ROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE J ED NOTE r U»Bne 23. aprile je Wilaon zagnal vame znano izjavo, katere ja takorekoč postavila Italijo izveu konferen ee.* ' Wilaonova Izjave, ketero omenja Orlando, je bile, ko je Wilaon javno dejal, da je Itellje upravi-čeua do Trata in bližnjega zalodje, nime pe pravlee do Reke in Del-meeij* in de on n« bo nikdar prt-rnel uh aektev Itellje. Itelijenaka delegaeija je po tej izjevi zepu-•tiU Pariz. "Ako se primerjajo datumi," nadaljuje Orlando, 'nI treba dosti pojeanil o stvari. Moje mnenje je, de je Lloyd George prepameten, da bi bil kdaj rekel, de se je Wihos podel Omeeaeeuju samo radi tega, da bode freaeoeki listi London, 9. febr. — Kristijsn Rakovski, načeluik sovjetako trgovske misije v Londonu, ki jc bil imenovsu za začasnega posla nika, je včeraj vročil MacDonaldu formalni odgovor vlade Unije sovjetskih republik na priinalno noto Velike Britanije. Odgovor se Klani "Vlada Unije aociallstlčnih sovjetskih republik je pripravljena ruzmotrlvatl in poravuatl v prijateljskem duhu vsa sporna vprašanja, tudi tista, ki ae ua-našajo na bivše pogodbe med staro in Veliko Britanijo, čeprav ao te pogodbe Že izgubile pravno veljavo valed dogodkov med vojno in po vojni. Poaebna komisija, ki je pooblešČcna v polni meri sasto pstl vlsdo Unije soclslističnih sovjetskih republik, sledi." Kskor se poročs iz uradnih krogov, prvo,vprašanje, ki se Ima rešiti na rusko-angloškl konferen-ei, ao carjevi dolgovi. Vojni dol govi in terjatve privatnih državljanov ae bodo obravnavale aepa ratno. Sovjetska vlada bo pri znala carlstične dolgove, ako angleška vlada prl^ia odškodnl no .katera terja Ruglja od uvoz nlkov, ker so podplrzll Kolčaks Judeniša, Denlkina in Vranglz radi č^sar so moralno odgovorni za škodo».,ketero 4f iqela eovjef ska republika od eivilne vojne Rusija bo zadovoljns, če predvoj ni dolgovi pokrijejo odškodnino In se oboje briše. , Rakovski, prvi sovjetski posls nlk ns Angleškem, je po uarod nostl Ukrajinec. Moskva, 0. febr. - Aleksij Iva novlč Rikov, novi predsednik svets ljudskih komissrjev, je ds< nes podsl prvo Isjsvo, odksr je bil izvoljen ns Leninovo mesto. Rikov prsvl, ds sh bo držsl pro-grama pokojnega voditelja revolucije v zunanji politiki, v notranji politiki bo pa skušal izboljšati aituacijo. Sovjeti niso niti ns bodo stremeli po nadvladi uzd drugimi ljudstvi, je rekel lUkov, sli dokler js mednarodni položaj kompliciran radi imperiallstišne versslske pogodbe, mors Itusljs imeti svojo rdečo armado kot sredstvo obrsm- Harold Spender ee ne d* «gnati In odločno pravi, d« je Oeorge res rekel to, kar je on poročal. * London, 9. febr. — Senssolja ' rsdi mitičnega tajnega Wilaon-Clemeuceaujevega pakta je pone-isla, Htvar ae zdsj suče okoli vprašanja, kdo ae laže; Lloyd George all Harold Spender, kl je objavil Intervju. Kljubtomu ,da ja Lloyd Georgs Isjevll, da nI nlkdsr s nikomur govoril o kskem tajnem paktu med Wllsonom in Clemenoesujsm, vstraja Hpender pri tam, kar je poročal v časopisih. Včeraj je Mpender izjavili "Jas ne prekllčem ničessr, ksr je resnios, ksr sem plssl. Lloyd George je v razgovoru s menoj rekel, da ga jesl, ker je bil v njegovi odsotnosti med mirovno konferenco v Psrisu podplzsn tajni sporssum med Wllsonom In Cle-raencesujcm." poslanec wbpald ia S.) 5- Kdhu kmeiko-delsvskl Msn poslanske ibornlce poslanee Knud Wefald Iz Minnesota je protestiral pri tajniku Mellonu pro-tl ksmpanjl, ki jo dels finančni depsrtment po kmečkih okrajih njegove držsvs zs kupovanje vladnih , hranilnih oertlfiketov. Wefa|d je povedal Mellonu, da bo upropastil še ostale male banks po severnem sspadu, če pojde Ša nadalje tako naprej. Wefsld meni, da dela Mellou namenoma tisto propagaudo, ksr dobro ve, ds bo to nsprtilo ša večje breme na msle bsnks in kmete, ki si morsjo isposojstl denar, ali pa iti na boben. Mellou je naznanil, da js pro« dajanje takšnih eertifikatov u-stsvljeno v sedemnajstih polje* delsklh drŽavah. Govor, ki ga Je Imel aenstor Hhipstead dne 1. februarja In v katerem je nzpadel prodajanja tiatlh vladnih certifikatov, je bil neki pripravljen po nekem čas* nikarskem poročevalcu Mellono-vemu uradu, še preden ga je govoril omenjeni senator, In to je ravno pospešilo Mcllonovo umak-nitev. aobnt V zadevi ruskih sossdov ns vzhodu bo Itikov nadsljevsl Leni- j novo politiko v smeri nerodnega, I kulturnega in ekonopukega pre ! poroda orientalakib ljudstev.' Rusijs mora živeti v najtesnejšem prijateljstvu z Afganistanom,! Indijo, Kitajsko, Perzijo in Turčijo. V notrsnjih zadevah js glavna M . . naloga vlade, da se izboljž. na. J»**«0' J* ~ okrlJ rodna ekonomij., zlasti trgovina WWlamson", ki j« bil pred «em- med mesti in vismi. Resvoj indu-, »-Mim» «^tC^i^M strij zaznamuje lep napredek v J^M ^^^^ pletljajeiM, Njegova najsadnja strahovlada, ki so Jo uvedli suha- youn0 in franco-ska vlada. minulem letu brez kska zunanje pomoči. Kikov upa, da z vpostav-I jen jem stikov t Veliko Britanijo, Italijo in Nemčijo dobi Rualja kakšno pomoč v obliki kreditov In koncesij. wilson je bil zavarovan za 990400. New York, N. Y. — Pokojni Woodrow Wilson ja bil zavarovsn za $20,000 pri neki newyorŠkl zavarovalniški družbi, kakor ae poreče Imel je dve polici po $10/100. Prvo J« vsel, ko jt bil ster 37 let, drugo pe šaet let pozneje. Denar podeduje vdove. ' prenehali z napadi nanj. .Wllaon j« igral za večja dobitke. Storil je vm, ker je m»g'l. da je pri dobil (leaieneeauja na svojo štren v neusmiljenem boju, ki ga je ve-dil z Italijo in ko je hotel mee« odtrgati od mojih levesnikov.