Poštnina plačana v gotovM.
Maribor, sobota 25. aprila T99*
§*•¥. n. Loto X. (XVII.)
MARIBORSKI
Cena 1
VECERNIK
•#WWvo m upnvc Maribor, Gocpoafca ul. U / I aiefon urednittv, 2440, uprava 344«	TH*
lakaja razen nadalje in praznikov vaak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejema n	_ H |B ■ H UD	7'
upravi ali po poH 10 Mn. dostavljen na dom 12 CHn / Oglasi po ceniku / Oglase Ara	JSL	JS^Sm	Jk^rE..
aprefema toeH oglasni oddelek ..Jutra" v UfuMjani / Poštni čekovni račun it. 11.408
ZHd
Naloge narodne prosvete v današnjih Materialističnih časih in skoposti, s katero se kroji pozornost prosvetno ideal Mm stremljenjem, niso lahke. Najbrže 'majo prav tisti, ki trdijo, da je izvrševa' "Je poslanstva svobodoumne narodne Prosvete med širokimi narodnimi plastmi Precej težavjio in .tja zahteva precejšnje Porcije vztrajnosti, žilavosti ter idealizma. ki gre preko ovir in preko težav. Zato je treba v tem večji meri dajati priznanje vsem tistim, ki nesebično in požrtvovalno orjejo ledino naše narodne Prosvete. V središču teh narodno prosvetnih. prosvilljeno svobodoumnih stremljenj pa je Zveza kulturnih društev, ki lahko s ponosom zre na rezultate tvornega prosvetnega delovanja, v nacionalno naprednem ter svobodoumno prc-svetiteljskem pravcu.
Še posebno važno je poslanstvo nacionalno prosvetnega dela na naših obmejnih tleh. In tukaj beleži mariborska ^veza kulturnih društev zadovoljivo bi-•anco, ki jo izkazuje cela vrsta v njej včlanjenih nacionalnih ter kulturnih društev in organizacij, ki širijo med našim delavskim in kmetskim ljudstvom ljubezen do države in naroda ter ves oni program, ki je najtesneje združen s potrebo "acionalno kulturnega poslanstva v našem obmejnem ozemlju. Pravilno bo mo-toče preceniti te napore le tedaj, če pomislimo, da je treba do zadnjega sledu ‘ztrebiti še one preostanke tuje miselnosti, ki so jo v vročih predvojnih letih skušali vsaditi v dušo našega naroda ^rmanizatorični dunajski režimi.
Zgovorno pričajo o uspešnem delu nekatere številke, v katerih se živahno odra ij?jo uspehi večletnih vztrajnih naporov, ‘"ko ima mariborska ZKI) 96 knjižnic, ■fatežuo v obmejnih krajih in Prekmurju.
J zvezi je včlanjenih 344 društev, ki štejejo skupno okoli 26.000 članov, Od p4 včlanjenih društev jih ima 250 svojo 4stno knjižnico s skupno 70.000 knjigami, "članjena društva so priredila okolj 600 gledaliških in 80 lutkovnih predstav ter pO pevskih in glasbneih nastopov. Razen e8a beleži kulturna bilanca v Zvezi včla Ncnih društev še 400 drugih prireditev. /Uanizacija ZKD obsega v svojem član .kem sestavu organizacije, ki se odnaša-J() na kulturno nacionalno udejstvovanje ?a najrazličnejših področjih. V sestavu ^listva so sokolske edinice, javne knjižne, čitalnice, dramatična pevska, god-j.Qr,a, narodna obrambna, dobrodelna, k°braževalna in športna društva.
'utri sc zberejo v Mariboru delegati j^uštev ZKD, da na redni letni skupščini Otnierjjo in pretehtajo sadove enolct-N«a delovanja in da obravnavajo vse 1,e možnosti, ki ustvarjajo zadovoljive °goje za nadaljnje izvajanje vzvišenega ta'odno-prosvetncga delovanja. Ko bodo J**0 Polagali obračun svojih v vzorni j.°kftvovalnosti pretopljenih prizadevanj, je treba izreči priznanje za dosc-a"ie uspehe, združeno z željo, da bi £.°kli to svoje hvalevredno delovanje dal' llc0v'rano hi čhn uspešneje na-liu i vati v 'hagobit našega obmejnega ^ mstva ter za čim zmagovitejši prodor .J^vne in nacionalne misli.
ilomiM Min
Vesoljna	zmešn
Angleški glasovi: Anglija bi utegnila izstopiti iz Društva narodov Francoski glasovi: preje bi Francija zapustila Društvo narodov...
LONDON, 25. aprila. Hayas poroča: Razvoj abesinskega konflikta utegne biti usoden za občo varnost. »New Cronicle« piše, da bi se Velika Britanija morala opredeliti v pravcu odpora proti Italiji, pa tudi, če bi se moral zapreti Sueški kanal, >Dayli Express < poroča celo, da bi se moglo zgoditi, da bi v bližnjih tednih mogla Velika Britanija izstopiti iz Društva narodov. To bi povzročilo formacijo novega Društva narodov na osnovi novega pakta, katerega odredbe bi bile kar najstriktneje določene.
PARIZ, 25. aprila. Havas poroča: Včerajšnji »Figaro« piše, da bo Francija rajši zapustila Društvo narodovkakor da bi sodelovala v "skupni politik!, ki je funkcionirala v vprašauju sankcij proti Italiji, ki pa ni funkcionirala v neki drugi veliko važnejši zadevi, ki bi v sedanjih prilikah samo še potrojila nevarnost, ki grozi Evropi.
Bohuka h tefe M
Dve Društvi narodov: v Ženevi in Dunaju
LONDON, 25. aprila. »Times« pišejo izpod peresa znanega angleškega diplomata sira Russela, ki pravi, da bi se ob priliki reševanja vprašanja o reorganizaciji Društva narodov mogla ta institucija razdeliti v dve instituciji. in sicer prva s sedežem v Ženevi, kjer bi se obravnavali samo proble mi svetovne politike, druga pa s sedežem na Dunaju, kjer bi se obravnavali izključno problemi evropske politike. S tem bi bila zajamčena nezavisnost Avstrije.
fuuttija	v kuU tteedvoi
„Jour" razkriva: kominterna pripravlja revolucijo
PARIZ, 25. aprila. Senzacijo na predvečer volitev v parlament tvorijo razkritja »Joura«, v smislu katerih vodi v bližini Are’ de Triumpbe neka veččlanska delegacija kominterne volilno borbo komunistov, ki da pripravlja komunistično revolucijo v Franciji. Akcija naj bi se izvedla po španskem vzorcu. Prva etapa združitve marksističnih struj Francije in Španije je že dovršena. Omenjena delegacija kominterne razpolaga z ogramnimi denarnimi vsotami.
Polkovnik de la Roche: v borbo proti rdeči nevarnosti
PARIZ, 25. aprila. Volilna propaganda za jutrišnje volitve v 618 volilnih okrožjih je dosegla višek. Včeraj je bil francoski radio v propagandne svrhe na razpolago šefom poedinih strank. Doslej najostrejši govor je imel znani vodja fašističnih Ognjenih križarjev«, polkovnik De la Roche, ki se je ostro izrekel proti marksistični enotni fronti in ki je pozival v borbo proti rdeči nevarnosti. Danes zvečer bo ministrski predsednik Sarraut zaključil volilno borbo z velikim govorom v radiju. Predvideva se vroča in ostra volilna borba.
OoottiM	Mika	md
PARIZ, 25. aprila. Agentura Radio poroča iz Addis Abebc, da gradijo Lahi novo avtomobilsko cesto od Danakilske puščave skozi dolino Havaš.
Iz tega sklepajo, da so Lahi obupali, da hi mogli	prodreti do	Addis	Abebe
po cesti, ki vodi v Dcssie. Krožijo vesti, da se je	negušu	posrečilo zadržati
prodiranje Lahov, oziroma, je še vedno v polnem	teku in	jeku	velika	in zelo
krvava bitka med Ahesinci in Lahi.
RIM, 25. aprila. Agencija Štefani poroča, da je v vzhodni Afriki umrlo v zadnjih mesecih radi bolezni, oziroma nesrečnih naključij 345 laških delavcev.
V ŠftOMfi	uoSiifoi	o	eed(talcoja
in se
MADRID, 25. aprila. Krvavi incidenei so bili v Sevili in Valenciji. V Sevih je bil ubit poročnik civilne garde. Nato so atentatorji zažgali cerkev in
GRIPA.
Predsednik vlade dr. Stojadinovič je radi gripe lažje obolel. Po nasvetu zdrav nikov ne sme za nekoliko dni zapustiti stanovanja.
KOMISIJA ZA UREDBO O KMETIJSKIH ZBORNICAH.
Minister za poljedelstvo je imenoval v komisijo za izdelavo uredbe o kmetijskih zbornicah, V komisijo so se imenovali sekcijski načelnik Vlada Vujnovič, njegov namestnik je sekcijski načelnik Bud-.ia Cvijanovič, Člani so višji pristav Tatju Popovič. Ivan Varga kot predsednik glavnega zadružnega saveza, ter šef kabineta Oragiša Arsič kot predstavnik Društva jugoslovenskih agronomov.
Razpust.
Po odloku notranjega ministra je ima
razpuščena četniška organizacija v Veji-ki Kikindi, ki je bila ustanovljena pred dvema letoma.
BEOGRAD NEKAJ, ZAGREB NEKAJ.
Kakor znano je dobila vlada s finančnim zakonom pooblastilo, da osnuje v Beogradu visoko ekonomsko komercialno šolo, v Zagrebu pa umetniško akademijo. V ministrstvu prosvete so zadevne uredbe že izdelane ter se pričakuje, da bosta omenjena zavoda otvorjena že s pričetkom šolskega leta 1936-37. VATIKANSKI POSLI.
V »Delavski politiki« od 25. t. m. beremo: »Odkar sty uvedene sankcije, se je v državi Vatikan trgovski promet jako dvignil. Po tem se more sklepati, da je Vatikan naročal blago v inozemstvu, ki ga ni rabil za svojih tisoč prebivalcev marveč ga je prodajal Italiji.«
SILEN NAPREDEK,
»Del. politika« od 25. i. m. piše: »JRZ silno napreduje. Že skoro leto dni beremo v »Slovencu« zmagoslavna poročila o pohodu JRZ. I'a pohod je težko pravilno oceniti, ko poroča »Slovenec« te dni, da se bo še ta mesec sestavil krajevni odbor v Beogradu. Po enem letu silnega napredka nimajo torej še niti odbora na sedežu stranke.«
VEDNO BOLJ ŽALOSTNO.
»Delavska politika« od 18. t. m. piše: »Nejasna slika. »Slovenec« poroča, da je povabil Stojadinovič k sebi na Bled prvake JRZ v Sloveniji, ker je hotel dobiti popolnoma jasno sliko in zvedeti za mnenje stranke v'Sloveniji. Slika notranjih razmer v slovenski JRZ je vedno bolj žalostna za JRZ; značilno je n, pr:, da je odličen slovenski prvak JRZ šele iz »Slovenca« izvedel, da je nekje nekoga pozdravil, ki ga sploh videl ni.« NOVE UREDBE V MINISTRSTVU GOZDOV.
V ministrstvu za šume in rudnike se izdeluje uredba o organizaciji ministrstva za Šume in rude ter reorganizaciji »Šipa-da«. Predvideva se ustanovitev nove gozdarske direkcije v Tuzli.
