brez nje se ne more
razviti in utrditi nobena spo-
sobnost, pa čeprav bi bila
prirojena.
Vsekakor nimajo nobene
znanstvene podlage trditve, da je
človekov značaj odvisen od tele-
sne zgradbe, kot je to trdil
nemški psihiater E. Kretschmer,
ali pa znana Hipokratova delitev
ljudi po temperamentu (na sang-
vinike, kolerike, flegmatike in
melanholike). Med ljudmi res
najdemo tipe, podobne omenje-
nim, xi se ločijo po stopnji
družabnosti, po stopnji črnogle-
dosti ali načinu, s katerim kažejo
svoja čustva, toda to nima
ničesar opraviti z njihovo tele-
sno zgradbo, mešanjem "sluzi"
ali dednostjo. V še večji meri vel-
ja to za človekov značaj, njegova
stališča in interese.
Kakšen odnos ima nekdo do
sebe, do soljudi in dela, na katere
osebe, predmete, probleme in
ideje pozitivno ali negativno rea-
gira in končno, kaj bolj ali manj
trajno privlači njegovo pozor-
nost in aktivnost, je predvsem
odvisno od socialnega in kultur-
I nega okolja, v katerem je živel.
Dednosti se pripisuje tudi ved-
no manjša vloga pri deležu člo-
vekove inteligentnosti in agre-
sivnosti. Geni kot nosilci ded-
nosti vsekakor vplivajo na struk-
turo, t. j. biološko opremo orga-
nizma. Če odštejemo ekstremne,
bolezenske primere, dednost ne
daje drugega kot povsem splošne
zasnove za razvoj posameznih
funkcij. Oblikovanje teh funkcij,
njihovo usmerjanje, razvijanje
in vsebina so večinoma rezultat
življenjskih izkušenj posamezni-
ka.
Vsekakor je pretirano poudar-
janje dednosti in nagonov ško-
dovalo obravnavi duševnih mo-
I tenj in bolezni, saj je obstajalo
; mišljenje, da so le-te posledica
: bolezenskega ustroja posamezni-
I ka, v popolnosti pa se je zanema-
i ril vpliv socialnega in kulturne-
: ga okolja, v katerem je posamez-
' nik živel, in razmer v družbi, za-
radi katerih je tudi zbolel. Tako
I se tudi ni razvila širša skrb za
duševno zdravje.
Naslednjič si bomo pogledali
še pomen družine.
KRVODAJALCI
8. AVGUST: Hugo Ve-
dernjak, Volkmerjeva 16,
Ptuj; Vinko Burjan,
Skorba 44, Ptuj; Zvonko
Kolednik, Meje 18/a, Cir-
kulane; Inge Lojen, Slo-
venja vas 67/b, Ptuj; Mir-
ko Kovačič, Orešje 94,
Ptuj; Ciril Predikaka,
Majšperk 52, Majšerk;
Drago Kodrič, Stoperce
12, Stoperce; Marjan
Brenholc, Mezgovci 70,
Dornava; Milan Želez-
nik, Čermožiše 80/a,
Žetale; Stanko Marinič,
Placerovci 29, Gorišnica;
Miran Gojkovič, Hajdoše
64, Hajdina; Venčeslav
Kacijan, Trubarjeva 7,
Ptuj; Zvonko Črešnik,
Borovci 23, Dornava;
Žarko Jovanovič, Kve-
drova 1, Ptuj; Jožica Mar-
kež, Placar 5, Destrnik;
Edi Poharič, Slekovčeva
4, Ptuj; Franc Paj, Pon-
gerce 4, Cirkovce; Zlatko
Novak, Stoperce 67, Sto-
perce; Jože Zelenko,
Tržeč 37/b, Videm pri
Ptuju.
10.	AVGUST: Marija
Kolarič, Žigrova 10,
Ormož; Franc Gabrovec,
Ul. 25. maja 19, Ptuj;
Metka Hentak, Stanošina
29/c, Podlehnik; Ema Re-
pec, Tržeč 19/a, Videm
pri Ptuju; Marinka Lam-
pret, Minoritski trg 4,
Ptuj; Franc Hrga,
Juršinci 75, Juršinci;
Dušan Cizerl, Janežovski
Vrh 14/b; Franc Šegula,
Polenšak 17; Miran Jaga-
rinec, Spuhlja 108, Ptuj;
Branko Okreša, Polenci
16, Polenšak; Darja Gra-
hel, Koritno 5, Majšperk;
Roman Plajnšek, Gorca
58/a, Podlehnik; Neža
Erjavec, Vičava 66, Ptuj;
Anton Strmšek, Ul. 25.
maja 10, Ptuj; Stanko
Pernat, Cirkovce 20;
Leonida Ozimek,
Anželova 11, Ptuj; Mar-
jan Tikvič, Mestni Vrh
121, Ptuj; Milan Breg,
Krčevina pri Vurbergu;
Anton Medved, Cirkovce
63/a; Marjan Feguš, Sta-
nošina 17, Podlehnik;
Anton Žuran, Gradišča
143, Cirkulane; Slavica
Breg, Krčevina pri Vur-
bergu; Angela Fekonja,
Natašina pot l/a, Ptuj;
Gera Čeh, Podvinci 98/c,
Ptuj; Matjaž Horvat,
Kvedrova 3, Ptuj; Milan
Slavinec, Orešje 140,
Ptuj; Milan Travnikar,
Ob železnici 12, Ptuj;
Zdenka Godec, Draženci
2l/d, Ptuj; Jože Rokov-
nik, Draženci 16, Hajdi-
na; Kristina Petek, Ul. 5.
prekomorske 9, Ptuj; Mi-
ran Ostroško, Videm 64;
Slavko Piki, Gregorčičev
drevored; Željko Tarodi,
Arbajterjeva 8, Ptuj; An-
ton Ciglar, Rimska pl. 21,
Ptuj; Jože Lunežnik,
Morje 75, Fram; Mirko
VočaneCj 8. marca 12,
Virje,
11.	AVGUST: Lidija
Simonič, Kicar 77/b,
Ptuj; Jelka Voda, Trubar-
jeva 13, Ptuj; EditaTrop,
Kajuhova 3, Ptuj; Viktor
Mlakar, Vitomarci 75,
Vitomarci; Metka Rasi,
Žabjak 26/c, Ptuj; Mihael
Bohanec, Zagorci 53,
Juršinci.
V SADNEM VRTU mnoge
vrtičkarje skrbi nenavadno
zdravstveno stanje hruševih
dreves. Mlajši hrušev les, eno-
letni poganjki, listje in plodovi
so počrneli, vegetacija se je zaus-
tavila, plodovi so zakrneli in
drevo daje videz popolne izčrpa-
nosti. Vzrok za takšno stanje je
napad enega najhujših škodljiv-
cev na hruški - hruševe bolšice.
Kako jo spoznamo in kakšen
je njen razvoj? Odrasla bolšica je
rjave barve, dolga 3 do 4 mm,
prezimi pa v starem lubju, raz-
nih razpokah, pa tudi drugje po
deblu in vejah. Spomladi že zelo
zgodaj odlaga jajčeca, iz katerih
se izležejo rumenorjave ličinke,
ki so precej podobne listnim
ušem. Ličinke hruševe bolšice
so od vseh sadnih sesajočih
škodljivcev najbolj požrešne in
najmočneje sesajo rastlinske so-
kove iz mladih poganjkov in
mladih listov. Njihovi izločki so
sladki, v obliki medene rose, na
katero se brž naselijo mravlje,
ker pa je lepljiva, jo obda temna
sajavost, od česar počrni vsa dre-
vesna krošnja oziroma njeni or-
gani.
Letno se hruševa bolšica
običajno pojavi v štirih genera-
cijah, ki so bolj ali manj med se-
boj povezane in sovpadajo v ob-
dobja ob cvetenju in zorenju, ko
s strupi ne smemo škropiti.
Za razvoj hruševe bolšice je
problematično tudi to, da večina
insekticidov, s katerimi
uničujemo sesajoče insekte,
njen pojav celo pospešujejo.
Učinkovita so za uničevanje
jajčec le sredstva, ki jih s svojo
mastno prevleko zadušijo, kot
sta na primer belo olje in fruta-
pon. Zimsko zalego bolšic
uničimo še v času zimskega mi-
rovanja dreves z decisom, kara-
tenom ali telstarom. Vsekakor
bomo pri ohranitvi hruševih
dreves v naših sadnih vrtovih
morali v bodoče posvečati po-
sebno pozornost, kako in kdaj
uničiti hruševo bolšico. Glede
časa, načina in vrste uporabe
sredstev se je potrebno ravnati
natančno po navodilih prognos-
tične službe za varstvo rastlin.
Ker se razvoj hruševe bolšice iz
leta v leto precej razlikuje, kar je
odvisno od vremenskih in dru-
gih ekoloških prilik, v službi za
varstvo rastlin natančno ugotav-
ljajo, kdaj, kje in v kolikšnem
obsegu se je ta nevarni škodlji-
vec pojavil, in svetujejo, kako jo
uničiti.