*' šl z zveznim prohibičnim agentom Youngom na čelu, ga Je spravilo v navzkrižje s francosko v ledo. Po svojem čiksškem konzulu g. A. Bsrtbelemyju j« Freneije a-pelirala na državni department v Washington ter zahtevala zadoščenja za krlviee, storjen« frsn-eoaki naselbini v mestu Johnston City, III. Ker nista afiela na drŽavo« in lokalne zvezne agentu* re niš izdala, je naprosil Barthélémy veleposlenlke Jussersnde, nsj posreduje v tej zadevi pri oblastih v glavnem mestu. Chieego In okotiea. — V torek toplejše, dež In sneg, južno se-pednl vetrovi. Trmp«reture zadnjih 24 uri najvišja 35, najnižja 'IZ, Holnee izide ob • 42, zaide ob »tu. .a tsbäi ""*"****. " ear nal "i i"i1 rali PROSVETA 11. FEBRUARJA, 1924 ■ iíaroé.ln*: ZedíaJeaa država M leta ta M» m tri MMMI < I1.SS sa tri waaact. ta sa taoïyy Ml fût PROSVETA glasilo ummgul wahoqwe ilNA sujvIWEmÏasoonI S JEPNOTS_ 4E JEDNOTÍ kih n« Francoskem, pa te dane« čakajo na nagrado. Za ljudstvo je pred izbruhom vojne visela košara s kruhom preeej visoko, zdaj pa visi že tako visoko, da jo skoraj več doseči ne more. Ne ena ne druga stranka je ni obelila nižje. "PROSVETA1 2SS7-S0 U. lmfcl» A»mm, cvw»t, to-u. «THE BMIiIGHTEMMEMT» Glasovi članov S. N. P. J. ia ¿Hatoljov Prosvete.. Aoviuaaf rrtn <■ yrwot | Šabaeriptiea : flekJ SoSas (asee* ¿bbege) ead Cmii 9S 7 year i 'member of tkt rfc) Patu» v oklepaju pr. (Ja«. S1-S4) polog »aioga iacaa m uiWti jo • tow lyia potoki« Mr»i»taa. Pmvtti k praro-» m MUri liât. _ ZNAMENJA GOVORE. Vodilni političarji republikanske in demokratične stranke so se pobotali z Wall Streetom. Konvencija republikanske stranke se bo vriila v Clevelandu. Vsekakor bo bližje Wall Streetu, kot zadnja, ki se je vriila v Chi cagu. In to nekaj ŠUje. Ob času zadnje konvencija republikanske stranke bi se bilo prav lahko dogodilo, da bi bil izreden železniiki voz, v katerem so se vozili odposlanci denarnih mogotcev, dospel prepozno v Chicago, in kdo ve, kdo bi bil nominiran predsedniškim kandidatom, če bi se kaj takega zgodilo. Ako bi v Wall Streetu ne soglašali s kandidatom, bi se bilo lahko dogodilo, da bi republikanska stranka bila ob moralno in materijalno podporo iz Wall Streeta. Letos je ia nevarnost nekoliko znižana. Demokratje so dobro preudarili to potezo in razmera v republikanski strsnki. Republikanska Stranka ja pocepljena. Progresovci kale vodo stari gardi v'republikanski stranki, ki je bila vsikdar zvesta podpornica denarne vreče v Wall Streetu. To pocepljanje ne vpliva dobro na denarne mogotce in jim kvari slast do jedi, kadar sede pri dobro obloženi mizi. Denarni mogotci pač sodijo, da jim bo malo pomagano, ako bo izvoljen republikanski pred sednik, ako ima ta predsednik opozicijo v svoji stranki In vrabci na strehah zdaj čivkajo, da je pričelo politično ljubkovanje med demokratičnimi voditelji in veliko denarno mošnjo. Demokratični voditelji so pa previdni ljudje. Pred ljudstvom je treba nastopiti tako, da ne opazi tega ljubkovanja in da misli, da je to stranka, ki zagovarja interese malega trgovca, obrtnika, farmarja in delavca. Tem malim ljudem je treba napraviti majhno koncesijo. Kak šno? Tako, da denarna mošnja ne bo imela nobene škoda od nje. Premestiti je treba konvencijo v kraj, v katerem nimajo prohibicijonisti vpliva. Tako dobi ljudstvo vtis, da so demokratični voditelji proti prohibidji In da demokratična stranka odpravi prohibicijo, ako pride sedlo. Voditelji demokratične stranke hočejo, da ljudstvo dobi le vtis, da nameravajo odpraviti prohibicijo, kajti od vtisa do obljub za odpravo prohibicije je daleč, še dalj pa je od odljub sa odpravo prohibicije in do amendira-nja Volsteadoyega prohibicijonlškega zakona. Vraga, kaj bi pa dandanes profesijonalni političarji počeli, ako bi se res odpravila prohibicija? Predvsem bi vsahnil bogat vir dohodkov in ljudstva bi ne mogli več farbati, da odpravijo prohibicijo, ako pridejo v sedlo. Prohibicija je bila vendar uvedena, da manjši podporniki velikih profesionalnih političarjev pomnože svoje dohodke in da je tukaj nekaj, kar ljudstvu ni všeč in kar zahteva, da se odpravi. Mesto New York je za proizvajanje takega vtisa na ljudstvo kot nalašč ustvarjeno. Ljudstvo v tej državi je proti prohibiciji. V New Yorku jc tudi Wall Street! Ko se je vršila zadnja konvencija republikanske stranke v Chicagu, so časnikarji hitro izvohali, da so se ' zastopniki dobro rejene denarne mošnje pripeljali v posebnem vozu v Chicagu in da so trajslc vso noč konferen- Nejveč ■smosvanth in semomtšije- ce v tem vozu, ko se niso mogli zedinitl na predsedniškega nih »eprednjekov p4 tu,ih ki r prav grdo ln robsto preklinjaj« vas od kraja. Besničen n« predete as posameznika j« r slučaju, Ss dotičnik šlta napredne čaaopiec iu knjige, razmišlja ia pri tem pride do zaključka, da je njegovo mesto v organizaciji, ker e organizaciji je moč dela vat va. Kdor dela ta urgauiaaeijo ln ee trudi tudi druge pridobiti v organizacijo. Je ns* prednjek. Dne 20. jsnusrja smo imeli ae* bo delavec evojega dela in ne samo drobtin kakor sedaj. Torej na svidenje dne 17. februarja pri s. Ročko Lesarju! Pozdrav! — John B&rberton, Ohio. (Kako je prišel rojak do prepričanja, da ga njegova boljša poloviea resnično jubi.) — V pričetku tekočega meseca me je obiskal rojak P. li. Kot običajno se je med nama razvil razgovor o različnih dogodkih in slednjič se je pogovor zavlekel aa zakonski stan. Slovenska rojakinja v tej naselbini je namreč rz same "ljubezni" do svojega ao* proga izpoelovala tiralnico za aretacijo evojega mola. Poleg