Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Uredni{ki svet Predsednik mag. Miroslav [trajhar, univ. dipl. in`. ^lani Alojz Burja, univ. dipl. ekon., Jo`e Bobi~, Slavko Cimerman, univ. dipl. in`., Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Bruno Gri~ar, Rado Hrastnik, mag. Andrej Mate, univ. dipl. ekon., Zvone Novina, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Peter Tom{i~, univ. dipl.. ekon., Roman Strgar, univ. dipl. ekon., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Gregor Verbi~, univ. dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., dr. Marko Petri~, dr. Miha Humar, dr. Milan [ernek, Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`. Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Ne{i} (Beograd), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar, mag. Miran Zager Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 2.000 SIT Posamezniki (polletna) 4.000 SIT Podjetja in ustanove (letna) 38.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) 19.000 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. Transakcijski ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno gospodarstvo Letnik 56, {t. 5 UDK 630 / ISSN 0024-1067 maj 2004 uvodnik Preve~ ali premalo lesa? [tudija “Vpliv energijske politike na lesno industrijo”, ki so jo izdelali svetovalci za skupni upravni odbor DG Enterprise/Industry (CEPI/CEI-Bois) je pokazala , da bi lesna biomasa v primeru uresni~itve ciljev Bele knjige 1997 v smislu Kiotskega protokola, imela pomemben vpliv na trg lesa in lesnih ostankov. Namen EU je do 2010 podvojiti zdaj{nji dele‘ obnovljivih virov energije v celotni energijski bilanci, tj. na 12 %. Dele‘ biomase, vklju~no les, ki se uporablja za proizvodnjo energije, naj bi se potrojil, kar bi pomenilo dodatno pove~anje porabe lesa za 163 mio m3! V tak{ni situaciji je pod vpra{ajem konkuren~nost lesne industrije v Evropi. “Impaktna” {tudija jasno ka‘e, da bi v primeru realizacije dolo~il Bele knjige pri{lo (1) do pomanjkanja lesne surovine za lesno industrijo, (2) do uporabe drugih materialov, ki niso obnovljivi ali ponovno uporabljivi in ki so energijsko manj u~inkoviti, torej manj eko-u~inkoviti (eco-efficient) od lesa in lesnih tvoriv. Vse to bi povzro~ilo pove~an pritisk na gozdove z vsemi negativnimi u~inki (npr. na biodiverziteto). Direktiva 2001/77/EC o promociji elektrike iz obnovljivih energijskih virov je bila prva iniciativa v okviru Bele knjige. Nekatere evropske de‘ele so to razumele kot “pokuri ve~ lesa in stimuliraj ta razvoj s subvencioniranjem zelene energije”. Posledice so se kmalu pokazale: (1) v prvem semestru 2002 so se cene ‘agovine in sekancev, ki jih je Italija uvozila iz Avstrije za proizvodnjo lesnih plo{~, v primerjavi z 2001, pove~ale za 15 do 50 %; (2) cene smrekove hlodovine so se pove~ale za 23% s tendenco rasti do 35%; (3) italijanska in francoska lesna industrija sta izjavili, da sta izgubili dobavitelje lesne surovine na ra~un proizvodnje elektrike; (4) na Danskem je morala zapreti vrata tovarna ivernih plo{~, ker ni bila ve~ konkuren~na zaradi nevzdr‘nega dviga cene surovine; (5) v z lesom bogati Avstriji je na odprtem trgu te‘ko kupiti skorjo in ‘agovino; (6) kuri se surovina, ki bi jo sicer uporabila industrija ivernih in MDF-plo{~. Tudi v Sloveniji postaja vse bolj vabljiva raba lesa za proizvajanje energije (npr. TE-TOL). Vendar to naj ne bi {kodovalo slovenski lesni industriji. Med panjem in pe~jo je namre~ veliko “lesnoindustrijskih” delovnih mest, ki jih Slovenija {e kako potrebuje! Vsekakor pa potrebujemo zanesljivo lesno bilanco in trden dolgoro~en na~rt rabe lesa, morda v obliki v slovenske Rde~e knjige? prof. dr. dr. h. c. Niko TORELLI kratke novice kazalo stran stran 140 148 Vpliv toplotne obdelave na sorpcijske lastnosti lesa Effect of thermal treatment on sorption characteristics od wood Politika prodajnih cen Politics of prices avtor Vojko KALU@A avtorji @eljko GORI[EK, Ale{ STRA@E, Robert JENE Preve~ ali premalo lesa Niko Torelli 137 Od ideje do izdelka - 3D svet 155 Sa{o Prijatelj Utrinki z Milanskega pohi{tvenega sejma Matej Kadunc 163 Nekaj zna~ilnosti italijanske pohi{tvene industrije Fani Poto~nik 165 Razvoj ~love{kih virov vzhodne Slovenije - em analiza v lesarskih podjetjih piri~na situacijska 166 Rozi Ažman iz vsebine 153 TOMOV hi{ni sejem Skupina WEINIG na sejmu XYLEXP O: v sredi{~u novih tehnologij 161 Iz teorije v prakso: tehnologije za o bogatitev dela 172 Pozitivna naravnanost do dela 175 Na svetu prodajo 502 milijona oken na leto 176 Mag. Du{an Jarc - novi doktor gozdarskih znanosti 177 Dijaki Srednje lesarske {ole Nova Gorica v Sutriu (Italija) 178 Leseni svet 179 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstv a: Podro~je mizarstvo - 4. del 180 kratke novice Dr‘avna pomo~ tudi trem lesarskim podjetjem Dr‘ava je 27. maja 2004 dodelila po-mo~ {tirim podjetjem v te‘avah, med katerimi so izvzem{i Iskro Kondenzatorje vsa lesarska: Javor Pivka, No-voles Stra‘a in Svea Lesna industrija Litija. Javoru Pivka je vlada odobrila 332,2 mio SIT subvencij za poslovno prestrukturiranje in 50 mio SIT pomo~i za kadrovsko prestrukturiranje. Hkrati bo dru‘ba dobila {e za 1,1 milijarde SIT dr‘avnih poro{tev za najetje dolgoro~-nega posojila za tehnolo{ko prestrukturiranje. Osnovna strategija prestrukturiranja sta zmanj{anje prisotnosti na razvitih trgih EU in ZDA ter preusmeritev na prodajne trge Vzhodne Evrope in Rusije, doseganje vi{jih cenovnih razredov, tehnolo{ka posodobitev ter razvoj kadrov in poslovne organiziranosti. Podjetju Novoles Stra‘a je vlada za kadrovsko prestrukturiranje dodelila 282,8 mio SIT subvencij - ob tem ji je odobrila tudi 1,3 milijarde SIT subsidiarnega posojila za najetje dolgoro~nega posojila za finan~no in tehnolo{ko prestrukturiranje podjetja. Osnovna strategija tr‘-nega prestrukturiranja je zmanj{anje prisotnosti na razvitih trgih EU in ZDA, opustitev nedonosnih programov, preusmeritev na prodajne trge vzhodne Evrope in Rusije. Podjetje na~rtuje tudi dokon~no izpeljavo ‘e lani za~ete tehno-lo{ke posodobitve. Svea Lesna industrija Litija pa bo za poslovno in kadrovsko prestrukturiranje dobila 110,9 mio SIT subvencij; prav tako ji je vlada odobrila za 621,2 mio SIT poro{tev za najem posojila, s katerim bo dru‘ba poravnala kratkoro~ne in dolgoro~ne obveznosti do bank upnic. Cilji prestrukturiranja so preobrazba iz proizvodnega v tr‘no usmerjeno podjetje, dobi~konosno poslovanje ter krepitev dru‘be in ohranitev optimalnega {tevila delovnih mest. ijaLeS 56(2004) 5 OGLAS BASIC raziskave in razvoj UDK: 630*812.210 originalni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) Vpliv toplotne obdelave na sorpcijske lastnosti lesa Effect of thermal treatment on sorption characteristic of wood avtorji @eljko GORI[EK, Ale{ STRA@E, Robert JENE, Oddelek za lesarstvo, Biotehni{ka fakulteta, Univerza v Ljubljani izvleček/Abstract Delovanje lesa v nihajo~ih klimatskih razmerah je odvisno tudi od njegovih sorpcijskih lastnosti, ki se med predelavo in obdelavo lesa lahko spreminjajo. S simulacijo termi~ne obdelave lesa pri treh temperaturah (T1 = 20 0C, T2 = 100 0C in T3 = 180 0C) in z dvema trajanjema pregrevanja (t1 = 5 min. in t2 = 10 min.) smo prou~evali njihov vpliv na sorpcijske karakteristike, kot se odra-‘ajo v doseganju ravnovesnih vla‘nosti v postopkih desorpcije in adsorpcije na petih stopnjah relativne zra~ne vla‘nosti (ϕ1 = 20 %, ϕ2 = 33 %, ϕ3 = 44 %, ϕ4 = 65 % in ϕ5 = 88 %). Poleg razlik med adsorpcijo in desorpcijo se je kot