Če smo pojav hruševe bolšice
in sajavost hruševih dreves opa-
zili šele pozno poleti, takoj po
obiranju poškropimo drevesa z
0,05 % baythroidom ali telsta-
rom 10 EC ali 0,03 % decisom
EC 25 ali z 0,04 % karatetom.
V OKRASNEM VRTU av-
gusta sadimo čebulice cesarske-
ga tulipana. Cesarski tulipan,
roža tako zvenečega imena, je
spomladanska cvetna čebulnica
oranžno rumene do opečno
rdeče barve, ki se od navadnega
tulipana razlikuje po obliki cve-
ta, visokem steblu in debelini
čebulnice, ki je najdebelejša
med vsemi vrstami okrasnih
čebulnic.
V naših okrasnih vrtovih ni
mnogo razširjen, morda zato,
ker je nega te okrasne cvetnice
nekoliko zahtevnejša. Čeprav
rastlina zraste višje od drugih
čebulnic, pride povsem do izra-
za šele, če jesajena v skupini. Ce-
sarski tulipan pa je še posebej
mikaven v združbi z nekate,,
vrstami nizkih grmičastih igij^';
cev, sajenih na rahlo razgib^
nem svetu, kar skušamo usklj
diti prav v tem času, ko je čas^j
sajenje iglavcev.
V	zadnjem času se močn^
uveljavlja nova sorta cesarskeg,
tulipana iz Holandije, ki ti^
prednjači samo zaradi veličajt.
nosti oblike in barve cveta, ten.
več ima njegova čebulica svojsj.
ven vonj, ki odvrača voluharja
Izkušnje kažejo, da voluharja
okrasnih vrtov zanesljiv^
preženemo že, če na površino
enega ara posadimo v skupii^j
vsaj pet čebulic.
Čebulice cesarskega tulipana
sadimo avgusta na novo ali pj
jih v tem času po štirih do petih
letih presajamo. Ker so debe.
lejše, jih sejemo globlje, 25 do 3o
cm, v dobro rodno prst, v hladno
in vlažno, vendar odcedno
zemljo. Čebulice pred sajenjem
poprašimo ali omočimo z enim
od fungicidnih razkužil za se-
mena in sadike.
V	ZELENJAVNEM VRTU
avgusta sejemo motovileč za je-
sensko rabo, septembra in okto-
bra pa za zimsko in spomladan-
sko rabo. Motovileč je najbolje
sejati od avgusta naprej v 14-
dnevnih presledkih, vse dokler
se zračna in talna toplota bistve-
no ne znižata, saj je njegova opti-
malna kalilna temperatura 15 C,
Motovileč je najpomemlF
nejša zimska sveža solata s pre-
cejšnjo vsebnostjo vitaminov A
in C, rudninskih snovi in prijet-
nim okusom. Pobiramo ga
lahko vso zimo, le da listi oziro-
ma rozete niso zemrznjene, po-
sebno svežino pa vsebuje, če ga
uspemo nabrati izpod snežne
odeje. Ker je motovileč precej
odporen na zimski mraz, saj pre-
nese do -15 C, ga je mogoče spro-
ti nabirati kot stalno svežo sola-
to, kar ni mogoče pri nobeni
drugi vrsti solatnic. Izpod
snežne odeje je motovileč
mogoče nabrati v vsakem časvi
pozimi, ko je mogoče odmetati z
gredice sneg.
Motovileč ali repincelj, kot ga
v naših krajih po domače ime-
nujemo, je glede na rastne raz-
mere skromna rastlina, ki uspe-
va v vseh tipih tal razen zelo kis-
lih. Neposredno pred setvijo or-
ganskih gnojil (hlevskega gnoja
ali gnojevke) ne prenaša, zemljo
pa ob pripravi pognojimo s po-
polno mešanico rudninskih
gnojil nitrofoskalom za vrtnine
(2 do 3 dag/m^ površine). Seje-
mo ga na plitvo obdelane gredi
ce, ki niso preveč izpostavljene
ostrim zimskim vetrovom. Po-
sevek se bolje obnese, če je neko-
liko v senci sadnega ali okrasne^
ga drevja ali brajd. Če pa s
takšno lego ne razpolagamo, si'
pripravimo smrekovo vejevje,
da posevek za primer golomrazl
ce zavarujemo, dobro pa se ob
nese prekrivalna tkanina vrteks,
ki hkrati posevek zavaruje pred
ptiči.
Motovileč sejemo povprek ali
v vrste. Pri setvi v vrste ga seje-
mo na medvrsto razdaljo 10 do
20 cm, razdalja v vrsti pa naj bo 1
do 2 cm. Pri setvi v vrste ga bo
mogoče okopati, lažje odstran-
jujemo plevele in znatno lažje ga
je tako posejanega nabirati. Ce
sejemo doma pridelano semCj
uporabimo seme lanske setve ali
še starejše, saj seme obdrži kalji-
vost do štirih let. Seme letošnje-
ga pridelka kali slabše in neena-
komerno. Semenarna nudi dve
sorti semena motovilca:
ljubljanskega, ki dela podolgo-
vate temnozelene liste in dobro
prezimi, ter holandskega z veli;
kimi širokimi zeleno rumenim'
listi. Vsebina male vrečice seme;
na zadostuje za setev na površin'
Po biokoledarju je pripO'
ročljivo sejati in saditi rastlinC)
ki jih pridelujemo zaradi listaj
24. in 25. avgusta, plodov od 23'
do 27. avgusta, korenike od 27'
do 31. avgusta ter cveta in zdra-
vilna zelišča 20. in 3. avgusta.
Miran Glušič, ing. agf'
SSie«!® ,Mia. ■!	..JJf	f«!,^ Sfi
fCDNIK - 24. AVGUST 1995
ŠPORT - 9
^RTNE NOVICt
tenis # Juriceva ponovno
uspešna
Na odprtem
prvenstvu
deklet v kate-
goriji do IS let
v Domžalah se
je Urška Jurič
z dobrimi igra-
mi uvrstila v
polfinale.
Urška bo ko-
nec leta dopolnila 14 let, že nekaj
časa pa nastopa v vseh kategorijah
v ženskem tenisu in dosega vidne
rezultate. Tokrat je v polfinalu
zaigrala proti dve leti starejši in
trenutno 4. igralki do 18 let Ani
Škafar. Igra je bila povsem enako-
vredna, a zmagale so izkušnje.
Urška je izgubila z rezultatom
5:7,3:6.
JURŠINCI • Konec poletne
nogometne lige
Juršinsko športno društvo, ki je
tudi letos v pripravilo tekmovan-
je v malem nogometu, je končalo
poletno ligo. V teh dneh so nam-
reč zaigrali še zadnje tekme ter
tako med sedmimi sodelujočimi
ekipami proglasili najboljše tri.
Prvo mesto je osvojila ekipa
KMN iz Juršincev, drugi so no-
gometaši ekipe Partizana, tretji
pa nogomataši iz Gabrnika Naj-
boljši strelec poletne lige je Silvo
Plohi iz ekipe Partizana.
Po končani poletni ligi pa se
bodo Juršinčani srečali že ta te-
den, 26. avgusta, v prijateljski
tekmi z veterani iz mariborskega
nogometnega kluba. Prav na ta
dan bodo v Juršincih namreč
odprli novo travnato igrišče za
mali nogomet.
TM
PTUJ • Pri kinološkem
društvu pripravljajo tečaje
Člani ptujskega kinološkega
društva, ki imajo svoje društvene
prostore in vadbišče v Budini,
vsako leto poleg dobrih uvrstitev
na tekmovanjih poskrbijo še za
šolanje psov. To nedeljo, 27. av-
gusta, bodo kinologi med 10 in
12. uro pripravili vpisovanje v
šolo za začetnike in tiste pse, ki so
osnovni izpit že opravili. Tudi le-
tos pripravljajo malo šolo za pse,
stare nad šest mesecev, začetni
tečaj za pse, stare nad devet mese-
cev, vpisujejo pa še v tečaj za pse,
ki osnovni izpit že opravili, ter v
šolo agilityja za rekreativce. Sicer
pa se člani kinološkega društva
poleg priprave predavanj in prak-
tičnega prikaza šolanja psov pri-
pravljajo še na tekmovanja ter
urejajo vadbišče v Budini; prav
tam se bodo dobili ta konec tedna
na eni izmed mnogih letošnjih
delovnih akcij.
TM
MOZIRJE # Šola nogometa
Medobčinska nogometna zveza
Ptuj je skupaj s klubi in starši
uspešno izvedla šolo nogometa za
dečke in starejše dečke, ki je pote-
kalo v Mozirju, udeležilo pa se je
je 30 mladih nogometašev. Vodja
šole je bil Marjan Lenartič, kot
trenerja sta mu pomagala pri
dečkih Janko Vindiš, pri starejših
dečkih pa Dušan Hvaleč. Eko-
nomske posle je opravljal Stanko
Sacer.