JEVTIČ V BOSNO.
Kakor poročajo bo B. Jevtič imel v bližnjem času več zborovanj v Bosni. Njegovi pristaši v Sarajevu vršijo po informacijah živahne priprave za Jevtiče-vo zborovanje.
BOMBAY, 25. aprila. Pri spopadih med Muslimani in Hindusi v Puni je bilo	Kralj	Fuad umira ?
več oseb težko ranjenih, med njimi tudi policijski oilclrjl. Nemiri so nastali! KAIRO, 25. aprila. Z ozirom na živ radi nekega spora preti hinduikira tomplom radi neko godbe. Muslimani so Ijenjsko nevarno nenadno obolenje eglp-protestira« prot, godbi, nakar je nastal spopad in pokolj. Okoli 300 policajev Je tovskega kralja Fuada je bil lsietni nre-s težavo napravilo reti. Nato so se demonstranti zopet zbrali in zažgaH dve stolonaslednlk Faruk, ki se nahaja v ue-
\ Z JV° hUe “,di 4 '",,dUŠke m0,,,nic* 82 oseb Je bl,° ran|e* kci" vzgojnem zavodu v A,X e -ni,ml 20 tMko*	doma pozvan iz Anglije v Kairo
dinila bomba. Več oseh je bilo aretiranih. \ Algecirasu je prispelo iz Car-tagane 14 španskih rušilcev. Aretacije se nadaljujejo po vsej zemlji.
Sucuadi ah holtotii u ludiu
Se&a&skeutsU
155.000 sokolskih prireditev
Posamezna krajevna društva češkoslo-1 družabnih večerov, 1700 tečajev, 24 slav vaškega Sokolstva so v preteklem letu 1 nostnih večerov. 104.700 predavani in
razvila izredno živahno in uspešno vzgojno delovanje, ki se ne nanaša samo na sokolske vzgojno prosvetne naloge, ampak tudi na splošno narodno prosvetne ideale. V vseh češkoslovaških sokolskih edrnicah je bilo v preteklem letu, kakor se glasi zadevna statistika, 11.390 predavanj, 9000 odrskih prireditev, 6500 lutkovnih predstav, 2200 akademij, 5800 diskusijskih večerov. 800 konosrtov, 4400
več kakor 2000 drugih prireditev. Skupno je torej imelo češkoslovaško Sokolstvo v letu 1935 155.000 prireditev. Razen tega je bilo v poedinih sokolskih župah organiziranih 25 rednih in 48 izrednih sokolskih šol, ki so bile namenjene vzgoji sokolskih funkcionarjev ter organizatorjev sokolskih odrskih in lutkovnih odrov. Češkoslovaško Sokolstvo šteje trenutno 879 lutkovnih odrov.
flfam m suet
!ua Rena in izza Abesiniie
Pod tem naslovom je v zadnji številki beograjske tedenske revije za kulturna, socijalna, gospodarska in politična vprašanja, »Javnosti«, njen urednik, publicist g. Niko Bartulovič napisal zanimivo razpravo o pravem ozadju italijanske zavojevalne vojne v Abesinije in nemškega prepada ob Reni ter mnogih drugih podobnih dogodkov, v mednarodnem političnem življenju. Bartulovič je prepričan, da so vse to samo delne epizode velikega načrta, ki sega za desetletja naprej, sistematsko in dobro preračunana akcija za kršenje mednarodnih pogodb, za odmetavanje obveznosti in za rušenje avtoritete Zveze narodov, akcija stvarno revizionistična. To je dejanski »dinamični revizijonizem«, kakor ga je izpovedal te dni v Ženevi zastopnik Italije,
, baron Aloisi. To je politika dejstev, ki vi cer ne kriči glasno in neprestano o potrebi revizije mednarodnih pogodb, ki pa etapo za etapo ruši ovire in izvaja revizijo finančnih in vojaških odredb mirovnih pogodb, z vojaškimi operacijami v Afriki in v Aziji (Japan) pa tudi že teritorialno revizijo. In dočim demokratske in protirevizijonistične sile uporno nanašajo, da »o reviziji ne more biti govora«, se okrog njih revizija s polno paro izvaja. Vse te kršitve pogodb pa niso nič drugega nego priprava za njih poslednjo fazo: za revizijo teritorialnega stanja v Evropi.
G. Bartulovič je prepričan, da je ne-osnovano mišljenje v demokratskih in protirevizionističnih krogih, da se bosta italijanski in nemški fašizem koncem koncev razbila in spopadla, če ne na drugem, pa gotovo na vprašanju Avstrije. Zgodovinski dogodki kažejo, da se tudi najbolj nasprotni si fašrzmi lahko zedinijo. Izhod se ne sme iskati v nadah na medsebojne spore samih fašizmov, torej v nečem negativnem, ampak v premišljenem, skupnem in konstruktivnem sodelovanju demokratskih narodov in držav, torej v pozitivnem delu.
Neodpustljiva naivnost je bila politika, ki jo je uvedel g. Laval, češ, da treba Italijo »saturirati« (nasititi) v Afriki, ker
bo s tem Evropa rešena njenih aspiracij na Balkanu. Po mnenju g. Bartoloviča velja prav za fašistične režime prišlo vica, da »z jedjo prihaja apetit«. Zakaj zanje je politika vedno večjih aspiracij in vedno bolj bučnih uspehov napram zunanjemu svetu edini način, da se ne pokaže pred svetom notranje nezadovoljstvo in da se ne zruši režim. Po morebitnem uispehu v Abesiniji fašizem ne bo mogel počivati na lavorikali par desettisočev kolonistov, ki jih bo poslal v Afriko, niti ne bo mogel več zadovoljevati napete psihoze svojih mas s pripovedovanjem o konstruktivnem sodelovanju v Evropi. Ravnotako bi bilo naivno verjeti, d a je militarzacja Porenja v času težke notranje ekommske krize v Nem čiji, izvršena samo kot »simbol«. Izza Abesinije, izza Rena in izza Kitajske se skrivajo veliko tehtnejše stvari. Doslej je šele majhen del Kitajske prešel v japonsko posest. A že samo dejstvo, da ie Evropa zaposlena sama s seboj, je imelo za posledico, da so fašistične struje na Japonskem izvedle udar s programom skrajnega imperialističnega panazijat-stva. Nemški narodni socijalisti se niso še niti prav utrdili na Renu, pa je že z vso silo izbruhnila agitacija za sudetske dežele in za Avstrijo, za Gdansko in za koridor kot nadaljne cilje nemške politike. Italijani so v Abesiniji dospeli jedva do Desija, a že samo dejstvo, da sta Francija in Anglija zaposleni ob Renu, je imelo za posledico, da se je Rim ponovno in zelo brezobzirno čul tudi v Podonavju in na Balkanu, s proglašenjem vojne obveznosti v Avstriji in z novo etapo za 'kolonizacijo Albanije. In čim se bodo fašisti zasidrali v Adis Ababi, pa bodo zopet zadonele fanfare s starimi pesmimi ne samo v Dalmaciji, ampak tudi o Malti, Korziki in Tunisu. Fašizem kot zmagovalec v Afriki ho moralno tudi zmagovalec v Evropi, o tem sc ne varajmo! Ne samo za italijanske mase, ki to čujejo dan za dnem, ampak tudi za povprečne opazovalce iz drugih dežel stoji dejstvo, da je cela Zveza narodov z Anglijo na čelu nastopila proti Italiji kot napadalcu,
a da je Italija vendar uspela proti vsem. Koji cilj se bo še opijanjenemu italijanskemu fašizmu zdel po tem težak?! In kdo naj nemškemu narodnemu socializmu po končni utrditvi ob Reni še onemogoči kršenje katerekoli odredbe mednarodnih pogodb?!
Politika palijativov, s katerimi skuša evropska diplomacija zdravit} stalni glavobol, ki ga predstavljata fašizem in narodni socializem, se bo izkazala v najkrajšem času kot pogrešna. Anglija mora že končno definitivno pokopati svojo iluzijo o »splendid isolation«, Francija pa svojo afektivno in iz zgodovine podedovano anglofobije ter histerično genna-nofobije. V Londonu bi morali končno u-videti, da se interesi raztresenega britanskega imperija pred koncentričnim prO' diranjem japonskega panazijatizma, italijanskimi samjami o »mare nostro« in narodno-socijalistično mistiko o »izvolje nem narodu« ne dado več braniti z do-zdajnimi metodami diplomatskega izigra vanja. Pariz pa bi moral končno priti do spoznanja, da sta nestalnost francoske politike in preveč povdarjeni strah pred
nemško revanžo zakrivila neodgovorno in vedno prekasno popuščanje ne samo hitlerjevski, ampak že tudi prejšnji demokratski Nemčiji, vsekakor pa stalno kolebanje francoske zunanje politike med Italijo, Anglijo in Nemčijo.
Izza Rena in Abesinije, izza vojne ob* veznosti v Avstriji in izza Mandžukija, izza načrtov za »anšlus« in za restavracijo Habsburgovcev tiče mnogo doleko-sežnejša vprašanja, katerih nobeno ni dobro ne za Anglijo in ne za Francijo, pa tudi za nobeno od manjših demokratskih držav v Evropi. Udati se v usodo ifl izbrati vedno manjše zlo, to je politika, ki more in mora vesti samo do porazov. Ako pa bi se proti politiki sistematskega rušenja postavila načrtna in skupna politika zavesti, da so Ren, Abesinija, Visla. Albanija, neodvisnost Avstrije, madžar* ske meje ter inkompatlbilnost Habsburžanov vprašanja, kj se enako tičejo Londona in Pariza ter vsake najmanjše drža* ve v Evropi, bi mogli strah pred nevarnostjo fašizma kmalu proglasiti za do-' mišljijo.
Pred odločitvijo
Jutri je za mariborski nogomet važen dan. Odločilo se bo namreč, kdo bo drugi udeleženec takozvane mariborske skupine LNP v finalnem tekmovanju za prvenstvo LNP. Srečali se bodo na igrišču v Ljudskem vrtu ISSK Maribor in Atletiki iz Celja. Izid jutrišnje tekme bo odločil, ali bo omenjeni drugi mariborski udeleženec ISSK Maribor ali pa Čako-večki SK. ISSK Maribor mora, če hoče priti v finalno tekmovanje za prvenstvo LNP, zmagati, in sicer z rezultatom 7:0,
v	nasprotnem slučaju se bo kot drugo plasirani v mariborski skupini udeležil finalnega tekmovanja Čakovečki SK. Ali bo ISSK Maribor kos svoji nalogi? To je vprašanje, ki si ga stavijo vsi pristaši nogometnega športa. Pravimo: možno je! Toda žoga.je okrogla in tudi presenečenja niso izključena. Prednost za enajstorico ISSK Maribora je v tem, da se tekma vrši v Ljudskem vrtu, kjer je ISSK Maribor žel že krasne uspehe. Tudi
bo ISSK Maribor nastopil z vsemi najboljšimi močmi, tako da so šanse za dosego zmage v razmerju 7:0 ugodne. Na drugi strani pa so Atletiki v tekmi proti SK Železničarju pokazali, da so uvaže-vanja vreden nasprotnik.