stati-sti~no zna~ilni dejavnik na celotnem higroskopskem obmo~ju izkazala {e temperatura, pri visokih vla‘nostih pa tudi ~as, za~etna vla‘nost in nekatere interakcije. Sorpcijske izoterme so bile prilagojene tudi matemati~nemu modelu (Dent, BET, GAB). Shrinkage and swelling of wood in changing climate conditions depends on their sorption characteristics. This can be changed during different processes and treatments. As thermal treatment is one of the most effective the influence of temperature (T1 = 20 0C, T2 = 100 0C in T3 = 180 0C) and time (t1 = 5 min. in t2 = 10 min.) of treatment on equilibrium moisture content (EMC) of wood during desorption and adsorption process at five level of relative humidity (ϕ1 = 20 %, ϕ2 = 33 %, ϕ3 = 44 %, ϕ4 = 65 % in ϕ5 = 88 %) were examined. Sorption capacity decreased as temperature increased in all humidity range and at the higher level of humidity also other parameters were statistically significant. Dent model of sorption isotherms was fitted to experimental data. Klju~ne besede: ravnovesna vla`nost lesa, sorpcijske izoterma in histereza, toplotna obdelava, modeli sorpcije Keywords: equilibrium moisture content, sorption isotherms and hysteresis, thermal treatment, sorption models UVOD Les je zaradi svoje specifi~ne kemi~ne zgradbe in velike notranje povr{ine sten higroskopen, zato v nihajo~ih klimatskih spremembah niha tudi lesna vla‘-nost. V stabilnih razmerah dose‘e les higroskopsko ravnovesje oziroma lesno ravnovesno vla‘nost (ur). Vsebnost higroskopne oz. vezane vode je omejena s {tevilom sorpcijskih mest, ki jih lahko zasedejo vodne molekule. Odvisnost ravnovesne vla‘nosti od relativne zra~ne vla‘nosti izra‘amo s sorpcij-skimi krivuljami, ki jih dobimo s postopnim uravnove{anjem v padajo~ih (su{enje - desorpcija) oz. v nara{~ajo~ih (navla‘evanje - adsorpcija) relativnih zra~nih vla‘nostih. Pri konstantni temperaturi so sorpcijske izoterme sigmo-idne in tvorijo histerezno zanko. Razlike v higroskopnosti in v sorpcijskih izotermah so posledica variabilne ke-mi~ne zgradbe lesa, dele‘a mikro-raz-pok v celi~ni steni, gostote, morebitnih predhodnih hidrotermi~nih postopkov in napetostnih stanj. V lesnopredelovalni industriji se sre-~ujemo z vrsto postopkov, ki vplivajo na sorpcijske karakteristike. Najpogosteje se pri tem omenjajo hidroter-mi~ne obdelave lesa pred krivljenjem i till ijaLeS 56(2004) 5 raziskave in razvoj ali sušenjem, vendar se z učinkovanjem visokih temperatur srečamo tudi v nadaljnji predelavi (visokotemperatur-no lepljenje, sušenje premaznih sredstev ipd.), ki ravno tako vpliva na kasnejše ravnovesno stanje oziroma vlažnost. S simulacijo uporabe visokih temperatur v lesni predelavi smo skušali na celotnem higroskopskem območju ovrednotiti vpliv temperature, časa tretiranja in vlažnosti lesa med obdelavo na ravnovesne vlažnosti, sorpcijsko histerezo in dimenzijsko stabilnost lesa. IZHODIŠČE Higroskopski potencial posameznih komponent lesa je odvisen od razpoložljivih sorpcijskih mest, ki jih predstavljajo predvsem proste hidroksilne skupine. Teh je največ pri drevesasto razvejanih hemicelulozah, medtem ko so pri celulozi dostopne le skupine na površini kristalitov in skupine v prehodnih amorfnih področjih. Zaradi največjega deleža prispeva k celotni sorpciji še vedno največ celuloza (pribl. 47 %), nato sicer najbolj higroskopne hemiceluloze 37 % in najmanj lignin 16 % (CHRISTENSEN IN KELSEY, 1959). Na zgornjem higroskopskem območju na sorpcijske lastnosti vplivajo tudi nizkomolekularne jedrovin-ske snovi - polifenoli (flavonoidi, lig-nani, tanini), ki se inkrustrirajo v celično steno in “zasedejo” prostor vezani vodi (WANGAARD IN GRANA-DOS, 1967, CHOONG IN ACHMA-DI, 1991). Posledica tega je nižja ravnovesna vlažnost jedrovine. Nekatere jedrovinske snovi se pri višjih temperaturah raztopijo v adsorbirani vodi in tako prispevajo k večji higroskopnosti lesa. Nekoliko večjo higroskopnost izkazuje parenhimsko tkivo, ki ima večji delež pektina. Načelno razdelimo sorpcijske izoter-me v tri območja: ijaLeS 56(2004) 5 • V območju nizkih vlažnosti sprejme vsako sorpcijsko mesto po eno vodno molekulo - prevladuje mehanizem monomolekularne (kemi-) sorpcije (od absolutne suhosti do ravnovesja z relativno zračno vlažnostjo (od 20 do 30 %) (NIEMZ, 1993). Hitrost spremembe ravnovesne vlažnosti z vlažnostjo pada. • Pri nekoliko višjih vlažnostih se molekule vode vežejo tudi v več plasteh (kvazilinearno območje). Molekule vode reagirajo druga z drugo in medsebojno tvorijo skupine (HAO IN AVRAMIDIS, 2000) ter prehajajo v dinamično ravnovesje, ko se vezalna energija med sorpcijskimi mesti izenači. Hitrost sprememb ravnovesne vlažnosti je konstantna. • V zgornjem higroskopskem območju prihaja do zapolnjevanja mikrorazpok v celični steni (LOSKUTOV, 2000) in tudi do kapilarne kondenzacije (KOLL-MANN IN SCHNEIDER 1963, SIMPSON, 1973). Vodne molekule se združujejo v večje skupine - grozde (“clusters”), hkrati slabi vez med hidroksilno skupino in prvo vezano vodno molekulo, zato se skupine vodnih molekul premeščajo kot celote (HARTLY IN AVRAMIDIS, 1993, KHALI IN RAWAT, 2000). Mnogi modeli sorpcije se dopolnjujejo in prepletajo (SIMPSON, 1973, SKAAR, 1988, BALL ET AL., 2001, NAKANO, 2003). Za neskladje med ravnovesno vlažnostjo, dobljeno v procesu adsorpcije in desorpcije (razmerje u A/uA je več vzrokov. Zaradi počasne prerazporeditve vodnih molekul, ki jim nasprotuje še nabrekovalni tlak, je uravnovešanje dolgotrajno, klimatske razmere pa se pogosto spremenijo še pred dose- ‘enim popolnim ravnovesjem (SKAAR, 1972). Pri postopnem urav-nove{anju na ve~ sorpcijskih intervalih je dose‘eno ve~je histerezno razmerje (PRICHANADA, 1966). Neskladje pripisujemo tudi polarnim hidroksil-nim skupinam, ki se med su{enjem pribli‘ajo in medsebojno tvorijo vodikove vezi. Pri navla‘evanju tako niso takoj dostopne vodnim molekulam, zato je ravnovesna vla‘nost adsorpcije ni‘ja. Razlog za pojav histereze je tudi v energijskih izgubah zaradi plasti~-nega preoblikovanja pri spremembi vla‘nosti (BARKAS, 1949 iz SKAARA, 1988)) in v obmo~ju visokih vla‘nostih tudi v kapilarni konden-zaciji (SKAAR, 1988, SHMULSKY ET AL., 2001). Histerezna zanka je zaklju~ena, najbolj odprta pa je v obmo~ju najpogostej{ih klimatskih nihanj, t.j. v sredini higro-skopskega obmo~ja (ϕ = 60 do 80 %); pri listavcih je uA/uD = 0,770 do 0,849, pri iglavcih med 0,785 in 0,844, pri holocelulozi 0,86 in pri ligninu 0,78 (STAMM, 1964). Pri povi{evani temperaturi se ravnovesna vla‘nost zni‘uje (OKOH IN SKAAR, 1980, LENTH IN KAMKE 2001), gibljivost vezane vode se pove~uje, mo~neje za-~ne nihati celulozna kristalna re{etka, pove~a se plasti~nost, vezi med sosednjimi celuloznimi molekulami pa slabijo, zato se razlike v vezavi med ad-sorpcijo in desorpcijo zmanj{ujejo. Zaradi termi~ne dilatacije se raz{iri prostor v celi~ni steni kar omogo~a ve~jo gibljivost vezane vode, zmanj{a pa se tudi diferencialna sorpcijska toplota (SKAAR, 1972). Temperatura ima na vla‘nostno ravnovesje trenutni in trajni u~inek. Trenutni vpliv se ka‘e na povi{ani aktivnosti vezane vode, kar povzro~i pri nespremenjeni relativni zra~ni vla‘nosti zmanj{anje higroskopnosti lesa. Pri temperaturah nad 100 0C ravnovesna iEil raziskave in razvoj vla‘nost pada {e hitreje, ker se hitro zni‘uje relativna zra~na vla‘nost. Trajni u~inek pojasnjujemo s hidrolizo v blagem kislem mediju, kjer nastane depolimerizacija lesnih komponent in formiranje nizkomolekularnih topnih snovi. Spremembe so v sve‘em lesu v primerjavi z osu{enim