V tednu dni so mladi nogome-
taši vadili dvakrat dnevno, zra-
ven tega so imeli še prostovoljne
aktivnosti. Odigrali so tudi tri
prijateljska srečanja: dvakrat z
ekipo Šmartnega in enkrat z eki-
po Rudarja iz Velenja.
Takšno obliko dela bi bilo po-
trebno nadaljevati. V času počit-
nic teden dni skupnega dela in
prebivanja mladim nogome-
tašem vsekakor veliko pomeni.
Danilo Klajnšek
KEGUANJE • A. Razlag nabi-
ra kondicijo v Kranjski Gori
V	okviru priprav na 1. svetovno
kadetsko prvenstvo, za nastop v
kvalifikacijah za člansko svetov-
no prvenstvo, nastope v domačih
državnih prvenstvih (kadetinje,
mladinke, članice) mlada ptujska
kegljavka Andreja Razlag nabira
v teh dneh kondicijo v Kranjski
Gori. Tam vadi celotna ekipa
državnih prvakinj iz Celja ter ne-
katere kandidatke za člansko re-
prezentanco, ki bo nastopila nas-
lednje leto na SP v Bratislavi.
SR
LOVRENC # Veteranski turnir
V	soboto in nedeljo, 26 . in 27.
avgusta, ob 10. uri bo v Lovrencu
na Dravskem polju veteranski
turnir, ki ga pripravlja sekcija ve-
teranov pri ŠD Mladinec Lov-
renc. Prvouvrščene ekipe bodo
prejele priznanja in pokale.
DK
KARTING / POGOVOR S KARTISTOM ZVON KOM DOMINKOM
\Iiadi voznik kartinga Zvonko Dominko je lani s štirinajstimi leti
postal državni prvak v kategoriji A 100 junior. Naslov iz lanskega
leta bo v letošnji sezoni le s težavo obranil: zmagati bi moral na še
preostalih dirkah, pa tudi nasprotniki bi morali nekoliko slabše vo-
ziti. V letošnji sezoni je bilo precej smole.
- Kdaj si se pričel ukvarjati s
kartingom?
Z. Dominko: "Leta 1990. Do
lega me je pripravil oče, ki je poznal
Uroša Langerholca. Od njega je ku-
pil mali karting s 60 ccm. Poskusil
em, krenilo je dobro. Poskusil sem
udi 100 seniorji, sedaj pa vozim
megorijo 100 juniorji."
■ Kljub močni konkurenci si
lani prepričljivo osvojil naslov
državnega prvaka. Kaj je
odločilo?
Z. Dominko: "Z očetom sva na-
bavila dober material, veliko sva
trenirala, tudi v Italiji. Nastopil
sem na dirki v Avstriji in na
Madžarskem. Posledica dobrega
dela in nekaj sreče je bil na koncu
naslov državnega prvaka."
■ Letos pa ni vse potekalo po
načrtih?
Z. Dominko: "Že na prvi dirki je
bila polomija - odpovedal je motor.
Na mednarodni dirki v Ptuju je
bila zopet smola, saj je izpustila
guma. Preveč je bilo vsega tega, da
bi lahko bil višje."
- Kaj pričakuješ od dirke, ki bo v
nedeljo?
Z. Dominko: "Seveda želim, da
pred domačim občinstvom odpel-
jem dobro in da ne bo kakšne okva-
re. Z dobro vožnjo, predvsem z
zmagama bi lahko še računal na po-
novitev lanskega uspeha, toda tudi
rivali nebi smeli biti previsoko."
- Kako pa oče in mama
spremljata tvoje dirkanje?
Z. Dominko: "Oče mi pomaga, le
sedaj je imel premalo časa. Dobila
sva novo vozilo. Pomaga mi tudi z
nasveti in mi sam pripravlja vozilo.
Mama pa se boji zame."
Danilo Klajnšek
Zvonka Dominka letos spremlja smola. Foto: Langerholc
PLANINSKO DRUŠTVO PTUJ
Prejšnji teden so se z odprave po Pirenejih vrnili čloni mla-
dinskega odseka Planinskega društva Pfuj Mojca Muršič,
Mitja Muršic, Uroš Vidovič, Sergeja Zebec, Boštjan Šterbal in
Silva Toplak. V gorovju, ki leži na meji med Španijo in Fran-
(ijo, so osvojili najvišji vrh Pirenejev Pico de Aneto (3404 m).
To je že drugi najvišji vrh evropskih gorstev, saj so v lan-
skem letu osvojili Mont Blanc, najvišji vrh Evrope in Alp.
'^^ujski planinci na Picu de Aneto, najvišjem vrhu Pirinejev.
o poteku odprave in nadvse zanimivi pokrajini daljne Španije lahko
^Herete v naslednjih številkah Tednika.
Uroš Vidovič
ŠPORTNA REKREACIJA ZA VSAKOGAR /
AKCIJA MINISTRSTVA ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT
Šport za zdmvie
Ptuj - že od zadnjih letošnjih avgustovskih dni naj bi
bila Slovenija polna velikih reklamnih panojev, ki naj
bi zlasti družine, starejše občane, otroke in invalide
pritegnili k akciji Šport za zdravje. Akcija bo potekala
septembra, njen namen pa bo predvsem vzbuditi zani-
manje za šport pri tistih, ki so bili doslej večinoma na
obrobju.
Tokrat ne bo šlo za ni-
kakršne tekmovalne
dosežke, pač pa zgolj za
omogočanje čim večjega
števila rekreativnih dejav-
nosti različnim skupinam
občanov. Akcijo prireja mi-
nistrstvo za šolstvo in šport,
direktor Športnega zavoda
Ptuj prof. Stanko Glažar pa
pravi:
"Včasih moramo pozabiti na
vrhunski šport in se posvetiti
predvsem zdravju. Poudarek
te akcije bo zato prav pri
slednjem. Ta poskus mi-
nistrstva si vsekakor zasluži
pozornost. Že znani akciji
Sonce, voda, zrak, svoboda in
Dan športa to potrjujeta,
dejstvo, da je od teh minilo že
več let, pa je v opozorilo, da se
za organizirane zvrsti rekrea-
cije pri nas naredi, žal, pre-
malo. Kaj sicer zapisati ob
podatku, da se v Sloveniji z
organizirano športno rekrea-
cijo ukvarja komajda 12 od-
stotkov prebivalstva, drugod
po Evropi pa tudi do petkrat
več. Po zatrjevanjih iz mi-
nistrstva za šolstvo in šport so
v rekreativne dejavnosti naj-
manj vključeni prav starejši
občani, ženske in otroci. Na-
men ni vključiti določene
ciljne skupine k rekreaciji
zgolj v septembru, temveč
tudi pozneje. Teke, pohode,
razna šaljiva tekmovanja naj
bi izvajali tudi v prihodnje,"
napoveduje Stanko Glažar.
Pri ministrstvu seveda upajo
tudi na pomoč Športne unije,
Planinske zveze in drugih
športnih organizacij, hkrati
pa, da jih bodo v tej hvale-
vredni zamisli podprli tisti,
ki jim je vse skupaj namenje-
no - bodoči rekreativci.
Ivo Komik
NOGOMET
PRVA SLOVENSKA LIGA
Izidi 4. kroga: Maribor - SCT
Olimpija 5:1(3:1), Biostart Pu-
blikum - Mura 1:1 (0:0), Beltinci
-	Rudar (Velenje) 0:2 (0:1), Nova
oprema - Primorje 0:0, Izola - Hit
Gorica 0:2 (0:0).
LESTVICA:
1.HITGORIC	A....................4 3 1 O 9:3 10
2.	MURA.............................4 2 2 O 6;3 8
3.RU0AR	V........................4 2 2 O 5:2 8
4.N0VA0PREMA	...............4 2 1 1 5:4 7
5.	PRIMORJE......................4 2 1 1 5:4 7
6.BI0STARTPUBLIKUM....4	1 2 1 11:8 5
6. MARIBOR BRANIK..........4 1 1 2 9:7 4
8.SCT0LIMPIJA................4 1 1 2 8:8 4
9.BELTINCI........................4 O 1 3 1:11 1
lO.IZOLA...........................4 O O 4 1:10 O
Pari 5. kroga, 27. avgusta: Ru-
dar (Velenje) - Maribor, Mura -
Izola, HIT Gorica - Beltinci, SCT
Olimpija - Nova oprema, Primor-
je - Publikum.
2. SLOVENSKA LIGA
Rezultati tekem 2. kroga:
Radeče Papir - Drava 1:0 Črnuče -
Zagorje 7:1, Vevče - Filc Mengeš
2:0, Železničar Oscar - Šentjur
0:0, Era Šmartno - Family Shop
Piran 2:2, Napredek BST - Koper
1:0, Nafta - Železničar Maribor
3:0, Naklo-Rudar 1:0.