Vsekakor bo jutrišnja tekma v vsakem slučaju zelo zanimiva ter ogorčena. -Tekmo bo sodil g. Maraccoti iz Ljubljane-
Okrožni odbor LNP, službeno. Spored za nedeljo 24. t. m.: V Mariboru na igrišču ISSK Maribora ob 14. prijateljska tekma ISSK Maribor rezerva:SK Rapid rezerva, ob 15.15 prvenstvena tekma ISSK Maribor:Atletik SK (Celje). Službujoči odbornik g.'Franki. V Dolnji Lendavi ob 15.30 prvenstvena tekma SK Lendava:SK Mura. Službujoči odbornik g. Milhofer. V Ptuju ob 15.30 prijateljska tekma SK Ptuj:SK Železničar komb. —j Službujoči odbornik g. Vuga.
dc^odlu fta sveto
Izkopani faraonski grobovi.
Raziskovalci egiptovske preteklosti so odkrili grobnico prvega ministra faraona Dena Harnake, ki je vladal približno 3000 !et pred Kristom. Grobnica ima 42 sob, v katerih so našli razne dragocene predmete, o katerih se doslej ni vedelo, ua so jih poznali že stari Egipčani
Aristokratska svatba na Dunaju.
V	četrtek, dne 16. t. m. se je oženil na Dunaju nečak bivšega španskega kra-
lja Alfonz Bourbonski z 191etno princeso Alico Bourbon-Parmovo. Na svatb«? so bili povabljeni številni člani bivših kraljevskih in kneževskih rodbin, kakof tudi drugi številni aristokrat. Svatba Alfonza Bourbonskega je bila za Dunajčane prava senzacija. Zvedavo so se v' gostem špalirju postavljali ob ulicah i’1 želeli mlademu aristokratskemu zakon' skemu paru vso srečo.
Spomnite se CMDl
ftft
Huiiutki
..Direktor Čampa
Jože Krajnc je mlad, nadarjen pisatelj. Ze precei let sem se peča s praktičnimi in teoretičnimi problemi okoli gledališča. Ko je napisal petdejanko z naslovom Direktor Čampa«, je postal v obče slovenskih kulturnih krogih znan. Njegov Direktor Čampa« v Skrbinškovi režiji je doživel v Ljubljani ob priliki lanskoletne krstne predstave uspeh. V četrtek zvečer pa je bila na mariborskem odru premiera njegovega Direktorja Čampe«. Avtor je moral ob tej priliki nekajkrat pred zastor in ie bil deležen toplega aplavza, predvsem od strani dijaške mladine, ki se je ob enostransko podanih profesorskih likih očividno precej zabavala.
1.
Krajnčeva drama »Direktor Čampa« priča nedvomno o talentu mladega avtorja. Iz sodobnosti zajeta snov daje drami pečat nečesa zanimivega. Iz živahnih dialogov in celotnega stila, v katerem je drama zgrajena in razpredena, diha sveža realistika. Mnogi momenti v drami so
tehtno prevdarjeni in postavljeni na pravo mesto.
Pri podrobni analizi tc petdejanke pa se nam nehote vsiljuje paralela z metodo Cankarjevega ustvarjanja. Predvsem veže to delo kontakt z dvema Cankarjevima odrskima deloma: s »Hlapci« in »Kraljem na Betajnovi«. Jože Krajnc je odrsko prikazal in obdelal drobec sodobnega življenja, ki si ga je zamislil na nekem ženskem učiteljišču ter hkrati iz te sno-
vi	zvaril odrsko delo, ki je v snovnem i.i tehnično metodičnem oziru nekakšna kombinacija obeh navedenih Cankarjevih odrskih del. Ta »Direktor Čampa«, ki je ravnatelj ženskega učiteljišča in lastnik neke tvornice, je silak, ki spominja na »Kralja na Betajnovi«. Ves ta profesorski ambient s konzervativnimi nazori, brez-hrbtenično politično miselnostjo in celo kopico drugih slabih in slabših lastnosti pa spominja v mnogočem na Cankarjeve »Hlapce«. Krajnc- je temu dogajanju, ki je tupatam neprepričevalno in malo verodostojno, dal jx)vdarek sodobnosti, sicer pa je krepko krenil po Cankatjevih stopinjah. Ves ta njegov svet je z matematično natančnostjo razklan na dva tabora: v prvem so samo dobri, čed-nostni in krepostni, v drugem pa prav-
cate karikature značaja. Marija, Zina Sušnikova in suplent Križaj so v skupiti’, dobrih, ponižanih, zapostavljenih in preganjanih. Vsi drugi z direktorjem Čampo na čelu pa so zapadli zlu.
V	centru drame sta dva lika: direktor Čampa, silak, ki gre preko trupel, ki se kameleonsko aplicira vsakemu političnemu položaju, ki je kapitalist in ki zlorablja udano srce in denar profesorice Marije, dokler se je ne naveliča in jo odvrže. Na nasprotnem tečaju pa stoji suplent Križaj, uporen, levičarsko usmerjen, v svojih izbruhih bolj zasidran v mladostnem poletu, kakor v čvrsto, solidno zgrajenem miselnem in nazornem sestavu. Takšen je tudi uporni Maks v »Kralju na Betajnovi«, takšni so tudi drugi puntarji in junaki v Cankarjevih delili.
*
Med hibami drame je nedvomno razvlečenost, saj je ves potek in izid jasen in dognan že v četrtem dejanju, ki bi ga trebalo le nekoliko krepkeje nakazati in podčrtati. Peto dejanje le slabi dojme, ki jih prinaša četrto dejanje. V tej smeri bi bilo treba dramo spopolniti Trpi pa tudi radi preočitne tendenčnosti. II.
Vprizoritev je slonela na režiserju J.
Koviču ter treh, štirih glavnih nosilci'1 vlog. Jože Kovič je dal vprizoritvi realističen okvir in je pri zasedbi imel srečn0 roko. V direktorju Čampi Maksa Furiia' na so povdarjeno stopile v ospredje n®' številne slabe in senčne strani, ki jih avtor obesil na vrat temu direktori11 Čampi. Tipično cankarjevska je liruP11*1 demonstracija delavcev pred Campov° hišo v zaključnem dejanju. V
Furijano*
veni podajanju je zrastel iz tega direktorja majhen diktator, ki se ga vse boJ-j
V	nastopu je samozavesten, siguren 11 tudi brezobziren. Furijanov direki0^ Čampa je bil skoro v vseh niansah verodostojno interpretiran ter prepričeval^ prikazan. V zadnjem dejanju je sadi redne napornosti, ki se stavijo nosilcu ^ vloge skozi vsa prejšnja dejanja, ne^°0 liko opešal. Kraljeva je v profesor^ Marijo, po direktorju Čampi zlorabijo^ in zavrženo, položila izredno mn°g.e iskrenega in doživijenega gorja. Bi,a \ to skrbno in detajlno analizirana k?®*' cija, ki zahteva zrele umetnosti in *il vešče giblje med izbruhi najbolj ^oVt, čanskega ogorčenja spričo sP°z*f ,gi krutega izigranja na eni strani, na dr strani pa pretresljive miline, udanosb odpuščanja. (Tretje in četrto dejati
fkatifatske Ut AhAOišb* išmA*o
Plzenjski Smetanovci v Mariboru
Prisrčen sprejem na kolodvoru
Nikdar ne zataji naš nacionalni obmejni Maribor svoje prirojene tople in iskrene gostoljubnosti kadar prihajajo v njegovo sredo gosti, pa naj bo od koderkoli. i Svoj vrhunec pa doseže naša gostoljubnost vselej, ko sprejema Maribor drage brate's severa. To je naš Maribor dokumentiral že večkrat in tudi včeraj popoldne, ko je odprtega srca sprejel pevski zbor »Smetana« iz Plzna, ki je s si-nočnim uspelim nastopom v Unionski dvo rani zaključil svojo triumfalno turnejo po naši državi.
Pred prihodom ljubljasnkega popoldanskega brzovlaka, s katerim so prispeli bratski pevci v Maribor, so se zbrali na peronu glavnega kolodvora predstavniki mariborskega javnega življenja ter mnogo narodnega občinstva in prijateljev bratskega češkoslovaškega naroda. Pri sprejemu so bili navzoči mestni poveljnik general g. Milenkovič, mestni preds. g. dr. Juvan, zastopnika Sokolske župe gg. podstarosta Ludvik K ra nje in tajni Mihajlo D o j č i n o v i č, zastopnik Zveze kulturnih društev g. Golež, pred sednik Ipavčeve župe g. prof. Mirk, predstavnika mariborske Glasbene matice. upokojeni inšpektor g. dr. Poljane c in načelnik pevskega odseka g. Janko Arnuš, predstavnih JCL upokojeni minister g. dr. ‘K uk o v e c, ter predsednik Češkega kluba' g. Franjo Bureš.
V polni unionski dvorani so vrli Smetanovci odpeli bogati koncertni spored s skladbami skladateljev Fibicha, Dvoršaka, Smetane, Prelovca, Novaka, Foersterja, Gselhoferja, Spilke, Palle, Indricha
Nadalje so bili pri sprejemu navzoči zastopniki domačih pevskih zborov »Jadrana«, »Drave«, »Maribora« in »Nanosa«. Bratskim pevcem iz Plzna se je peljal nasproti do Celja predstavnik mariborskega pripravljalnega odbora za koncert ravnatelj g. G i n c. V vlaku jim je poklonil spominske albume obmejnega Maribora in njegove okolice, ki jih je v ta namen darovala mariborska Tujsko-promet na zveza.
Po prihodu vlaka je prvi pozdravil drage goste v imenu nacionalnega Maribora in naše severne meje mestni predsednik g. dr. Juvan, V svojem pozdravnem nagovoru je povdarjal pomen njihove triumfalne poti po naši državi ter med sebojne bratske stike in odnošaje, želeč jim v naši sredi iskreno dobrodošlico. V imenu kulturnega Maribora, v imenu domačih pevskih zborov, zlasti še v imenu Glasb, matice pa je brate pevce iz Plzna toplo pozdravil g. dr. Poljan e c. Za prisrčen in bratski sprejem se je zahvalil predsednik zbora Smetanovcev višji sodni svetnik g. dr. Emanuel Mattas, nakar so dragi gosti pod vodstvom dirigenta g. Bohdana Gselhoferja zapeli učinkovito pozdravno pesem. V spremstvu Mariborčanov so se podali nato v mesto, kjer so se nastanili deloma pri »Orlu«, deloma pa pri »Zamorcu«.
in Malata s toliko toploto in elementar-nostjo, da so želi viharen aplavz občinstva, tako da so morali ob zaključku dodati še tri skladbe. Ves večer so bili odlični bratski gostje predmet viharnega
pozdravljanja in odobravanja. Na pevce so se po vsaki točki vsule z balkonov cvetlice. Zlasti je bil deležen navdušenega aplavza mojstrski dirigent »Smetane« Bohdan Gselhofer. Po glavnem odmoru so prispeli na oder predstavniki tukajšnje Ipavčeve župe, Jugosiovensko češkoslovaške lige in Češkega kluba. Imenovana tri društva so poklonila dragim gostom krasne vence. Prisrčne so bile pozdravne besede, ki jih je spregovoril prof. V. Mirk, kot predsednik Ipavčeve župe • in zastopnik Južnoslovenske pevske zveze, min. dr. Kukovec v imenu tukajšnje JČ lige, g. Franjo Bureš pa v imenu mariborskega Češkega kluba.
Prijateljski večer pri »Oriu«.