drugih pregreh je bilo v tlralnlci tudi navedeno, da je moi grozil svoji soprogi, da jo bo natepsl. Bojak je bil kajpada sretirsn in v smislu obtožbe odveden v zapor. V pogovoru o tem dogodku je ropak M. pripomnil, da soprogs, ki zaprisege tiralnico za aretacijo zopersvo* jegs mola in dopusti, da njegs tudi odvedejo v zapor, nikakot ne ljubi svojega moia. Pripomnil pa J«: "Ravno v sličnem slučaju sem pa jaz prišel do prepričanja, da me moja soproga Iskreno ia zvesto ljubi. Med nsms sicer ni prišlo pred tistim slučsjem nikdar do posebno resnega spora ali neaporazu* ma ln uverjen aem bil, da mo Cena kolikor toliko ljubi, ker mi jo bila r vseh osirih naklonjena. Vseeno ps prsve ljubezni nisem mogel ugotoviti "Sluiaj pa je nanesel, da je prišlo med nama do resnega spora Besedo js dsls besedo. Kskor je znano, feneks pri slišnih dogodkih navadno no molčijo, temveč al jemljejo prednost. Tudi jss ji s jezikom nisem bil kos, pa ma je po-psdls jess, razsrdil sem se in jo prav pošteno naklestlL Posledica je bila, da ms js soprogs ovsdils ns policiji lu zahtevala aretsoijo. Vse to ss js zgodilo, ksjtl tuksj finji varuhi reds so sa sličns sre tacije jako priročni. Varuh postave je tndi mene odvedel, da me vtakne v luknjo. Prišedši na poU cijsko postajo so izvršili nsd menoj vas potrebne obrede, kot Je ie navada, da ti pretaknejo vse iepe, če nimaš mogoše nevarnega orošja ali eelo strojne puške itd. In po avetanem polleijakem obredu me js varuh pozval, da me odvede v odločeno mi celico, da si tsm po-hladim jezo in svoje rssburjene Živce. Rsvno v tistem trenutku pa je vstopila moja šena ter meni nič tebi nič enostavno zahtevais <1 policijskega načelnika mojo o» prostitev. Debelo je gledal policijski načelnik vso to komedijo, ai pa ugovarjal, obrnil se je proti meni in izjavU: "F., ti si prost, lahko greš domov." Vstopil sem k leni ter jo vprs-šsl, kaj vendar miall s vprizorjeno komedijo, s ona mi je odgovorila i 'Veš, dragi moi, preveč te ljubim, da bi te mogla izr^jlitl v zapor, kljub temu, da si mo natepel.' "Od tistega Saea aem uverjea, da me moja ienka iskreno ljubi, za kar aem bil prej vodno v dvomu." Komentar je nepotreben. — Martin Zeleznikar. Titova grebsks je postala Maks izletnikom. VereaSpOeloMBt, Pa.--Kaj vse na svetu je* napredek I Če si kdo finančno opomore, le mu je to šteto v napredek i ako ae društvo veča s Članstvom, je to nspredek. kandidata republikanske stranke, in da je nominacijo po teh konferencah dobil pokojni predsednik Harding. Ako se konferenca vrši v New Yorku, odpade po-asbni železniški vos sa posebne konference. Voditelji demokratične stranke bodo lahko v direktnem stiku z zastopniki denarnih mogotcev in ljudstvo še tega opazilo ne bo, ker se najbolj navihanim časnikarskim poročevalcem ne bo posrečilo odkriti teh stikov. Tako si demokratična stranka pripravlja ugodna tla, da se pomeni s denarnimi knezi glede kandidature, pristanek "pri V Beeku Leeerj«'' Re tam pa lahko na ves glas kriči, da nima zvez s njimi. mltat je bil, de «mo ustanovili Za ljudstvo so take poteze profesionalnih političarjev zelo podučljhre, ker mu podajajo jasen nauk, da j« ca ljudstvo vseeno, ako izvoli republikansko ali demokratič- no večino v kongres, ali če izvoli demokratičnega ali ra- lenega kluba, katera ee vrli publikanskega predsednika. Prebralo si ne bo prav nič, ^^ T m9*** ob P* »-»ko, da prid« is deija pod kap. uucrunt in prolitarji so odirali ljudstvo, ko ja bila v UstWni klub. se pridružite strsa-kongresu demokratična večina, ln pri tem je ostalo, ko w zavednega deiavetva, katera se ja vsaj prišla republikanska večina. Profitarjem, ki so b0li * uma w#*rm M nagrabili miljone v vojnem času, se ni zgodilo nič hude- ^Sm^tT f*^* ga. Vojaki, ki so tvegsll svoje življenje v strelskih jar- boljšo človeško druške socialistični klub is ga priklopi!* k J. S. Z. Somišljenike in napredno misleče torej vabim, da Luxor, Egipt. — (Poroča Geo. W. Mechem.) — V grobnici faraona Tutenkamena ss s naglico razvija delo. Howard Csrter, ki mo bsŠ sedaj prav dobro aluži zdravje, dela načrte za končno otvoritev sarkofag', kar lahko smatramo, da se bo izvršilo v prihodnjih oemih dneh. Prišlo je sem ie veU-ko Število raziskovalcev, zastopnikov muzejev in učenjakov, da bodo pri končni otvoritvi. Veliko ljudatva podviie v Luxor, ki se nadejajo, da bodo imeU dovolj vpliva, da jim bo dovoljeno pričevati, ko bo Carter presenetil evet s svojim odkritjem. HoteU so ns-tlsčeni izletnikov, ki pa jih vlat še vaak večer pripelje od 80 do 90 novih, življenje v Luxorju je torej Živahno, a radi pomanjkanja prostorov neudobno. Odatranjenih je še eela vrsta o-bokov, kar je prisadjalo mnogo dela, a vendar je dognaao, da ae je vršil pogreb farsone z nepričakovano hitriee. Največji obok and krsto v obliki skrinje je U čevljev širok, 17 dolg in 9 visok. Isdelsa je is dvsk palcev debelih podbojev, ksterih deli tehtsjo po eno tono sU pa tudi več. PoWiti so s zlsto pločevino in s udelanimi pi smenksmi ia znaki zunaj kakor od znostraj ter dovršeni s zlatom sU llvo plsvo barvo. | Vdelsni snskl so skrbno izdelani, ksr dokazuje, da so jih izvršil, iručeni rokodeloi, ki bodo tudi slušili ss nepobitno zgodovlnsks doksze. Uganka je, kako so vso ogromne skrinje in aarkofage truplom mrtvega fsrsons sprsvil v grobnico z malim vbodom. Ne da ao sklepati drugega, kskor ds so po dovršenih pogrebnih svečs-nostih sa fsrsonom prepuetiU grobnioo rokodelcem, tesarjem, misarjem In inlenlrjem ter številnim sulnjem, da so v grobniei spo-polnjevall ln postavljali velike