1.ČRNUČ	E..........................2 2 O O 10:2 6
2.	NAFTA............................2 1 1 O 3:0 4
3.ŠENTJU	R........................2 1 1 O 2:0 4
4.	RADEČE PAPIR...............2 1 1 O 3:2 4
5.	NAPREDEK BST..............2 1 1 O 2:1 4
6.	KOPER............................2 1 O 1 2:2 3
7.	DRAVA...........................2 1 O 1 2:2 3
B.VEVČE.............................2 1 O 1 2:2 3
9.NAKL	0...........................2 1 O 1 2:3 3
10.FAMILVSHO	P...............2 O 2 O 2:2 2
11.ŽELEZN.OSCA	R............2 O 2 O 0:0 2
12.ERASMARTN	0.............2 O 1 1 3:4 1
13.	RUDAR.........................2 O 1 1 0:1 1
14.FILCMEN6E	Š...............2 O 1 1 2:4 1
15.	ŽELEZNIČARMB...........2 O 1 ] 1:4 1
16.	ZAGORJE......................2 O O 2 2:9 O
Razpored tekem 3. kroga: ne-
delja, 27. avgusta, ob 16:30 Drava
-	Vevče, Rudar - Črnuče, Želez-
ničar Maribor - Naklo, Koper -
Nafta, Family Shop Piran - Na-
predek BST, Šentjur - Era Šmart-
no, Filc Mengeš - Železničar Os-
car, Zagorje - Radeče Papir.
RADEČE PAPIR - DRAVA
1:0(0:0)
Trbovlje - stadion Rudarja,
gledalcev okoli 400, sodnik
Medved iz Kotelj.
Strelec: 1:0 Cetin v 74. minuti
DRAVA: Klinger, Volk,
Gerečnik, Zolek, Pucko, Koren,
Korber, T. Emeršič, Boškovič, M.
Emeršič in Vesenjak.
Nogometaši Drave so doživeli
poraz na gostovanju pri ekipi iz
Radeč, ki je zaradi neustreznosti
svojega igrišča morala biti
domačin v sosednjih Trbovljah.
Po dokaj dobri igri proti Zagorju
tokrat nogometaši ptujske Drave
niso zaigrali tako dobro. Pričako-
vali smo vsaj točko, če upošteva-
mo, da je domačo ekipo zapustilo
nekaj dokaj kvalitetnih igralcev.
Domačini so bili boljši nasprot-
nik v prvem polčasu, Drava je
imela dve priložnosti. V drugem
polčasu so prav tako imeli rahlo
terensko iniciativo domači in iz-
koristili priložnost za zadetek v
74. minuti. Igralci Drave so ne-
kajkrat streljali proti vratom
domačega vratarja, toda ta je imel
svoj dan. Škoda za vsaj točko, ki je
bila zelo blizu.
Že v nedeljo, 27. avgusta, bo
priložnost za nove točke proti
lanskemu prvoligašu, ekipi
Vevče Donit filtri. Po dveh odi-
granih kolih bi lahko dejali, da bo
tekmovanje v drugi slovenski no-
gometni ligi dokaj izenačeno. V
tem trenutku izstopa novinec v
tej konkurenci - ekipa Črnuč.
3. SLOVENSKA LIGA -
VZHOD
Rezultati tekem 1. kroga: Ko-
vinar - Aluminij 4:0, Bistrica -
Steklar 5:1, Unior Zreče - Tur-
nišče 0:3, Dravinja - Paloma Se-
ver 6:1, Odranci - Kungota Bro-
ker 2:0, Beltrans-Dravograd 1:2.
1.	DRAVINJA......................1 1 O- O 6:1 3
2.	KOVINAR.......................1 1 O O 4:0 3
3.	BISTRICA.......................1 1 O O 5:1 3
4.TURN1ŠČ	E......................1 1 O O 3:0 3
5.	ODRANCI.......................1 1 O O 2:0 3
6.	DRAVOGRAD.................1 1 O O 2:1 3
7.P0H0RJ	E.......................] O 1 O 1:1 I
8.BAK0VC	I........................] O 1 O 1:1 1
9.BELTRAN	S.....................1 O O 1 1:1 O
10.	KUNGOTA BROKER......1 O O 1 0:2 O
11.STEKLAR......................1 O O 1 1:5 O
12.UNI0RZREČ	E...............1 O O 1 0:3 O
13.ALUMINI	J....................1 O O 1 0:4 O
14.	PALOMA SEVER...........1 O O 1 1:6 O
Razpored tekem 2. kroga: so-
bota, 26. avgusta, ob 16.30: Alu-
minij - Odranci, Pohorje - Bistri-
ca, Bakovci - Dravograd, Kungo-
ta Broker - Beltrans, Paloma Se-
ver - Kovinar, Turnišče - Dravin-
ja, Steklar - Union Zreče.
KOVINAR-ALUMINIJ
4:0(2:0)
Aluminij: Budimir, Prelčec (Gaj-
ser), Šmigoc, Žemljic, Emeršič, Hu-
sel (Kovačec), Jerenko (Huzjak),
Fridl, Hojnik, Rozman in Zrnko.
Nogometaši Aluminija so v
prvem kolu tretje slovenske no-
gometne lige popolnoma
razočarali. Kljub temu da so gos-
tovali, tako visokega porazam ni
bilo pričakovati. Kidričani so
imeli več priložnosti, a jih niso iz-
koristili. Že v soboto lahko po-
pravijo začetni vtis proti novincu
v ligi - ekipi Odrancev. Zavedati
bi se morali, da v letošnji sezoni
ni slabih ekip.
Danilo Klajnšek
1.	MEDOBČINSKA LIGA
PTUJ
Razpored tekem L kroga: ne-
delja, 27. avgusta, ob 10.30:
Gerečja vas - United Eagles Pra-
gersko, Bukovci - Slovenja vas,
Stojnci - Rogoznica; ob 16.30:
Središče - Gorišnica, Dornava -
Videm, Boč - Hajdina.
2.	MEDOBČINSKA LIGA
PTUJ
Razpored tekem 1. kroga: so-
bota, 26. avgusta, ob 16.30: Apače
- Hajdoše, Pago Leskovec -
Tržeč; nedelja, 27. avgusta, ob.
10.30: Podvinci - Mladinec, Gra-
jena - Sp. Polskava, Skorba - Mar-
ko vci.
MLADINSKA LIGA MNZ
PTUJ
Razpored tekem L kroga: so-
bota, 26. avgusta, ob 16.30:
Gerečja vas - Pragersko, Bistrica -
Gorišnica, Dornava - Videm, Bu-
kovci - Slovenja vas, Boč - Hajdi-
na, Stojnci - Rogoznica.
Branko Lešnik
KARTODROM HAJDOSE
4. dirka xa državno prvenstvo
AMD Ptuj bo v nedeljo, 27. avgusta, na kartodromu v Hajdošah
pripravilo četrto dirko za državno prvenstvo v kartingu. Tekmo-
vanje bo potekalo v petih razredih: N-60, AlOO junior, Slokart in
formula AlOO in C 125. Tudi ptujski vozniki bodo zraven. V katego-
riji AlOO junior ima lanski državni prvak Zvonko Dominko še
možnost za osvojitev naslova državnega prvaka. V formula AlOO bo
vozil tudi Jože Seruga, ki si trenutno deli tretje do četrto mesto.
Aktivnosti na kartodromu v Hajdošah bodo potekala ves dan. Od
7. do 9. ure bodo tehnični pregledi, od 8. do 11. bo prosti trening, od
12. do 13. uradni trening za startne pozicije, ob 14. uri pa bo uradna
otvoritev in predstavitev tekmovalcev. Na dirko se je prijavilo več
kot 60 voznikov iz 11 slovenskih klubov.
Prireditelji nimajo generalnega sponzorja, več je bilo takšnih, ki
imajo posluh za reklamiranje na kartodromu, nekaj pa je takšnih, ki
že več kot dvajset let stojijo ob strani prizadevanim organizatorjem
karting dirk v Ptuju.
Danilo Klajnšek
12 - ZA RAZVEDRILO
24. AVGUST 1995- TEDNlR
TEDNIK - 24. AVGUST 1995
ZA KRATEK CAS-15
Info-glasbene novice!
Info - kviz
Ali ste uganili, kateri pevec je na
sliki? Izrežite glasovnico, vpišite
njegovo ime, in če vam bo sreča
naklonjena, vam bodo vprodajal-
ni Tehnika Emone Merkurja
PtujpodariliCD.
Pred štirinajstimi dnevi je bil na
sliki Alen Vitezovič. Nagrado
prejme Špela Težak, 5. preko-
morske21,Ptuj.
Čestitamo!
Odgovore na današnje vprašanje
pošljite (ali prinesite) na: Tednik
Ptuj, Raičeva 6, p.p. 95, Rok:
četrtek,31, avgusta.
Reševalec:____
Naslov:______
Ime pevca na sliki:__
Izrek pravi, da ima glasba
zdravilno moč, torej se prepus-
timo njenim učinkom.