Nato so se po končanem koncertu podali gostje k »Orlu«, kjer so bili zbrani mariborski Čehi ter prijatelji češkoslovaškega naroda ter njegove lepe pesmi. Večer je potekel v znamenju iskrenega bratskega prijateljstva. Spregovorili so dragim gostom v pozdrav predsednik JČ lige <lr. Kukovec, J. Arnuš za matični pevski zbor, magistratih direktor Rodošek kot zastopnik mestnega predsednika, prof. dr. Pivko, in F. Bureš kot predsednik Češkega kluba. Vsem se je, viharno pozdravljen, iskreno in ljubeznivo zahvalil predsednik pevskega zbora »Smetane« g. dr. Mattas. Vmes pa je matični pevski zbor odpel štiri primerne pesmi, in sicer Pre-lovčev »Pozdrav«, Tomčevi »Svatske«in »Napojnico« ter L. Pušev »Venček dolenjskih napitnic«. V živahnem razpoloženju je potekel večer. Danes dopoldne so si dragi 'gostje ogledali mesto in se s popoldanskim brzovlakom ob 16. vrnejo nazaj v domovino po končani triumfalni turneji po naši državi.
REPERTOAR.
Sobota, 25. aprila ob 20. urk «Midcr je»m-ba moža«. Igra dramski odsek gasilske čete h Cirkovc. Bloki.
Nedelja, 26. aprila ob 15. uri: »Sveti Anton, vseh zaljubljneih patrom«. Znižane cene. Zadnja popoldanska predstava. Ob 20. uric »Ples v Savovo«. Znižane cene.
Ponedeljek, 27. aprila; Zaprto.
Torek, 28. aprila ob 20. uri: »Direktor Čampa«. Red C.
tUkC
GRAJSKI KINO. Danes, soboto, iiajbctjši Hans Albersov film
»HOTEL SAVOY«.
Dejanje tega filma se vrši na Ruskem, 'a velefilm je v nemškem jeziku.
Kino Union. Danes dalje prekrasni film »Rdeči jahač«, Svetislav Petrovič in Kamila Horn. Sijajna vsebina, očarljive melodije, ciganska godba.
pridobile so ves radi izbornega igranja. Nastopajo v narodnih nošah. Veseloigro »Micki je treba moja«, ki je polna dovtipov, humorja . vedrine in šegavosti. je napisal cirkovški domačin g. Korje, ki je delo tudi zrejiral. Ze prva vest o prihodu cirkovške odrske družine v Maribor in o gostovanju v tukajšnjem gledališču je zbudila v Mariboru v vrstah oder ljubečega občinstva izredno živahno zanimanje, tako da je pričakovati, da bo gledališče ob nocojšnji predstav! do zadnjega kotička zasedeno.
Pohištvo
spalnice, jedilnice, kuhinjske opreme kupite v zajamčeni izdelavi najceneje pri
FRANJU NOVAKU
KOROŠKA CESTA 8 - VETRINJSKA ULICA 7
OTROK UTONIL V MLAKI.
V	Partinju pri Sv. Lenartu se je igrala 3-letna hčerka posestnika Ivana Kle-mensbergerja v bližini neke mlake. Domačini so bili zaposleni na polju, take, da je bil otrok brez nadzorstva. Ko so se stariši zvečer vrnili domov, so zaman iskali hčerkico, naposled pa jo je oce vendar našel v komaj pol metra globoki mlaki. Otrok ni kazal več nobenih znakov življenja in so bili tudi vsi poskusi, da bi nesrečno hčerkico zopet spravili k življenju, zaman. Oče je tragično smrt svoje hčerkice sam prijavil šentlenar-škim orožnikom. Klemensberger bo imel najbrže sitnosti s sodiščem, ker je otroka pustil brez nadzorstva in ker mlake ni ogradil.
Kot* f&jdemo?
Kino kavarna. Dnevno koncert, nastop 2% amerikanska cowboya, kakor tudi plesalk. Dobra jedila, izborne pijače, solidne cene, prvovrstna postrežba.
Počehovski dvor v nedeljo koncert.
Koncert v parku. V nedeljo dne 26. aprila bo pri lepem vremenu od pol 11. do pol 12. ure koncert v Magdalenskem parku. Igra poštna godba, vstopnina prosta. Ista godba igra popoldne pri »Dobrodelni tomboli poštnih zvanicnikov in služiteljev pododbor Maribor. Začetek ob 14. uri. Za obilno udeležbo se priporoča. Odbor.
Stanovanjski najemniki m najemniki poslovnih lokalov se vabijo, da se udeležijo javne seje ki jo sklicuje »Društvo Stanovanjskih najemnikov in najemnikov poslovnih lokalov v Mariboru za dne 27. aprila ob 7.30 zvečer v prostorih gostilne »Novi svet« (Povodnik). Najemniki razmere nas silijo, da si s svojo organizacijo priborimo olajšanje svojih bremen. Pridite vsi! Odbor.
Starešinsko akademsko društvo »Triglav« v Mariboru ima svoj redni občni zbor dne 3. maja v nedeljo t. 1. v hotelu »Orel« v Mariboru. Odbor poziva vse starešine, da se radi važnosti dnevnega reda polnoštevilno udeleže zbora.
Gostilna Krempl, vsak čas ocvrte in pečene piške kakor druge specialitete. Izbrana vtina.
Krasno uspeli zbor mariborskih rezervnih oficirjev
Kakor smo včeraj že poročali, se je vršil v četrtek zvečer pri »Novem svetu« krasno uspeli občni »bor mariborskega Udruženja rezervnih oficirjev, ki ga je otvoril s prisrčnim nagovorom in vodil zaslužni udruženjski predsednik gosp. J. Perhavec. Pred prehodom na dnevni red se je poslala Nj. Vel. kralju Petru II, uda-nostna brzojavka, ministru vojne in mornarice armijskemu generalu Mariču pa pozdravna brzojavka. Nato je predsednik g. Perhavec poročal o živahnem delu in drugih zadevah, ki se tičejo mariborskih rezervnih oficirjev. Sledilo je poročilo tajnika Korberja, n katerega je bilo razvidno, da Šteje udruženje 349 članov.
Nakrstov suplent Križaj je bil mladostno samozavesten, ofenziven, v zasnutku in izvedbi sprejemljiv. Učiteljišnica Zina Sušnikova je mlado dekle, ki jo je kruto življenje pognalo v vrtinec življenjske Preizkušnje. Branka Rasbergerjeva je z besedo, igro in vsem nastopom podoživ-Ijeno prikazovala mlado upornico Zino Sušnikovo. Bolesten krik trpečega dekleta je kakor eksplozija duše udaril na dan Dri zasliševanju v konferenčni sobi v drugem dejanju. V upogljivosti elastična
*n v profesorski svojevrstnosti značilna, vsak po svoje muhasta in originalna, sta bila profesor Koruza D. Gorinška, Bernard P. Koviča in v izvajanju vseh šolskih predpisov trdovratna Kodrička S. Starčeve.
V	sporednejših vlogah so se ob navedenih sedmerih glavnih akterjih igre udejstvovali še D. Savlnova (prva učenka), E. Barblčeva (druga učenka), M. Za-^rajškova (tetka), S. Gorinškova (po-strežnica Marjeta), L. Čepičeva (sobarica), M. Košič (šolski sluga), F. Blaž (prvi stražnik), L. Standoker (drugi stražnik) *n P. Rasberger (inšpektor).
Predstava je imela zlasti med dijaško 'nladino ugoden odmev, ne bo pa najbrže dosegla odziva, ki so ga pokazali Kicf-*°vi »Malomeščani«.	—ec.
G. KorbaT je nato podal poročilo o blagajniškem stanju, nakar so bile nadomestne volitve tretjine odbornikov, pri katerih so se izvolili v smislu pravil v upravo odvetnik dr. Rapotec, odvetnik Kapus, ravnatelj mestnega knjigovodstva Barle, in strokovni učitelj Bertoncelj, za namestnika pa gg. Skaza in Mikec. Četrtkov občni zbor je nudil sliko vzorne discipliniranosti mariborskih rezervnih oficirjev. Občni zbor so počastili s svojo udeležbo tudi nekateri aktivni oficirji, med drugimi mestni poveljnik general M. Milenkovič, poveljnik 45. pehotnega polka polkovnik Boževič, garnizionar podpolkovnik Marko Nikolič in predsedniki ptujskega pododbora g. dr. Šalamun. '
DRZEN VLOM V BRESTERNICI.
Preteklo noč so doslej še neznani storilci vlomili v Breste rnici v podružnico trgovca Pinterja iz Selnice ob Dravi. O drznem vlomu je bila že na vse zgodaj obveščena mariborska policija. Z avtom se je podal na kraj vloma policijski daktiloskop g. Grobin v spremstvu dveh detektivov. Obveščeni pa so bili
o	vlomu tudi selniški orožniki. Varnostni organi so ugotovili, da so vlomilci prištt v notranjost trgovskega lokala skozi podstrešje. S silo so odprli dvojna vrata in odnesli več bal klota in platna v skupni vrednosti 3000 Din. Drugega blaga se niso lotili. Ker vlomilci niso zabrisali za seboj sledov, bodo kmalu v rokah pravice.
ČUVAJTE JUGOSLAVIJO!
Težkoie domače vzgoje pri dozorevajoči mladini
Tudi na IV. večer letošnjega pedag. te-1 »revolucionarnega« razpoloženja puber
dna v četrtek 23. t. m. so napolnili poslušalci dvorano Ljudske univerze. Predavatelj g. prol. Sila je govoril prav poljudno o vzgojnih težkočah pri pubertetnikih. Opisal je sporeden razvoj dečka in deklice od otroka v mladostnika, ki se ne vrši v istem tempu, kar je ponazoril s diagramom na tabli. Nato je prikazal karakteristične fiziološke spremembe tako pri dekletu kakor pri dečku ter v daljšem razpravljanju razvil duševnost pubertetnika. Posrečilo se mu je orisati vso razdvojenost in neskladnost mlade nastajajoče osebnosti, s katero :majo starši svoje križe in težave. Toda pojav
Itetnika je popolnoma naraven pojav in starši morajo z razumevajočo pomočjo stati ob strani svojega doraščajočega otroka ter tako omogočiti nemoten razvoj te za vse poznejše življenje tako važne dobe. Na primerih je ilustriral vzgojni postopek in vzgojna sredstva, ki jih je treba uporabljati pri pubertetnikih Priporočal je čim indirektnejši vzgojni postopek. Za svoja izvajanja je žel g. prof. Sila lep aplavz. Prihodnje in obenem zadnje predavanje letošnjega Pedag. tedna bo danes v soboto. Govoril bo g. strok, učitelj V. Mazi o govornih motnjah pri otrocih.