nekajkrat hi-trej{e. Prav tako razgradnja hitro nara-{~a z nara{~ajo~o temperaturo (HI-LLIS, 1984). Zmanj{anje dele‘a ogljikovih hidratov je veliko ve~je pri ter-mi~ni obdelavi lesa pod vodo kot pri segrevanju v zraku (KÜRSCHNER IN MALCEROVA, 1965). FENGEL IN WEGENER (1984) pripisujeta prve kemi~ne spremembe pri temperaturi 100 0C termi~ni razgradnji 4-O-metil-glukoronoksilana. Hidrolizo katalizi-rajo kationi, ki nastajajo med disocia-cijo organskih kislin (mravlji~ne in ocetne) (MALCER, 1976), ki izvirajo iz polioznih acetilnih skupin (KU-BINSKY IN IFJU 1973, CONNER, 1984). BURMESTER (1975) predvideva, da razgradni produkti izhlapijo ali difundirajo iz celi~ne stene, kar sta potrdila tudi POBLETE IN ROF-FAEL (1985). Stabilnej{e komponente zaprejo nastale odprtine in gradijo med seboj mo~nej{e kemi~ne vezi, les pa je zato manj higroskopen in je stabilnej{i. V lesu poteka ve~ vzporednih, zaporednih in prepletajo~ih kemi~nih reakcij razgradnje vi{jih sladkorjev, pek-tinov in poliglukuronskih kislin v polimere z ni‘jo stopnjo polimerizacije in delno celo v monomerne sladkorne enote. Razgradnja je najbolj opazna v srednji lameli in zunanjem sloju sekundarne stene, vendar pa je skozi lumne zelo izpostavljen tudi notranji sloj sekundarne sten in bradavi~asti sloj (KUBINSKY, 1971), ki nabrekata v celi~ne lumne. Rezultat termi~ne razgradnje so tudi masne izgube in ve~ji volumenski skr-~ek (GORI[EK, 1987) ter pove~anje tla~nih napetosti v celi~ni steni in ve~je {tevilo razpok (KUBINSKY, 1971). Razpoke nastanejo med zunanjim in srednjim slojem sekundarne stene, najbolj izrazito na konceh celic, kjer je izrazitej{e tudi kr~enje. Dolgotrajnej{i vplivi visokih temperatur povzro~ijo tudi zmanj{anje ve~ine fizikalnih ter mehanskih lastnosti. MATERIAL in METODA Vpliv postopkov termi~ne obdelave na sorpcijske karakteristike smo prou~e-vali na bukovini, znani po dobro izra-‘enih sorpcijskih karakteristikah (s = 0,21 %/%) in dimenzijski nestabilnosti (qT = 0,41 %/%, qR = 0,21 %/%, hT = 0,073%/%, hR = 0,043 %/%). Mote-~emu vplivu predhodnih hidrotermi~-nih postopkov (npr. su{enju) smo se izognili s previdnim su{enjem lesa na prostem. Zaradi predvidenega u~inka tudi za~etne lesne vla‘nosti smo vzorce uravnovesili na vi{jo (u ≈ 15,4 %) in ni‘jo (u ≈ 8,5 %) vla‘nost. Od petih vzporednih vzorcev (dim. 6(R) x 60(T) x 120(L) mm) je eden ostal kot kontrolni netretiran (P1), drugi {tirje pa so bili izpostavljeni razli~nim postopkom termi~ne obdelave (pregl. 1). Vsak postopek smo izvedli v 20 ponovitvah, 10 za kasnej{i postopek desorpcije (sD) in 10 za adsorpcijo (sA). Raziskava je bila zasnovan kot me{ani faktorski poskus s {tirimi prou~evanimi dejavniki (T - temperatura termi~ne obdelave, t - ~as termi~ne obdelave, uz - za~etna vla‘nosti in s - smer uravnove{anja). Simulacijo toplotne obdelave smo izvedli v hidravli~ni stiskalnici (s tlakom 0,5 N/mm2) pri treh temperaturah (T1 = 20 0C, T2 = 100 0C in T3 = 180 0C) in z dvema trajanjema pregrevanja oziroma stiskanja (t1 = 5 min in t2 = 10 min). Po obdelavi smo vzorce pri temperaturi 20 ± 1 0C postopoma uravno-ve{ali na petih relativnih zra~nih vla‘- Preglednica 1. Temperature in trajanje obdelave bukovih vzorcev posameznih termi~nih postopkov. Table 1. Temperature and time of thermal treatment of beech wood samples. Postopek Temperatura obdelave Čas obdelave P1 20 °C 5 min. P2 100 °C 5 min. P3 100 °C 10 min. P4 180 °C 5 min. P5 180 °C 10 min. nostih, doseženimi z nasičenimi solnimi raztopinami (CFLCOOK —xp = 20 ± 1 %; MgCL -^(p = 33 ± 1 %; K,C(X —xp = 44 ± 1 %; NaN0o —xp z 3 t 2 t = 65 ± 1 % in ZnSO, —xp = 88 ± 1 %). Ravnovesna stanja smo določali v postopku desorpcije in adsorpcije. Izmerjene ravnovesne vlažnosti desorpcije in adsorpcije smo prilagodili matematičnemu modelu po Dentu (SKAAR, 1988)(en 1), ki smo ga prevedli v kvadratno zvezo (en 2), _ u0'bX'h U~ (l-b2-h)(l-b2'h + brhy (en 1) - = A + B-h-C-h2 (en 2) u kjer se koeficienti A, B in C izražajo: i A = - »0*1 fl_(fr-M c.(¥»-*?) UA "= 20 % q> = 33 % q>= 44 % q>= 65 % q>= 88 % ur(se=0,027) ur(se=0,029) ur(se=0,033) ur(se=0,039) ur(se=0,053) P1 sA 6,1 70 8,6 11,0 16,4 sD 6,6 79 10,1 13,3 17,6 P2 sA 5,8 6,7 8,0 9,7 15,1 sD 6,5 7,8 9,7 12,4 16,3 P3 sA 5,6 6,5 7,9 9,6 15,0 sD 6,5 7,7 9,6 12,2 15,5 P4 sA 3,6 4,6 6,1 8,6 14,7 sD 6,1 7,2 9,2 12,0 15,4 P5 sA 3,6 4,4 6,1 8,5 14,3 sD 6,0 71 9,1 11,7 14,9 *standardni odklon Preglednica 3. Povpre~ne ravnovesne vla‘nosti (ur) kontrolnih vzorcev (P1) in termi~no obdelanih (P2 do P5) pri ni‘ji za~etni vla‘nosti (uz1 = 15,4 %) v postopku desorpcije (sD) in adsorpcije (sA) dose‘ene pri petih relativnih zra~nih vla‘nostih (ϕ = 20, 33, 44, 65 in 88%, T = 20 0C). Table 3. Average EMC untreated (P1) and treated (P2 do P5) samples with higher initial moisture content (uz2 = 15,4 %) during desorption (sD) and adsorption (sD) attained at five level of relative humidity (ϕ = 20, 33, 44, 65 in 88 %, T = 20 0C). Postopek Sorpcija q>= 20 % cp = 33 % q>= 44 % q>= 65 % 9 = 88 % ur(se =0,025) ur(se =0,026) ur(se =0,029) ur(se=0,040) ur(se=0,069) P1 sA 6,0 6,8 8,5 10,8 16,0 sD 6,7 8,0 10,4 13,5 17,9 P2 sA 5,9 6,8 8,3 10,6 15,5 sD 6,4 7,7 9,9 12,8 16,0 P3 sA 5,9 6,8 8,4 10,7 15,2 sD 6,3 7,5 9,7 12,6 15,3 P4 sA 3,6 4,5 6,0 8,3 14,4 sD 6,0 7,0 9,1 11,7 14,7 P5 sA 3,5 4,4 5,8 81 14,1 sD 5,8 6,8 8,9 11,5 14,4 *standard odklon ■EH raziskave in razvoj Slika 1. Povpre~ne ravnovesne vla‘nosti pri T = 20 0C in pri ϕ = 20, 33, 44, 65 in 88 % za kontrolnih vzorcev (P1) ter izravnava s sorpcij-skimi izotermami po Dentovem modelu za desorpcijo in adsorpcijo. Figure 1. Average EMC at T = 20 0C and ϕ = 20, 33, 44, 65 and 88 % for untreated simples (P1) and fitted curves after Dent model for adsorption and desorption. Slika 2. Povpre~ne ravnovesne vla‘nosti pri T = 20 0C in pri ϕ = 20, 33, 44, 65 in 88 % za termi~no obdelane vzorcev pri 100 0C (P2 in P3) ter izravnava s sorpcijskimi izotermami po Dentovem modelu za desorpcijo in adsorpcijo. Figure 2. Average EMC at T=20 0C and ϕ = 20, 33, 44, 65 and 88 % for treated simples at 100 0C (P2 and P3) and fitted curves after Dent model for adsorption and desorption. vla‘nost procesa desorpcije najdrasti~-nej{ega postopka (T = 180 0C in t = 10 min.) ni‘ja od ravnovesne vla‘nosti adsorcije neobdelanega vzorca le pri relativni zra~ni vla‘nosti 88 % (sl. 8). Interakcija temperature in smeri navla-‘evanja (ad- in desorpcija), ki je med vsemi pari poskusnih dejavnikov naj-ve~ja, na ve~jem delu higroskopskega obmo~ja vpliva na ravnovesno vla‘nost pozitivno (+5 ≤ st. vpliv ≤ +15; sl. 4 do 7), pri najvi{ji vla‘nosti (ϕ = 88 %) pa je njun u~inek negativen (sl. 8). Obdelovanje lesa z vi{jimi temperaturami ima ve~ji vpliv na ravnovesne vla‘nosti, dose‘ene v postopkih navla-‘evanja (adsorpcija) kot pa su{enja (desorpcije). Kljub za hidrotermi~ne postopke uporabljenim kratkim ~asom obdelave je tudi trajanje statisti~no zna~ilno vplivalo na ravnovesno vla‘nost, vendar pa le z bistveno manj{im u~inkom kot temperatura. Trajanje je negativno vplivalo na dose‘eno ravnovesno vla‘-nost, najizraziteje pri relativnih zra~-nih vla‘nostih 33 %, 65 % in 88 % (sl. 5, 7 in 8). O~itno trajanje pove~uje stopnjo razgradnje nestabilnih komponent, kar se ka‘e tudi na izgubi mase, pove-~anem su{ilni~nem skr~ku in ve~ji nominalni gostoti termi~no obdelanega lesa, kajti volumenski skr~ek je izrazitej{i od zmanj{anja mase (GO-RI[EK, 1987). Trajno zmanj{anje higroskopnosti je najo~itnej{e pri visokih vla‘nostih. Zni‘anje ravnovesnih vla‘nosti lahko ustrezno pojasnimo