Film Batman Forever pri-
naša odlično glasbo izvajalcev,
kot so: U2, Seal, PJ Harvey ...
Ameriška nova punk zassedba
OFFSPRING pa je prispevala
najbolj udarno pesem SMASH
IT UP.
sV.VsV
Irsko ročk odkritje THE
CRANBERRIES beleži hite:
Linger, Dreams, Zombie, Ode
to my Family!, I can't be with
you. Z drugega albuma No
need to argue prihaja nova
tipična skladba skupine THE
CRANBERRIES z naslovom
RIDICULOUS THOUGHTS.
Britansko novo grunge sku-
pino BUSH mnogi primerjajo z
Nirvano, njihov album Sbcteen
Stones pa uvrščajo ob bok z al-
bumom Never-mind. Skupina
BUSH je dodobra kopirala
skladbo Smells like teen špirit
v svoji skladbi LITTLE
THINGS.
sV.V.V
TOM PETTY velja za enega
izmed legendarnih ameriških
ročk pevcev. Lanski album
Wildflowers so prodali že v več
kot dveh milijonih kopij in z
njega sedaj TOM izdaja četrto
skladbo A HIGHER PLAČE.
tVsVA
Band THE JAYHAWKS igra
ročk glasbo, kakršna je bila po-
pularna v 60. in 70. Prva
uspešnica Blue močno spo-
minja na pesmi Beatlov, druga
uspešnica banda THE JAY-
HAWKS pa je TAKE ME
WITHYOU.
Sly in Robin sestavljata novo
britansko skupino SUGGS.
Fanta sta predelala hit Beatlov
z naslovom I'M ONLY SLEE-
PING.
Funky zasedba BIG LIGHT
je debitantski album naslovila
s Pop 2000, debitantsko funky
pesem pa s TROUBLE IS.
-.V>V jV
Britanski pevec GEORG-
FEY WILLIAMS pomaga soul
kvartetu Eternal pri snemanju
novega albuma. GEORGFEY
pa ponuja prijetno reggae-pop
pesem I GUESS I WILL AL-
WAYS LOVE YOU.
.v.v.v
Nemška skupina DIE FAN-
TASTISCHEN VIER je dose-
gla fantastičen uspeh s hip-hop
komadom Die da. Fantastični
pa so tokrat naredili pov-
prečno pesem SIE IST WECt.
^^ prodajalna ^^
TEHNIKA
EMONA MERKUR d.o.o.
_PTUJ_
Štiri dame so ustanovile nov
ameriški soul kvartet PURE
SOUL. Producenta Babyface
in L.A. Reid sta skupini PURE
SOUL sproducirala čisti soul v
skladbi WE MUST BE IN
LOVE.
Rap odritje v ZDA je gotovo
MONTELL JORDAN, ki se je
prebil na glasbeno sceno s ko-
madom This iz how we do it.
MONTELL je tokrat naredil
komad SOMETHIN' 4 DA HO-
NEYZ.
SOLO je še en nov soul kvar-
tet, ki ubrano prepeva o nebe-
sih v svoji prvi skladbi HEA-
VEN.
Nemški pevki PEARL so po-
magali člani skupine SNAP, ki
so pripravili glasbo za dobro
plesno skladbo SUMMERHO-
LIDAY.
Britansko skupino THE
SHAMEN uvrščajo glasbeni
kritiki med predstavnike elek-
tronskega undergrounda, ka-
terega predstavniki so tudi:
LFO, The Sandals, Aphex
Twin, The Orb, Moby ... THE
SHAMEN pripravljajo nov al-
bum Asix Mutatis, s katerega
so sneli prvi komad DESTINA-
TION ESCHATON.
Irska pop skupina BOYZO-
NE je poslušalce osvojila s
skladbama Love me for a Rea-
son in Key to my Life. Z albuma
Said and done prihaja nova
odlična pop pesem SO GOOD.
David Breznik
1.	Scatman's world
-SCATMANJOHN
2.	NeverForget
-TAKETHAT
3.	Boom! Boom! Boom!
-OUTHERE BROTHERS
4.	Wish you were here-
REDNEK
5.	Alice (Who the Fuckis
Alice)?-GOMPIE
6.1 wanna be with U
-FUNFACTORV
1. In the Summertine
-SHAGGV
8.1 can love you like that
-ALL4 0NE
9.	There is a Party
- DJ. BOSO
10.	Try me out - CORONA
Lestvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsak petek v
večernem sporedu radia Ptuj
(med 20. in 23. uro.^
•o^Mladi dopisniki
FOLKLORA V
CIRKULANAH
Na naši šoli žc več let deluje fol-
klorna skupina pod vodstvom men-
torice Danice Z^lenik. Skupina se
vsako leto obnavlja, saj se
predvsem v zadnjem času kaže, da
Haložani nismo pozabili na lepo
pesem in ljudski ples.
Folkloristi smo vestno hodili na
vaje, trdo delali in se z dobro voljo
naše mentorice naučili veliko šta-
jerskih plesov. V želji, da spozna-
mo tudi druge ljudske plese in
običaje, smo se odločili, da
obiščemo folklorni tabor na Do-
lenjskem. Na taboru v Dolenjskih
Toplicah je bilo nepozabno. Spoz-
nali smo veliko novih prijateljev,
med njimi tudi folkloriste izTur-
nišč. Dogovorili smo se za sko-
rajšne srečanje.
Na naši šoli vsako leto praznujemo
dan šole. Želeli smo, da bi se ravno
na ta dan ponovno srečali. Povabi-
lo v Cirkulane so folkloristi iz Tur-
nišč z veseljem sprejeli. Dnevi
čakanja na njihov obisk so bili dolgi
in zadnja noč "neprespana". Ob pri-
hodu smo jih slovesno pričakali,
Peter pa je raztegni! harmoniko.
Presenečeni smo bili nad njihovo
narodno nošo. Po nastopu je skupi-
na požela velik aplavz. Njihovih in
naših plesov ne moremo primerja-
ti, saj oboji izvirajo iz bogate kul-
turne dediščine, ki je pač del ljudi,
ki tod živijo.
Po končani prireditvi smo se zbrali
v učilnici, kjer smo imeli pripravl-
jen prigrizek. Sledila je še zabava.
Izmenjali smo naslove in spletli
delček vrvi nadaljnjega prijateljst-
va. S povabilom, da jim vrnemo
obisk, smo se poslovili.
To .se je zgodilo prej, kot smo sploh
lahko sanjali. V juniju smo se še ve-
selo odpravili v Turnišče. Z mento-
rico Danico in ravnateljem smo se
odpeljali novemu doživetju napro-
ti. Ravnatelju se zahvaljujemo, da
nas je pri delu spodbujal in ustregel
naši želji. V Turniščah nas je
pričakal ravnatelj šole s spodbud-
nimi besedami. Prisrčen sprejem in
izrečena dobrodošlica sta nam vlila
pogum in odgnala tremo, da smo se
veselo zavrteli in dostojno predsta-
vili naš kraj.
Po končanem nastopu smo si ogle-
dali okolico Turnišč. Ogledali smo
si tovorno obutve Planika in izve-
deli nekaj o zgodovini tovarne ter
delu posameznega delavca. Nato
smo si šc ogledali staro hišo, kjer je
bila zibci čevljarstva.
Prava atrakcija je bil ogled starega
delaccrkve. Sprejel nas je sam tur-
niški župnik in nas poučil o zgodo-
vini tega objekta. Sledil je še ogled
novega dela cerkve. Presenetil nas
je čar kipcev, izdelanih iz zlata. Pot
smo nadaljevali do šole, kjer nas je
čakalo okusno kosilo. Do kuhinje
je segal val glasbe, tako da smo kar
v plesnih korakih odhiteli za vablji-
vim zvokom glasbe.
Po končani zabavi smo se odpravili
proti Banovcem. Kopanju, škropl-
jenju, spuščanju po toboganu ni
bilo konca. Utrujeni smo zapustili
kopališče.
Tega dne ne bomo nikoli pozabili.
Želimo si še več takih prijateljskih
vezi s šolami in učenci iz drugih
krajev, pa seveda še veliko dobre
volje pri delu v folklorni skupini.
Vedno bomo upoštevali spoznan-
je, da ples in pesem ljudi zbližujeta.
Petra, Milena, Sonja
članice folklorne skupine v OŠ Cirku-
lane
ŠOLA V NARAVI
Zelo sem se veselil šole v naravi.
Prišel je tudi ta dan.
Na pot smo se odpravili v zgodnjih
jutranjih urah. Z nami so bili še
učenci OŠ Videm in Sel. Šolo v na-
ravi smo preživeli v Piranu. Dnevi
so bili zelo pestri. Videl sem veliko
zanimivih stvari: staro mesto Piran,
soline, akvarij ter druge naravne in
kulturne znamenitosti Slovenske-
ga Primorja. Nažalost nam je naga-
jalo vreme, zato smo bili pri-
krajšani za kopanje v morju.