Prvič na mariborskem odru: isra v polonščini
ton, vseh zaljubljenih patron«. Znižane I segli v Ptuju uprav triumfalen uspeh, se
kovšike odrske družine v tukajšnjem gledališču smo pred dnevi opozorili na poslanstvo Narodnega gledališča, ki naj bi nudilo možnost upogleda v snovanje in delovanje vodilnih in najboljših diletantskih odrskih družin. Ciikovčani, kj so do-
predstavijo Mariboru drevi s svojo veseloigro »Micki je treba moža«, ki jo podajajo kmetski fantje in dekleta v svojem polonskem (poljanskem) narečju. Vse to dogajanje poteka gladko, veselo in brezhibno, ker so si igraici in igralke ktnalu
Triumfalen koncert v ..Unionu"
Občni zbor društva zasebnih in avtonomnih nameščencev se vrši v četrtek, dne 30. aprila t. 1. ob 20. uri v dvorani
hotela »Novi svet« v Mariboru v Jurčičevi ulici z običajnim dnevnim redom. Ker zaključuje društvo s tem občnim zborom svoje 5 letno poslovanje in prehaja v dobo novih bojev in novega razmaha, pozivamo vse članstvo, da se iste ga polnoštevilno udeleži. Naš zbor obiščejo tudi delegati Zveze društev pri vatnih nameščencev v Ljubljani, ki bo-bo podali ob tej priliki zanimive in povsem aktuelne referate, ki morajo zanimati vsakega posameznega stanovsko zavednega nameščenca. Radi izrednega pomena, ki ga pripisujemo temu občnemu zboru, pozivamo vse naše članstvo tako v Mariboru, kakor tudi v Rušah in Slov. Bistrici, da se našemu pozivu odzove.
V nedeijo odojčki in jagnje na ražnju ter ocvrte piške pri Pavešiču v Kamnici.
Pedagoška centrala ima svoj redni občni zbor v nedeljo 3. maja ob 10. uri dopoldne na državni učiteljski šoli v Mariboru. Odbor.
Društvo »Jadran« iz Maribora priredi v nedeljo, dne 26. aprila t. 1. ob 3. uri popoldne pri Sv. Juriju ob Pesnici, v šolski dvorani, pevski nastop. Občinstvo iz Sv. Jurija in okolice se vabi k obilni vdeležbi.
Sokolsko društvo Sv. Anton v Slov. goricah priredi 3. maja t. 1. svoj javni nastop. Sokoli, 3. maja vas kliče dolžnost, da pohitite v prelepe in cvetoče Slovenske gorice!
Angleško predavanje. Tukajšno angleško društvo priredi predavanje »Some Englsh Islands« v četrtek dne ,30. t. m. ob 20. uri v realki, prit Uče levo. Predava učiteljica angl. jezika Mfcs Oxley. Vstopnine ni.
Restavracija »Trije ribniki«. Odojčki. piške, narezki, domače in bizeljsko vino, sveže pivo.
Glasbena prireditev na klasični gimnaziji v Mariboru. V nedeljo 26. t. m. ob 10. uri dopoldne priredijo dijaki klasične gimnazije v Mariboru v dvorani na svojem zavodu koncert z izbranim pevskim, vijohnskim in orkestralnim sporedom. Vstopnine ni, prostovoljni prispevki. — Starši in prijatelji naše mladine so iskreno vabljeni.
Jutri v nedeljo, dne 26. aprila, bo občni zbor 'Kreditne zadruge drž. želez, v Mariboru v Zadružni Gospodarski banki ob 9. uri dopoldne.
Fram. Gospod dr. Mihael Stanjko, odvetnik v Mariboru je za tukajšnjo revno šolsko mladino daroval 200 Din, za kar mu podpisani tem potom izreka prav iskreno zahvalo. — V. Ivanuš, šol. upravitelj.
Vozne olajšave. Zagreb, 2. do 11. maja spomladanski velesejem, polovična vožnja v času od 27. aprila do 11. maja za prihod in od 2. do 16. za povratek na podlagi železniške legitimacije a Din 2 in vstopnice. — Celje, 3. maja blagoslovitev prapora streljaškega društva, polovična vožnja 3. maja na podlagi železniške legitimacije. — Zemun, 3. maja proslava 15Ietnice športnega kluba
Hami Hiatoka!
~ Vršilo se je naglo. Z nekoliko formalnostjo, s kratkim zdravniškim pregledom in Izpitom sem bil sprejet. Odpravili so me v Metz, kjer se je nahajal majhen del Tujske legije.
— V utrdbi Metza je bila zbrana že precej velika četa mladih in predrznih ljudi.
— Na prvi mah sem opazil, da je tukaj mnogo Nemcev. Obenem sem se prepričal, da so to večinoma ljudje iz Ruhr-skega področja. Ti so sestavljali večino te čete. Tudi nuiogo Rusov je bik), Italijanov, Avstrijcev in Madjarov pa celo neki Beograjčan s priimkom Kon, s katerim sem se takoj spoprijateljil.
— Vsak daru je prihajala kakšna nova skupina novincev za Legijo. Vsi so se nastanili v utrdbah Metza in čakali na čas, ko se bo sestavila cela enota, da krenejo s transportom. Nato nas je zdravnik ponovno pregledal in odvedli so nas potem v urad, da podpišemo petletno pogodbo. Od trenutka našega podpisa smo pripadali Legiji. Nskdo drugi nafn
»Sparta«, polovična vožnja v času od 30. aprila do 6. maja na podlagi železniške legitimacije. — Češka, od 1. maja dalje po šestdnevnem bivanju (vštevši dan prihoda) v poljubnem kraju 50% popusta pri povratku na čeških železnicah. Češki državljani morajo imeti konzularno potrdilo o stalnem bivanju v inozemstvu. — češka zdravilišča, od 1. maja do 31. oktobra po desetdnevnem bivanju v poljubnem zdravilišču 66% popusta pri povratku na čeških železnicah.
0 tem m ouetu
Himen! V zadnjem času so se poročili: zdravnik dr. Stane Lutman in gdč. Slavica Jan. — Albin Krajnc, slikar, Krčevina, Praprotnikova ulica 16, in Ivanka Seiko, prodajalka, Koroška cesta 47. — Ant. Bezjak, ključavničar drž. žel., Trubarjeva ulica 9, in Matilda Stramič, posestniška hči, Trubarjeva ulica 11. — Eduard Či-ček, ciektromehauik. Magdatenska ul. 18, in Terezija Čihal, šivilja, Bolfenkova ul. 3. — Jožef Lešnik, tovarniški delavec, Studenci, in Marija Onič, šivilja Studenci. — Miloš Bušelič, hotelir, Makarska, in Marija Frei, kontoristinja, Stritarjeva ul. 6. — Ivan Lešnik, ključavničar, Pobrežje, in Zofija Zorzini, šivilja, Pobrežje. — Leopold Studenčnik, uradnik drž. želez., Resljeva ulica 2, in Terezija Herček, natakarica, Frankopanova ulica 7. Bilo srečno!
Mrtvaški zvon. V častitljivi starosti180 t je preminila v WiIsonovi ulici 25, vdova po železničarju Marija Blažičeva. Žalujočim naše toplo sočutje!
Iz kaznilniške službe. Za paznika dnev-ničarja pri moški kaznilnici je od ministrstva pravde postavljen Kneževič Ivan, poljedelec iz Knina.
Jubilejno zborovanje mariborskih esperantistov. Pretekli četrtek zvečer je ime-o Društvo mariborskih esperantistov pri »Orlu« svoj 25. redni letni občni zbor, ki ga je otvorila predsednika Viktorija Lich-tenwallnerjeva. Po poročilih tajnice R. Rutnikove, blagajnika Arlatija, knjižničarke Vere Kaucnerjeve in nadzornika Bratoža so sledile volitve in je bila izvoljena naslednja nova uprava: Viktorija Lichtenwallnerjeva, predsednica, Arlati, Klajnšek, Prebil, Haberman, odborniki, namestnika prof. Rakuša in Pelikan. V nadzorni odbor sta se izvolila Bratoš in Marica Ungarjeva. Pri slučajnostih se je sprejel predlog, da bo društvo priredilo ob priliki letošnjega Mariborskega tedna veliko esperantsko razstavo.
Gledališke novice. Opozarjamo na zadnjo letošnjo popoldansko predstavo! To bo v nedeljo, 26. t. m. ob 15. uri uprizoritev Beneševe operete »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. T a povsod popularna češka opereta tudi v Mariboru vsesplošno ugaja in so njene uprizoritve izvrstno obiskane. Smeha in zabave pa je vedno na pretek. Pri tej predstavi veljajo znižane cene. — »Ples v Savoyu« v nedeljo zvečer. Privlačno Abrahamovo opereto »Ples v Savoyu«, ki je med najbolj priljubljenimi operetami letošnje sezone, ponovi jutri, v nedeljo, 25. t. m. zve
ni bil več gospodar.
— Oblekli so nas v »kaki« obleke in s spremstvom rednih vojakov francoske vojske so nas odvedli z vlakom do Marseilla.
— Znova sem se razburil, ko sem zagledal morje. V meni je zopet zaiskrila stara ljubezen po morski gladini. Ali zdaj s seboj nisem več razpolagal. Legija je posedala mojo pogodbo in zavest ter značaj sta me silila, da jo ohranim pošteno. Po dvodnevnem počitku v Forte Saint Jeanu smo se vkrcali na ladjo »La Mauriciere« in pluli 36 ur do mesta Orana, ki se nahaja na afriški obali. Stari legionarji, ki so nas pričakovali, so bili zelo radostni. Pripovedovali so nam o krokanju in o ženah, o svobodi in o junaštvih ter nas med tem pripovedovanjem odpeljali do utrdbo Saintc The rese. Poveljnik trdnjave, poročnik Gilbert nas je z nenavadno strogim očesom pregledal. Pravil nam je, da smo novinci in da moramo radi tega biti poslušni, da se čimprej navadimo na razmere. Zapovedal je, da se nemudoma ostrižemo in da nato tako . nadal jujemo pot z železnico do glavnega kadra Legije, Sidi Bel-Abesa.
Umorjena in nato
V Melincih v Prekmurju je oparil neki posestnik, da plava v reki Muri neko človeško truplo, ki jo je tudi s pomočjo čolna spravil na suho. Izkazalo se je, da je bila to ženska, stara okoli 25 do 30 let, po obleki sodeč najbrže služkinja. O tem je posestnik takoj obvestil orožnike v Čren šovcih, ki so ugotovili, da ima utopljenka velike, zevajoče rane na glavi, iz katere je še tekla kri. Truplo so spravili v mrtvašnico v črnešovcih, orožniki pa so stvar prijavili sodišču v Dolnji Lendavi,
čer po znižanih cenah. — Prva ponovitev
ob premieri z navdušenjem sprejete Kranj čeve drame »Direktor Čampa bo v torek, 28. tm. za red C.
Sobotni trg. Slaninarji so pripeljali danes 18 vozov svinjine in slanine, 7 vozov krompirja in čebule, 5 vozov kurilnih drv, 4 voze jabolk, 3 voze lončene in lesene robe in 2 voza mladih dreves na trg. Cene so bile nizke in sicer piščancem 10—17, kokošim 20—35, racam 15—25, gosem in puranom 30—50, domačim zajcem 5—25, kozličem 35—50, jagnjetom 70—80. Krompirju 0.75—1, čebuli 2.50—3, česnu 8—10. Kislemu zelju 4 za kg. Kar-fiola 2—4, glavnati solati 1—2, zeljnatim glavam 0.50—3, ohrovtu 1—1.50 za komad.
Javna zahvala! G. ravnatelju, profesorskemu zboru kakor tudi dijakom mariborske realne gimnazije, zlasti pa g. prof. Bogoviču se na tem mestu najpri-srčneje zahvaljuje za denarne podpore, ki so največ pripomogle h ozdravitvi na-
Nočno lekarniško službo imata danes v soboto Albaneževa in Maverjcva lekarna, jutri v nedeljo Vidmarjeva in Sa-vostova, v ponedeljek pa Albaneževa in Maverjeva lekarna.