tudi s trditvami SCHMIDTA (1982), da se po termi~ni obdelavi nekoliko pove~a dele‘ bolj hidrofobnega lignina, verjetno le na ra~un izlu‘enih polioz, hkrati pa se zbli‘ajo mikrofibrile in tvorijo medsebojne vezi ter tako zmanj-{ajo {tevilo prostih polarnih skupin. ^eprav so povpre~ne vrednosti ravnovesnih vla‘nosti lesa, ki je imel med postopki termi~ne obdelave vi{jo za- it-El ijaLeS 56(2004) 5 raziskave in razvoj ~etno vla‘nost, so se izkazale kot stati-sti~no zna~ilne le pri uravnove{anju pri najvi{ji relativni zra~ni vla‘nosti (ϕ = 88 %)(sl. 8). Manj{i vpliv vla‘nosti lesa med termi~nim postopkom si razlagamo z neizrazito razliko za~et-nih vla‘nosti, ki je bila povpre~no le 6,9 %, obe za~etni vla‘nosti pa sta bili v sredini higroskopskega obmo~ja. Tako med postopkom ni nastala izra-zitej{a razgradnja higroskopnih komponent. Vzajemni u~inek temperature in trajanja pojasnjujemo s stopnjo razgradnje, ki se z intenzivnostjo postopka, to pa je z vi{jo temperaturo in dalj{im trajanjem, pove~uje. Nara{~anje temperature in podalj{evanje postopka se izka‘e za statisti~no zna~ilno le v zgornjem higroskopskem obmo~ju (ϕ > 65 %) (sl. 7 in 8). Zni‘anje ravnovesne vla‘-nosti je tu ob~utnej{e. SKLEP O~itno je trajni u~inek termi~ne obdelave lesa na ravnovesne vla‘nosti odvisen od intenzivnosti postopka, kot ga definirata temperatura in trajanje. Pri vi{jih temperaturah in dalj{ih ~asih obdelave je mo~ zaznati tudi vpliv vla‘nosti lesa ({e posebno vi{jih), pri kateri se postopek izvaja. V finalni predelavi, ko les ni izpostavljen inten-zivnej{im postopkom hidrotermi~ne obdelave, se je kot prevladujo~ izkazal u~inek temperature. Verjetno zaradi kraj{ih ~asov obdelave tudi ta ni presegel razlik, kakr{ne so sicer razlike med ravnovesnima vla‘nostma de-sorpcije in adsorpcije. Kraj{e, do 10-minutno segrevanje lesa ima statisti~no zna~ilen u~inek le pri vi{jih ravnovesnih stanjih. Najve~ji vpliv ve~ine poskusnih dejavnikov in njihovih interakcij je bil pri najvi{ji ravnovesni vla‘-nosti (pri ϕ = 88 %). Zmanj{anje {tevila sorpcijskih mest naj bi vplivalo na zni‘anje ravnovesnih vla‘nosti v celotnem higroskopskem obmo~ju, revijaLes 56(2004) 5 Slika 3. Povpre~ne ravnovesne vla‘nosti pri T = 20 0C in pri ϕ = 20, 33, 44, 65 in 88 % za termi~no obdelane vzorcev pri 180 0C (P2 in P3) ter izravnava s sorpcijskimi izotermami po Dentovem modelu za desorpcijo in adsorpcijo. Figure 3. Average EMC at T = 20 0C and ϕ = 20, 33, 44, 65 and 88 % for treated simples at 180 0C (P2 and P3) and fitted curves after Dent model for adsorption and desorption. Slika 4. Velikost in dele‘ u~inka prou~evanih dejavnikov na ravnovesno vla‘nost lesa pri 20 % relativni zra~ni vla‘nosti. Statisti~no zna~ilen je vpliv sorpcije s, temperature T in njune interakcije T-s. Figure 4. Percentage and standardized effect of examined parameters on EMC at 20 % relative humidity. Statistically significant are the effect of sorption s, temperature T and its interaction T-s. itH raziskave in razvoj Slika 5. Velikost in dele‘ u~inka prou~evanih dejavnikov na ravnovesno vla‘nost lesa pri 33 % relativni zra~ni vla‘nosti. Statisti~no zna~ilen je vpliv sorpcije s, temperature T, njune interakcije T-s in ~asa termi~ne obdelave t. Figure 5. Percentage and standardized effect of examined parameters on EMC at 33 % relative humidity. Statistically significant are the effect of time t; sorption s, temperature T and interaction of temperature and sorption T- s . Slika 6. Velikost in dele‘ u~inka prou~evanih dejavnikov na ravnovesno vla‘nost lesa pri 44 % relativni zra~ni vla‘nosti. Statisti~no zna~ilen je vpliv sorpcije s, temperature T in interakcije temperature s sorpcijo T-s in za~etno vla‘nostjo lesa T-u. Figure 6. Percentage and standardized effect of examined parameters on EMC at 44 % relative humidity. Statistically significant are the effect of sorption s, temperature T and interaction of temperature with sorption T-s and also with initial moisture content T-u. rem temu pa se v zgornjem delu pridru‘i {e ve~ja togost celi~ne stene in manj{e mo‘nosti nabrekanja kot posledica tvorjenja vezi med zbli‘animi mikro-fibrilami. Manj{a sorpcijska kapaciteta termi~no obdelanega lesa nekoliko pove~a tudi njegovo dimenzijsko stabilnost, vendar pa ni zanemarljivo ve~je kr~enje med postopkom toplotne obdelave, ki sovpada {e z zmanj{anjem trdnostnih lastnosti. literatura t Ball, R. D.; Simpson, I. G.; Pang, S. 2001. Measurement, modelling and prediction of equilibrium moisture content in Pinus radiata heart-wood and sapwood. Hoz als Roh- und Werkstoff 59, 457-462. 2. Barkas, W. W. 1949. The swelling of wood under stress. Dep. Sci. Ind. Res. For. Prod. Res. GB. 99 str. (iz Skaar 1988). 3. Burmester, A. 1975. Zur Dimensionsstabilisierung von Holz. Holz als Roh- und Werkstoff 33 (8) : 333-335. 4. Christensen, Kelsey 1959. The sorption of water vapor by the constituents of wood. Holz als Roh-und Werkstoff. 17 (5) :189-204. 5. Choong, Achmadi, 1991. Effect of extractives on moisture sorption and shrinkage in tropical woods. Wood and Fiber Science. 23 (2) : 185-196. 6. Conner, A. H. 1984. Kinetic modeling of hardwood prehydrolysis. Part 1. Xylen removalby water prehydrolysis. Wood and Fiber Science 16 (2) : 268-277. 7. Dent R. W. 1977. A multilayer theory for gas sorption. I. Sorption of a single gas. Textil Research Journal 47 145-152. 8. Fengel, D.; Wegener, G. 1984. Wood - Chemistry. Ultrastructure, Reactions. Walter deGruyter. Berlin. 613 str. 9. Hao, B., Avramidis, S. 2000. Wood sorption fractality in the hygroscopic range. Evaluation of a modified classic BET model. Wood and Fiber Science, 33 (1) : 119-125. 10. Hartly, I. D.; Avramidis, S. 1993. Analysis of the wood sorption asotherm using clustering theory. Holzforschung 47 : 163-167. 11. Hillis, W. E. 1985. High temperature and chemical effect on wood stability. Wood Science and Technology. 18 (4) : 281-293. 12. Gori{ek, @. 1987. Vpliv parjenja na fizikalne in obdelavnostne lastnosti bukovine. Mag. Ljubljana. 10 5 str. 13. Kollmann, F.; Schneider, A. 1963. Über das Sorptionsverhalten Wärmebehandelter Hölzer. Holz als Roh- und Werkstoff, 21 (3) : 77-85. 14. Khali, D. P. ; Rawat, S. P. S. 2000. Clustering of water molecules during adsorption of water in brown rot decayed and undecayed wood blocks of Pinus sylvestris. Holz als Roh- und Werkstoff 58: 340-341. 15. Kubisky, E. 1971. Der Einfluss des Dämpfens auf die Holzeigenschaften. Holzforschung und Holzverwertung. 23 (1) : 1-11. 16. Kubinsky, E.; Ifju, G. 1973. Influence of steaming on the properties of red oak. Structural and chemical changes. Wood Science. 6 (1) : 87-94. ijaLeS 56(2004) 5 raziskave in razvoj 1 7 . Kürschner, K.; Malcerova, A. 1965. Über die chemischen Veränderung des Buchenholzes bei termischer Behandlung. Holzforschung. 19 (6) : 161-178. 18. Lenth, CA; Kamke, FA; 2001. Equilibrium moisture content of wood in high temperature pressurized environments. Wood-and-Fiber-Science, 33: (1)104-118 . 19. Loskutov, S. R. 2000. Analysis of the wood sorption isotherm using the theory of micropore volume filling. Holzforschung 54, 301-304. 20. Niemz, P. 1993. Physik des Holzes und der Holzwerkstoffe. DRW Verlag Tübingen, 243 p. 21. Malcer, A. 1976. Chemische und Physikalischchemische Veränderung bei hydrotermisch vorbehandeltem Laubholz der Zerr-Eiche und Stiel-Eiche. Cell. Chem. Technol. 10 (5) : 617-625. 22. Nakano, T. 2003. Effects of cell structure on water sorption for wood. Holzforschung. 57 :312-218. 