__i m w~ n m | leto. dv. krat na teden. |B 8T. ji. NO. 5' ■ i , - _: \ ■ xo _ _____ f - . M — " - --• - . : ■ Al FlfKi lIBlinSKBfc n MIWtHH% A ^^ v i SEN LIST Z > SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. . , | wmmmmmmmmm. NEdDVI -— i CLEVELAND, OHIO, PETEK, 27. JUNIJA 1913. VOL. Važnost mestnih volitev V torek, 1. julija se vrte volitve za novi mestni carter, po katerem dobi Cleveland »vojo lastno upravo. Nevarnost, da se čarter ne sprejme, leži le v tem, če nastopijo nasprotniki v obilnem številu, a zagovorniki Carterja ostanejo doma. Slovenski državljani, pojdite na volišče vsi in volite za boljši napredek Cleveland« v bodočnosti Idealno mesto. V mestu Memphis, Tenn. morajo plačevati neofenjent moški poseben davek, da se tako skrbi za mladoletne otroke- ^ —V torek, 1. julija, se vršijo volitve za novi mestni čarter. Ko je sto ljudstvo lansko leto 3. septembra na volišče, da odobri novo ustavo za državo Ohio, tedaj je bila samovlada za mesto sprejeta 5 proti 1. In gotovi politikarji, ki sicer niso številni, toda hudo kričijo, bi "sedaj radi pregovorili volivce, da izpodbijejo samoupravo mest in pobijejo mestni čarter pri volitvah 1. julija. Zopet drugi pa skrivej delajo proti čarterju. Glavna boritelja proti čarterju sta Robert Mc-Kisson, nazadnjaški republikanski ex-£upan in Samuel iScovill, predsednik The Cleveland Electric Illuminating Co. Oba moža sta dobro znana ljudem, da nista odgovorna za noben mestni napredek. Pravica ljudij, da sami upravljajo vse svoje mestne zadeve, je glavna točka novega parterja. Toda ta pravica je vselej še v oči bodla velike po-litikarje in velike trgovce, ker jim ne daje prilike, da bi vodili politiko, kakor kažejo njih strankarske koristi. Brez Carterja, Cleveland ne more dobiti mestne samouprave. Brez samouprave pa mesto ni svobodno. pač pa je večkrat igrača -v rokah velike politike. Jasna in sveta dolžnost vsakega dr-iavjana je, da gre v torek, 1. julija na volišče in voli za čarter, da dobimo že enkrat v Clevelandu pravo ljudsko vlado. Kolikor se je dosedaj dalo dognati, zanimanje za carter baš ni velikansko. Seje pri /ikaterih se razlaga čarter, niso povoljno obiskane. Politikarji iz navade prerokujejo, da bo glasovanje za čarter majhno. Toda do tega nikakor ne sme priti. Pet dnij je še do volitev in Cleveland, potrebuje dobre agitacije. d& gre v toVek v največjem številu na volišče. Vsakdo mora razumeti, da se pri volitvah 1. julija ne bo šlo samo za mestno korist, pač pa za korist vsakega izmed nas še posebej. Nekateri govore, da zanimanje za volitev manj ka raditega, ker čarterju skoro nihče ne nasprotuje. Toda ravno v tem leži nevarnost zh Cleveland če gredo nasprotniki č arterij a v polnem itevilu na volišče in volijo proti Čarterju, in če bodejo zagovorniki čarterja mislili, fla bo čarter tudi brez njih *>rejet, tedaj je čarter — zgubljen! Tu je nevarnost. Nasprotniki bodejo volili v po'ni moči, zato je pa dolžnost vsakega državljana, ki mu je blagor fnefsta pri srcu, kateremu je mar njegova boljša bodočnost, da gre v torek, 1. julija' na volišče in odda tam svoj glas za čarter. Pomnite, da vsak, ki se je preselil od lanskih november-skih volite*, se mora registrira ti. Vsak, kj ,je otitedaj postal državljan, se mora registrirati. Kdor ni registriran, ne more voliti. Vse volivne koče bodejo odprte v pondeljek od 4. do 9. ure zvečer, da se registrirajo oni. katerih dolžnost je registracija. —(Poročali smo že večkrat, da pride zadnje čase v Cleveland skoro vsak dan nad 200 novih naseljencev. Samo Slo- petih mesecev nad 500. Vsi pri- vsaki Airki bodejo trije zastop- l^uvedujejo o skrajno slabih niki od vsakega kluba, in ka- razmerah v .stari domovini, teri .dolnjo dirke, se štejejo lah.- Clevelandska liga z» naseljen- k0 slovenskim "chainpionom". ce je preiskala razmere meet Za jedila in pijačo je obilo naseljenci. Marsikaj je prišlo preskrbljeno. Godba igra pod na dan. kar se prej ni vedele*. vodstvom Fr. Butala. Torej Razni vozniki in drugi sleparji Slovenian Home League vabi lovijo naseljence na postajah vse Slovence na ta piknik, ki ter jih za najdražji denar vo- se vrši v nedeljo, 29. junija na zijo na dom. Liga se je prito- stop 125 na Drugovičevih pro- cila pri županu Bak-erju, ki je štorih. obli tint da takoj preišče raz- !rwi 1 j«^,!,; „i —Slovensko pevsko.društvo mere. Cleveland dosedaj ni . 1 ..... , ,• ' „ 'Lira bo imela 4. julija izlet storil se ničesar, da bi poma- " .. f J . . i ^ -i u: združen z vesel»-o m raznimi gal novodoslecem, ki so pri- , ~ . . iY, ser, ,.« kruhom, kakor mi » P%kl'- 0h,° nekdaj. e - • v -i . • "»te'" lel>ega I>etJa ,n Pro" . , stih zabav, nn nagnali v voz. m da so jim za eno vožnjo računali po $10. _pasja vročina vlada v Cle-Vozniki na postajah celo pre- velandu. V sredo je umrlo tro-ščejo žepe naseljencem, ko *r- je otrofc vročine. Za četrtek dijo, da iščejo naslov, v resnici in j)elek vremenski prerok oz- pa večkrat tudi kak dolar osta-1 natfuje še vedno stalno vročine med njih prsti. lno Ko bo sprejet novi mestni čarter, bo bolje. Mesto bo odprlo poseben urad za naseljen-i ce. Dolžnost tega urada bo i poučevati naseljence k nada-4jni izobrazbi, skrbeti za njih j napredek ter jim tudi preslcr-I beti delo, če se zatečejo v ta urad. Na postajah bodejo po- 1 sebni policisti, ki znajo več je-! zikov govoriti, in ki bodejo pazili, da se nove došlece ne zlorablja in slepari. —Umrl je 25 letni Henry Krašovec, stanujoč v Collin-woodu. Bolehal je skoro leto dnij. Zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka, in najbolj žalostno je, ker ni bil pri nobenem društvu. Njegovi stariši mu prirede pogreb v petek zjutraj. —V mestni bolnišnici je umrl Gašper Spelko, in sicer za pljučnico. Tndi ta rojak ni spadal k nobenemu društvu, in bodejo prijatelji zložili toliko, da se ga pokoplje. —V Clevelandu in okolici imamo danes 70 podpornih društev. Tisočkratna prilika se nudi vsakemu rojaku, da stopi sem ali *Ja» izbere ima bogatejše kot rojaki v vseh drugih slovenskih naselbinah. Pa vendar lahko rečemo, da par tisoč elevelandskih Slovencev ni nikjer pri društvu. Vsak mesec umrjeta dva ali trije brez društva. Najbolj uspešno sredstvo, da se pridobi te zgubljene rojake k društvu je agitacija onih članovr-ki spadajo k društvom. Porabite čas za agitacijo doma zvečer, zjutraj na potu na delo, pri delu, opoldne pri počitku. Vsak naj dela za svoje društvo, in če se bo agitacija vztrajno vršila, bo tudi posledica, da se do kopca leta pomnoži pra* ugledno skoro vsako slovensko društvo. Novih društev pa ni treba ustanavljati, ^ ker jih imaipo več kot dovolj. —StariŠem Keržmanc v Col-linwoodu je umrl sin Henry. —-Piknik, ki ga priredi Slovenian Home League v nedeljo bo jako zanimiv. Igra med Edinost in St .Louis bode posebno zanimiva, ker sta oba kluba jako močna in nastopijo samo najboljši igralci. Potem pa sledijo dirke. Prvič je dirka na 100 jardov, drugič je metanje žoge, tretjič udar žoge, —Zvezina vlada v Washing-tonu je izdala važno odločbo glede takih otrok, katerim je pravi oče umrl in ki hočejo postati državljani. Slo se je za slučaj nekega Jonn Ondes iz Loraina. Če na primer otrokom umrje oče, in dobijo