akrinje nad krstami, v katerih je ležsls krsts Tuta. Vsekskor so morali bitiv posamezni doli skrinj izdelani isven grobnice, ki ao jih potem učeneji ■ zaznamovali a posebnimi črkami, da so jih snaU v grobnici zopet sloliti. Tiste črke je tndi le danes cpssiti, in sicer rsvnotako jasno, kot bi bile zspisane včeraj, pa ne pred 3260 leti. Pa tudi, ko ao po-ssmezne dele eprsvljsli v grobnioo, jih niso mofU spraviti skozi mali vhod. Krivda je vsekskor ps dsla na preddelavce, ali to še nič spremenilo na dejstvu. Da so nsogU dele spraviti v grobnico, so morsli poveČsti vhod ss Šest stopnic pri vhodu predsobo grobniee. Ta tudi pri vhodu v grobnico ss-mo niso mogli akozi. Zopet so morsli poprsvijstt Odbiti eo morah eelo steno grobnioo, potem šele eo mogli spraviti notri največjo skrinjo. s Pa vse to ponovno delo, ki ao ga imeli, ker niao mogli spraviti v Tutovo grobnico največje akrinje, najbrš ni pripisovati pomanjkljivemu in ncpasacmu delu. Smatrati je, da so bile vse pogrebne svs-čaaoeti iu pripravljanje grobniee zavrŠcne v največji naglici. Ko so bile akrinje prinešene v grobnico, jih ni bilo mogoče obrati več radi premalega prostora, pa najbrš tudi svečeniki niao dovolili ekrinj več preobračati in je aarkofag moral oetati, kakor eo ga prineali notri. Bržkone ee jo tudi zgodilo, da so v naglici zssnaaso-vali po pomoti največjo skrinjo aa drugo ln jo tako nesli v grobnioo prej kot predzadnjo. Delavci eo nedvomno kleli, ko eo morali skrinje prestavljati laaova. Slednje Je tudi ubilo vsako na vdušenje med rokodelci, da so po stili svoje delo ln Je bilo sa dokon-čanje grobnice trebe poklieat: s .tin je. Vsekskor pa je le precej dobro ohranjena prvotna lepota oa dragocenih skrinjah, čeprav ao Hle po njih a kladivi nevešče roke sušnjev. ki nieo bili rašči dovršeno izpopolniti dela, katerega so se lotili vešši rokodelci. Tudi na eteaeh grobniee je po slikanju apocaeti. da je bilo do bori zs vršen« v nsgliel. Iter peč nI po keterl fbno čudno, kejti v dobi Tuts eo DiU sila nemirni časi. O pravem rrokn. zakaj so KgipČsni tako hiteli, da issidajo svojega mrtvega faraona, pa najbrl ne bo nikdar znano. Vai znaki v grobniei so za-gonetke, ki bi na lahkoverne ljudi morda učinkovale kot nekaj mi-etičnega. Kako lahkoverni eo lju-lahko tudi u tegs, ds jih še danes nemalo verjeme, da je lord Carnarvon umrl valed maščevanja nad tri tiaoč let mrtvih faraonov, čaanikarji, ki razširjajo slične bedastoče, zaslužijo vso grajo. Le malo dni še, pa bodo ekozl tisoč stoletja epečega kralja premotili za trenotek. Grobnica mladega monarha Tuta je najbrše tudi edina, ki je ostala nedotaknjena do danee, vzlic neštevilnim voj-i, ki so ugroiale deželo skozi vse dobe. Da bi ee zbudil kralj, pa bi videl, da so vstali in poiekali jadje, o katerih ni nikdar eanjal med avojim kraljSvanjem, ko je bila Evropa še v svoji ledeni dobi civilizacije. Dvomljivo je, da bi imel Carter še kake tcikoče, predno odpre zadnjo krato sarkofaga, kajti sedanja nova vlada Egipta jo za vzela zelo prijateljako stališče na pram vsem, ki hočejo v dolini Nila pričeti a preiskovanjem. ME IZ JSUUE. Ponesrečeni dslavsL Ns Žsgi Ivana Šiške v Ljubljani si je ob-rezal na cirkularai žagi delavec UŠ Peter deeno roko. — Pri pro-govnl sekciji Jesenlee je podel leL delsveo France Šetlna tako nerodno, ds se je telko poškodovsl po desni strsni livots. — Pri lesni industriji' Vimik * Offner v Krsnju js slomil hlod drvarju Petru 8elišniku več reber. — Pri tvrdki "Kovina" v Mariboru e je raztrgal strugsr Josip Frsngeš dlan leve roke. Na poti v to tovarno pa je padel livar Joalp Krumpt na ledenini in si poškodoval deeno roko. — Savno tam si je delavka Elizabeta Preloinik pri stroju zmečkala deeno roko. — Na parni iagi Gospodarske zveze v Trebnjem je Žagarja Viktorju Zamanu zmečkal hlod desno roko — V tovarni lesnih lepenk Cbar les Moline v Tržiču ss js usekal delavec Leo Mlinar v deeno kole "no. — Ključ, vajenee Alojzij"Ja-senovao na Vrhniki ai je slomil pri padcu levo nogo v členku. Zslssnišks nesreče aa državnih železnicah. V zadnjem času so se selo pomnožile lelezniško nesreče Statistiko državnih Žclcznic po roča, da ao je pripetila v Čaau od 1. avgusta do konca novembra preteklega leta nič manj nego 250 nezgod. Med temi jih je bilo 90 žrtvami in poškodovanjem ljudi ostale pa s večjo sli manjšo ma terijalno škodo. Posebno trsgične so bile sledeče neereče: v Mclen eih dno 13. oktobra, 7 ranjencev v Zcrannskih Oborih, 2 mrtva in 9 ranjenih, ter trčenje ekspres* nega vlaka a tovornim na prog! Senta - Subotica v noči od 8. ua 9. novembra, kjer je bil ranjen tudi en ielezniški uradnik. So dišča eo dobila te dni navodila da v slučajih železniških nesreč »trogo in hitro postopajo. gmrtaa kosa. V Celju je umr dne 3. jan. g. Joaip Vouk, hišnt poaeatnik ter bivši trgovec llraatniku v 77. letu ataroeti. Smrtna kosa. V Gornjem grsdu je umrla v visoki stsrosti 79 let Ans Miku6. mati orožniškegs na rednika, Josipa MikuŠa v Št. Ilju v Slovenskih goricah. 12. jan. je umrl v Ljubljani poštni uradnik Dragotin Strasck, ki je alužbova dalje čaaa na šišenaki pošti. Btar je bil komaj W let. — V Trbov-Ijah jo umrl juriat Oskar Flore-nlnl, star 20 let. — V fco&tanju je umrl Florjan Grejaa. goslavijo. Za prevoz je vlada do l volila" kredit 200 tiaoč dinarjev! torej za opabo reci in piši, p^J dinarjev 1 Rudarje nameravajol zaposliti v rudnikih v Bosni iB\l Srbiji. I Herazavetljeni vlaki. — promet se-vedno bolj»« ...... I liko bolj, kolikor dražje so pri.l stojbine. Dokler so bile vozne ce.| ne nižje, smo se vozili v razsv«t.