23. Okoh, K. I. A.; Skaar, C. 1980. Moisture sorption isoterms of the wood and inner bark of ten southern US hardwoods. Wood Fiber 12: 98-111. 24. Prichanada, C. 1966. A study of some effects of moistuire sorption dynamics in wood. Syracuse, New York, 15 3 str. 25. Poblete, H.; Roffael, E. 1985. Über chemische Veränderung bei der Herstellung von HarnstoffFormaldehydharz-gebundenen Spanplatten. Holz als Roh- und Werkstoff. 43 (2) : 57-62. 26. Skaar, C. 1972. Water in wood. Syracuse University Press. New York. 218 str. 2 7. Sk aar, C. 1988. Wood water relations. Springer- Verlag, Berlin 283. str. 28. Simpson, W. T . 1973. Predicting equilibrium moisture content of wood by mathematican models. Wood and Fiber. 5(1):41-49. 29. Shmulsky, R; Kadir, K; Erickson, R. 2001. Effect of sample geometry on EMC and moisture hysteresis of red oak (Quercus sp.). Wood-and-Fiber-Science, 33: 4, 662-666; 30. Stamm, 1964. Wood and cellulose science. Roland press, New York. 549 s. 31. Wangaard, F. F; Granados, L. A. 1967. The effect of extractives on water-vapor sorption of wood. Wood Science and Technology. 1(4):253-277. Slika 7. Velikost in dele‘ u~inka prou~evanih dejavnikov na ravnovesno vla‘nost lesa pri 65 % relativni zra~ni vla‘nosti. Statisti~no zna~ilen je vpliv vseh posameznih dejavnikov: sorpcije s, temperature T, ~asa t in za~etne vla‘nosti u ter vseh interakcij temperature; s sorpcijo T-s, s ~asom T-t in za~etno vla‘nostjo lesa T-u. Figure 7. Percentage and standardized effect of examined parameters on EMC at 65 % relative humidity. Statistically significant are the effect of sorption s, temperature T and time t and all interaction of temperature: with sorption T-s, with time T-t and with initial moisture content T-u. Slika 8. Velikost in dele‘ u~inka prou~evanih dejavnikov na ravnovesno vla‘nost lesa pri 88 % relativni zra~ni vla‘nosti. Statisti~no zna~ilen je vpliv vseh posameznih dejavnikov: sorpcije s, temperature T, ~asa t in za~etne vla‘nosti u, vseh interakcij temperature; s sorp-cijo T-s, s ~asom T-t in za~etno vla‘nostjo lesa T-u ter interakcija ~asa in sorpcije t-s. Figure 8. Percentage and standardized effect of examined parameters on EMC at 88 % relative humidity. Statistically significant are the effect of sorption s, temperature T and time t and also initial moisture conent u. Statistically significant are also interaction of temperature with sorption T-s, with time T-t and with initial moisture content T-u and interaction of time with sorption t-s. ijaLeS 56(2004) 5 EEQ raziskave in razvoj UDK: 657.474 strokovni ~lanek (Professional Paper) Politika prodajnih cen Politics of prices avtor Vojko KALU@A izvleček/Abstract Pri politiki prodajnih cen sta pomembni cenovna politika in politika prodajnih pogojev. Smiselno je tudi prou~evati oblike trgov glede na {tevilo ponudnikov in pov-pra{evalcev na posameznem trgu, distribucijsko politiko, politiko komuniciranja, pospe{evanje prodaje, proces in pomen ljudi ter njihovo vlogo. Splet na{tetih dejavnikov skupaj s politiko izdelka pomeni opredelitev tr‘enja (marketing mixa oziroma dejavnikov tr‘enja), ki naj bi ga upo-{tevalo vsako podjetje pri svojem poslovanju. The politics of prices and sales conditions are very important when it comes to the setting of selling prices. It is also reasonable to study the market forms according to the offer and demand at a particular market, the principles of distribution, communication, sales promotion, processes, and the meaning and role of people. The combination of these factors, together with the politics of the product, represents the definition of marketing (marketing mix; or factors of marketing) which should be taken into account in every company at their operations. Klju~ne besede: cenovna politika, politika prodajnih pogojev, oblike trgov, distribucijska politika, politika komuniciranja, pospe{evanje prodaje, proces, ljudje, reklama, fran{izing, po-spe{evanje prodaje, rabat Keywords: politics of prices, sales conditions, market forms, principles of distribution, communication, sales promotion, process, people, public relations, advertising, franchising, trade discount Politika prodajnih cen obsega v najširšem pomenu besede dve ožji politiki - cenovno politiko in politiko prodajnih pogojev. CENOVNA POLITIKA Cena izdelka ali storitve je lahko odvisna od: • stroškov - podjetje praviloma želi pokriti svoje stroške in ustvariti dobiček za naložbe in nagrado lastnikom, • povpraševanja in elastičnosti -kolikšna je raven povpraševanja in kako občutljivo je povpraševanje na spremembo cene, • konkurence - kako podobni (homogeni) so si izdelki, kakšne so cene konkurenčnih izdelkov, • ukrepov vlade - vlada npr. določa posredne davke (kot je davek na dodano vrednost - DDV) na večino izdelkov in s tem povečuje ceno, • ciljev - npr. kratkoročnih in dolgoročnih dobičkov, • stopnje življenjskega ciklusa - npr. cena narašča običajno v fazi rasti in se znižuje v fazi upadanja, • drugih sestavin trženjskega spleta - npr. ali je le-ta pozicioniran bolj ekskluzivno kot konkurenčni splet oziroma izdelki ali storitve. iL?:l ijaLeS 56(2004) 5 raziskave in razvoj Cena je verjetno višja: • če je izdelek z znano blagovno znamko, • če izdelek prodajamo v eksklu-zivnih prodajalnah, • če gre za specialni izdelek, • če je izdelek v fazi rastiživljenj-skega ciklusa, • če podjetje izvaja strategijo “posnemanja smetane”. (Visoka začetna cena za hitro pokrivanje vloženih stroškov za raziskave in razvoj - R&R). Primerno je za popolno nove (inovativne) ali zaščitene izdelke (npr. s patentom) in tam, kjer je povpraševanje neelastično. Zelo pomemben dejavnik za določitev prodajne cene je razmerje med ponudbo in povpraševanjem. Če povpraševanje presega ponudbo, prodajalci lažje vplivajo na spremembo cen kot kupci; cene praviloma naraščajo (cene nepremičnin v Ljubljani, kjer se gradi novih stanovanj relativno malo, povpraše-valcev je veliko in ponudniki sami lahko določijo nekoliko višje cene, saj je povpraševanje veliko; npr. vprašanje višine cene nepremičnin po zaključku prve NVS sredi leta 2005, kljub obljubam številnim novogradnjam). Ko ponudba presega povpraševanje, lahko kupci vplivajo na cene. Cene se bodo toliko časa zniževale, dokler posamezni ponudniki (proizvajalci -prodajalci) ne bodo mogli več izdelovati po tako nizki ceni oziroma prodajati svojih izdelkov. Zato se bo ponudba postopoma zmanjševala in cene bodo pričele ponovno naraščati. Dolgoročno se bo zato oblikovala takšna cena, pri kateri bosta ponudba in povpraševanje usklajena. Ta poenostavljena trditev drži le, če so izpolnjeni naslednji pogoji: • na trgu je mnogo ponudnikov in povpraševalcev, zato posameznik ne more bistveno vplivati na ceno, • ni možnosti za dogovor med ponudniki, da bi vsi prodajali po enaki ceni (kartelni sporazum), ali ni dogovorov med povpraševalci, da bi bojkotirali nakup določenega izdelka, • vsi udeleženci na trgu imajo zadostne informacije o tržni ceni posameznega izdelka (preglednost trga), • povpraševalci ne dajejo posebnih preferenc (prednosti) določenemu ponudniku ali določenemu izdelku (npr. posebni trgovski znamki oblačil), • izdelki so za zadovoljitev določenih potreb popolnoma enakovredni, pravimo da so izdelki homogeni, • vsi prodajalci in kupci se obnašajo tako, da s svojim ravnanjem dosegajo največjo korist (maksimalen dobiček). Preglednica 1 kaže oblike trgov glede na število kupcev in prodajalcev. Pri informiranosti je pomebno, da so vsi udeleženci na trgu popolnoma seznanjeni z dogajanjem na trgu, vendar v praksi nimajo niti