otroci o-čima, tedaj postanejo ti otroci le tedaj državljani zajedno 3 očimom, »če še živi njih mati v nasprotnem slučaju pa, če je mati mrtva, morajo otroci vsak za sebe iskati državljanstvo. —Umrl je sodnik Babcock dolgoletni sodnik na tuk. Common Pleas courtu. —Deputaeija brivcev se je oglasila v sredo pri županu in ga prosila, naj da župan brivcem policaje na pomoč, da bodejo ob nedeljah lovili one brivce, ki skrivej brijejo. Župan Ba^er je pa kratko odklonil to brivsko zahtevo. Reke je, da ni nič hudega, če se tudi v nedeljo brije, ker ljudje, ki delajo vsak dan v tednu pozno zvečer, niti časa nimajo za -bri tje, v nedeljo je pa le rad vsak čeden, in kdo bi mu torej zameril, če bi se v nedeljo bril In če da župan policijo brivcem, bodejo nad njim kmalu tudi groceristi, mesarji in drugi trgovci,1 in potem policija v nedeljo ne bi druzega delala kot lovila trgovce. Konečno je pa župan še rekel, da je brivcem naprosto dano poiskati zaporno povelje za one brivce ki v nedeljo brijejo, toda policija nima s tem ničesar opraviti. —Sodnik Winch,. Grant in Meals od okrožnega sodišča so sklenili, da . ne bodejo imeli letos nobenih počitnic. (Sicer nimajo dosti opraviti vendar bodejo vseeno na delu, da začnejo takoj obravnavati vsak slučaj, ki pride. So pač bele vrane ti sodniki. —o še ob pravem ča- Wilson v zadrei PLAČATI ALI ZAPOR, Memphis, Tenn., 26. junija, o mesto je rešilo problem glede neoženjenfih moških in jjlede otrok. Mesto je primo-ralo neoženjene moške, da jodpirajo otroke«,Aki so potreb-m javne pomoči. Neoženjeni moški morajo plačevati poseben davek, in iz tega denarja se podpira bolnišnica, kjer st sprejemajo revni otroci in njih matere. Iz tega denarja dobivajo otroci revnih dru/.in tudi sveže mleko tekom poletnih mesecev. Visokost davka se določi po dohodkih, izobraženosti in "le-poti*' neoženjenega moškega. Cdor ima samo eno oko, ali je irom ali ima sploh kako splošno slabost, ne plača nič. Kdor ie pa "fant od fare" in se neče ženiti, ta pa mora plačati precej visok davek za sirotne otroke. Navaden davek znaša $5. in pobira se na sledeč način: Postava pravi, da se ne sme noben moški, ki je star nad 2r et, muditi na cesti po 9. uri zvečer, ne sme dvorjaniti, no* >eni ženski, ne sme spremljati nobeno "ledigM žensko na ulico, če ni poprej plačal davka. zahtevo vsake neomožene ženske mora ^pokazati s\4>je dovoljenje, j ko so Srbi videli, da stopajo Bulgari čimdalje močnejši na njih ozemlje, so jih napadli z bajoneti, doklei e Bulgari niso popolnoma u maknili. Bulgarska vlada je odklonila vsako posredovanje od strani ruskega carja. V Srbiji si pa prizadeva vojaška stranka pridobiti vlado za vojsko proti Bul garom. Jutri se snide srbska narodna skupščina, kjer se bo tiflP odteči ali ne. V glavnem mestu Srbije, Belgradu, je ljudstvo jako razburjeno. Časopisi so izdali posebne izdaje, in vsi pišejo z velikimi črkami na prvih straneh, da se je vojska začela. Bul gar ski napad na srbske pczicije je povzročil veliko ne-voljo med Srbi, Ljudje se zbirajo po ulicah in govore o no vi vojski, ki bo še bolj krvava kot je bila vojska s Turkom. Mnogo jih tudi s strahom gleda v bodočnost, v kakšen položaj pride država, če »bode cvet naroda toliko časa v orožju. ' Iz Petrograda se poroča, da bo dala ruska vlada t*alkan-skim vladam razumeti, da se nikakor ne zanima za nadaljni boj. Če ne bo miru, tedaj bo Rusija našla pot, da prisili Bal-kance, da sklenejo med seboj konečni mir. 1 Iz delavskih krogov 1 Strašna delavska nesreča se je 1 pripetila v Buffalo, ko je nastala razstrelba v tovarni. wm NAD 70 RANJENIH. Buffalo, N. Y. 26. j umi; a. I , Štiri možje so bili ubiti in nad 70 ranjenih, med njimi nad < I jo teško, ko je nastala razstrel-li . ba z ognjem včeraj v tovarni j H liste rl Milling Co. na Elk irt . Peabody St. Kmalu po raz-. sfelbi je nastal ogenj, ki se je I r tako hitro razširil, da je nare-j dil v nekaj urah za pol mili* . jma dolarjev škode. Iz bolniš I nic se poroča, (1a bo polovica! j teško ranjenih najbrž še danes I . umrla, druga polovica pa osta-1 I ne pokvarjena za celo življen-| ji je. Število delavcev bo zgubilo j e za vedno svoj vid. Mnogo jih I . je -zgubilo eno roko, nogo ali e prste. Večina ranjenih je pa ož:gwnih od ognjla. OiU času ; razstrelbe je vozil neki vlak poleg tovarne, in razstrelba je bila tako močna, da je vrgla jt strojevodjo od stroja na kup] e kamenja, in je dobil tako hude o poškodbe, da bo umrl. ;l Cincinati, 26. junija, V tem j. mestu se vrši velikanski delavski boj. dva štrajka se vršita |a hkrati, še več se jih bo v krat-ni kein začelo, in delavci vseh ,a strok neprestano pristopajo k •j. unlam. da se pripravijo in ul organizirajo. Ni še dolgo tega, ca ko se je uspešno končal štrajk ,o uslužbencev cestne železnice, zadnji tedaj so zaštrajkali no-r. silci ledu.'v torek je zaštraj-a. kalo 10.000 delavcev in delavk, z, ki so uposljeni v izdelovalni-cah. oblek. Vsi zahtevajo več j h je plače, krajše delavne ure, e. boljše delavske razmere. Vsi Mestne.' te prošnjo. Kakor poročamo na drugem mestu, se zna zgoditi, da bo potem tudi pristojbina za državljanski papir zvišana, in sicer nameravajo nasprotniki naseljencev narediti postavo, ki bo zahtevala $8.00 za pravi državljanski papir in $2.00 za prvi papir. Hitite torej, kdor se zaveda, da hoče postati državljan v tej republiki; .■■■■■ — ■— , 1 _ - , - r i ne ^Ai^^rihlrainL^ Veliko zastrupi jen je. Berolin, 25. junija. Med v» jaki 78. polka, ki ima svoj stan v Osnabručku. je nastalo veliko zastrupljenje. Od včeraj je zbolelo nad joo vojakov na znakih zastrupi jen ja. Slabo meso je krivo zastrupi,enj.u. Vet vojakov se nahaja v kritičnem položajii. - j** •' Strela iz jasnega. Willoughby, o. 25. junija. Člani unitarske cerkve iz Clevelanda so imeli tukaj piknik, in pri tem je udarila strela skoro iz jasnega neba in na mestu ubila cerkovnika Mans-fielda, ranila šest drugih oseb ter podrla nad dvajset ljudij. - Q 1 ■ ----- ' Nagla smrt. Pariz, 25. junija. Poslanec francoske državne zbornice E. Aynard je hotel stopiti v dr» žavni zbornici na govorniško tribuno, da bi imel daljši govor, ko je padel hipoma na tla in bil mrtev. Zadela ga je kap. - Stari mladiči. Phila. Pa„ 25. junija Tu sta se poročila 67 letni Gale in 62 let. Roatb. On je bil udovec 5 ona pa deset let udova, in zato ie dimu seda 1 ni zakon dot Wilsonovo pismo. . Washington, 25. junija. W strojniki v mestu so se skloplli raj je predsednik Wilson if v močno unijo, nad 700 klerkov Uji pozdravno pismo v v trgovinah manufakturnega dcčka Q(1 xrmac\e "boy scotttfl blaga se je organiziralo, voz- Xo pisnio bo ncšeno skozi * niki se pripravljajo za štrajk Lečkih iz Washingtona do ~ drugi teden, .in sedaj skuša\Caget in sicer bo na celi, unija organiziraj tudi telefon- ki je (lolga okoli tisoč mi]j ske deklice. RazvSialci mleka postavljenih 2000 dečkov, so se tudi organizirali in so teri vsak bo tekel s pismom zahtevali večje plače in boljše prcj poij mjjje, y SOboto delavne razmere. Njih gospo- , uri popoldne pride pismo darji so se pa takoj vdali, in Chicago do župana. V Clei tu torej ne bo štrajka. Poli- iamiu je zbranih 77 dečkov, „ cija je dobila povelje, da naj