Veliko smo se igrali. Postali smo
prvaki v nogometu. Za nagrado
smo dobili žogo.
Poletna šola v naravi se je bližala h
koncu. Polni novih doživetij smo se
vračali domov.
Tadej Serdinšek, 4. r.
OŠ Leskovec
BILO ME JE
STRAH
Neki večer sem šla spat. Ko sem
ugasnila luč, nisem mogla zaspati.
Vsi so že zaspali, le jaz sem bedela.
Dvignila sem se in zagledala temno
senco. Hitro sem se pokrila preko
glave. Postajalo mi je vroče. Odkri-
la sem se in pogledala, ali je temna
senca šc tam. Bila je. Pokrila sem se
nazaj. Bila sem vsa prepotena in
vroča. Odkriti se nisem upala. Če
sem malo pomolila ven nogo, sem
jo takoj skrila. Ker meje dušilo,
sem si odejo dvignila, vendar samo
do vratu. Skušala sem zaspati, a ni-
sem mogla, ker mi je bilo preveč
vroče. Ura je šla počasi. Proti jutru
sem le zaspala.
Zbudila sem se in zagledala
oblačila, ki so bila na stolu. To je
bila senca, ki sem se je bala. Bila
sem srečna, ker je minila ta strašna
noč.
Vesna Horvat, 4. b
OŠ Velika Nedelja
FINALE
Teden dni je še bilo do izleta šport-
nikov in šahistov osnovne šole
Gorišnica na Dunaj, ko smo izve-
deli, da bo istega dne v Izoli potekal
finale fržavnega prvenstva v roko-
metu za mlajše dečke. Tedaj smo se
morali odločiti: ali Dunaj ali finale.
Vsi člani moštva, ki smo bili na-
menjeni na Dunaj, smo se odločili
za finale.
Tako smo se v petek, 5. maja, ob 16.
uri odpeljali v Izolo. Vožnja je bila
dolga, vendar zabavna. Ob 20. uri
smo prispeli v Izolo. Gospa Micka
nam je pokazala hotel, kjer smo
pozneje prenočili in nas odpeljala v
Simonov zaliv na večerjo. Ko smo
.se najedli, smo razpakirali oblačila
in odšli na ogled športne dvorane, v
kateri je potekalo finale.
Drugo jutro smo vstali ob 8. uri in
odšli na zajtrk. Po zajtrku smo šli v
koprsko iuko. Ob 10.30 uri je bila
otvoritev. Predstavili so vse ekipe
in ob 11. uri je bilo prvo srečanje
med Interierjcm Krško in Delmar-
jem Izola. Srečanje se je končalo
10:11 za Krško po podaljških. Med-
tem, ko smo se mi segrevali, so
igrale deklice. Takrat je Krim Elek-
ta premagal domačinke iz Izole. Po
končani tekmi smo bili na vrsti mi.
Igrali smo proti Inlesu iz Ribnice.
Po koncu rednega dela je Ribnica
vodila 8:9, vendar smo mi imeli se-
demmetrovko, ki jo je izvajal Bo-
jan. Zadel je in na vrsti so bili po-
daljški. Tekmo smo dobili z dvema
goloma razlike. Drugo mesto je že
bilo naše. Imeli pa smo velike
možnosti, da postanemo državni
prvaki.
Naš nasprotnik je bila ekipa Interi-
er Krško. Tekma je bila trda in ize-
načena, na koncu pa smo vendar
bili boljši in zmagali. Postali smo
državni prvaki, vsak od nas je dobil
zlato kolajno. Domačini so nas po-
vabili na kosilo, kjer smo prijazno
kramljali s svojimi nasprotniki v
igri. Čas je hitro mineval in napotili
smo se proti domu.
Pred športno dvorano v Veliki Ne-
delji nas je čakala velika množica
ljudi, igrala je godba, biloje enkrat-
no vzdušje. Postali smo prvi
državni prvaki v zgodovini roko-
meta v Veliki Nedelji. Trener
Tonček je odprl šampanjec ter nas
vse rahlo stuširal. Tako se nam je
oddolžil za kopanje v Izoli - igralci
smo ga namreč oblečenega vrgli v
morje.
Sobota, 6. maja, mi bo še dolgo os-
tala v spominu. Bilo je lepo in ne-
pozabno.
David Sok, 5. a
OS Gorišnica
16 - ŠPORT IN POSLOVNA SPOROČILA
24. AVGUST 1995- TEDNIK
NOGOMETNI POGOVOR / DR. BRANE ELSNER
Presenetljivo uspešen start slovenske nogometne reprezentance v
kvalifikacijah za evropsko prvenstvo prihodnje leto v Angliji, za
katerega mnogi menijo, da bi bi! realno lahko boljši, je v ospredje
postavil slovenski nogometni model. Zanj je posebej značilno to,
da z igro nekako prikrije zaostanek v nogometnem znanju za tek-
meci, toda conski pressing našega selektorja dr. Zdenka Verdeni-
ka še zdaleč ni naključje; to je posledica načrtovanega sistema,
nad kiiterim skrbno bdi direktor vseh reprezentančnih selekcij dr.
Brane EIsner in gaje v Ljudskem vrtu v največjem slovenskem
derbiju med NK Maribor in SCT Olimpijo za Tednik prijazno
"pokomentiral".
-	Gospod EIsner, vaše pristoj-
nosti v zvezi z reprezentanco A
so natančno določene in razme-
jene, kot je znano, pa doslej v
sodelovanju s selektorjem Ver-
denikom ni bilo nobenih ne-
sporazumov. Se morda razhaja-
ta v oceni dosedanjega učinka?
Dr. B. EIsner: "Ne. Res je, da bi
lahko imeli nekaj več točk, toda
vse je v mejah načrtov in realnih
pričakovanj, le poraz z Litvo je
boleč. Problem je v tem, da so nas
drugi počasi že uvrščali med fa-
vorite, mi pa dobro poznamo svoj
domet. Vse je tako, kot smo si
zastavili: boj za četrto mesto. Za
kaj več v tem obdobju realno ni-
smo sposobni."
-	V zvezi z učinkom - številom
točk - je bilo nekaj smole, igra
pa je bila po splošni oceni solid-
na, lahko bi celo rekli, da je na
nekaterih srečanjih presegla
realne sposobnosti. Je to tudi
vrhunec te reprezentance?
Dr. B. EIsner: "V tem trenutku je
to maksimum, mislim pa, da bo
ta reprezentanca vrhunec dose-
gla v kvalifikacijah za SP leta
1998 v Franciji, ki se bodo začele
po EP leta 1996. Tokrat bodo
naše ambicije neprimerno višje
kot v teh prvih kvalifikacijah, po-
goj pa je, da bomo te dobro pres-
tali do konca. Jeseni leta 1996 bo
ta reprezentanca dozorela, za
vrhunec bo bržkone potrebna
ena ali dve korekturi. Takoj po
končanem prvoligaškem jesen-
skem delu bomo odpotovali v
Mehiko, prihodnje leto februarja
gostujemo na turnirju na Malti,
nato pa pridejo v goste, reprezen-
tance Romunije, Madžarske in
Slovaške. Načrtujemo ^ še dve
močni tekmi z Dansko, Švedsko,
Belgijo ali Nizozemsko."
-	V igri naše reprezentance je
močno poudarjen kolektivni
koncept, toda igralci vendarle
igrajo zelo vidne vloge. Očitno
so maksimalno motivirani, v
reprezentančnih tekmah vidijo
veliko več možnosti za uveljavi-
tev kot na primer ukrajinski?
Dr. B. EIsner: "Ukrajinske pro-
bleme prepustimo Ukrajincem,
mi se moramo ukvarjati z našimi.
Drži, da je reprezentanca za naše
igralce največja priloži. ,t za
uveljavitev. Veliko večja kot v
klubskih tekmovanjih, kjer je ve-
liko težje stopiti v ospredje. Naš
klubski nogomet se počasi
"razširja", toda problema sta ta,
da kakovostni igralci odhajajo v
tujino, tujci pri nas pa so razme-
roma slabi. Ob takšnih razmerah
se lahko prebijajo prek predkola
do prvega kola, toda za me-
nedžerje so te tekme navadno ne-
zanimive. Zanimivo zanje posta-
ne šele v zaključnem delu, kjer pa
naših seveda ni. Z reprezentanco
je povsem drugače: že na startu
kvalifikacij je mogoče - tako kot
se je zgodilo nam z Italijani - igra-
ti z velikimi. To je največja
možnost za uveljavitev igralcev."
-	Kako nasploh "funkcionira"
reprezentanca, preden stopi na
igrišče? Problemov menda tudi
vam doslej ni manjkalo?
Dr. B. EIsner: "V začetku je bilo
res veliko problemov. Najhuje je
bilo z igralci iz tujine, zdaj smo z
odzivom in stiki povsem zado-
voljni. Največ smo opravili s tem,
da smo se prilagodili evropske-
mu sistemu in terminom. Tekme
igramo v tistih terminih kot
države, v katerih nastopajo naši
igralci. Nekaj problemov smo
imeli junija, povezali smo nam-
reč gostovanji v Litvi in Estoniji,
kar je bilo navzkriž s koledar-
jem."