Kakšno vreme se nam obeta. Ponoči nevarnost slane; podnevi precej oblačno in ponekod tudi deževno. Bolj toplo, za-padni vetrovi. Tako pravi dunajska vremenska napoved.
Sladkovrški pokolj se je včeraj končal pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča z obsodbo obtoženega 21 letnega posestniškega srna Franca Musterja in 41 letnega posestnika Alojzija Špelca, in sicer je bil obsojen Muster na 3 leta in 2 meseca robije in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let, Špele pa na 2 meseca in 10 dni strogega zapora, pogojno na 2 leti. Razprava proti Šabcu se je preložila.
Izreden primer tovariške vzajemnosti. Prostovoljna gasilska četa v Rušah bo na Vidov dan, to je 28. junija 2936, na slovesen način blagoslovila in razvila svoj novi gasilski prapor. V ta namen je priredila nabiralno akcijo najprej v najožjem krogu, med članstvom, ter nabrala čedno svoto Din 2200. Vsi člani so se odzvali akciji četne uprave ter nabavili nekateri zlate po Din 100, nekateri pa srebrne spominske žeblje po Din 50. Najbolj se je odlikoval gasilce Juri Handl, četni orodjar, ki je daroval četi v ta namen kar Din 200, za kar ga je imenovala četna uprava na častno mesto praporščaka. —
Štirinajstega oktobra smo dospeli v Sidi Bel-Abes, kjer so nam sporočili, da je šestdeset kilometrov zapadno od nas oddelek legionarjev napaden in pobit. »Srečno znamenje«, sem pomislil. Polagoma smo vsi prebledeli, kaj bi lagal — tudi jaz...
*
— Sidi Bel-Abes je popolnoma obdan z zidovi. Ima štiri vhode: severni, Porte d’ Oran, vzhodni, Porte d’ Sald, južni, Port do Mascana in zapadni, Port de TJemčene. Vsi štirje vhodi so videli že mnogo krvi.
Na najvarnejšem kraju vzhodnega dela mesta se nahajajo veličastne trinastrop-ne vojašnice z 20 tisoč legionarjev, na nasprotni strani tabor petega konjeniškega polka, v katerem služijo domačini s svojimi konji. V sredini je uradni del mesta z nadškofijsko cerkvijo, na vzhodu Ville Espanole in južno od mestnega zidovja arabski predel z veliko džamijo. Preperele hiše, nizke in mračne, smrad in stalni prepiri. Neodvisna občina, ki živi pod svojo arabsko upravo. Kdo naj zanjo skrbi?
— Španci in Arabci gonijo živino in
v Muro vržena
ki je takoj odredilo obdukcijo trupla. Sodna komisija, ki seje podala v Čren-šovce, je ugotovila, da je bila ženska u-morjena, nato pa vržena v Muro. Imela je popolno zdrobljeno lobanjo. Na nohtih pa so našli koščke kože, kar dokazuje, da se je morala ženska braniti in praskati morilca. Ni pa še ugotovljeno, kdo je u-topljenka, oziroma umorjena in kje se je strahovit zločin izvršil. Sedaj oblasti poizvedujejo, da razjasnijo tajinstveni umor.
Ker se je uvedla nabiralna akcija tudi med ostalim občinstvom, je četna uprava sklenila razen v spominsko tabelo v četni kroniki od časa do časa tudi v časopisju poročati imena darovalcev in zneske darovanih vsot. Tovarišu Nandlu najlepša hvala, drugim pa posnemajte! F. E.
Mariborski svinjski sejem. Na sejem dne 24. t. m. je bilo pripeljanih 208 svinj, prodanih pa je bilo 105. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad od 75 do 95 dinarjev, 7 do 9 tednov 115 do 140, 3 do 4 mesece 165 do 215, 5 do 7 mesecev 240 do 335, 8 do 10 mesecev 365 do 495, 1 leto 560 do 870. 1 kg žive teže se je prodajal po 6 do 7.50 dinarjev, 1 kg mrtve teže pa po 7.50 d n 9.50 dinarjev.
Razid. Na včerajšnjem občnem zboru Mariborskega smučarskega kluba je bilo soglasno sklenjeno, da se klub likvidira in razide. Vse svoje premoženje je MSK odstopil Mariborskemu zimskošportnemu podsavezu.
Pregled motornih vozil. Lastniki motornih vozil Maribora in obeh mariborskih srezov, ki iz kateregakoli vzroka doslej še nimajo pregledanih in za promet odobrenih motornih vozil, naj jih, da se izognejo posledicam, pripeljejo k pregledu dne 29. 4. 1936 ob 15. uri pred poslopje predstojništva mestne policije v Mariboru, Slomškov trg št. 1.
Konferenca o finančnem gospodarstvu OUZD. Interesentje socialnega zavarovanja iz skupine delojemalcev kakor tudi predstavniki delavskih strokovnih organizacij in delavski zaupniki, delavci in delavke so vabljene, da se udeležijo I. konference, ki se bo vršila v prostorih Ljudske univerze v kinu »Apolo« v Mariboru, Miklošičeva 2 v torek dne 28. aprila 1936 ob pol 19. uri z referatom: Ustroj in finančno gospodarstvo OUZD v Ljubljani.
Ljudska univerza v Mariboru. Skupno z Jugoslovensko-češkoslovaško ligo v Mariboru priredi Ljudska univerza interesantno predavanje o modernem češkem slikarstvu in kiparstvu. Sleherni, ki je imel priliko gledati veličastne proizvode slikarstva in plastike modernih čeških umetnikov v Pragi ali na svetovni razstavi v Bruxellesu, je gotovo z vzhičenjem občudoval ta zelo pomembna dela. Na podlagi lepe zbirke skioptičnih slik, za katere gre hvala češkoslovaškemu konzulatu v Ljubljani, bo tolmačil naš znani akademski slikar g. prof. Vaupotič
skušajo obdelovati zemljo. Francozi trgujejo z zelenjavo in z vinom, legionarji pa pešajo, čakajoč odhoda v bitko. To Jc slika tega mesta.
— Ko smo vstopili v kasarno, ki je bila polna lepo urejenih ležišč, nas je zopo* pričakoval zdravnik. Ta je bil prijaznejši, ker je bil nekoliko vinjen. Drugače — pozneje smo izvedeli — ni bil nežen pri pregledih.
— Zunaj je vel neugodni veter in zato smo ostali nekoliko dalj časa v dvorani-V ostalem je bilo čakanje tudi potrebno, ker smo morali sprejeti takozvana »Številna imena«. Sprejel sem številko svojo listine in opazil, da sem odslej le legiom11 številka 27.385. Število je dolgo in težke si ga je zapomniti. Tovariši so se tako.' pobrigali, da mi dado kakšen priimek.
— Zdaj sem bil izbrisan iz življenja. >z družbe, iz skrbi drugih ljudi za pet Vseeno so si za naše življenje delali skrbi že od prvega trenutka. Takoj P»Po1' dne so nas uvrstili in nas odpeljali k cepljenju proti tifusu, kar je bilo povezan z besedami:
(Se bo nadaljevalo.)
Evgenu sabanov:
Mmeeumk utoieso^A HaitUA
ROMAN
»Treba bi jili bilo krmiti umetno, kakor v vzrejevališču.«.
;>A kdo in kako naj to stori?«
»Midva.«
»To ne bo lahko.«
»Rogači so predragoceni, da bi smeli Poginiti.«
»Nekaj dni bodo se vzdržali, tudi brez-zadostne, hrane.«
| »Na vsak načini bo pa treba pospeševati vzrejanje nadaljnjih pošasti. Izgube moramo sproti kriti, vsaj dokler se pošasti same ne prično hitreje množiti.«
»Vsekakor.«
»Tu spodaj je zmaga dobljena. Poglejva še malo na zahod.«
Dr. Servacij Evarist je okrenil letalo, se dvignil višje in ga usmeril ob toku Pada navzgor proti Piačenci. Spodaj so se vrstile druga za drugo uničene ali vsaj napol uničene pokrajine, a vse so bile že neobljudene. Ljudje, kar jih pošasti niso pokončale, so pobegnili.
Prej krasno mesto Parma je bilo čisto v razvalinah. Nekateri deli so še goreli
in proti nebu so se dvigali gosti oblaki umazanega in smrdečega dima. Vzhodno od Kjremcme in Piačence so se pasli ogromni bivali, a v rečnih tolmunih so se kopali nosorogi. Pokrajino na severu so uničile kobilice, ki se niso udeleževale bojev. Prejšnjih z žitom posejanih njiv ni bilo nikjer več. Tudi sadovnjaki, logi in gozdički so bili brez zelenja, kakor sredi zime. Žalostno so štrlele proti nebu gole veje.
»Temeljito so opravile,« je dejal dr. Servacij Evarist.
■»Skoraj več ko temeljito,« je pritrdil •profesor Hilarij 'Kabaj.
V	- višini nad Kremono sta zaslišala znova pokanje in rjovenje. Bližala sta se nozorišču najbolj srditih bojev med pošastmi in vojsko obupno se branečih ljudi. Pod seboj sta opazila več trupel pobitih velikanov. Zadele in uničile so jih topovske 'krogle, drugi so omagali zastrupljeni od plinov..
Ob .reki Adi so divjali še boji vse od njenega izliva v Pad do Komskega jeze-
ra. Italijani so vrgli najštevilnejše, najboljše in najmodernejše opremljene čete na odsek pri Lodiju, da bi obvarovali Milan. Severno od Lodija pošasti niso mogle naprej. Na jugu, ob reki Trebiji, so se pa zbirale čete, ki so jih bili v vsej naglici vrgli čez gore iz Genove.
»Hudič...« je zaklel dr. Evarist.
»Položaj ni ugoden.«
»Ko bi mogli spraviti vsaj del živali z vzhoda tem na pomoč, če se Italijanom posreči napredovati, lahko uničijo vse dosedanje uspehe najine pošastne vojske«.
Zdi se mi,« je vzkliknil proiesor Kabaj. da tu spodaj že omagujejo.«
»Res je. Obračajo se in spuščajo v beg.«
»Samo zmaji še krijejo umikanje.«
»Sedaj se umikajo tudi oni.«
.»Italijani napredujejo čez A do.«
»Polom.«
»Menda ne zares.«
»A vsaj začasno.«
»Razumem. To bi utegnilo na pošasti slabo uplivati.«
»Posežimo v boj.«
»Z zavračevalnimi žanki.«
»To bo Italijane presenetilo.«
»A pošasti ne bo zadržalo.«
»Glavno je, da jih rešimo. Na begu bi jih mogli največ pokončati.«
iz Ljubljane moderno češko umetnost. —
V petek, dne 1. maja predava v francoščini o svoji ožji domovini »Provence« K. univ. prof. Jean Dayre iz Zagreba. Skioptične slike!
Še eno iziavo o reformiranju naše ra-diofonijc prinaša na uvodnem mestu ilustrirana tedenska revija za radio, gledališče in film »Naš val«, ki je pravkar izšla. Iz bogate vsebine te naše odlične revije navajamo le najvažnejše prispevke: Nezmotljivo sredstvo, Guliver v zvočnem filmu, Pesem s ceste v ljubljanski drami, Pesem ljubezni v ljubljanski opereti, Slike k oddajam ljubljanske ladijske postaje, Otroška ura v našem radiu, Iz novih filmov. Vse prispevke kra-se številne ilustracije. Posebnost »Našega vala« je priloga »Po opernem svetu. , kjer najdemo v vsaki številki po eno opero, ki je ravno na sporedu oddaje. Ti °Perni izvlečki so pisani s posebnim ozirom na radijske poslušalce. V novi številki imamo izvleček Verdijeve opere ‘Ples v maskah«, ki jo zagrebška opera oddaja 28. t. m. za naše poslušalce. — Programski del »Našega vala« prinaša tta 32 straneh točne in pregledno urejene sPorede vseh domačih in inozemskih radijskih postaj na kratkih, srednjih in dolgih valovih.