i)0(|ej0 nesli pismo do mej ne trpi parad štrajkarjev na Cuyahoga county, cesti. V Cincinnatiju torej vre, in vse stroke delavcev se pripravljajo na konečni, odločilni toda I Ne jejte preko inere, hud boj za napredek in zbolj-| odevajte se teško, ne pijte šanje delavskega položaja. dnih pijač, ne glejte na Marshfield, Ore., 25. junija, plomer in ne mislite na vse trgovine so danes v tem Ičino. Tako se je izrazil mestu zaprli za eno uro, da so Alsberg, glavni kemist zv «e trgovci pridružili stotinam I ne vlade. On pravi, da k meščanov, ki so pregnali agi- jako zmerno Uživa jedila tatorje I. W. W. iz mesta, in letu, ta ne bo čutil vročine. jim zapretili s smrtjo, če se še kuaj vrnejo. Charlestown, \V. Va. 25. ju nija. Danes je bilo uradno.po< zvanih iš.000 premogarjev v i 1 M 11 New River distriktu na itrajk. da ne dobivajo Tud. v drugih krajih so pre- L hrane v{- jn da so za mogarji na strajku. Forth Smith, Ark., 25. juni pa. V premogovniku v Jenny Lind, Ark., kjer je tudi mnogo •Slovencev zaposljenih, je nastala včeraj razstrelba. .Kakih petnaj9lt premogarjev je pokopanih, in še dosedaj niso mogli do njih. Cincinnati, Ohio. 26? junija. Sem je dospel Thomas Ri-chert, predsednik International Union of Garment Workers, in se je izrazil, da štrajk, katerega so uprizorili uslužbenci v tovarnah za izdelovanje oblek, ni postaven. Strajkarjem je dal povelja, da se morajo vrniti na delo. Štrajkarji zalitevajo 48 urno delo na teden, kompanisti jim pa ponujajo 50 urno delo in plačajo pa za 54 ur na teden. Danes zvečer se štrajkarji sni- CLEVELANDSKA AMERIKA Excellent ndvcrtincf 11 I il ilson v zadregi.!] egovega generalnega pia^- . nka so obdolžili, da podpira nehojte bdo suženjstvo v Ameriki. rl w&^S* f^lffl^'iSSSP'? * M- 'AfM VAŽNA SEJA. Washington, 25. jun. Pred- < inik Wilson je danes suspen- | al iz službe Clayton Herrin-y , posebnega agenta general- | ga pravnika v San FranciicO; 1 errington je poslal sledečo I zojavko na Wilsona: Kot državljan države Cali- ^ rnije obdolžujem uradnike v J Idelku generalnega pravnika i v oddelku za delo in obit*^ 1 so kljub sodnijskim odloča v t m in kljub strogim postavam $ eprečili, da se niso franco-*^« :e bele sužnje deportirali ia države. Generalni pravnik [^Reynolds in delavski tajnik'^ /ilson dobro vesta, da se jo nepostavnosti v Californi-'|| , pa se ne zmenita za to. Wilson je v veliki zadregi^! er mu preti spor v prvih me- 1 ;cih njegove vlade med svflrj mi državnimi tajniki. To labo upljiva na disciplino tranki. Če se predsednik pot^ ne za svojega generalnega! ravnika MtReynoldsa, tedaj | ride sam v slabo luč, k$r obS avnave proti kupčevalcem ia^J rodajalcem belih sužnjev IM i so v redu vršile. Če pa odfraH ti Rynoldsa iz službe, teda}J| ►ostane položaj za njega mM et neprijeten, kajti s tem bol »(iobraval korake generalhegjj|j »ravnika, ki pa v očeh Hv&sJ tva nikakor nižo bili praimiflH dlestne.' o • Wilsonovo pfamo. Washington, 25. junija. Vče^Jj aj je predsednik Wilson izro^ ril pozdravno pismo v rokegi lečka od armade "boy scouts", '.f l'o pisnio bo neseno skozi pmM lečkih iz Washingtona do Chi-J age, in sicer bo na celi P<>tt»fl ;i je dolga okoli tisoč milj rat*® )ostavljenih 2000 dečkov, kjH eri vsak bo tekel s pismom na*|j >rej polj milje. V soboto ob^I . uri popoldne pride pismo Chicago do župana. V Cleve- J andu je zbranih 77 dečkov, kil )odejo nesli pismo do DiejM Cuyahoga county. ■ ■ ■ ■ ' 'M Nekaj pravil ta vročino. Ne jejte preko mere, OMH )devajte se teško, ne pijte IlMia lnih pijač, ne glejte na to-1 )lomer in ne mislite na .mill :ino. Tako se je izrazil dr. ;| \lsberg, glavni kemist zvezkn ie vlade. On pravi, da kdofcfl ako zmerno uživa jedila etu, ta ne bo čutil vročine. ^ o Vojaki jedo kače. Nogales, Ariz., 25. junija.1 hladni meksikanski vojaki sOm ako tesno obkoljeni od liških čet, da ne dobivajo, no-1 jene hrane več in da so začeli|J jesti kače, katerih je mnogo v ^ >kolici. --Ji DENARJE V »TAHO DOMOVINO j poilljamo: 50 kron ........ za 100 kron ........ za 20.4^ 200 kron ........ za 300 kron ........ za 61.35 400 kron .1...... za 8i.8t | 500 kron ........ z« lo2-a5® 1000 kron ........ za 204.00 J 2000 kron ........ za 407.00 PoHarlna |» viuta pH teh evett^l Doma M Mtoan« mvof ptpulnUlffiS Itplatejo brm* vinarja adbltka. Nak dantrn« poilljatvt ixpl*«4U% s. kr. pottnl hranilni ufld v 1 It Mi. Danarja nam poalatl jaiiajprwapja . la *0M ZA*?4"' s* m jjr^v^SsTftiiS 0r4*r PRANK SAK1ER ■-"TSS.SSh^ HVi Kdo hoče biti bogat Ivan M*h. (Slika.) Oče je prihajal vesel domov. Delavci so prišli, popravljali so hišo i« belili znotraj in zunaj. Vašo val je cel Si > etilai a iRr*fiicr*> I IjBlMr Citr ( K-ve' 'tid and *lMwhrr«, Ad f KiM«f r^toK on rcpicnt. * i T tU. CUY. (»HINCETON 109 Rnitercd • » «ro •»ti'l-clu** mutter Januar; Hm^I^OV, at the pout '»tTlce «t CfcveUnd. O H£l*rtbf Act of MikIi S. i«7ft. ■EbdK.<".________j i ■ |Hi Fit June 2713 Vol VI Hp&zite na odgojo wfinog-i ljudje mislijc", in med Rmi tudi mnogo slovenskih Hpev, da je dovolj, ce otro-HBHljejo v solo, da dobijo Hf odgojo. Da, resnica je, He c t rov i v soli mnogo nau-■ toda kaj jim pomaga, ko Bmnogokrat doma dobijo .vzglede, ki pokvarijo vse, ■«< jeNotiok naučil, in nik-Ktlt mislite, da je samo >0 Hpkticana za 10, da se otro-H|gcji. Nikakor ne. Hbm, hiša s t ariše v je prvi ■tfc odgoje otroka. Hiša ■l in glavna učilnica, kjer Hne človek pravi človek ■piev je odvisno, kakšen Bok. 111 če so stariši otro-Hogna lepo učili, posvarili ■pd slabo druščino, mu da-■no lepe nauke, tak o-E|t gotovo ne bo sprid't. K palico, kajti palica je ^Hlidfltvo za odgojo, pač Bfcpim vzgledom in resno Hbff vpljiva na mlado in Hpiio ( tročjo dušo, \a Bem ognjišču dobi otrok Hbjem o človeški družbi, Epa uči naukov, ki ga po*-pspremljajo preko celega f Beuja do groba. Hpta- se govori, da na-Bredi človeka, kar se pa Hph slučajih nikakor ne Knditi. Mnogo bolje bi He bi se reklo, da pamet I človeka, ker kdor ima H$, ho temu gotovo veli-Inlrdil. Poleg tega pa ttt-Mko rečemo, da dom nare-■bka, ker domača vzgoja H|tvarja samo načina in ^Bftsč pa tudi karakter Pip. Bolje nego kje dru Ms: karakter človeka raz-■free postaja mebkobno, in E okolica otrokova slaba, H&vo, da ctrok sam posta-Hib in če razmere okoli H upljivajo resno in pra-Hledaj postane tudi enrov ^H|rakter H doma, v lastnem domu, Ho načela in na/ori, ki H]t vladajo v človeški dru-$Te mišji, ki se začnejo Hg se širijo dalje in dalje. Httanejo konečno — javno Ho spre vidimo, da odgoja Kpimi je nekaka priprava Hptca za javno družabno fcje, kjer so otroci prvič Hni .da pozneje delujejo Bot>o jn pametjo v javnem B|c, majhen, omejenega H in pameti, je podvržen Bom narave. Vsakemu je C|K>dati roko. da dviguje. H. varno vodi po potih, ki Bgj|vi mladosti najbolj ne-Hda otrok ne zaide. Ce Hti, ki ima štiri leta sta-»Otroka, vprašala, kdaj Hčne vzgajati otroka, te-fti ji morali odgovoriti: Kkisi še sedaj začela, te-jš zgubila že štiri leta. Br Vzgoja se začne s pr-Hmehljajem. ki ga opa/.i-Hri otroku. Bi ra v tin bi kdo trdil, da Bit stvari jako malo uplji-Ha otroka, vendar se to Hjcelo življenje.