ponudniki niti povpraševalci popolnih informacij o trgu. Prodajalci nimajo natančnih informacij o ponudbi konkurence in o nakupnem obnašanju kupcev. Kupci prav tako nimajo natančnih informacij o vseh izdelkih, ki zadovoljujejo določeno po- trebo, o cenah, dobavnih in plačilnih pogojih, dejanski tržni obliki in prodajnem obnašanju ponudnikov. Preference (dajanje prednosti) so lahko: • osebne; določenemu prodajalcu (npr. nek potrošnik kupuje živila le pri določenem prodajalcu) in določenem kupcu (npr. izvoznik dobavlja blago le določenemu uvozniku v tujini), • stvarne; določenemu izdelku (npr. voznik avtomobila kupuje stalno avtomobile istega proizvajalca, ne da bi sploh razmišljal o drugih ponudnikih), • določeni obliki zadovoljitve potrebe (npr. zaščita pred dežjem - z dežnikom, ne pa z dežnim plaščem). Elastičnost cen in povpraševanje; če se cene spreminjajo, se praviloma spreminja tudi povpraševanje. O elastičnem povpraševanju govorimo, kadar je sprememba povpraševanja večja kot sprememba cen (v %). O neelastičnem povpraševanju pa govorimo, ko je sprememba povpraševanja manjša kot sprememba cen (v %). Zelo pomembni pri oblikovanju prodajne cene so tudi stroški, ki zožujejo možnost za oblikovanje prodajne politike. Dolgoročno je za podjetje značilno, da ni dovolj, da s prodajo izdelkov ali storitev pokriva le svoje stroške, ampak morajo biti prodajne cene obli- Preglednica 1. Glede na naslednje oblike trgov: {tevilo kupcev in prodajalcev poznamo Povpra{evanje (kupci) Ponudba (prodajalci) VELIKO MALO EDEN VELIKO POPOLNA KONKURENCA OLIGOPSON MONOPSON MALO OLIGOPOL BILATERALNI OLIGOPOL OMEJENI MONOPSON EDEN MONOPOL OMEJENI MONOPOL BILATERALNI MONOPOL ijaLeS 56(2004) 5 ■ED raziskave in razvoj kovane tako, da pokrivajo poleg stroškov tudi planirani dobiček, stroške amortizacije, akumulacije in biti morajo konkurenčne drugim homogenim izdelkom ali storitvam. Področja cenovne politike: • stroškovno usmerjena cenovna politika, • cenovna politika - usmerjena po povpraševanju, • cenovna politika - povezana s preferenco kupcev, • posebni ukrepi cenovne politike (diferenciacija cen; regionalna, časovna, po porabnikih in kalkulativna izravnava). POLITIKA PRODAJNIH POGOJEV Politika prodajnih pogojev obsega ra-batno politiko, politiko dobavnih in plačilnih pogojev ter kreditno politiko (politiko financiranja prodaje). Rabatna politika: • funkcijski ali stopenjski rabat; proizvajalec odobri trgovskim posrednikom (trgovec na debelo, trgovcem na drobno) določene popuste (npr. 30 %), • količinski rabat, ki je najpogosteje stopnjevan po količini odjema ali pa tudi kot posebni količinski rabat za sklenitev pogodbe o večjih količinah blaga, ki ga kupec ne odpokliče naenkrat, temveč razdeljeno na delne dobave ali kot bonus pri prodaji, ki ga odobrimo na konecu leta, če je prodaja presegla vnaprej določeno vrednost, • časovni rabat, ki ga upoštevamo le v določenem časovnem obdobju (rabat ob uvajanju izdelka na trg, rabat ob razprodaji za modele, ki se jim izteka življenjski ciklus), • zvestobni rabat, kadar se odjemalec zavezuje, da bo v celoti ali i HH pretežno kupoval pri istem dobavitelju. Plačilni pogoji se nanašajo na plačila (predplačilo, promptno (takojšnje) plačilo, obročno plačilo, poznejše plačilo) in morebitni skonto. Dobavni pogoji obsegajo: čas izpolnitve (dobavni rok), kraj izpolnitve, kraj prenosa stroškov ter njihova višina ter ureditev formalnosti, kot so zavarovanje, pakiranje, uvozne, izvozne ali tranzitne formalnosti ter z njimi povezanimi stroški. Politika kreditiranja prodaje; potrošnike lahko spodbudimo k nakupu z odobritvijo ali posredovanjem posojil ali drugih možnosti financiranja (npr. leasing). DISTRIBUCIJSKA POLITIKA Pojem distribucija pomeni vse ukrepe, s katerimi podjetje premošča čas in prostor, ki ločujeta proizvajalce in porabnike nekega izdelka. Distribucijska politika je sestavljena iz dveh delov: • organizacijo prodaje; gospodarsko in pravno organiziranje pretoka izdelka do kupcev (prodajne poti), • prevozne poti (fizična distribucija ali trženjska logistika); dejansko gibanje izdelkov (prevozne poti, prevozne organizacije). Organizacija prodaje obsega izbiro: • prodajnih poti (neposredna -direktna ali posredna - indirektna), • prodajnih sistemov (centralizirana; prodaja na daljavo in trgovski potniki ali decentralizirana prodaja; prodajni biroji, prodajna predstavništva z odprem-nim skladiščem, decentralizirana proizvodnja z lastno prodajo), • prodajnih oblik (lastni prodajni organi; npr. trgovski potniki in druge prodajne organizacije, npr. samostojni trgovski zastopniki). Pri distribucijski strategiji imamo dve pomembni strategiji: • strategija potiska; proizvajalec potiska svoje izdelke skozi distribucijski kanal tako, da posrednike spodbuja npr. s spopusti, višjo maržo, reklamnim gradivom in • strategijo potega; osredotočena je neposredno na porabnike. Cilj je povečanje povpraševanja porabnikov, s čimer prisili posrednike, da nabavijo te izdelke in jih ponudijo v svojih skladiščih in prodajalnah. Franšizing (franchising); je prodajna pot, ki jo izbirajo predvsem zelo poznana podjetja. Dajalec franšize posreduje pridobitelju franšize proti doplačilu franšizne pristojbine - pravico, da uporablja njegovo blagovno znamko in/ali prevzame njegov proizvodni know-how (tehnologijo). Pridobitelj franšize je gospodarsko in pravno samostojen. Videz prodajnega mesta mora prilagoditi zahtevam dajalca franšize in sme prodajati samo njegov Sortiment. Kupci na ta način ne vedo, ali gre za filialo dajalca franšize ali prodajalno pridobitelja franšize. POLITIKA KOMUNICIRANJA Politiko komuniciranja s kupci izvajamo z reklamiranjem (oglaševanjem), pospeševanjem prodaje, stiki z javnostjo in osebno prodajo. Politiko komuniciranja izvajamo na naslednjih poslovnih področjih: • prodaja; cilj je prodati določene izdelke ali storitve, kot so potovanje, zavarovanje in ustvarjanje pozitivnega odnosa kupcev do podjetja, skupine izdelkov, • nabava; dobavitelji naj sodelujejo pri razpisih za dobave, pravočasno ijaLeS 56(2004) 5 raziskave in razvoj naj oskrbujejo podjetje, • kadri; cilj je pridobiti primerne kadre na razpisano delovno mesto oziroma strokovno usposobljeni kader zadržati in razviti pozitivni odnos do podjetja. Politiko komuniciranja poznamo tudi na negospodarskih področjih (nepro-fitne organizacije): • v politiki; poskušamo doseči pozitiven odnos do političnih skupin in določeno usmeritev za volitve, • pri javnih dobrodelnih dejavnostih; oglašujemo donacije, darila, prispevke, • v zdravstveni dejavnosti; odsvetujemo kajenje in pitje alkoholnih pijač, oglašujemo cepljenje proti klopom, • na družbenem področju; sprejem tujih delavcev, sodelovanje v društvih staršev, obisk na informativnih dnevih za izbiro poklica. Reklamiranje (oglaševanje prodaje) moramo načrtovati, izvajati in kontrolirati. Ugotoviti moramo reklamne cilje; splošni reklamni cilji, posebni, ekonomski, komunikativni cilji; reklamni domet, reklamni vpliv, pomnjenje reklamnega sporočila. Pri reklamiranju so pomembni tudi reklamni objekti, saj lahko reklamiramo: • posamezen izdelek (reklamiranje izdelka), • skupino izdelkov, • celoten proizvodni program oziroma Sortiment (reklamiranje podjetja oziroma firme). Reklamni partnerji; s kom reklamiramo: • posamezno reklamiranje (za en izdelek, za eno podjetje), • skupinsko reklamiranje; za skupino izdelkov, brez navedbe imena podjetja ali blagovne znamke, zbirno reklamiranje; za podjetja iste stroke ali z navedbo imena podjetja, združeno reklamiranje; za