| l enih vlakih, danes pa se vozimJ zlasti po dolenjski železnici v pri.l jetni temi. Priporočamo železni*.! ii upravi, naj še enkrat tarif zvi.l ša in to izdatno. Tako izdatno, dal še vlaki ne bodo vozili vee, ker I prej ne bo reda. I Trgovina s dekleti. — Brez* I vestni židje so začeli svoje delo I tudi po Sloveniji, zlaati po obrne-1 jenih krajih. Dekleta, ki iščejo I službe, naj bodo zelo previdna!I Dobro bi bilo, če bi tudi javne ob* I laati (župani, občinski tajniki,! duhovniki itd.) zlasti služkinj«! na to nevarnost opozorile. Vsllk požar v Splitu. — v Spil. tu v Dalmaciji je velik požar u* I ničil akoro ves etari del mest«. Veliko škodo trpe razne katolii* ke organizacije, ker je zgorela palača, kjer je bila naatanjena tiskarna, več uredništev in raznih gospodarskih zavodov. 6kodo cenijo na 50 milijonov kron. Preiskava proti raspečavalestt ponarejenih 10 dinarskih bankovcev js dovršsns in so bili te dni vsi krivci — 12 po številu ■— iiro-fenl sodišču v Beogradu. Skupno ; e bilo v Beogradu, Zagrebu, Ljub* jani in na Rakeku aretiranih 23 oaeb. Odtch je bilo pa 11 izpuiče* nih na svobodo, ker jim niso mogli dokazati nobene krivde. Med aretiranimi se nahajajo poleg Ig. naca Župančiča tudi Alfons Zor. nlk in Jakob Celešnik iz Ljublja-de in Marij Gabrenja Is Rakekt. Pri vseh aretiranelh so našli ponarejenih bankovcev v vrednosti 120,000 Din. Ker so se istočarao pojavili na Rakeku tudi ponarejeni 100 lirski bankovci, preisku- Brezposelnost. —• Brezposelnost ee v celi naši državi «vedno bolj širi. Zaradi pomanjkanja obratnega kapitala odpuščajo delavec fe-brike in obrtniki. Armado brezposelnih pomnošujejo še iz državne službe odpuščeni nameščenci. Slovit ropar ujet. — V Slavoniji je cele dve leti vznemirjal prebivalatvo neki Čaruga a avojo roparsko tolpo. Ta tolovajska družina ima na vesti veUko število u-bojev ln še večje število vlomov in tatvin. Pretekli teden pa je laadars|erija saaačila poglavarja roparjev Carugo, ki je živel v O-sjeku zelo elegantno, in več njegovih pomagačev. Zandermerij-•ki »tralmojster, ki je ('arugo za-I sečil, bo dobil lepo osgrado, ki t je bila razpisana ua ( arugo. je policija sedsj tudi to zadevo, ker sumi, da je ta družba rsipe-Sevala tudi ponarejene, lirske bankovce. Vlom v Homu. — Neznani vlo* milci so vlomili v stanovanje te. sarskega mojstra Franca Urbih ns Homu pri &t. Rupertu in pokradli črn suknjič, 5 hlač, 6 te* lovnikov, suknjo, 14 srajc, 2 psra čevljev, 2 britvi, pištolo, klobuk; nogavice, 20 škatelj vžigalic in hlob kruha, v skupni vrednosti 6000 Din. Ponevsrbs. — Samski kovač, žo večkrat predkaznovani France Brunčič iz Šetsrove pri Mariboru, je izvsbll ns goljufov načiu od Helene Lorbek v Brestcrnici črn površnik, klobuk, moiko obleko in perilo, od Martina Vido-viia ¿kolesni ročni voziček, od Heleno Lorber pa nekaj perila, rjuho, žensko Žepno uro in srebr-no verižico, v skupni vrednost-4200 Din* Najden ssklsd. - Kskor prav* ljlce se slišijo dandanes zgodbe o najdenih zakladih. In vendar se še vedno najdo tuintam kak skrit zaklad, o katerem so nic ne ve, kdo je bil njegov lastnik in zakaj ga jo skril. Tak zaklad je nsiU pred kratkim revna bajtsnea v podatrešju avoje kajte v Preski pri DoberniČu na Dolenjskem v podstrešju jc imele etaro skrinj«. Ko jo je odprle, sc jo pokrov naalanjal na zidano ateno in okru-šil omet. Tam ae je pokazal ts*'-dan lonec. Žena ga je isruvalii u zidu in našla v njem atar srebra in elat denar v vsebini trah utro*. Po večini so takosvsnl »rebrni kriievci. Najdeni zaklad bo nsj-brž zaaegla državna oblast, ker se ie orožniki vso etvsr popi"1' in menda sporočili o njej na pr*«toJ- j no mesto. Ptujsks vssti. - Umor v ptujskem okraju. Na Plsčsrskem rrks v Ptujskem okraju se je ibrsu na praznik sv. Štefana v vineW* poseetnika Karle Sešerks W družba. Med temi sc je po"«"" izzivalno in surovo obnnkl £ sestnikov sin Franc Bojs i« J»n ževe, ter s nolem msbsl okoli srhe in proti druikl. rszšls. Bojs se je poslovil "1 ter se Vračsl sem proti down ki Jekob Pemek Is Janeževe ga i« na potu počakal in fs 16-krst« bodel s nošem. Rojeovo razmeserjeno truplo so hodnje jutro v nekem «sediijm občinske reete. Moril« ^ w« " koj eretiren in predan okre*»^ iHidišču' v Meriboru. - *oU N nr- énu pomočniku A. Ur*™ n" • ^ 40.000 sleveaekik redarjev se bo i gu pri Ptuju je pedH be je vrnilo iz Ve»tfabke v Ju-. ua levo roko ter mu jo r» rkst jKPÜJKK. u. febbpakja. m«. PROSVETA Delavske no*'"- ' r» -> U^T*" l-oini O. — Takil-kr.jcvu» unija K. ter W Worker, of F^-e „ioilt. Proató-wc»m.pt, dolor ». ^ÎÏS 0br.«b«»» UeUv- Politična revolucija vsled oljnega «kasdala. Washington, d. c. (Federated Prcas.) — Yaa priiadevanja sta rih političnih gosjekov pa voje-Ške, mornarične, diplomat ione »n ' družabne ' gospode, da JL hila preiskava oljnega Škandala potlačena in uotavljene, ao semen. To razgaljanje trpke reeniee, da je vlada v Waahingtonu docela v zasebnih rokah, j« issvala In druge oljne kompauijc sa $300-000,000, ker ao se posluževale nelegalno patentiranega načina; po katerem ae da petrolej predelati v gasolin in druge oljna izdelke. Če bo te tožbe dobljene, ae obeta Reedu akoro milijon dolarjev. Take je tudi ou v "olju". VESTI IZ FRIMORJA. Slofciska Narodu Prva usmrtitev i pline«. Oarson City, »evade. — Tu ao rabili prvikrat smrtni piiu aa ob« UiUmiIJm« t. s»rilo IVKM politično revolucijo širom Bdru- jaai -ženih držav. Na tiaoče in tisoče Uko smrtne kaani, ko so vseli «ae-pisem prihaja v urade jevnib i Oee jloau življenj«> ter tako ¡STo katerih