- In kako Mn je pregovor pesnikov. Bi. da je "otrok oce člo- Mi zapiramo ob sredah popoldne 5707-5709 ST. m letih, kakor iz jutra dan! j Xaši-človeški nagoni, stra-B0 sti. ki "se tako rade ukoreninijo w v človeškem mačaju, ima svoj začetek že v detinski i/iiici. Že -. leda; je,otrok močno nagnjen i|o|k dobremu in slaibetnu, kar je | ~ gotovo vsaka mati i,u oče žt j j zapazil, ko je pestoval dete ali ^ j je zTbal v zibel jki. Otrok je takorekič stopil na' prav popolnoma nov svet. in ko odpre oči, je vse zanimivo j __ za otroka, kar vidi okoli sebe. 1 s. kajti kaj enacega otročje ; -e nikdar ni videlo. V prvem začetku otn k samo pogleduje - okoli sebe; kmalu pa začne razločevati, opazovati, prime'jati. ! razumevati, in ako ima količ- ' kaj bi>tro pan\et bo tudi napredoval. 1 tn sedaj naj < troče, — če ■ ; vzamemo samo primer— /ivi|' _iv hiši, kjer >e vedno preklinja. ' . pretepa in psu je. Otrok gledu, > - gleda, si zapomni marsikaj in ; pozneje, ko bo ta spomin v 1 otroku že dobro ukoreninjen, ^ " bo otrok ravno tako delal kot ^ je videl svojo bližnjo okolico : delati. Iz spomina pride nava- * da, in navada je železna srajca. 1 Nikakor ni mogoče vzgojiti t čiste duše, plemenitega znača- s ja v kaluži, v nečisti okolici. 1 ' , Pod krovom, kjer vlada duh v 'j ljubezni in dolžnosti, kjer via- r data modra pamet in razumno k srce, kjer je vsakdanje zivije- K nje pošteno in krepostno, se j< bodo odgojili tudi krepostni, h razumni jn plemeniti otreci. p Otrok oponaša to, kar vidi. Njemu je vseeno,'če vidi sla- n bo aH dobro. Kar vidi, to bo n oponašal, ker razuma v svo- v jih nežnih letih še nima toliko, v da bi slabo razločeval od do brega. bi Zato je pa treba, da z do- n krilili vzgledi pokažemo otro- u ktt doma. kako naj se ravna v »n življenju, Ko bo otrok videl h; itzortio življenje, pride v šolo. d; in tam bo svojo prvo vzgojo je razširil, pamet si izbistril, iti tak ctorok bo postal vreden in koristen Član človeške družbe. '-t 1 i, j Vsak č*s na otl^t.vor, in. od j ih tega odgovora je advi«nf^ J gova usoda. | )j j)fmo mnogo it^Hijoliarjev, ka-[: !e ter^ je zapustil rajnim radj skr- 1 n mj 111 kV:nil)inacij' Nervozna sor t njili telesa, zde se kot člove- . t j ske podrtije, nikakor niso po- 1 |j' dobni uekdajniin ljudem želez- 1 1 ne volje in moči — in sedaj • 1 ^ a' sanjajo o nekdanjem bogastvu, . ni o nekdanjem raju na. zemlji, ki 1 olje iliil za nje zgubljen, Mnogo K ;,|je tudi takih, ki so sami pro-1 f) 'sili, da se jih vtakne v zavode [ ■ I n 1 za uniolx lite, samo da se ogne-e jo svetovnemu preganjanju. Koliko tožb je dvignjenih P preti bogatinom od Stranj vla- - de. koliko se tožarijo sami med £ - seboj, boreč se za krvavo pr-l venstvo pri denarju. Ne ustra-r . o • š:'o se tudi krvavih del ne, sa- ' Iz i nič da pridejo naprej, do do ^ larja. Poglejmo v časopise, itJ \ sak dan dobite tisoče slučajev s< i zakonoloma, ubojstva, zastru- , • pljenja, razporok, kar se godil v najbolj obilni mfcri med bo- ; gatini. L > Kdor je v nekaj letih postal . ■ večkratni milijonar, ta gotevo ^ , nima čiste vesti, da bi rekel, '. i to .si je z delom svojih rok prislužil. In 11a tak način prido-djeni denar, katerega se na j() vseh konceh drži kri, ne more imeti teka. Zato se pa vzbuja ^ konečno vest takrnknjenim grešnikom, da pogledajo v svoje življenje nazaj, ki je polno bojev za begafci;o, Konečno pa pride smrt. Vanitas vanitatum!L,. Ničemurnost je svet in vse je ničemurno. Prazna pena, de tiar, za katerega se delajo naj-večje hudobije, zgine kot gre . vse k koncu, k;lr je na svetu. 1 ' i Teh grehov, ki grizejo 'bogatine, siromaki nimajo, ker L njih vest je čista, in zato je , njih življenje bolj mirno kot '. 4 milijonarsko, 60 let, in tre-re . . . , po ha je stopiti v grrh, da se nikdar ne vrnemo. Posvetna slava , .. . . kli je minula. -o m • Odhiie. ke dobre jedi in se. mu liasmeh-I nila. "Kstfiar bodo tuje matere l kruh rezale,./' se je ^rmtttil _ Stefan.. ,|1Mo, nekdo je prišel , in nevesta, pisana mati, je sla ! > t>i™>. * . . I ako so jedli in pili cel dan -in celo nOč. Stefan se je sponi- ! nil, kakor so tako nekoč jedli 1 I in pili in prišli so potem tisti 4 otožni dnevi, polni osamelosti £ j in pričakovanja, polni sanj in ^ 5 vendar tako prazni in nekaj | težkega je vtem praznem 'živ- ^ , Ijenju... Zvečer je zaspal za g _ "mizo in so ga nesli v posteljo. 3 Drugi dan 50 ga naložili na j voz s teto in cela svatba, vrsta koleseljev je drdrala jjo cest", » godec je godel in fantje so u- j| kali. Doma so zopet pili in zve- | čer so se svatje razšli... In potem je bil dan jednak dnevu, x zmiraj bolj neprijazen obraz je | dobivala mačeha; teta Neža 5 ' se je skregala in je nn rala od ! hiše in potem je moral zibati ! in ve« ko je bilo pri hiši 'bra- ! tov in sester — rekli so. da ,! so po polu bratje in sestre— j! bolj se je čutil samega v hiši 1' in želel si je kam daleč... Re- j' zala mu je tuja mati kruh in , videl ;e. da ie manj. kot so dru- J gi pri hiši in bolj ko so pri h a- > jali drugi, bolj se je ponavlja- * lo: od 'hiše naj gre... "Vstani 110, kaj pelegaš..." | sliši se glas iz ve^e... J Stefan se zdrami iz sporni- J nov... J "Danes torej," pomisli. Trudna in težka je glava. J Sinoči je šel z očetom. Seboj | ga je v<;el v gostilno, ker je bil J njegov god. | Popoldne ga je bil v?el seboj ^ in rekel: "Pojdi, šetdfan, tvoj god ;e, z menoj pcjdi..." Sla sta v dolino v cerkev.. . ^ In ko so šli iz cerkve, vstavil se je oče na vasi. Mnogo ljudi j je imel v rokah in te-rijo po živini. Ustavil se leg očeta in vprašal: , 1 Na to se je spomnil. Možje s0 šumeli pri mizi, popravljali si kučme na glavi in govorili o vsem! ., Začeli so peti pesem in so zopet utihnili. "Na, pij, Stefan," so se oglašali drug za drugim. "V Podkraj p^des... Le uči se, pa delaj, da boš imel kdaj toliko..." In Štefan je pomislil, kaj Hth OCEANIA |une 7th jI MARTHA WASHINGTON It j; June 14th \\ H > .h ]j Phelps Bros. & Co. jj < • • ' i-I 2 WaskiagtM St New fort, N. Y. all pt na prunant i|«nt( V. v Z. D. in Canada I \ "E, Bog daj dobro srečo." "Pogledal je Štefana in reji: "Tvoj sin je to?" *Da, moj!" "Za hlapca mi ga daj." "Je premlad in delati še ne ' "Ga ie jaz naučim," je rekel gospodar iz Podkraja. I "Pa ga vzemi." "*V gostilno pridi, pa se ■»lenimo..." Kp9P<>dar iz Podkraja je od-■ftttlje in Štefan je gledal s fctrahkm za njim. Oče se je Bnisli... Popoldne sta^ šla Pposflno... Gospodar iz Pod-|faja#e sedel pri mizi in je-pl JRabase. Kmetje so sedeli Bfcpb njega in vsem se je fmo z obraza, da se ga boje. Plačevali so mu denar in on je Ipravljal z debelimi rokami Kankovce v veliko listino. Po-Be/lal je Štef|na in rekel: I TAli si lačen, fant?" I Štefan je odkimal... |F'L>ajte mu kruha..." I In nek: mož mu je del z mile' belega kruha... I Ko so se razšli drugi, je o-Ktal gospodar iz Podkraja z lekaj mešetarji pri mizi. I "Koliko hočeš!" je vprašal Prememba časa —nrf—• NICKEL PLATE 221 JUNIJA. Vlak 11 6. zapusti Chicago 9:40 it. Cleveland 8:30; Pride v Buffalo 3:05 pop. ▼ New York 7. Pi M. Pulmani, električno ran vosori. Jedilne kare in fini vozovi Pojasnila daje F. A AKKHH, i«pent, Cleveland. Ohio. DR. HOLLANDER, zobozdravnik. 1355 55lh st. iogal St. Clair. Vhod nasproti Lake Shore banke. Nad lekarno, kakor dr. Schott, , Fri-41-65 HIŠE NAPRODAJ. 