K poročilu o občnem zboru paznikov.
V poročilu smo navajali:	»Za	častne
elane so se med drugim izvolili na občnem zboru gg. upravnik mariborske kaznilnice Niko Vrabl, uradnik Maks Farkaš 1,1 zvaničnik Ivan Meško.« Iz tega bi se dalo razumeti, da so gori imenovani gospodje bili izvoljeni na tem občnem zbo-r«. Iz poročila predsednika pa je razvidno, da so gori navedeni gospodje bili 'zvoljeni za častne člane med drugimi že j*a prejšnjih občnih zborih in sicer 1934. 'eta. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je prebitek 5406 Din. V poroči-|u nista omenjena Podporni odsek, kateri ima prebitka 14.525.95 Din, in Podporni odsek za deco s prebitkom 881 Din |ako, da izkazuje društvena blagajna ob Zaključku koledarskega leta 20.812.92 Din
Prebitka.
Tujsko prometna zveza »Putnik« nam
sPoroča, da je prevzel hotel »Vila Luci-Ja<t na Aleksandrovem, otok Krk, znani strokovnjak Fiala. dolgoletni ravnatelj ‘otela »Union« in bara »Emona« v Ljub-iani. Hote! je last Hotelske družbe z o. z. ^ Ljubljani ter je zelo lepo opremljen, ^obe so parketirane in z balkoni na moi-p* strani. Poslopje je opremljeno z elek-r>cno razsvetljavo. Restavracija ima le-® terase nad morjem in krasno kopal<-jce- Ker je ta hotel slovenski, ki razpoka s prvovrstnim komfortom in nizkimi ^!laini> ga našim turistom priporočamo
formacije in prospekte dobite pri Pul-"iku.
Aretiranj šofer. Mariborska policija ie
je aretirala nekega avtoizvoščka. l<i
Prevažal ue>ko tihotapsko blago iz
j Kamnice v Maribor. Ko se je pri povrat-
I	ku v mesto srečno izognil varnostnemu očesu, se je v bahavosti javno izrazil, da bi rajši povozil stražnika, prodno bi ustavil vozilo na poziv varnostnega organa. Oblast mu bo zaradi tega odvzela vozno dopustilo in bo tudi kaznovan, ker daje potuho tihotapcem, ki povzročajo državi, zlasti v obmejnem pasti, precejšnjo škodo.
Kolesarjeva nesreča. Sinoči je v Gregorčičevi ulici ‘sluga Josip Klobasa tako nesrečno padel s kolesa, da je zadobil zelo nevarno rano na čelu in hud pretres možganov. Poklicani reševalci so ponesrečenca prepeljali v tukajšnjo bolnišnico.
Nesreča na novi zgradbi inagdalenske šole. Včeraj popoldne je na novi zgradbi magdalenske šole padla zidarskemu delavcu 26 letnemu Ivanu Sajku z višine o-peka s tako silo na desno nogo. da mu jo je zlomila. Zdravi se v bolnišnici.
Nezgoda v delavnici avtobusnega prometa. Včeraj ob 17. uri je bil zaposlen šofer Ciril Simič pri montaži nekega avtobusa. Pri tem mu je zmrcarilo in hudo poškodovalo desno roko. Sprvaili so ga v bolnišnico, kjer so mu obvezali roko.
Štorklja na ulici. Iz Ruš se je včeraj popoldne odpravila v Maribor vdova Terezija Macenovičeva, namenjena v porodnišnico. Ko je prispela v Strossmajer-jevo ulico, so jo nenadno prijeli porodni krči. Se predno pa so prispeli na pomoč poklicani reševalci, je Macenovičeva povila zdravo in krepko deklico. Mater in dete so takoj prenesli v porodnišnico.
Ogenj. V Hotinji vasi je predvčerajšnjim do tal pogorela domačija posestnika Alojzija Kolarja. Ogenj je nastal na podstrešju stanovanjske hiše, ko so bili 'Kolarjevi v bližnjem gozdu. Le z najve-cjo težavo so rešili nekaj opreme in živino, vse drugo je postalo žrtev plamenov. Skoda, povzročena po ognju, je precenjena na 20.000 dinarjev in je deloma krita z zavarovalnino. Kdo1 je ogenj zanetil, še ni točno ugotovoljeno.
Ker je ukradel monštranco iz ptuj-skogorske cerkve, je bil danes obsojen 21-letni posestniški sin Franc Potočnik iz Ptujske gore na dve leti robije.
Turistlčno-sportna loterija Jugosloven-skega Ttiring-kluba. Brezprimerne lepote naše domovine so nam Jugoslovenom premalo znane. Zato je nujno potrebno, da se v vseh slojih našega naroda širi spoznavancie domovine in njenih pri rodnih lepot ter da se na ta način v čim večji meri razvije notranji turizem. To nujno nalogo je prevzel na sebe Jugoslc-venski Turing-klub, ki je organiziral veliko turistično-sportno loterijo izključno v svrho propagande našega turizma in touring-sporta, da bi omogočil tudi materialno šibkejšim narodnim slojem uživanje blagodati odmora na potovanjih in v touring-sportu, in sicer bilo neposredno potem izžrebanih dobitkov te loterije ali pa posredno s tein. da olajša stopanje
v članstvo »potovalnega krožka« J. T. K. Jugoslovenski Turing klub je namreč predvidel, da se vsaka kupljena in nc-izžrebana srečka lahko zamenja za pristopnino v »potovalni krožek«. Turi-stično-sportna loterija ima dve sezonski žrebanji, in sicer prvo žrebanje za poletno sezono dne 10. maja 1936 in drugo žrebanje za zimsko sezono dne 18. oktobra 1936. Izžrebanih bo 10.000 dobitkov v skupni vrednosti Din 300.000. Dobitki sestojijo iz brezplačnih potovanj po morju in na kopnem v turistično interesantne predele, iz brezplačnih posetov in bivanj v letoviščih in športnih centrih naše zemlje ter iz raznih predmetov in potrebščin za turistiko, letovanje in tou-ringsport. Glavni dobitki loterije so: potovanje z luksuznim parobrodotn »Kraljica Marija« ali »Princesa Olga« po Sredozemskem morju, potovanja s parobro-di na Jadranu od Sušaka do Kotora in nazaj, potovanja na Donavi s parobrodi
Dr. Servacij Evarist je potegnil za neki vzvod in hip nato so pričeli delovati aparati z zavračevahiimi žarki. Letalo se je spustilo nižje k tlom, vendar tako previdno, da ga krogle Italijanov niso mogle doseči in> zadeti. Oddelek vojske, ki je pri Lodiju prekoračil reko Ado in prišel na levi breg. da bi zasledoval bežeče pošasti, je nenadoma obstal, kakor .da se je postavila predenj nevidna stena. Nekateri vojaki so popadali na tla. Nastala je zmeda in panika. Zadnji so pritiskali na prve, tanki in oklopni a-vtomobili so se razletevali drug v drugega.
Napredovanje je bilo onemogočeno. — Prestrašeni so se vojaki obrnili in pričeli bežati. Beg je zavzemal vedno večji obseg. Mesto Lodi 'je bilo kmalu zopet izpraznjeno.
»Sijajno!« je vzkliknil profesor Kabaj. »Gotovo so prepričani, da smo Francozi.«
»Vsekakor.«
»Bilo bi dobro malo prisluhniti rimski ali milanski oddajnici.«
»Poizkusimo.«
Dr. Evarist je odprl zvočnik in ga naravnal na Rim. Napovedovalec je oznanil:
»Najnovejše vesti o. pošastnem napadu na Italijo.«
»Ravno o pravem času sva se spomnila ...« je vzkliknil maklenskj gospod.
»Rečne plovidbe«, desetdnevna bivanja v Dubrovniku, na Rabu, Plitvičkih jezerih in na Bledu, potovanje s parobro-dom do Aten in nazaj, trodnevna bivanja, v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Splitu h Sarajevu ter razna daljša in krajša \ve<-kend potovanja in izleti.
Berač odklanja dedščino.
V Barceloni se je nasmehnila nekemu mestnemu beraču velika sreča. Dobil je obvestilo, da je njegov sorodnik zapasti! ogromno premoženje 300 tisoč pezet. Ponosen, kakor je" lahko samo Španec, je berač bogato zapuščino odklonil m je ni hotel sprejeti. Izjavil je. da ga ie življenje izučilo, da napravi denar človeka samo nesrečnega in da se počuti najbolj zadovoljnega kot berač, ki ne ve, kje bo danes jedel in kje spal.
Darujte za azilni sklad PTLI
Mali oglasi
Razno
TOMŠE, PEKRE
v nedeljo 26. aprila velikj plesna zabava s pojedino o-cvrtih kozliičkov in Diščancev
KAM PA KAM?
V	nedeljo, 26. t. m. v gostilna Hausampacher na gibance in dobro vino, liter po Din 8.—. Obenem veselica gasilske čete Razvanje. Vljudno vabi gostilna Hniisamnnrhfir
Službo do bi
PERFEKTNA KUHARICA
ki opravlja tudi druga dela. sc sprejme s 15. majem. Vpra sati v trgovini Vrstovšek, Stritarjeva 17.	1977
PRIDNEGA KONJARJA
sprejmem. Tičar. Jezdarska ul. 19.	s 98«)
2033
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavija po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t.
JOS. TICHY IN DRUG
Konces. elektrotehnnično do ajetje, Maribor. Slovenska ul- '6. tel. 27—56, Izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motoriev. lestencev, svetilk, elektroin-stalaeijskega blaga do kon 'curečnih cenah
2009
NOVOOTVORJENA SLIKARSKA IN PLESKARSKA DELAVNICA
moderni vzorci. Cene in delo solidno. Sc priporoča Ludvik Mirtič, Slovenska ul. 31. 2012
JEDILNE IN SPALNE SOBE,
sperane, politirane, pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih ccnah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48
KAM?
V	gostilno »Prešernova klet., ker tam je najboljše vino. 1429
KROMIRANJE POCENI!
Vsled amortizacije naše naprave smo znižali cene. — »RUDA«, Frankopanova 10.
  	1771
M1LOSTIVA!