podjetja iste stroke, z navedbo blagovne znamke ali z navedbo imena podjetja. Pri reklamiranju so pomembni tudi reklamni subjekti, saj mora reklamno sporočilo doseči ravno tiste osebe (ciljne skupine), ki so sploh možni kupci. Pri osebnem reklamiranju je pomembno, da je usmerjeno na posamezne osebe, npr. z reklamnimi pismi. Množično reklamiranje je usmerjeno na širok krog neznanih porabnikov, npr. v časopisnih oglasih, v spotih na televiziji. Naloga reklamnega sporočila je, da pojasni izjemne prednosti uporabe izdelka, s katerim prikaže izdelek, in ga hkrati razmeji od podobnih konkurenčnih izdelkov Smiselne povezave med reklamnimi sredstvi in reklamnimi nosilci so prikazane v preglednici 2. Možnosti za razširjanje reklamnih sporočil so še: • neposredno reklamiranje; dostava in razdeljevanje katalogov, letakov po pošti ali po reklamnih podjetjih, • product placement; ta pojem izraža, da nekatere izdelke z blagovno znamko vključujemo kot rekvizite pri prodaji filmskega materiala (npr. ure, avtomobili, računalniki), • reklamiranje v izložbah prodajaln, • reklamiranje v avtobusih, v vagonih, na tovornjakih ali pa tudi na avtomobilih. Seveda pa se moramo pri razširjenosti reklamnih sporočil (reklamni domet) zavedati in vedeti, kolikšen del ciljne skupine dosegamo z določenim medijem: • prostorska razširjenost; kolikšno geografsko območje bomo pokrili, • kolikšen del ciljne skupine lahko zajamemo. Pri reklamnih sporočilih moramo upoštevati tudi časovno razporeditev le-teh, kjer moramo sprejeti naslednje delne odločitve: • o številu reklamnih sporočil na dan (npr. po radiu v več reklamnih blokih), • o razporeditvi sporočil v času reklamiranja (naraščujoče, upadajoče, enakomerno oziroma redno s prekinitvami). Vedno pa se moramo zavedati, da je za reklamiranje potreben denar oziroma denarna sredstva, ki jih moramo že vnaprej pred samim reklamiranjem tudi predvideti (reklamni proračun). V praksi podjetja uporabljajo predvsem naslednje metode določanja denarnih sredstev za reklamiranje: Preglednica 2. Smiselne povezave med reklamnimi sredstvi in reklamni nosilci Reklamno sredstvo Reklamni posrednik (reklamni medij) Reklamni oglas Dnevni in tedenski ~asopisi, ilustrirane revije, strokovni ~asopisi, programi prireditev, telefonski imeniki. TV – spoti Televizija, radijske postaje. Reklamni filmi, reklamni diapozitivi Kino, gledali{~e, prireditve. Letaki, reklamne table Zidovi za plakatiranje, oglasni stebri, javna prometna sredstva, {portni tereni. Reklamno pismo, letaki, prospekti, katalogi Po{ta, razdeljevalci reklamnega materiala na prireditvah, ~asopisne priloge. ijaLeS 56(2004) 5 ikf I raziskave in razvoj • metoda odstotka od prodaje; po tej metodi za reklamo namenimo za stroške določen del minule ali pričakovane vrednosti prodaje (dobička), kar je povezano močno s prociklično reklamno dejavnostjo podjetja (pri naraščajoči konjunkturi, povečani prodaji, prodajni sezoni). Ta metoda je zelo razširjena, čeprav doživlja kritiko, da obseg prodaje določa odhodke za reklamo in ne obratno, • konkuren~no - paritetna metoda; po tej metodi reklamiramo tedaj, kadar reklamirajo tudi konkurenčna podjetja. Odločitve o reklamiranju sprejemajo predvsem vodilna podjetja na trgu, druga pa se odzivajo na njihovo reklamo, • metoda reklamnega cilja; pravilno bi bilo, da denarna sredstva (reklamni proračun) uskladimo z reklamnimi cilji, ki jih želimo doseči. Pri celotnem postopku reklamiranja pa nikakor ne smemo zanemariti kontrolo uspešnosti reklame, njene učinkovitosti. POSPE[EVANJE PRODAJE (SALES PROMOTION) Tu upoštevamo vse ukrepe, s katerimi pomagamo lastni prodajni službi (prodajnim referentom, trgovskim potnikom in zastopnikom) ter posrednikom (zlasti trgovini), da bodo učinkoviteje prodajali. Razlikujemo ve~ skupin ukrepov, s katerimi lahko pospe{ujemo prodajo, odvisno od ciljnih skupin: • ukrepi za pospeševanje prodaje, ki se nanašajo na lstni prodajni kader (staff promotion) -strokovno izpopolnjevanje, nagrajevanje po obsegu prodaje, i HM • ukrepi za pospeševanje prodaje, ki se nanašajo na posrednike (maercandising) - izobraževanje prodajalcev trgovskih podjetij, prikazovanje in preskušanje izdelkov, sprotno dopolnjevanje zaloge, reklamno gradivo, • ukrepi za pospeševanje prodaje, ki se nanašajo na same kupce (consumers promotion) -poskušanje (testiranje) izdelkov, ugodne - nižje cene ob uvajanju novih izdelkov, nagradne igre. ODNOSI Z JAVNOSTJO (PUBLIC RELATIONS -PR) Odnosi podjetja z javnostjo niso neposredno povezani z željo po povečani prodaji, toda ustrezno, ugodno mnenje o podjetju vsekakor vpliva na povečanje prodaje, zlasti če narašča zaupanje javnosti do podjetja. Ukrepi, s katerimi ustvarja podjetje javno mnenje o sebi, so predvsem naslednji: • sklicevanje tiskovnih konferenc, • plačane in neplačane reportaže v sredstvih javnega obveščanja, • zanimivo sestavljanje poslovnih poročil, • dan podjetja; dan odprtih vrat za obiskovalce ob raznih obletnicah, • podpiranje in pospeševanje znanstvenih, kulturnih, športnih in drugih projektov, prevzemanje mentorstva mladih umetnikov, sponzorstva športnih društev in športnih tekmovanj. Ciljne skupine pri stikih z javnostjo so predvsem: • dru‘benopoliti~ne enote; država, občine, krajevne skupnosti, upravni organi, stranke, politiki; • ustvarjalci javnega mnenja; novinarji, avtorji knjižnih del, učitelji; • poslovni partnerji; investitorji, dobavitelji, kupci; • zaposleni delavci in njihovi sorodniki; • druga javnost; zbornice, združenja, sindikati, prebivalstvo. S stiki z javnostjo ‘eli podjetje dose~i predvsem naslednje cilje: • da potrošniki spremenijo morebitno negativno mnenje o podjetju, • da bi s potrošniki ustvarili pozitivno mnenje o podjetju in izdelkih, ki jih morda do sedaj še niso poznali, • da bi podjetje utrdilo že doseženo ugodno mnenje o svojem delovanju. OSEBNA PRODAJA (PERSONAL SELLING) Osebno prodajo sestavljata neposredni (osebni) stik in prodajni razgovor med prodajalcem in kupcem. Zlasti je ta oblika prodaje primerna takrat, ko kupec potrebuje različna strokovna pojasnila, npr. investicijske dobrine, računalniške naprave. LJUDJE Zanima nas predvsem, kakšni so zaposleni, kako so usposobljeni, ali sodelujejo in tudi, kakšno je upravljanje z ljudmi pri delu oziroma kako le-to poteka. PROCES Zanima nas npr. ali je nabavni proces enostaven, ali lahko kupci plačujejo s kreditnimi karticami, kupujejo preko spletnih strani, koliko obrazcev morajo izpolniti, ali lahko kupujejo telefo-nično in druga vprašanja, ki so pomembna za sam proces. Okolje tr‘enja Trženjsko okolje moramo pojmovati ožje (mikrookolje) in širše (makro-okolje). ijaLeS 56(2004) 5 raziskave in razvoj Mikrookolje trženja sestavljajo silnice oziroma udeleženci, ki neposredno obkrožajo dejavnost podjetja ter tudi zelo neposredno in očitno vplivajo na njeno učinkovitost; to so: • poslovodstvo podjetja, • kupci, • različni posredniki na področju trženja, • konkurenti, • dobavitelji, • razne javnosti. Najpomembnejše sestavine makro-okolja so: • naravno okolje, • tehnološko okolje, • kulturno okolje. Proces tr‘enjskega raziskovanja V splošnem so potrebni naslednji koraki: • opredelitev raziskovalnega problema in ciljev raziskave, priprava načrta raziskovanja, spraševanje, opazovanje, eksperiment, zbiranje, obdelava in analiza podatkov, • priprava poročila o raziskavi ter predstavitev rezultatov. Proces nakupnega odločanja zajema naslednje faze: • zaznava potrebe, • odločitev o obsegu prednakupne dejavnosti, • opredelitev nakupnih možnosti, • ocenitev nakupnih