1 hiša na E. 34 St. 5 sob $1900. i hiša na E 41 St- za 3 družine $2100. 2 hiši na E. 43 St. ena 8 sob, druga 3 sobe za $j8oo. i hiša na 47 St. za 3 družine $3100. 1 hiša na E. 49 St. za 2 družine $->500. 1 hiša na E. 49 St* 15 sob, lot 50x126 $5000. 1 hiša na E. 51 St. 11 sob za $3200. 1 hiša na E. 5J St, 12 sob $3200. 1 hiša 11a E. 52 za 2 družine $2300. 1 hiša na E. Co St. 18 sob, in hlev $5000-1 Iftiša na E. 66 St. 5 sob $2000. 1 hiša 11a E. 67 St. 12 sob, kopališča $3800. 1 hiša na Norwood Kd. 12 sob, kopališča $4500. 1 hiša na Edrra Rd. 8 sob, kopališče $2700- 1 hiša za 10 družin 11a vogalu. Rent na mesec $125.00, cena 9500. 3 hiše na vogalu blizu slov cerkve, lot 120.V125 za 8 družin, $16.000 2 hiše na Addison Rd. lot 40X 150 za 4 družine, kopališče električne luči, cena $6000. Imam še veliko drugih hiš na prodaj v slovenski naselbini. Več se poizve pri (53) JAKOB TISOVEC, 1156 E. 6otfi St. B29 ženskih krasotic. Resnične umetniške fotografije najlepših žen v raznih pozah vam pošljemo v zaprti kuverti za samo 42 centov. B. Auturi, 200 E. 23rd St. New York N. Y. ' (S-0 "I, obleko mu napraviš in pa i kaj denarja."* "Denarja? Saj bo komaj za fcstirja... Naučim ga delati. <)Mi bo pasel, pa pomagal u hlapcem..." ptefanu je šlo na jok. Bal se 9 gospodarja iz Podkraja... "Je močan, pristoji ti mno- ga ;e hvalil oče. ''Pa naj bo za obresti, za ti-njjk par sto...'* je rekel go-rcniar iz Podkraja. Oče je zarudel:..v r'Res rabim tacega fanta. Na ■fcjanžev dan ga kar pripe- Mali oglasi. ZAHVALA. Podpisana udova in otroci se najprisrčneje zahvaljujemo vsem onim, ki so tako pogo-stoma obiskovali mojega moža, oziroma našega očeta Antona .Novaka, ko je ležal na mrtvaškem odru. Zahvaljujem se iz globočine srca vseni sorodnikom in znancem, ki so ga spremili k večnemu počitku in srčno se zahvaljujem /.a v tako obilnem številu krasne podarjene vence. Najprisrčnejšo zahvalo izrekam vrlim članom podp. društva S^ca Jezusovega, in članom dr. Naprej za pjih požrtvovalnost in bratsko ljuhav. Posebno se pa zahvaljujem Vseiii onim, ki so čuvali za časa operacije mojega moža. Srčna hvala g. Louis Lohkar-ju, ki mi je prvi pomagal 7. največjo pomočjo in delom, ko je nepozabni mož ležal mrtev doma, Jednako se moram zahvaliti tudi pogrebniku An Grcfi-na za dostojen pogreb. Se enkrat srčna hvala vsem skupaj in Bog naj poplača vsem stoterokrat. Žalujoča udova Ivana Novak in otroci. ■ m ■ * ., m,1 ................i. POZOR) •J Naprodaj imam najfinejše vrste motor-kolo, fcr bo gotovo zadovoljilo vsakogar. Ima fino opremo in izvrstno vozi. Vprašajte pri , L. Heniktnan, 15606 Calcutta ave Collin wood Ohio. Ks) Cenjenim društvenim tajnikom po Ameriki se priporočamo za izdelavo vseh društvenih tiskovin za vsako Jednoto. Izdelujemo društvena pravila, trdo ali mehko vezana, najcenejše, trpežno in okusno. Stotera društvena zahvalna pisma so priča, da smo naredili dobro in trpežno delo. Najnovejše zi rojake HISE NAPRODAJ. 1 Metta ave. 7 sob, 1 družina, cena $1600. Carry ave. 4 sobe, 1 druina, cena $2200. E. 63rd St. 6 sob, 2 družine, cena $2500. Prosser ave. 5 sob, ena družina, cena $2500. Carry a v. 8. sob, 2 družine, cena $2400. Lake Ct. 2 hiši, dve družini, cena $1600. E. 62 St. 9. seb, 2 družini, čena $3000. E, 70 St. 7 sob, 2 družini, cena $2500 Norwood Rd. 2. hiši, 2 družini, cena $4000. E. 63 St. lepo urejena hiša za 3 družine, zidana, cena $5200. Nov zidan blok za 6 družin, cena $12.500. E. 45 St. 8 sob, 2 družini, cena $2500. Prosser ave. 2 hiši za dve družini, cena $3350. Moderna hiša za 2 družini, vsaka 6 sob, kopališče, furnace, cena $4500. In še več drugih. Vprašajte pri John Zulich, 1197 E. 6r St. (S7> Deklica dc-hi delo, ki zna nemško in angleško pri dr. Kennedy, vogal Superior ave in E 55th St. . , Stalno delo. Delavci dobijo stalno delo in dobre plače, če se oglasijo pri Union Salt Co. Addison Rd. in železniško križišče. —------- (6?) 'POZOR! Jedini naft rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade iz Washingtona, da ima najboljša zdravila kakoršnih ie ni bilo Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnoma arastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli. Alpen pomada, od kajere molk i m v 6.tednih krasni brki in brad« popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne liveli. Revmati-zera, kaatibolj, trganje v rokah nogah in knžicah, -vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovtce, potne nogr, wblinc in v»e druge sli-čne bolezni se fn meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem U« 3tonj ali pa pridite osebno, JAKOB WACHQI6* low E. 64 Street CLEVELAND. OHIO. [Gospodar je vstal in odšel z nsefcarji. Oče je obsedel prf In/ in pil iz vseh ko7arcev. maj so mešetarji gnali celo »živine. !"K* liko ima ta iz Podkra-h!" čudili so kmetje, ki so pdali skozi okna...** Ta zna Ce ne morete dohiti pravega Rich ter Pain Expelleij* od ▼afcf a Itkar-j«, pilite na Rojake m v Collinwoodu naznanjam, da sem prevzel dobro znano gostilno na 15820 Calcutta ave. Zagotavljam vsem da jih vedno in vselej postrežem z naibeljšo svežo pijačo. Pristna domača postrežba. Rojakom v Collinwoodu priporočam svoje prostore, kjer so tudi dvorane za društvene seje, veselice in svjatbe. Za mn >-gobrojno udeležbo se priporoča Martin Colarič, 15820 Calcutta ave. Collinwood, O. (53) F.Ad. RICHTEk 6 CO. Slr«et, ^ New Y*rk, N.Y. >če je odšel s Štefanom in govoril celo pot do doma . Bil je, kot bi bil pijan in lan je mislil na gospodarja Podkraja. MLEKO« mleko se dobiva vsak dan pri fos. Nose, 122$ SStli St. * (54) POZOR | , • i « Rojaki, večkrat se sliši, (la se je eden ali drugi ponesrečil, mu je pogorela hiša ali drugo blago, pa ni bil zavarovan, da diužba neče nič plačati, in večkrat se sliši govoriti, da je to anierikanski humbug. Toda to ni res, ker družba dobro ve, da jo lahko sodtiijski primc-rate do plačila, ako je zavarovalna polica pravilno narejena. Ce pa ne. je krivda zastopnika, ker na vsaki polici so pravila. Če je vse pravilno narejeno, ste gotovi, da dobč« odškodnino, ako vas d^feti nesreča. »Zavarujte tfe pd' Joseph Zajec, 1378 E. 49th Street. Tet Central 6494 R. ALI STE *E PONOVILI HMOCNINO? SAMO Prodam svoj dom, ki ima sedem lotov s hišo vred. Prodam vse skupaj ali posamezno, pripravno za pekarijo ali drugo obrt. Tudi prodam posebej hišo v Nottingliamu na St. Clair ave, ki je pripravna za krojaško obrt. Posestvo je vsem Slovencem dobro znano kot fino. Več bodete poižvedeli pri Fr. Pajk. Nottingham, Ohio stop (55) FYO nadaljnega na-zna ni la bo zobo-zdravniiki urad dr. Kalbfleischa zaprt ob sredo popoldne v poletnih mesecih. Ob tem času pa je urad odprt ob nedeljah od 9:30 zjutraj do 12. Dr. Kalbfleisch, 6426 St Clair Ave. Slovenci v Newburgu. Cenjenemu občinstvu pripo- ^l-roiamo svojo bogato opyemlje-no prodajalno pohištva in že-le^nfrte. Poleg krasnega pohiš- ^ tva fciifiinjske oprave ter različnih 'barv imam v zafog* mnogo papirja za strehe, prave V kranjske kose in bruse, srpe, grablje, škroptfnice, refrigera- t torje, stensko barvo ter kose za košnjo trave okoli hiš. Kra- h-sne likalnike na elektriko in j J plin, zibke, ki se same zibljejo. Cene nizke. Pridite1 in prepri- ^ čajte.se o istinosti. Najsrčnejše J; se zahvaljujem vsem odjemal- \ \ cem, objednem se priporočanv ^; rojakom rz obilna naročiTa. J; Pri meni lahko naročite kočiji j; za pogrebe, krste, izlete, itd. Kar je dolžnikov A. Grdine, se tudi lahko oglasijo v moji KJE STA moja dva bratranca prodajalni. (53) Josip in Frank Klemenčič? Mi-JOSIP JERIC ml., slim, da stanujeta nekje v Cle-3583 E. 81st St. velandu. Drage rojake prosim, ----1 če bi kateri vedel za naslov, Lot naprodaj \r Nottinghamu na st6p 125^ Shore Line. Proda se poceni iz proste roke. Vprašajte na 11916 W. Madison ave. (52) Naprodaj je mlekarski posel, ki proda vsak dan 90 do. 100 galon mleka. Dobri odjemalci, redno plačajo, majhen prostor za razvažati med 33. in 61. cesto med-Hough ave in St. Clair ave. Cena $1000. vredno med brati $1500. Proda se radi starosti. Vprašajte na 1604 E. 45 Street. 