Vaš krzneni plašč čez poletje najskrbneje shrani krznar Scmko, Gosposka ul. 37. Obenem ga za polovično ceno popravi in modernizira. Plačljivo šele v jeseni pri prevzemu.	1965
TRAFIKO
ali kaj podobnega,. na prometnem kraju prevzamem ta koj. Ponudbe na upravništvo pod »Promet«.	2049
GOTOVE OBLEKE
za vsakega, čevlje, klobuke in raznovrstno drugo blago kupite pa znano nizkih cenah samo pri »Univerzal«, Maribor, Koroška cesta 17. 2017
NATAKARICO
samsko, z znanjem slovenskega in nemškega jezika ter kavcije Din 500,—, takoj sprejmem. Smetanova ul. 59. (__________2015________
FRIZERSKO VAJENKO
sprejme Paradiž.	2021
RABLJENE OBLEKE
čevlje, pohištvo ter raznovrstno drugo blago kupite in tudi prodate najbolje v starinarni. Pazite samo »a Koroški cesti 17.	2018
Vsak četrtek in petek dobite SVEŽE MORSKE RIBE
v gostilni »Vis«. Mlinska ulica 9. Dnevno sveži čevapčiči in ražnjiči, kakor tudi dobro dalmatinsko vino. Se pri poroča gostilničar Jo-vanovič 1969
KOŽUHOVINASTE~PLAšči
jopice itd. dajte v shrambo čez poletje strokovnjaku. Prevzamem popravila in predelave. Železnik, krznarstvo, Kopališka ul. (Scherbaumov paviljon).______ 1991
Kupujte svoje po» trubštlne pri nailh iiKerentlh f
la^aaatniin;
VAJENCA
s primerno šolsko izobrazbo, sprejmem. Vprašati v trgovini Jakob Preac, Tattenba-ehova 3,	,	2030
GOSPODIČNO
7. znanjem slovenskega in nemškega jezika, strojepisja in stenografije sprejmem takoj. Stanovanje in hrana v hiši. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Predmestje«.	204<.
NATAKAR.
spreten, mlad, se sprejme takoj v zadružni restavraciji Nabavljalne zadruge drž. usl., Rotovžki trg. Pogoji se izvedo v pisarni istotam. 2051
Kupim
KUPIM KNJIGO
Mestne hranilnice, 25—30.000 Din. Naslov v upravi »Ve-černika«. _________________ 1987
KUPIM MOTORNO KOLO
350 do 500 eram, novejše tipe. Ponudbe z navedbo cene na P. A., Studenci, Kralja Petra 40.	199*
KUPUJEM VLOŽNE KNJI ŽICE
Spodnještajerske posojilnice za večje in manjše zneske ter plačam v gotovini. 2ft20
Stran 6
Mariborski »Večerni k« Jutri
V	Mariboru, dne 25. IV. 193T
BIRMANSKE
OBLEKE IZ KAMGARNA,
SVILA
NA METER PRI
MACUN
Službo išže
KUHARICA
30 let stara, mirna in vestna. opravlja tudi vsa hišna dela, išče službo, po možnosti v Mariboru. Dopisi na: Amka Breyer, Maribor, Taborska 7.	2023
Posest
HIŠA
z gospodarskim poslopjem in 1 oralom zemlje ra prodaj. Cena Din 140.000. Tezno, Koroščeva til. 31.	1888
PRODAM HIŠO
dve sobi, kuhinja, vodnjak, velik vrt. Vprašati v gostilni Mandl, Zgornje Radvanie. _____	1978
NAPRODAJ NOVA VILA
7 minut od Glavnega trga, 6 zasebnih stanovanj, vrt, letni donos 40.200, za 320.000 Din, polovica v gotovini. Na Teznem nova vila s petimi stanovanji, letni donos 15.000 Din, za 160.000 Din. Stavbene parcele v Smetanovi ulici 59, nr 50 Din, na Teznem v Viktor Parmovi ulici m2 12 Dn.	2016
|NOVO DVOSTANOVANJSKO HIŠO
prodam. Zg. Radvanjska 97.
2024____________
ENODRUŽINSKO HIŠO
(vilo) v Mariboru s 3—4 sobami kupim in plačam takoj v gotovini. Ponudbe pod »Pri lika« na upravo »Večernika«. __________ 2041	_________
POCENI! Novozgradba, soba, kuhinja, vrt Din 6500. — Hiša v sredini mesta, 9 stanovanj, Din
160.000. — Trgovska hiša z lokalom in gostilno. 23 oralov zemlje 120.000. — Lepo vinogradno posestvo v Pekrah, bivša novozgradba Din
85.000. — Krasno pohorsko posestvo, 100 oralov, s stanovanjsko hišo in gospod, poslopjem Din. 250.000. Posredovalnica »Rapid«, Gosposka ul. 28.	2044
Gostilna »Balkan*’
V nedeljo KONCERT pod vodstvom kapelnika Werglesa. Dospel prvovrsten IjutO"
merski muškat.
Hiše, vrt, Radvanie. Tezno, Pobrežje od 9000: posestva [ Bresternica, Košaki. Hoče od : .50.000:	obrestnonosne hiše
j mariborske kakor vile od 7,0.000 Dinarjev dalje prodaja Posredovalnica Maribor. Slovenska ul. 26.	3052
40 vrst
m
naprej
Sobo odda
SOBO
s štedilnikom oddani. Pušni-kova ul. 12 (za »Rapidovlm« igriščem).	1992
LEPO, SOLNCNO SOBO
oddam takoj eni ali dvema , osebama. Boljši delavec dobi ! dobro hrano in stanovanje, j Smetanova ul. 51, na dvori-1 ščit. _	1994
|	LEPO	SOBO
oddani v centrumu. Stolna ul. 1 -I, vrata L_________1999
ŠOBO
opremljeno, s posebnim vhodom, solnčno, oddani takoj ali s I. majem. Tattenbacho-va ul. 27, vrata 7.	2-013
LEPO SOBO
s štedilnikom, 1. nadstropje, oddam takoj samski osebi ali i družini brez otrok. Betnav- j ska cesta 39.	2025
STAVBENE PARCELE
v Pekrah, v krasni legi, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Večernika .	1963
POSESTVO
srednje veliko, na prodaj z vsem inventarjem. 10 minut od postaje Orehova vas. Vprašati pri Marčinku, Maribor, Stritarjeva ul. 18. 1989
NOVA HIŠA
soba, kuhinja, veranda, vrt in sadonosnik, naprodaj. — Limbuš 117 (pri kolodvoru).
1997 ____________
OBRESTONOSNA HIŠA
centruin. restavracija, trgovski lokali, II stanovanj, 1 »in
530.000, Dvajsctstamu auj-ska. centruin. 670.000.	— Trinadstropna, solnčna iega, v sredini Maribora. JUU.W.
Trgovska,- dvonadstropna, 5O6’.f,90. - Novozgradba, periferija, mesečni donos, 1200, ‘XI Din. Novozidana štiri-stanovanjska hiša, vrt. 75.000 Tristanovanjska * hiša Ruše
38.000. Posestva: do 525 oralov, prodaja Posredovalnica Ivan Godina, Aleksandrova cesta 30.	2029
Prodam
NEMŠKA DOGA
in pes volčjak ugodno na prodaj. Pušnikova ulica 12 (za »Rapidovini« igriščem). 1993
NAPRODAJ SPALNICA
iu jedilnica dobro ohranjena. Vprašati Gregorčičeva 4-11, desno,	2010
BMW MALI AVTO
poceni naprodaj. Delavnica, Frančiškanska ul. 11.	2011
Lepo moderno »šperano« SPALNICO
poceni prodam. Glogovšek, mizarstvo, Vojašniški trg. 3014
Lepo, opremljeno, zračno, separlrano
SOBO.
oddani prav poceni. Koroška cesta 106.	2032
SOBO
z dvema posteljama oddam. Koroška c. 27, vrata 3. 2042
Stanovanie
POCENI SPREJMEM
na hrano in stanovanje v dve sobi (ena s posebnim vhodom točne plačnike, delavce ali nameščence. Vprašati v StroB majerjevl 3-b.	1985
~STANOVANJE,
dve sobi, kuhinja, pritikline,; takoj oddam. Ogledati Bet- j 11 a vidca 39.	2036	i
~ SOLIDEN GOSPOD
dobi dobro domačo hrano in stanovanje. Taborska ll-ll. 2043
Stanovanie išže
najboljše sredstvo za rast zelenjave. Pognojite toraj z njimi vrtove, travnike in polja. Glavna zaloga tvrdka
Andraschitz
Maribor
Zidake
strešnike
dobavi najceneje
Opekarna Ormož
Spomladansko perilo, nogavice
in
rokavice
si nabavite tam, kjer je velika izbira to je: v modni trgovini
A. PAS
Maribor Slovenska 4
9
Ugodna kupčija
gostilne !
Hiša z dobroidočo gostilno z več lokali, stanovanje**1' hlevi za vprego v sredini mesta Maribora takoj na Pr0 daj, event. v najem. Posredovalci izključeni. Ponudbe na 1988 upravo lista pod »PROMETNA TOČKA 4o
Darujte za Pomožno akcijo!
POSOJILNICA
R. Z. Z O. P.
MARIBOR, NARODNI DOM
USTANOVLJENA LETA 1882
' tl ušisrr?.
' V
mm
SČjfp^nr,
Bil
Stanje hranil, vlog blizu 60 milijonov Din Rezervni Sklad nad 10 milijonov Din
Sprejema hranilne yioge na knjižice in n» tekoči račun ter jih obreatuje najkulantneje
Zahvala.
Vsem, ki so spremljali našega dragega soproga, očeta, starega očeta, tasta, svaka in strica
Ivana Medveda
na njegovi poslednji poti, sc najtopljeje zahvaljujemo.
V Mariboru, dne 25. aprila 1936.
Žalujoči rodbini Medved in Haberman.
STANOVANJE
sobo in kuhinjo, s kabinetom, v bližini glavnega kolodvora išče državni uslužbenec brez otrok. Naslov v upravi --Večernika«.	1979
STANOVANJE
snažno s tremi sobami iščem ' z 10. majem v Mariboru. Po-; imdbc pod »Takojšnje stano-I vanje« na upravo »Večernika«._________________  2040
DVOSOBNO STANOVANJE
v sredini mesta iščem. Ponudbe je poslati na upravui-štvo »Večernika« pod Stanovanjc 4—500«.	2048
D
LEPA SPALNICA
poceni naprodaj. Betnavska c. 44.	2034
Lokal
Prodam dobro ohranjen OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK.
Vprašati Tomšičeva 10. 2035
PRODAM VINICARIJO
z 8, travnik s 3 orali In gostilno Kličck, Maribor, Trije ribniki.	2037
LOKAL
i za špecerijo in stanovanje | oddam. Vpraša se v gostilni Lešnik, Nova vas.  1981
Oglašuite!
Opravilna številka IX I 508 / 36^
r&žbeni oklic
Dne 15. junija 1936 ob 10. uri bo pri podpisanem so* dišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Kozjak vi. št. 101 Cenilna vrednost: 34.822*80 Din
Viednost pritiklin: Din 600*— že prišteto k cenilni vredno^1 zemljišča. — Najmanjši ponudek; 23.215*20 Din Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pii najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer J5 se jih ne moglo »več uveljavljati glede nepremičnine v škod zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit uradni deski sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. tX«
dne 10. aprila 1936.	__
Centrala: MARIBOR flospoika - Slovenske ulice
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
MeJfcoiJ varna nmloiba dunarja. kar Immii za vloga pri tal hraallaltI Dravska twno»l«« s tulim svojim pramotmalam m s vso svojo davčno močjo — — J# r m n H n 11 a I m v ri a J a vse v denarno stroko spadajoče posle ločno m kul a n t n o
tekoči račun slovenju
S D r e i e m a w,o»* !m "•
r JL_L'	®°	najugodnejšem	obre:
MtMM
Podružnica: CELJE Jutnoitalarska hranlinlta
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. 7.a inseratni de! odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Maribor«! - karna d. d- Pr
stavnik STANKO DETELA, vsj v Mariboru.