-	Aktualen je bil tudi standard
reprezentance, ob katerem se
nam posmehujejo zagrebški
"purgerji": slabi hoteli, avtobu-
si, oprema...
Dr. B. EIsner: "Taki problemi se
pojavljajo v vseh reprezentancah,
logično, da mi ne moremo biti iz-
jema. Naša naloga je, da spore
rešujemo - mislim, da kar
uspešno."
-	Priprave članske in mlade re-
prezentance se bodo pričele 3.
septembra?
Dr. B. EIsner: "Da, naš reprezen-
tančni štab bo objavil seznam
kandidatov prihodnji teden. Za
zdaj je znano, da se bo članska re-
prezentanca pripravljala v Gra-
dežu ob Soči, mlada selekcija pa v
Lipici. Proti Italijanom ne more-
mo računati na Zidana, ki je bil
izključen v srečanju s Hrvaško,
po dva rumena kartona pa imata
Florjančič in Englaro. Tekma bo
6. septembra v Vidmu. Repre-
zentanci Ukrajine in Hrvaške
bomo najverjetneje gostili za
Bežigradom. Kvalifikacije slo-
venskih nogometašev bodo
končane 15. novembra s srečan-
jem s Hrvaško, ko bo naš repre-
zentančni tim lahko ocenil
(ne)uspešnost."
-	Taktika za Italijo je sicer Ver-
denikova zadeva, a vendar: kaj
pričakujete?
Dr. B. EIsner: "Selektor Verde-
nik je napovedal, da veliko spre-
memb ne bo, da pa bo nekaj
manjših tako v zasedbi kot v
igri."
-	In perspektive slovenskega
modela?
Dr. B. EIsner: "Treba ga bo iz-
boljšati in se približati igri, ki
navdušuje. Za to bo potrebno ve-
liko časa, mislim pa, da bo k temu
pripomogel tudi spremenjen tek-
movalni sistem v SNL. Liga de-
seterice bo po mojem spremenila
način igre. Tudi v Evropi ne bo
več mogoče uspevati le z dobro
igro v obrambi."
-	So na vidiku tudi novi igralci?
Dr. B. EIsner: "V tem pogledu
slabo kaže, pritiska mladih na re-
prezentanco A skoraj ni. Celo dva
zanimiva igralca sta se nekako iz-
gubila."
-	Toda delo z mladimi je bolj
načrtno in resno kot kadarkoli
doslej...
Dr. B. EIsner: "Najprej bi rekel,
da je v igri vseh naših reprezen-
tanc prepoznaven naš način igre.
Gre za enak slog, zanj smo se
opredelili z dogovorom. Inter-
pretacije so seveda različne, od-
visne so pač od sposobnosti ak-
terjev. Rezultati so ustrezni spo-
sobnostim in vložkom, lahko se
primerjamo z Avstrijci, Madžari,
Slovaki in Hrvati. Med problemi
je tudi ta, da smo s kolektivi
močni in enakovredni, zaostaja-
mo pa po individualni plati. Za-
radi tega se bomo v prihodnje več
ukvarjali z izstopajočimi posa-
mezniki. Tu mislim tudi na dva
odlična ptujska kadeta Srdana
Gojkoška in Damjana Bezjaka.
Zares velik potencial.
Odlično so uvrščeni naši mladi
reprezentanti (igralci do 21 let),
ki so s 16 točkami na prvem mes-
tu in imajo imenitne možnosti,
da si priigrajo prvo mesto, s kate-
rim bi se uvrstili v četrtfinale tek-
movanja za EP in si neposredno
zagotovili nastop prihodnje leto
na olimpijskem turnirju v Atlan-
ti. Leto bodo imele številne
preizkušnje naše mlajše selekci-
je, priložnost pa bodo skušali iz-
rabiti tudi naši klubi v tekmo-
vanju za evropske pokale." ■
IvoKornik
f EDNIK - 24. AVGUST 1995
POSLOVNA SPOROČILA - 17
18 - OCLASl IN OBJAVE
24. AVGUST 1995- TEDNIK
f EDNIK -24. AVGUST 1995
OGLASI IN OBJAVE- 19
Ziicitla na tombali
Njej je bilo 21, njemu 29 let, vzela pa sta se pred šestdesetimi
leti na veliki šmaren. Tisti večerje bila pri Milavžu tombola,
in čeravno nista zadela denarnega dobitka, sta na ta dan do-
bila drug drugega.
"Nekoč je bilo življenje trše,
kruh bolj grenak, a ljudje so bili
boljši kakor danes," se spominja-
ta biseroporočenca Smodičeva.
Marija je vse življenje delala na
zemlji, pomagala v okoliških vi-
nogradih, Bolfenk pa si je poiskal
delo v Mariboru. Z odrekanjem
sta kupila prvi vinograd in vztra-
jala, dokler nista privarčevala za
svojo kmetijo. Leta so ne-
zadržano hitela in sedaj jima delo
na polju olajša sin Holfenk, saj
sama ne bi več zmogla postoriti
vsega.
Bolfenk st., ki je na svoji biser-
ni poroki celo zaplesal, pravi, da
si želita edino zdravja.
Viki Klemenčič
Biseroporočenca Marija in Bolfenk Smodič med svojimi naj-
dražjimi.	Foto: Štefan Hozyan
Z||il0.lli€ISi1ili:. StCilllfO> Loi^bGF^
Na praznik čaščenja svetega rešnjega telesa so imeli na
Destrniku slovesno mašo v čast dveh zlatomašnikov: Stanka
Lorberja, ki je pred leti opravljal duhovniško službo pri sv.
Urbanu, in Alojza Lazbaherja, ki je služboval v sosednji fari
sv. Andraža, Ob tem visokem jubileju so predstavniki
društev in župljani čestitali le Stanku Lorberju, drugega zla-
tomašnika na ta dan na Destrnik ni bilo.
Župljani so se po dolgih letih
spomnili na oba, še posej na
Stanka Lorberja, ki je v času
službovanja v destrniški fari
naredil veliko za napredek kra-
ja. V času njegovega službo-
vanja so namreč preuredili no-
tranjost cerkve ter dali cerkvi
in župnišču še novo zunanjo
podobo. Stanko Lorber, ki se-
daj službuje v Vidmu pri
Krškem, pa je ob tej priložnosti
povedal, da ima na Destrnik in
njegovo okolico lepe spomine.
"V te kraje sem se vedno rad
vračal, še bom prišel in vesel
sem, da sem ravno pri vas post-
al novomašnik in tudi pri vas
ostajam zlatomašnik," je še do-
dal Stanko Lorber.
Slovesnosti v destrniški cerkvi
se je udeležilo mnogo župljanov,
zaman pa so čakali na Alojza
Lazbaherja, ki sedaj službuje pri
Sv. Tomažu in je svoj obisk napo-
vedal. Zakaj zlatomašnik ni
Župljani sv. Urbana so praznovali z zlatomašnikom Stankom
Lorberjem.	Foto: D. Sterle
prišel na slovesnost, nam na niso mogli povedati
Destrniku na dan slovesnosti	•> T. Mohorko
Kolesarski klub Perutnina Ptuj je
ob 100-letnici kolesarstva v Ptuju
zelo dobro organiziral cestno
državno posamično prvenstvo za
ženske, mlajše mladince, mladin-
ce in amaterje (člane). Prav tako
so izvedli memorial Mitje
Plavčaka za kategorijo dečkov.
Vreme je bilo kolesarjem naklon-
jeno, saj ni bilo prevelike vročine,
prav tako pa cestišče ni bilo mo-
kro. Vse dirke so bile izredno bor-
bene.
Pri mladincih je bila dirka zelo raz-
gibana. Vedno je nekdo poskušal
pobegniti, vendar nikomur ni
uspelo pridobiti večje prednosti, ki
bi lahko bila odločilna v cilju. Ptuj-
skemu kolesarju Miranu Kelnerju
ni uspelo več kot osvojitev sedmega
mesta. Vrstni red je nekoliko ne-
pričakovan, saj smo na prv i mes-
tih pričakovali slovensko reprezen-
tanco, ki je vozila na mladinskem
svetovnem prvenstvu.
Člani so morali prevoziti 164,5 km.
Na startu so bili vsi najboljši slo-
venski kolesarji. Mogoče so neka-
teri pričakovali prvo mesto Rober-
ta Pintariča, ki je že zmagal na Ptu-
ju, toda tudi drugi so imeli podob-
ne želje. Bilo je veliko pobegov.
Član Roga iz Ljubljane Sašo Svi-
ben si je privozil že več kot pol mi-
nute prednosti, vendar ga je glavni-
na ujela. V ciljnem fmišu je najbol-
je vozil Gorazd Štangelj in za las
ugnal svoje konkurente. Član Per-
utnine Ptuj Mitja Mahorič je žal
moral odstopiti.