4 (52) NAZNANILO. Mar^ Grill s tem naznartja, dai bi rada' prodala svojo trgovino, ker odide ona in njena ičerka na potovanje po Evropi. Z&hvafruje se srčno vsem svojim odjemalcem za obilna ■ r - >*, a ^ - 1 . I 'f r ... . r; T 1 11 • ^ - ' .' i>' f " DOBRE PLIKOVE PRIPRAVE Ali ve*te. če imate prave plinov e polit Mline v vnii kuhinji? Ali imate najbo^ii kariteik, p^raik in kuhalnik? Pridite in obtičite naso iZLOZBO PLIN0V1H TiltM. * Prva vrata od pliriorega urada, &21 ?Vmp«ri»r Ave. nasproti Hollendrn kotrla. 7o jt največja trgovina za plinove potrebščine v Okm, Tam dobite vse, kar p trehuj*te skspao a apoTaho pfciM. • Mnogo novih iznajdb dobite v Uj trgovini. Pridite jutri. TIE EAST OHIO 6A5 COMPANY, wa east m mn SLOVENSKO PODJETJE ......... —■ ■■■■..■■—■— > Z naselbina rastejo tuli alaaaaafcatossiiB* v katerih dobite Janetvse, kar f*ak#l»ia«ai dom hi vaio družino. V naii popolnoma nanawi wmjms hfMMI»> bite veliko ixbwo, pohaitva, kakar —aw an akls ko, kuhinjske omara, omare an aaina^ stole posteč iimnice, ppild|np«>wi%lwt% j I raznovrstni porcelan, kakor Inisli anaaaan&n , juho, razne, skledice, vso lolapln^nnv fialar nHTdrugilfc posod h» priptn.e» In aa anfcgo pBihflfc. fiAŠA POSEBNOST Jt POSODE tA VSAKE VRSTE PO.... ..— -....... IvC. May te trgovina pa ianaas tn* WWIRPW ZAVOD. Sjirigisis naaaMa an hoGjm im automobile aa van prilik«. Csaa wJna Mj> nB$a. Postrežba fto&uu Fran Zakrajsek, SLOVENSKI POGRBHKII EALZAMDT. trgovina s ranSTvosi. 6208 StCkiMT §L. H. WAIN, ■ 70S Williamson fildg. Loti in hiie naprodaj poceni na St Clair Ave. v Nottinghamu. Tlakovana cesta. Lepe trte na lotu. jO Vprašajte pri (X fw L. Reciter, Euclid, Ohio m WWIMMIWMHMKMMMNMfMIl T KDOR HOČE DELA g^*."-* I d« k bo Ufcko In hitro brta uMt*U« prltiHl anslcUlnc. Knjig« oba«g« alor. e'«agt. rftigovor •« ▼•«kd«n1o potrebo,' navodil« ■« «agt. pla«TO. apiaor«nk ■ aagtelklb plaem in kako »e postane amerikanakl d rta t |J*n. Vrhuteg«^n)lga ■ Ima doidaj n«J»rCJl alor. «ngt. ta angl. slo*. aloT«r. Knjiga trdo la okoano T I platna Tesana (nad 433 strani) stane »a.OO In t dobi pri: IV. J. KUBELKA, w f. 16St, New Tal, K. T. jH^fcltno Is «al«lnll»TO sIot. angl. In rasnlb slor. knji«. Plftlte pacealk. ^Bjpfc^i ^feiilfc*^ 1fii ^ Mt-iti Mkilli' iiki'&k ^jj^k iiii' jjli tf- tff1 fik ^jt ^tjfe |C. M. Mix Allotment. m $2.00 na mesec. Najv^ji dobi- S B^^^® ček je pri aeea^iiču. H i Hi"AIIVI^* 1PilAf lil Allltffe K n '1 vc f K ■ p" BC •• -a? --v r* bii_I I I S II I I I t ■A, vlILtlllblll s)> LUULIlli UIIIUi I . < SfWiiwiis ^ww^n^a waaw« R Naznaniloe ijtsr...... L Vse« dainn ceajeaan \ x da bodtaao cNlscdaj napnj 1 j imeli cene Mit pristali \ i K doauA pijač, pnobčene ^■Pl I od časa efe časa v tem .....-........................ , alij 13 ctrfcknlt $l]Jt Tropinjtw.v««^,/«! ..............—— m m u UjM Slirorka .......— n # UM Cognac.......- - m Kneiporo ......^ „ ^ iMft CBrfA NA 6A*XM& Slirovka............................."■■■ rtifnatf s« w .....O"1"" ----.pi fl Troptnjcrcc...................t&uuJubiutumuu^____________ US Cognac...........................________2JS Whiskey.................................lft> Vino domače rdeče...............__T__ Za o bil* narofilaMV^fc The Ohio Braadr fiiJffllif Co. «102-04 St Oair Am tlu rlial. OUo. ---------■ . i '-a-M^.---' ■■ „.j ---L-m1 john gornik, rrd^ I ------------"nrtnnnfianjimnniirnxnT jlrjliulj' * Priporočam M voom rojakom v »rtim taplh, mddornlh Hi tn* 9 nlh •pomladanskih In MnUi obtofc Sar mmkmL Prodajam obtoka S po mori tn ia narojaeo. Prtparodam rnTZmmšm wtmT I v napravo uniform In Itvrlajam vaa draga krojaik* nan>£Ma. S Priporočam tudi pvojo raltka nTlifi mak madftIH pili silila. ■ . . • ■ Km "* 1.: r S « . J "Mi je že znano. Sedemdeset in mi jfli imamo trideset. Ako se vsedeta dva rtioža na konpj tedaj imamo dvesto mož. Ali se drznete bojevati z njimi proti štiristo možem, katere ima Jordan pri sebi?' "Če je prostor ugoden zn boj." ' "Kako so ljudje oboroženi?" ' < / "Vsi z Remington puškami' "Izvrstno. Pridite hitro ift peljite nas k četam, ker nt smemo zgubiti nobenega trenutka." In zopet jahamo napre; x največjo hitrostjo. V kratkem pove polkovnik ljudem, kar se je zgodilo. Vsi so mu častitali na rešitvi in so kar koprneli poželjenja, da bi se* kmalu maščevali nad sovražnikom. Kmalu pridemo na mesto, kjer so stali vojaki. Bili so na vajah, in sedaj sp jim j,e nudila prilika, da se podajo v resnično vojsko. Bili so to sicer ljudje vsakovrstne baže, vendar so se še precej dobro držali in poleg tega so imeli dobre puške. Le polovica njih je na konju, kar nas pa ni skrbelo, ker smo mi imeli dovolj konj. častniki se vsedejo in se posvetujejo, in ko je bilo vojno zborovanje končano, zajahajo vojaki dva in dva enega konja, nakar v galopu odhitimo proti oni strani, od katere smo prišli, vendar ne prav do tja, ker med tem je lahko sovražil;!; že prišel in bi nas predčasno opazil. Gomara je vedel še za drugi prehod preko reke. Tam prebrodimo reko in kmalu smo bili na trdi zemlji prav tam, kjer se začenja močvirje. , Sovražnik se še nt prikazal. Spijonov liismo smeli razposlati. ker bi njih sledove I sovražnik ta^uj lahko opazil ! jn kaj sumil. R;ij]i>ega ostane- ; jo vojaki YA grmovjem, jaz se < pa odstranim z Honiara, da ' zopet poiščem svoje jtovariše. Še poprej smo se pa domeni'i, . da kakor hitro čuje polkovnik . kak strel, naj plane s svojimi vojaki naprej, obkroži sovražnika in ga napade z hrbtom. Tovariši so bili silno veseli, ker je imelo naše poslanstvo , tako velik uspeh. Udobno ležijo po tleh in se pogovarjajo med seboj. Tudi midva s Gomara se jim pridruživa in tako čakamo, kaj nam prinese najbližnja bodočnost. Iz našega mesta ven se nam je nudil prost pogled-daleč p^ ravnini. Sovražnika smo morali že od daleč opaziti, torej na presenečenje nismo računali. Predlagam torej, tla se zopet podamo k počitku, ko smo se še domenili, naj straža vsakega ob pravem času zbudi. Vsem je moj predlog.ugajal, in kmalu leže tovariši v globokem spanju, razven mene in ibrata, ki sva s prejel a v prvo straža To priložnost sem porabil, da sem bratu razodel vse. kar mi je Gomara pripovedoval, in Hilario ni bil malo začuden ■nad tem. Posebno ga ie veselilo. »ker so bili odkriti kipu-si, o kate'rih je jerbatero govoril, da