miali n.rod, da ^U.dostili pravici. To je bilo v pe-liberalni in progresivni. V teh | ^ dopoldne, pismih zahtevajo ljudje nepri-! Preden so deli Kitajca na smrt-stransko in temeljito preiskeuje 01 ®P«ret, so poizkusili tega sem o oljnega škandala, pa naj ta zsdo- enkrat. V četrtek je bila dejana BJntbenbergu in drugimi ki Kjjteleui4 kriminalnega smdika- ves Orleaua, La. — Tu ao aiaoe ^ ramiere. Ne etotiaa de-¡£ * to*. dela. U časa »sd-Kianiščue stavke je bilo KSZ Par ti90Č deIaVCC7 T KS» da bodo atevkokazili. ^e. postopajo brez dels. M miljonz delavoev odslovljenih /»dnji polovici lata 1928. fnhiagtoa, D. C. - v zadnji 0M let» 1923. je bilo odslov- irnih več ko 500,000 delavcev šl- j imamo pravzaprav ▼ rvrtr*" ~7T\ "t'V7 ': „« .Združenih držav, kakor po- L^ c» ^miren ko ae je blUal J delavcev znižalo za 3tt^00. Jlj^naj piej mogoče na dan. f t Zl^ družbe so odaloviUlgi,^ popreiimo napako, temini tednjo noč «e je zdelo, da je ieiemibkc družbe _______ r r Í06O mož in več ko 50,000 rtt-|boljc n ^ dirjev je brez dela. tedenska mezda v bil popolnoma miren. Celo apel je nekaj časa. Njegov odvetnik je dejal, da jo znorel iz strahu pred Rezpečeveioi oljnih delnic povprečna tedenska m ¡»J , ^ predloie iVOje kaji-l ^Sta udnjem decembru je bila $26.73, ^ Te ao že v rokah računskih '^?1 ^ ^ , ÇSwtll kot v deeem-|« M ^ L^^tîliU oapeijem v ditl,da bodo dokaMla to poved.. ^ ^^ ^^ je kodil le, kako so nekateri senatorji ali !'rdno> Q . 0 ni ^^ oobene. bru 1922. USaJmalna meada krojačev v Avstraliji. Melbourne. — Avstralsko zvez 35 minut sta strešnika odpeljala v Sa ljudskimi šalami — srednjo šole. L'red ni list rimske vlade je prineael v svoji številki s due 27. m. m. odlok, ki urejuje poitalijau -čenje slovenskih srednjih šol lu u« čiteljišč na Primorskem. Ta od lok določa, da ae bo vrW od šolskega lete 1927-28 delje pouk nu teli zavodih izključno le v itelijan ■ Joaik» ia d. « bo k ^.S^^jSu poitalijsačeuju prešlo i>ostopno, začenši s prvim razredom uišjegu (ečaja. » Orne srajce sa nove pokra j In t. Ker se je fašlstovska mladina \ novih pokrajinah s vso vnemo1 vrgla na delo za {ašistovakUul el-Iji, je odločil direktorij fašistov-ske stranke, da odpošlje v znak priznanja v nove pokrajine 100<> črnili srajo, ki se naj razdele med aojagilnejše Člane brezplačno. V Trat je uprava že odposlala 300 črnih srajo. Sodišče brez sodnikov. Is Ilir Pake Bistrice poročajo, da sta bila koncem decembra oba tamkajinja sodnika dr. Bcnič in dr. Ščuka odpuščena is sluibe, ker ste Slovenca. In tako je ostalo sodišče brez sodnikov. Uradi so sedaj' zaprli, ker so ostali v službi le štirje pl-sarniski uradniki. Lepe razme-re! Davčni vijak na Primorskem precej hudo pritiske. Srednji cmet, ki jo plnčoval pokojni Avstriji do 250 K davka, pride da-nes na lepo vsotleo 2000—3000 lir, katero mora izročiti vsakb le to za razne državne, delelne iu občinske davke in doklade. P#j|pfü Jedfti j Ink«*. It. v dršsvt Illinois« GLAVNI STAN, 2IST4I »a LAWNDALE AVl^ CHICACO, ILLINOIS Isvrševalni odbori UfPRAVNI. ODSEK« Prsds^nlk Vlsesnt Cslnlmr. pUrr^.lh A^djej VUri.k R. ^ Ins. POROTNI ODSEK. m ^ ... _ .. John Undsrwond, pr^^dnlh, 4aT WJMey JJ-HrtegIJsM. JU..ijertm 2*Ua«ik«r. Ros ITS, D.rUrtsn, 6kls, A. VOe^Rje aTS, ai^.1 JoW. T«ri«lj, Im M, HsndsrsonsUU. fs., iskn Coršsk. 4U W. Hsr e«., SerinafUld, Iti. M _ BOLNIŠKI 00 SIK i OSREDNJE OKROtIK! Rlss Nsseh, »fed^dnlh. HST40 »e. Uwndals Av^ Cbisage» III. ^ . - VZHODNO OKROŽJE i Js~WA«Wr*ii4.JUsiee, Hmmm, Rnj,r»- Jsbn CrsšsiJ, 14SS1 Psppee Aee., Clevsisee, v-ZAPADNO OKROEJKi Anton SnUr, Rsa tae. O^Kens.. aeHajeM^ Mss Mar«, Rss 1M, R«U. Mlne? »«•^fj Mik« IngsL aaas a. Wlnsksste» t!.. Meetef. Utsk. Nadaomi odbori . l ^njh. sas. w. JttJat^ffiaJrtfi ClsvsUnd. Om Willisps Slttse. kongrtsniki ali administraeijski Ko gU ^ itriinika prijele pri- vezovati na smrtni stol, je pričel ljudje tajno bogateli, ker so lepo arbUražno ^¿V^iol-lčaU o oljnih aajjaUj. GovoH-j ™ 76 minimalne tedenske mezde ce de je ta "gospoda jaredUa Za urtdoc M bUi gMnl kakih $70,000,000 s delnicami . in ko i0 ,e uvritiU taeno t Sinelairjevega olja, hočejo potla 1 4 čiti in zadušiti. bo 130.76 minimalne u moške in $11.40 za ienske v oblačilni industriji. Bresdelje v Kanadi. __ ^ ^ _ ^______________ Toronto. — Tukaj je 3400 ože-1 republikanskega narodnega I ¡¡nimgnja.livoj pogled je potem njenih delavcev brez dela. Mestaa odbora, organizator ' zdravniki okoli okna smrtne co .. lice, se je Gee Jon sa hip sszrl Joha T. King, ki je bil poprej vftnje ^ t0 ^ bPee vsakršuegs Woodove I uprava je pričela t akcijo, da upo di kolikor mogoče več brezposel nih delsvcev pri javnih delih. v pri na jermen, a katerim je bil predeedniike kampanje in načel-1 tveMtt po |iTOtu. ^ devetih iu 40 minut ao iz- nik zveze za zaščito ameriških pravic v Mehiki, je bil tudi pozvan pred odsek. Tista svesa je bila ustanovljena pred štirimi leti. Ustvarili so jo Dohenyjevi, I "obuiku'ter delala nekam Luxor, 9. febr. —• Prihodnji to- Sincleirjevi in drugi interesi, da k^kejoč glos obenem. Piskanjo tek bo odprta Tutankomenova bi Uše ispodbijall člen 27 nove j(J bilo le mlo sU4an0 odzunaj. jo priprave mekiške ustave, ker se jim je zde-,1 ...... srter jeda- Wd« lie bodo mogli dobiti več _ jj 0pravkih. toliko dobička iz mehiškega olj- ^_____________ Nov» egiptovska "vlada je videti nef* obratovanja. Ko se je Car-|^g"t mlnut M ppmiksls gorin bolj naklonjena arheologičnemu »m» »«a»« njihnemu pritisku j do, delu v Dolini kraljev kot je bile od itrftni državnega departmenta, Dvft ldrtVnika ate bila mnenja, prejšnja, in Carter bi rad imel in ko i° »jegova vUda strmo- dt nailtopila smrt, bržko je pr Tutankomenova rakav bo jutri odprta. krsta, sko se ne zavlečejo 1 tadnjem momentu. Garter mi v Kairu po važnih opravkih. pustili v celico smrtno plinasto kislino skoz majhno luknjico tleh. Prihajala je v finem vijajo Ohsojeaeo je' tisti hip obruil glavo. Potem je globoko dihnil, in glava se mu je obesila na prša. Povest lUregi rudarja (Piše Aston lUchsr.) Prssk Zslts. Somrak. M17 Prosssr A rs CUvsiaad. Okio. «... ... Zdruiitvani odbori Pfd.sd.lk. Frsnk AI.L SUM »♦. Cse««eH .