Pri ženskah je bila udeležba pre-
skromna, da bi lahko ocenjevali ka-
kovost ženskega kolesarstva.
REZULTATI
Memorial Mitje Plavčaka: 1. Za-
gorc, Savaprojekt Krško - 37,49; 2.
Krevs, Styrian Lenart - 37,49; 3.
Koncilija, Rog Ljubljana - 37,54.
Mlajši mladinci - 70,5 km: 1.
Ribič, Krka Novo mesto - 1:51,28;
Pri članih je zmagal Štangelj
iz Novega mesta.
Foto: L. Cajnko
2. Dular, Savaprojekt Krško -
1:51,28; 3. Darko Mervar, Rog
Ljubljana - 1:51,28. Mladinci-
117,5 km: 1. Aleš Mrvar, Rog
Ljubljana - 3:02,8; 2. Stare, Sava
Kranj; 3. Filip, Krka Novo mesto -
oba v času zmagovalca. Ženske -
70,5 km: 1. Logonder, Proloco
Scott - 1:52,17; 2. Sajavec, Krka
Novo mesto . 2:04,32; 3. Brank,
Astra Ljubljana - 2:13,02. Amater-
ji (člani) -164,5 km: 1. Štangelj,-
Krka Novo mesto - 3:44,30; 2. Pin-
tarič. Rog ^..jubljana; 3. Rovšček,
Sava Kranj - oba v času zmagoval-
ca.
Danilo Klajnšek
Zmagovalci memoriala Mitja Plavčaka: Koncilija, Zagorc in
Krevs.	Foto: L. Cajnko
Pred začetkom državnega prvenstva so prisotni pospremili
Ptujčana Sergeja Kavčeviča na 30.000 kilometrov dolgo pot po
Afriki. Na svidenje čez dve leti!	Foto: L. Cajnko
UMRL DVANAJST DNI
PO NESREČI
v predzadnji številki smo
poročali, da se je 1. avgusta po-
nesrečil Vladimir H. iz Sedlaška
pri Podlehniku, ko se je po lokalni
cesti v Zaklu peljal z motornim ko-
lesom po klancu navzdol. Med
vožnjo je v preglednem ovinku
zapeljal na bankino in nato v
obrestni jarek. Pri tem ga je vrglo
z motorja, padel je na travnik in se
hudo poškodoval. Pripeljali so ga
v ptujsko bolnišnico, od tam pa v
celjsko zaradi potrebe po opera-
tivnem posegu. Vendar so bile
poškodbe tako hude, da mu
zdravniki niso mogli pomagati. V
soboto, 12. avgusta, je 34-letni
Vladimir H. v celjski bolnišnici za-
radi posledic nesreče umrl.
Z AVTOM V BETONSKI
PREPUST
Po magistralni cesti od Sloven-
ske Bistrice proti Slovenskim
Konjicam je prejšnjo sredo okoli
20. ure vozil osebni avto 18-letni
Dejan Š. V blagem desnem ovin-
ku pri Tepanjah ga je zaneslo na
desno in trčil je v betonski vodni
prepust. Avto se je prevrnil, voz-
nik pa se je hudo ranil.
VLOM V DORNAVI
Minili teden so neznani storilci
vlomili v prodajalno MIR v Dorna-
vi. Odnesli so precej cigaret, kave
in tekstilnih izdelkov. Po oceni so
podjetje oškodovali za okoli pol
milijona tolarjev. Policisti storilca
intenzivno iščejo.
GORELO V PODJETJU
OPTYL ORMOŽ
v petek, 18. avgusta, nekaj po
18. uri je izbruhnil požar v delu
podjetja Optyl Ormož, kjer izdelu-
jejo splošno priznane modele
okvirjev za očala. Goreti je začelo
v prostoru, kjer je veliko različnih
smol in plastike. Po ocenah je
vzrok požarov v tehnični okvari
električne napeljave in človeški
dejavnik povsem izključujejo. Na
pomoč je prihitelo kar 251 gasil-
cev iz vseh 21 gasilskih društev v
ormoški občini in gasilske enote
iz Ptuja.
V ponedeljek, 21. avgusta, so si
pogorišče ogledali vodilni in stro-
kovni delavci iz matične tovarne
Carerra Optic in se z vodilnimi v
Ormožu pogovorili, kako čimprej
odpraviti posledice, da bo proiz-
vodnja spet stekla. Obširneje o
požaru pišemo na 2. strani.
UDARI STRELE
v neurju, ki se je razbesnelo v
soboto, 19. avgusta, zvečer nad
Ptujem in okolico, je udar strele
sežgal gospodarsko poslopje
Antona Kujavca iz Mezgovcev,
občina Dornava. Zgorelo je
ostrešje in vse, kar je bilo pod
njim, okoli 800 bal sena in slame,
puhalnik, plug in več drugih stro-
jev. Traktor jim je uspelo rešiti,
prav tako krave in svinje. Na
pomoč so prihiteli gasilci iz Ptuja,
Moškanjcev, Dornave, Žamen-
cev in Mezgovcev. Po večurnem
trudu so požar omejili, da se ni
razširil na sosednje stanovanjske
hiše, in ga končno pogasili.
Škoda je velika, vendar do-
končne ocene še ni.
^ FF
KODI LE SO - ( KSTIT^.
•MO: Darja Peršuh, Lešje 4
Majšperk - deklico; Ve.sna
Glažar, Mestni Vrh 50, Ptuj
-	dečka; Ida Mcznarič, Mar-
kovci 4, Markovci - deklico-
Mihaela Svenšek, Kozminci
13,	Podlehnik - dečka; Mari-
ja Novak, Vel. Brebrovnik, ;
Miklavž - deklico; Cvetka
Dovečar, Vičanci 69, Velika
Nedelja - Matica; Majda
Brumen, Sp. Ključarovci 32,
Velika Nedelja - Evo; Vale-
rija Cep - Bele, Dobrina 22,
Žetale - deklico; Silva Va-
lenko, Zagrebška 110, Ptuj -
Klementino; Marija Kos,
Zg. Kostrivnica 28, Podplat
-	Tjašo; Marinka Vajda,
Vcličane 9, Ivanjkovci -
dečka; Irena Notcsberg,
Podgorci 35, Podgorci - Da-
vida; Rosvita Vuzem, Belski
Vrh 57, Zavrč - Lco; Majda
Zmazek, Ribiška pot 20,
Ptuj - Matevža; Marjetka
Vrabič, Vičava 107, Ptuj -
Vida; Brigita Habjanič
Mere, Ul. Lackove čete 46,
Ptuj - dečka; Anica Herceg,
Mali Okič 56, Cirkulane -
dečka; Lidija Zajšek, Liin-
cova vas 4/b, Videm - dečka;
Vesna Krajnčič, Gajevci 28,
Gorišnica - Moniko; Erika
Toplak, Juršinci 21, Juršinci
-	Dominika.
POROKE: Stanislav Golob,
Grajenščak 19, in Lidija
Vrabl, Dornavska cesta 24,
Ptuj; Jožef Rep, Gorca 33, in
Vesna Herceg, Zalužje b.b.;
Ivan Puž, Vošnjakova ul.7,
Ptuj, in Jasmina Gregorec,
Miklošičeva ul. 8, Ptuj;
Dušan Bedrač in Irena Ko-
kol, Hlaponci 49; Danici
Gojkošek, Hajdoše 42/b, in
Tatjana Fric, Dragonja vas
36; Franc Bigec, Sodnice 8,
Ptuj, in Jožica Ilcšič,
Anželova ul. 7, Ptuj; Edi
Rajh in Marta Čeh, Drago-
vič 54; Branko Vogrinec in
Jelka Sodeč, Formin 38.
UMRLI SO: Jakob Fajferič,
Pestike 20, 1938,110. av-
gusta; Janez Kurbus, Placar
14,	1933, t 10. avgusta;
Jožef Brlek, Javornik 36,
Ravne na Koroškem, 'A'
1930, t 13. avgusta; Ivanka
Cobcij, roj. Kovačič, Žnida-
ričevo nabrežje 7, 1932, t
11. avgusta; Franc Menoni,
Kajuhova ul.3, Ptuj, 1942,
t 13. avgusta; Rozalija
Sošter, roj. Bratovščak,
Majšperk 36, '-i: 1925, t 11.
avgusta; Matilda Janžeko-
vič, roj. Vesenjak, Kraigher-
jeva ul. 16, Ptuj, 1917, t
17. avgusta.
PTUJ # V petek, 25. avgus-
ta, ob 21. uri bo v gledališču v
Ptuju ponovitev predstave
"Krčmarica" avtorja Petra
Turrinija v izvedbi gleda-
lišča Zato ter režiji Sama
Strelca. Rezervacije vstop-
nic: TIC, tel. 779-601.
Gašenje je oviral močan dež.
Foto: M. Slodnjak i