so že zgubljeni. "Kaj, ko bi,se podali po ono steklenico, v kateri tiči načrt, kako se pride do ogromnih zakladov?" me vpraša brat. "Jaz sem že sam premišljeval o tem. Sendador nas mora peljati tja." "Samo če bo hotel." "Gotovo, ker mu 'bodemo izvrstno plačilo obljubili. Kakor hitro imam vrvice v svoji oblasti, ne boni prej miroval, dokler ne razodenem vsebine." "In temu senorju Gomari ste vedeli ?" "Ne, kajti on sam ne ve, da govore kipusi o skritih zakladih. Toda zvedel bo, seveda tako pozno, kakor mogoče, da ne bo imel nepotrebnega, u-pa-nja na stvari, ki se mogoče > ne morejo nikdar spolniti." I Brat me z nasmehom pogleda fn reče: 'Torej vi sami ne verujete • prav v te skrite zaklade?" *iPeruanci so imeli neizmerna bogastva. Dokazano je, da so cele tone zlata pokopali na - gotovih mestih. Če so kipusi i pravi in je mesto pravilno oz-. načeno, tedaj ne dvomim, d* - je vsa stvar resnična." nn i . • , i Čudovita zdravljenja -ooo- Za kronične bolezni med našimi ljudmi. -ooo- Vsi pravijo, da so ozdraveli, dočim jim drugi niso / mogli pomagati. Z električno - radičnim zdravljenjem so zopet zadobili zdravje in srečo, prosti bolečine in skrbi. Če trpite na kakšni kronični bolezni ne odlašajte niti en dan, pač pa takoj preiščite ta zdravila. Naj vas preiščejo zdravniki s svojimi čudovitimi aparati, in naj vam gotovo dokažejo, da tu ni ugibanja, kadar se ti moderni inštrumenti rabijo za preiskanje bolezni. Z mikroskopom, stiskalcem krvi in X žarki gledate bolezni naravnost v obraz, in če vam je znano, kaj vam dela preglavico, tedaj je zdravljenje gotovo. Mnogo ljudij, ki so že leta trpeli na kroničnem katarju, revmatizmu, želodcu, pljučah, na nervoznosti in krvi, ker niso hoteli vrjeti, da je kako zdravilo za nje, so prišli v ta urad kot zadnje zavetišče, in so sedaj zdravi, močni, in sre^hi. Njih imena in pisma polna zahvale, so na razpolago v naših uradih. Pridite in poglejte si jih. Ne zgubite - upanja, dokler se niste posvetovali z Dr. L. E SIEGELSTEIN, 308 Permanent Bldg. 746 Euclid Ave. blizu 9. ceste. Uradne use od g. zjutraj do 4. popoldne. od 7. zvečer do 9. zvečer. Ob nedeljah od 10. zjutraj do 12. dopold- Prekinjeno delo Naše vsakdanje življenje mora biti tako uravnano, da smo vedno aktivni ter da uporabimo vsak čas popolnoma po svoji zmožnosti. To nas dela in močne. Noben naših organov ne sme prekiniti svojega dela, da bi škodoval celemu telesu. Todk tudi največja pazljivost ne more včasih preprečiti kakega organa, da ne bi prekinil z delavnostjo ali popolnoma zaos«tal. Zgodi se, da želodec neoe sprejemati hrane ali neče vzeti toliko hrane kot jo truplo potrebuje. Ycas,,J prenehajo jetra ali prebavljalni organi z delom in hudo zaprtje' je posledica, V takih slučajih je najba, tu mi pride v spomin: t omenil sem startga gambusi- l ea, katerega ste videli umreti 1 Toda njegovega imena nisem 1 Menil, ker ga sploh ne poz- j •Toda govorili stč še o ne- f kom drugem, ki je v Salinah ' znan, in o katerem ste trdili. * da je v Andah bolje znan kot < wakdo štlgf l l "Mislite Geronima? Senda- 1 dorja? — Nemogoče." < "Zakaj ni mogoče?" I "Senor ,motite se. Sendador ni morilec. On, ki je svoje živ- ] Ijeeje stokrat stavil v smrtno j nevarnost, da je potnike sreč- < no prepeljal preko nevarnih 1 "Marsikdo je zunaj posten-jalt, znotraj pa hinavec. Vi ga . niste videli niti niste govorili ] a njim, pa ga zagovarjate?" 1 "Ker dobro vem, da uživa j najboljši agled med ljudmi. ' AB vi drugače mislite?" 1 "Pozneje o tem, senor. Naj-prvo moramo obračunati z Jordanovimi ljudmi. Ne govorite o tej stvari t nikomur drugim kot z fratrom Hilarijem. Posebno ne govorite ničesar z jerbaterL Pripovedovali ste mi o gambtisinu. Ali mislite, da je bil on lažnik?** "Vsak drugi je prej kot on.'" "No tofej vam hočem povedali, da mi je on kratko pred smrtjo razodel, da je sendador morilec. Sendadbr je umoril nekega dohovna in je sam videl umor. Oba, sendador in gambnsino sta bita prijatelja. Sendador ga ni hotel umoriti, peč pe je moral gambusi no priseči, da o tem umoru nikdar ne bo govoril. Oba uniora st* se zgodila kmalu eden za drugim. Od umorjenega duhovna je sendador dobil steklenice s Idpesora, o katerih ste govorili, da jib je sendador skrivat. O vsem tem mi je mnogo več znanega kot mislite, toda ne govorite z nikomur, le z bratom Hferijem lahko, toda, da nih-£e drugi ne sliši." "Toda kako naj se nad njim "Maščevali se bodete, todls pozneje. On bi tajil, če bi mit očitali umor. Mi ga moramo ML ari faj vemo o icm " "Kako vam bom hvaležen, senor. Rad bi govoril še nadalje o tej stvari, toda tu vidim, da smo prišli do mesta, kjer se moram s polkovnikom od vas ločiti." "Od mene ne, ker sem sklenil, da jaham z vami. Polkovnika ne smem pustiti samega." "Pa sem jaz pri njem." "Trije so bolj i kot dva, in na meji mora biti vsakdo previden." Ko je polkovnik cul, da ga ho-ceni spremljati, ga je zelo veselilo. Nahajali smo se na ravni, zeleni planjavi. Trava poa nami je bila sicer jako bujna, , toda kdor je natančneje opa-Koval rastlinje, je kmalu spoz- 1 nal, da se pričenja močvirje, , ki je jako nevarno, posebno radi tega, ker se skoro ne raz- | loči od suhih tal. Ko stopili, i konja in naredim nekaj kora- , kov naprej, mi Gomara takoj Kak lice: 1 ^Pazite, senor, še nekaj ko- , ako.v,. pa ste zgubljeni." • , In da potrdi svoje besede, i itopi Gomara sam naprej, in , te kmalu udere do kolen. Oba , I polkovnikom sva morala u- ( »orabiti vso moč, da sva ga po-egnila iz blata. Da je postal j Gomara precej umazan, mu je | lilo vseeno, ker je bila takoj < rraven reka, k;er se je lahko ^ »pral. i Prepričali smo se na ta na-:in, da vodi le ena pot preko | nočvirja, in kdor zaide s t£ ( >oti le za en korak, je zgub- j jen, ker se ugrezne. Kdor ie "j lotel enkrat jahati preko moč- | nrja, je moral slediti natanfc- 2 10 začrtani poti. Umakniti se i 11 111-gel nikakor, če bi na* ( lasprotniki v resnici hoteli tu- 1 caj napasti, tedaj hi morali ja- ^ hati preko močvirja le posa- , nič, dočim bi mi na drugi stra- II lahko ležali za grmovjem | n polagoma streljali na vsake- t ja, ki bi se približal. In če bi j ie hotelt obrniti, teclaj stojijo , ia drujt^4 strani miši vojaki, ni» , mem mestu, kjer se iiii sedaj | lahaiamo. Sicer pa je bilo še , vprašanje, če se jim posreči ibrniti konje na tako bzki po- j ti preko močvirja. j 1 Tako se torej naprawmo na, ] pot preko močvirja. Honiara 1 jaha |>rvi, mi za njim posa- ] mič, in vsak vodi dva prosta | folija, za seboj. Močvirje se je . raztezalo veliko dalje kot sem | prvotno mislil. Če bi zadnji 1 Jordanovih vojakov stopil na pot, bi prvi prišel na suho zemljo. Srečno pridemo na dru- , 50 stran. Potem jo pa zavijemo , proti reki, \amor priženemo tudi konje. Jaz, Gomara in pol- , kovnik prebrodimo reko, nakar zapodijo naši tovariši konje v vodo, da nam sledijo, Na drugem bregu reke zveže-mo konje v tropo, da ni mogel nihče pobegniti, in dočim se mi napotimo naprej po pol-klovnikove vojake, počakajo tovariši na onem mestu, kjer smo prišli preko močvirja, našega povratka. Dobre četrt ure smo jahali in pri tem pridno zasledovali pot pred seboj. Kmalu opazi* mo dva jezdeca v smeri proti severu, ki