^^Hf" Jsiks Orsn. M» W. ia»k tU Cbiss«ih IU. Jns. Sksk. 0404 Oftsn Cl.. CUvsUnd. OMe. VRHOVNI ZDRAVNIK. Dr. P. J. Kem. SIM ll.Clele Avh Clsfalaed, O-POZOR!—Ksrssaondsess a «L odksr^U. U dslsjs t gUvnsm etede, aaris sj^J ^ZZ denarni pomuatvk in ito w !2lr u!5 .ttm I, Mr.M »U, M Hil.,,1 ToJoUtn t. H. P. i., «"' OO i» k»» iwiCAMvi V zvin t •LAOAJNIUIMI MIU ..JffMHo.r ar ^ -—•^ Z Vsi dopisi In dn.fi spisi. nsr^ln^ «J^ »JJ >JJ « svssi s flsslUss isdnsts. naj so pošilja ea easlovi "Pvesveie . , Ls«sdsls Avs, CklssfS, IU. _ Je So. nekatere koncesije. Sarkofag v votlini je sdaj po glavljena, so rovali in spletkarili vifi vd¡hnil vase plinasto kislino, proti priznanju Obregonove vU-1 iu da je bii0 jj¡binjc njegove gla- Hiačkrat polnoma odkrit. Ker je kameuita ™ «vezni senator ve u ^-čna reakcija, ki v rakev silno velika, se sodi, da ste m Hsrdingove- ^^j gmrti< t njej ie dve ali tri lesene krste. «» kabi:net» »Jihfn «?Mnlk v bo'l Kitajca so proglasili za mrtve-Pokrov rakve je počen ravno čez Mu P^ti priznanju Obregonovega i ga fclc oh dVanajstih in 25 minut, polovico. To je dobro, ker bo manj | režima. Naposled so zadnje polet» i ^ i0 nje dvo^anc ker nfma^o L^ti X F&ZZŽ di' ^ ^ b° goltov pianike, ki kažejo, kako oljno di- tr#b§ rab|tl varnejša sredstva v plomacijo je vodil napram Me- t0 gVrho."H biki, Colombiji, Angliji, Holand 1 Kip iz človsškiiga papela. Vancouver, B. C. — Budistične orjfsnizncij« na Japonskem imajo J^rt za velikanski kip Bude v Jokiju, ki sc zgradi iz pepele M» žrtev potreoa, ki so bile ufw|»eljene v glavnem mestu Ja-Pepel sežganih mrllčev, katerejra je cela gora, ae zmeša e fn veri tudi duše budistov zdaj 'fjno shranjen. Xr'* ni-tične demonstracije v L . Parisu. 9. febr. — Policija je "r*j rarpršile večje število ko-^m ičmh delavoev, ki ao de-^»inraJi proti povišanju dev- ,,v 'n podražitvi kruha na UtTlk ao céntimo v hlebec. kenferiral s 9 febr. - Harry Ti ftln 'nani oljni junak teapot-Hlktl« ikeadale sovjetske Rusije zavlačevano za-1 Rusijo In delali reklamo za ruske to, ker ao to želeli oljni magnatje, ¡K>nde, ki so bili poatavljenl as Ki UU An-H ksr nsi-l francoski trg. l^izadctt li^ti. ki š<- da bi Uko mogli doeeči ker naj več koncesij v Moskvi. danea ishnjejo, so ignorirali raz- lai, r k ■Boirai s lingo Htinn«»-»«. sla najbrš e eli«. King je bil čUn tisU »kapine, kritje Izvzemš. Met.na ki se je ki je od loče vele o Herdingovi no- zetekel ne aodlšče in toži L Hu minaciji. In bil je tudi na Penro-| menite "za pol miljona frankov sovi konferenci v mestu Atlentie odškodnine. Afere je enkrat prl-Cltr. kjer je bilo sklenjeno, da šle na dnevni red v zbornici, UkIs mora biti Mellon finenčni mini- vlednn večine je zadevo hitro po-ater. MeUon in Hughes ate po-j tlačila, tem kmalu zmešetarile eolombsko pogodbo ter plačala 425,000.000, kar je bilo v odplačilo se Pene« mo, ki je je ukrsdH JUoaeveU. Mellon in drugI oljni megnetje so pa dobili celo vrsto oljnih konce-sij. Politikerji pripisujejo senstor-ju Reedu, ki je predsedniški keu-didst med demokrati, krivde rez-kritje, de je njegov tekmee Me-Adoo dob» od Dohenyje $150.000, ker je Isvejel svoj vpliv ns držev-nl depertment in mehiško vledo lMhenvju vprid. O Reedu gre se-dej gles, de je kil glevni pravni ih velikega oljuc^e i>o treh zjutraj smo dospeli do plesišča, vsaj tako j«-izgledalo ob"irno podopje, kamo< smo vsi rili pod streho, ker dež je šo vedno lil. Toda za toliko ljudstva je bilo polovico premnlo atrehe. (Dalje prihodnjič.) NASH AHILO » ZAHVALA. v - H tužnim srcem rodnikom, znancem nasnanjitui so Govorili so, da se nahajamo ž, bilju ^O^^tóia mučni boèesni ra plačnico, dns «7. okblica ni Uko >zglei| moJ |opro| že davno pustili nu povelje vodi teljev, ki smo jih tedaj tudi zadnjič videli. Nastopili so drugi, d« naa vodijo, a kam «9 šli naši prvi voditelji, smo izvedeli šele pozne-je. Novi voditelji ao bili z nami prav ulj udu i, razdelili so nos v tri oddelke. Prvi oddelek je dobil na-' logo lil nud rove odzadaj. drugi oddelek od spredaj, tretji oddelek pa naj postavi kordon pred ro- tiVei.nv.» /dr jcsstonJ, aU ftèto asm. w. r. HRyi.»A • CI0AM aApll>*. K)WA rudarjev, smo zaslišali drugo ka ^^■v Washing H i" bil včeraj v Kolinu. kjer i zastopnik velikega oljwga LIBTHIOA UlIDinaTVA. Levrellville, Okio, - Dotlčaa odredba je najnovejša, torej ni; čudno, če aveznim urednikom pri Ves še ni znana. Priporočamo Vam. da ae obrnete za pojasnila ne Poreign Languagt Information device, Jugoslev Bureau, lit ■ ^ ■ 411,t Kt., SVw Vork. Od tam smo u.smo bili za«lnji. Zs nami so bili neki Indijanri, ki m bili »ploh tsko neprevljeni kot ludijeaei, ko ZA KUHANJE PIVA DOMA imsrno * zel"f» »led« keielli sUdkef pr b't^J'ü*:». in as prtpriesjir, da )• d«ms prt ees, Lubsnl vrdno U ns/boljM lu n^ea nO«». OoWtl fUklsnk ie rusrilh lusrsv, Ite. Ml *s0) cue^si^. O. UU oami črnci. Ko so #>nl prišli —^ .1 — Mimo, amo tudi mi stopili spet v vrste iu na povelje ,odkorakali proti ür**osburgu. A tudi mi šr tudi dobili dotični čUnek. — Po sdrav! Ai Seliš Mati pravilne pisat te Met sagMke? Haročt si "tU veaska aaglelko alcmico |s ladala fta uči se fepska v stsrosll Íi5 dü 4¿ let v svrho ženitve, samska sil I udi z n« ?eČ kot dvema otrokoma. Jas sem vdovce brez otrok, štor 55 K se odpravljajo n. boj- H sebej so .m... dobro U n~ iieeli kejne »ek.r« i», diugo njih W Ueaer je poetrsaake Mvor.l orožje. • Prednost Mrak ¡r bgal ne zemljo m d»š*i»e detrl« mf K' trn.ni noil smo se Mafk, fV.s 51, llorvlell, Mo. in očo JOHH POOACHIK. Rojen pri Kranju na Gorenjskem, star :iu let, 10 mesecev In 20 dni. Pogreb oe je vriil po oivil-nem obredu iz hiše žolooti v sredo dne 30. Jon. t- I. »»« Virden City Cemetery, pokopališče, Tukaj ie-pušča uieue Žalujočo soprogo lo dva nedorastla otroka. Lepa hvala nemškem udruštvu l< CsrlUi-ville, za krasni veuea iu vdslelbo pri pogrebu. Prav lepo ae saltva-1 j njem društvu št. 44, 0. B, P. Z., vs. .nu članstvu, e še posebno pa zsčssneiuu tsjnlku, ia njegov trud iti pomoč, ki je opravil voa v najlepšem redu. Lepa hvala društvu "Grozd" št. 74, H. N. P. J. t« vae-mu Članstvu, za dsrovaul veuee in še posebno br. predsedniku, ki je bil v vsakem slučaju prlpravljeu pomagati pokojniku. Iskreno «e zahvalim, njegovemu bralu Frank Pogačniku iz l^nihler, IU., pri Msseoutuh, ki Je bil ob smrtni pO-stelji, j»rl svojem bralu in ves Čao dokler smo ga Izročili materi zemlji. Najlepša hvala vaern, ki »o da-rovali krasne vnnea pokojniku v blagi spomin, drulinam t Joe Ju-rak. Mr. In Mrs Lokošak, Mrs. Jeglič in Louis Grilcu Iz Farming-tona, ter vsem rojakom Iz sosedne naselbine Auburn, III,. w krasni venec in zs vdebžbo pil |K>grri>u Lepe hvale lokalnu št. 24*3, JJ. M. W, of A. zs krssni darovani vrnef, s katerim so izkazali zadnjo Čsat pri sprevodu na pokopališče, Lepa hvala tudi prijateljem in znancem iz Gillespie, 111., za vdeležbo p» i pogrebu, kakor tudi *aew, ki so ml stali ob strani, ob čoeu žalosti In lull ab njegovem mrtiaškem odru. »rčna hvala mojim sorodni-kom, Kstl Gune in mejim stsri* Um za vae kar »t«rili sa na», m; enkrat prav lepa hvala vsem »>rs torn in pestre» 8 H. P. Z. — H. !f. p j, «. \V. U and Hiek B«-neflt Kuud in Lokalnu tf. M W. of A , ki so ga spremili k «ednj. počilku Tebi ps dragi, ljubljeni soprog It* oče. naj l*ode lahka ameriška gruda. Odšel si od nes in nea zapu» stil v tugi in Žalostne, ell nsš spe-min nets bo živel ze vedno med nami. 1'očivsj umira, žalujoči ustali t Mary Hogečalk, soproge trncko. ki rada živi 1>r„;jii računala, ko »i se odločil« /ume. in rm*uuula m presteno tudi potem, potrpi — no«'cm ti na-mre»"; očitati, da si ine vMa i/ K»|e šihkuliieije in ds me nisi rada imel« l'oda prs\ tuko hi biln vzela tudi koga drugega, ki hi bil "odgovarjal**. Ni ravno prijetna i« *avc*t, no, j«/ n< jemlj« m ničesar bolj tragično, nego zasluti. In ker je na posled prav, da veva. pri oeui sva, j«- dobro, du ava ae rasgovorila. In spoznala. Iti ker In od te besede dalje stvar le poelabsala t r prevrgln lekko celo v prepir, dovoli, du stopim rajši tudi jaz otrokoma naproti. Ti torej zahtevaš. naj v na k dan tnkmt pa dem pred t««l>e in se ti na kolenih /khvelim da si me povzdignil do *• t udi ti naučila, za dovoljili ne s trm, knr ima», in |ir«-dvoem. da bi ae ne pravdah sama ustvarila, kovač, V c« I je puli«*» » preteklost jo,- ki », kolikor je človek »i jo M O ji v en lar »reče i.i klobuk lil j« počasi odb-l is* nekoliko čase je «Udsla predse, potem je j naglo vstala; »[Mitoma v svojo sobo j* vrgla do meč i obb-ko % sebe In %e tam usglo opravila. — Ako pridejo go«poJ ie otroke pred menoj domov, reelu j.nv. nsj \f\rjsjo, ako me nočejo 1 teksti. nt ( o bedna, kadi I na in polivala« »ob. Pokrito promenad no nadkrovj«. t»mt-na krilo promenad no nadkrovj«. Nobenih »Vrbi. Cnnardovl Mon«r Orderi eo iipUljól v Jucoalavljl hitro. v«rno In tanetljlvo. Za potni 11«tek is d r u v n pojasnil* uprntafto pri blll-nJ« m «asnts o s I • m Mit«. CUNARD ANCHOS L1NZ. 140 N. Dearborn St.. CSlcag«, 10. DOLGOČASNEGA ZIMSKEGA MAČKA pr«v lahko vftenete v kot. «ko «I naročite pravi ctaenl garantirani VICTOe f««*-fon In pravo alnven.ka ploM«. polk«, va!«ka Is potjo lato Vletor IsSalks. MIU ¥> breiplainl «Mik Sa IVAN PAJK, 24 Mala St, Conomsugh, Ps. o« h HIsl Slo vene« v vnl Ameriki, ki taM direktno »v««a ■ Vletor tovarno AKO STE TUDI VI mod onlkl roJakL ki no namenjeni v stari kraj na pomlad, je v \sj« korist, da piftete naši tvrdki sa pojasnila in jI poverita vse tozsdevn« posla. To bo sa Vaa pomenilo najboljšo postrežbo, saradi katora J« naia tvrdka sploftno znana in priporočane! Imejte to na umu. RAVNO TAKO JE V VA10 KORIST, ako nam poverite vm poala, ki ao v zveai s dobavo Vaših sorodnikov in prijsteljev I« »ts-refa kraja. Nato tvrdka Vam bo izdelala potrebne lajave (sfiWs-vite), poslsIs karto, nudils pomoč ob prikedu v New Terk ua. kakor je to atoriU te za Merilne druga rojake, od katerih se ss, javno mnogi drug« zahvalili sa točno post r šibo! POŠILJANJE DENARJA. krisJn t pošto svoje lastne zveze s pošto In sene4£¡¿ u in naše poMljatve so dostavljene prejea»»uw bros rsakera odbitka. Naše eene m vediw Nato banka bankami v starem na dom ali sadnjo med najnižjimi. > Vae pošiljetve se nekaiejo po csnak onega dne. ke ml »P^ memo denar. Dsnar poSilJamo ali po pošU, ali potom brzojevnefa P^»»- *! pe direktnem briojavu. Ml pošiljamo dolarje v Jugoslavijo In drof« delete p« r ' in brsojavnn. jga obilna narolOa ae Vam priporoča SLOVENSKA BANKA ZAKRAJSEK & CESARK 70 — 9th Ava., Now York, N. Y.