se hitro poženeta proti nami. Polkovnik radovedno pogleduje proti obema, in konečno zakliče: "Stotnik Manrico! In senor pri njem je" poročnik. Kakšna sreča, da jih takoj dobimo." Stotnik je spoznal svojega poveljnika ter ga že od daleč pozdravjl. Ko pa pride bližje, se ni m°gel dovolj načuditi, da je polkovnik tako *blizu njega. "Pozneje, pozneje," mu prigovarja polkovnik. "Pred vsem, kaj delate tukaj?" "Pazimo na mejo in tudi vn-je smo začeli v teh krajih. Tam stojijo naše čete." In stotnik pokaže proti severu. "Koliko mož?" "Dvesto mož in sedemdeset konj. Kljub silnemu trudu nismo mogli dobiti več živalij. Jordan je pobral vse in odne- 1 d* iv^gPfgySy^i-' mrzli. Kako naj si to razla o gani ?" I g "Zaklad^ so različni. Kepa i s zlata ali velik diamant ste ♦ p resnici lepi stvari, toda poži- rek čiste in mrzle vode, kadar d je človek žejen, ^e še veliko ti več vreden, in zdajci v tem n trenutku bi 1>il tudi bolj zado- j< voljen s spanjem. Dovolite mi k torej, da zatisnem oči, ljubi V frater." , d Vleiem se in zaspim v tis- U tem trenutku, pa nisem počival še deset minut, ko me zbudi k bratov glas: k "Kvišku, senores, že priha- u jajo." J< Vsi skočimo hkrati kvišku ■ g in pogledamo po ravnini. Da, n tam prihajajo v galopu proti n •nam. Nekaj izmed njih ima p svoje tovariše na sedlu. To p so bili oni, katerim sm0 konje 1» CK^p/ejjjali. Kfcir naprej jahajo^ z kot bi močvirja niti opazili ne. č< "Cielo! V močvirje jahajo,'' z< reče frater. "Svariti jih moral* ki m o." In brat položi roke na usta ^ d< ter hoče zažvižgati, in sicer SI tako hitro, da mu še komaj od- ja bije m roke od ust. "Tiho brat! Če jih tudi ne- k< kaj zajezdi v močvirje, imajo dovolj ljudi s seboj, ^la jih po- ki tegnejo ven." P1 Vendar do tega niti prišlo 01 ni, ker 50 ob praveni času opa-žili nevarnost. Nekaj jih skoči je s sedla, da pregledajo močvir- 111 je. Major pa skliče svoje ča-stnike, da se posvetuje z njimi. Zdajci odpošlje major Vi dva vojaka, ki naj preiščeta r€ pot preko močvirja. Prav do 111 sebe jih ne smemo pustiti, ker W bi nas pred časom opazili. Skr- ni beti je bilo treba, da oba vo- v» jaka hitro dobimo v roke, pre-dno moreta zakričali. Za ta po- rc sel je bil najbolj pripravljen krmilar Larsen. Toda do tega bi niti prišlo ni. Ko prideta vo- ki jaka preko niočvirja, pogledata okoli in opazita one sledove, katere smo zapustili s polkov- V1 in Gomora, ko smo hiteli po vo- P1 jake. Oba sta mislila, da smo ]Z jahali preko reke, nakar sta se pomirila in se vrnila k ma- K jorju. Sledi kratko posvetovan-je, potem se pa poda cela četa na pot preko močvirja. Ma- = jor je bil nepotrpežljiv in je zj precej priganjal konja naprej, VJ tako da je bil prvi na drugem V koncu, daleč pred svojimi lju- I d m i. C "Kaj naj naredimo?" vpraša j brat. "Ali ga pustimo naprej (J ali ne?" "Seveda," odvrnem. ^ "Torej pridejo tudi njegovi ljudje za njim, in potem pride K do boja, kateremu bi se radi X ognili." ^ "Bodite -brez skrbi, kadar ' ga zgrabim, bb že tako zakri- G čal, da ga bodejo njegovi lju- j dje slišali." (J "Zgrabiti?" vpraša krmilar. J "Ali ne bi jaz raje opravil te- ( ga posla?" L "Kadi menet Toda ne zlomi- l| te mu Vratu." ^ Zdajci je major na trdih tleh w požene svo;ega konja do gr- m movja in zagleda — nas. Pa* V metno bi naredil, če bi svojim / vojakom hitro zapovedal, naj streljajo, toda mesto tega za- ^ kliče: \ "Nazaj! Stojte t Tukaj so!' i ln major hoče obrniti konja, H toda krmilar ga že drži za vrat, ^ ga potegne s konja in vrže na y zemljo. En pogled^ me prepri- s ča, da so vojaki na močvirju J| ustavili. Major vidi, da je ob- / koljen. Od saiwega strahu ne \ ve, kaj bi rekel. | "Dobrodošli^ senor," ga po- | zdravim. "Konečno se torej 1 zopet vidimo, toda na drugem prostoru. Najbrž je bila jed, J ki vam jo je pripravila ranče- I ra, preveč dobra^ da bi se ta- ( koj vrnili k nam. Sedaj ste pa « moj ujetpik." I Major skoči kvišku, potegne sabljo in hoče udariti. Toda | jaz mu nastavim oba revol- 1 verja pred nos in rečem: I "Major udajte se v svoj po- ^ ložaj. Ali ne vidite, kako se j tla pred vašimi jezdeci udirajo. . Še deset minut, in močvirje J požre vaše vojake, ker ozka . pot ne more držati toliko te- ( že. Naprej ne morete, ker mi a vsakega jezdeca Uhko sproti \ i po s tre I jamo. Obrniti tudi ne J ■ morete, ker pri. tem zagazite ( i v močvirje. Vi ste mislili, da \ nas tukaj jjŠF°bitc v prah, to-L okolico prej preiskali, tedaj bi (gotovo našli pait, v katero ste m se ujeli. Pazite, takoj bom dal r povelje, da se past zapre." Pomignem jerbateru in slednji ustreli s puško. V istem > trenutku se prikažejo polkov-rnikovi vojbki za hrbtom major-jevih. Sto jezdecev obsedi na i konju, sto jih pa skoči na tla. 1 Vsi imajo pripravljene puške, dočim so imeli majorjevi vo jaki večinoma lase in bole. Major prebledi. Tla pod konjeniki na ozkem potu preko močvirja so se vedno bolj 1 udirala. Sprevidel je, da morajo njegovi vojaki žalostno po ! giniti v močvirju, če se nam ne udajo, Zadaj grozi polkovnik s svojimi vojaki, spredaj ' pa čakamo mi z nabasanimi puškami. In poleg tega sem pa še zagrozil majorju, da ga z bičem zapodim na močvirje, če se ne uda. Ves bled od jeze, jn škripajoč z zobmi, se koniečno uda in reče: "Naj bcr. senor, to igro ste dobili. Upam pa, da se zopet 1 snidemo, in tedaj bo igra 1110-ja. Jaz se udam." Major odda povelje vojakom, naj obrnejo. Le .počasi ubogajo vojaki, kajti radi mokrih tal niso mogli hitro na-prej. Na drugi strani jih sprejmejo polkovnikovi vojaki, ki jim odvzamejo orožje in kon- ' je. Na polkovnikovo povelje se I morajo utaboriti, nakar jih nje- j •govi vojaki obkolijo. Ker bi •bila pot preko močvirja prent varna za nas, moramo preko reke v ovinku, in v teku pol 1 ure smo že pt*i polkovniku. | Major opsuje najprvo polkovnika, toda slednji ga ostro zavrne z izdajalcem. In ko za- 1 gleda major Antonija Gprnara, 1 reče proti njemu: \ "Ti si, ki si nas v to past zvabil. Pazi se, da ne prideš . 1 kdaj v naše roke. Vrv ti je gotova.'' "No, če" pride do tega." odvrne Goniara, "tedaj ' ste vi pač večji izdajalec, ker ste se 1 izneverili predsedniku, kateremu ste obljubili zvestobo. Kdo je torej večji lopov, jazi ali vi?" "1 Jinnv tnVn cnvoriš 7 me-' In major skoči na Gomara. Polkovnik pa hitro stopi vmes in reče svojim ljudem: "Z vezi te majorja, da bo vedel, da brez mojega dovoljenja ne sme ničesar začeti. Zve-ižite sppoh \(se ujetnike, potem pa jih privežite na sedla. Meni se mudi v Palmar in torej ne smem zgubiti nobenega trenutka." Povelje se je takoj zvršilo. Lase služijo kot vezilo, orožja se razdeli med zmagovale*. iPotem pa vzamejo ujetnike v svojo sredo in odjahamo proti mestu Palmar, novim dogodkom nasproti. (Op, uredništva. To je ko- rali. Pisatelj prav živahno opisuje divje.gorovje južne Am* rike in nas vodi na mesta, kjer so prvotni prebivalci — Indi- 4 janci skrili zlato pred tujimi j usiljenci. Druga knjiga je veliko bolj zanimiva od prve, in vsakdo jo bo gotovo z največjim zanimanjem do konca či-tal). Dalje prihodniič. ' ■ —Plačajte račun v našem uradu, da ne pride k vam kak nepošten kolektor in odnese vaše denaric.. Zadnji čas je do petka, 1 * <»0 10. ure zjutraj.