možnosti, • nakupna odločitev, • ponakupno počutje. Dejavniki, ki vplivajo na proces nakupnega odločanja so naslednji: • informacije, • dejavniki okolja, • psihološki dejavniki, • okoliščine nakupa. D Literatura: 1. Ernest Dichter; Izvirne poti do novih tr‘i{~, DZS, Ljubljana, 1993 2. dr. Gabrijel Devetak; Temelji tr‘enja in tr‘enjska zasnova podjetja, Visoka {ola za management v Kopru, Koper, 1999 kratke vesti Prodorni slovenski proizvajalec oblazinjenega pohi{tva TOM je v okviru Hi{nega sejma, ki je potekal v salonu TOM od 12. do 14. maja, predstavil poslovne rezultate preteklega leta. ^lani uprave so spregovorili tudi o ekolo{ki zavezanosti podjetja in o novostih, ki jih bodo trgu ponudili to jesen. Predsednik uprave Bruno Gri~ar je poudaril, da je skupina TOM, ki jo sestavlja {est podjetij, v preteklem letu ustvarila skupni promet v vi{ini 5,3 milijarde tolarjev, kar pomeni 30 odstotno rast glede na leto 2002. Konso-lidiranega dobi~ka je bilo 70 milijonov tolarjev, samega dobi~ka iz poslovanja pa 121 milijonov tolarjev. Prihodki so se glede na leto 2002 pove~ali za 17 odstotkov, dodana vrednost na zaposlenega pa za 19 odstotkov. Dobi~ek je bil dvakrat ve~ji kot prej{nje leto. ^lana uprave skupine TOM, Jo‘e Zadel in Alojz Gliha, sta predstavila {est prototipov sede‘nih garnitur in klubsko TOMOV hi{ni sejem mizico, ki pomeni prvi korak k urejanju celotnega bivalnega prostora. Novi proizvodi so izdelani v duhu osnovnih linij blagovne znamke TOM: enega uvr{~ajo v linijo YOUNG, tri v linijo NEW CLASSIC, dva pa v linijo AVANTGARDE. Pri novih modelih so sledili trendu vedno ve~jega povpra{evanja po kombinaciji sede‘nih garnitur z le‘i{~em in temu prilagodili skoraj vse nove modele. Skupina TOM je zavezana okolju prijaznemu poslovanju. Podjetja, ki sestavljajo skupino TOM so prva v Sloveniji, ki so za~ela ob nakupu novega oblazinjenega pohi{tva, izvajati odvoz starega. Staro oblazinjeno pohi{tvo brezpla~no odpeljejo in ekolo{ko uni-~ijo. Na podro~ju razvoja vpeljujejo uporabo tak{nih materialov, ki so tudi po zaklju~ku uporabe primerni za nadaljno predelavo. Gre za vidik “od zibelke do groba”, v okviru katerega vsakemu izdelku prilo`ijo izjavo, da zagotavljajo brezpla~ni odvoz, ko izdelek dotraja in ga `eli kupec zamenjati. ijaLeS 56(2004) 5 EH raziskave in razvoj Nedelja, 6.6.2004: Ponedeljek, 7.6.2004: Torek, 8.6.2004: Sreda, 9.6.2004: ^etrtek, 10.6.2004: Petek, 11.6.2004: ob 19.00 uri sprejem v prvem preddverju CD ob 8.30 uri otvoritev v Linhartovi dvorani, nato predavanja po sekcijah (v CD) delo po sekcijah (v CD) dopoldne delo po sekcijah (v CD) popoldne ogled Tehni{kega muzeja v Bistri; vzporedno v CD >Dan odprtih vrat< - prost vstop za ogled posterjev ter predstavitev razstavljavcev iz Slovenije in sveta delo po sekcijah (v CD) ob 19.00 uri zaklju~ek s sve~ano ve~erjo v gala dvorani hotela Union po IRG kongresu bo potekal {e sestanek komisije ISO (svetovno zdru`enje o standardih) na BF, Oddelku za lesarstvo Predavanja bodo potekala po naslednjih sekcijah: • Biologija lesnih škodljivcev (biološki procesi razkroja lesa, odpornost lesnih vrst, delovanje biocidov na glive in insekte) • Metode testiranja učinkovitosti zaščitnih pripravkov (razvoj eksperimentalnih in analitskih metod za preizkušanje učinkovitosti zaščite lesa proti biotskim in abiotskim dejavnikom, vključno s standardizacijo in harmonizacijo) • Biocidi za zaščito lesa (novi pripravki in biocidi za zaščito lesa s fungicidnimi in insekticidnimi lastnostmi ter njihovimi vplivi na okolje) • Procesi in lastnosti (nove rešitve za zaščito lesa, vključno s konstrukcijo in modifikacijo lesa) • Okoljski vidiki (ta sekcija postaja vedno pomembnejša, saj obravnava pozitivne in negativne vplive zaščite lesa na okolje in človeka, še posebej pa problematiko odsluženega zaščitenega lesa) • Konzervatorstvo (na srečanju v Ljubljani bomo ustanovili samostojno sekcijo o konzervatorstvu, ki bo združevala prispevke s področja zaščite kulturno-zgodovinskih in umetniških lesenih predmetov). Več informacij o IRG/WP lahko najdete na spletnem naslovu <“http://www.irg-wp.com/>, o 35. kongresu v Ljubljani pa na spletni strani lokalnih organizatorjev, <“http://www.irg-wp.bf.uni-lj.si/>. IUI ijaLeS 56(2004) 5 znanje za prakso Od ideje do izdelka - 3D svet avtor Sa{o PRIJATELJ, Basic d.o.o. Pri načrtovanju izdelkov v raznovrstnih vejah industrije se vse bolj uveljavlja prehod v 3D svet. Medtem ko so v nekaterih panogah že davno opustili 2D risanje, je v drugih prehod na 3D še v vmesni fazi ali pa to njega sploh še ni prišlo. Vzroki za prehod na 3D modeliranje so raznovrstni: od tehnoloških zahtev npr. v orodjarstvu, kjer dandanes praktično noben izdelek ni narejen brez kombinacije uporabe 3D modela izdelka in programa za izdelavo kode za CNC stroj, do čisto prodajnih razlogov, saj si večina strank iz 2D risb ne zna predstavljati, kaj ji pravzaprav želimo prodati. Prednosti 3D modela pred klasičnimi 2D risbami je torej precej: • Enostavna izdelava in vzdrževanje delavniške doku-mentacije. Ko je 3D model izdelan, je izdelava pogledov (tlorisi, narisi, izometrični pogledi), prerezov, detajlov... le še stvar nekaj klikov. 3D modelirniki na osnovi 3D modela izdelajo poglede, ki so povezani z modelom. Tako se vsaka sprememba oblik ali mer na izdelku samodejno odraža na izrisih. • Izračun fizikalnih lastnosti. Ker ima 3D model natančno izračunane geometrijske lastnosti (volumen, površina, vztrajnostni momenti) lahko z določitvijo gostot dobimo izračunano končno maso izdelka. • Vizualizacija. Potencialni stranki lahko predstavimo realističen model izdelka, ko je ta še v razvojni fazi in v fizični obliki sploh še ne obstaja. Večini kupcev 2D risbe s klasičnimi tlorisi, narisi... ne pomenijo veliko, kljub temu da konstruktorju oz. delavcu v delavnici nudijo dovolj informacij za izdelavo izdelka. Prav tako 3D model omogoča, da izdelek vkomponiramo v fotografijo prostora in tako dobimo realističen občutek o tem, kako se bo izdelek vklopil v izbrano okolje. Na 3D model lahko lepimo poljubne materiale (teksture), izvajamo senčenje in animacije. • Uporaba 3D modelov v programih za načrtovanje pohištva. V vse več prodajnih salonih (kuhinje, kopal- ijaLeS 56(2004) 5 ■ES znanje za prakso nice ...) ponujajo možnost izdelave 3D vizualizacij postavitve pohištva v prostor stranke. Če želite tudi vaše izdelke predstavljati v taki obliki, je prvi korak k temu 3D model izdelka. • Izdelava predstavitvenih katalogov. 3D model izdelka omogoča izdelavo slikovnega materiala za kataloge, še preden je izdelek dejansko narejen. • Izdelava eksplozijskih pogledov. Večini pohištvenih izdelkov so priložena navodila za sestavljanje v obliki eksplozijskih risb. Tovrstne risbe ali animacije je potem, ko je 3D model narejen, enostavno izdelati. • Izdelava kode za CNC stroj. 3D model izdelka je vhodni podatek v programsko opremo za izdelavo kode za CNC stroje. Pri tem gre lahko za preproste 2.5D stroje do kompleksnih 5-osnih strojev za najzahtevnejše obdelave (5-osna obžagovanja, vrtanja...). Prehod v 3D svet pri konstruiranju izdelkov ni težaven. Večina uporabnikov je po dvodnevnem intenzivnem tečaju pripravljena na začetek dela. Še največ težav imajo nekateri dolgotrajni uporabniki katerega od programov za 2D risanje (AutoCAD), ki imajo včasih težave s preskokom na nov način mišljenja pri 3D modeliranju. Od tečajnikov pogosto slišimo, da kljub temu da konstruirajo izdelke v 3D, še vedno razmišljajo po 2D. Namesto da bi se osredotočili na obliko in funkcionalnost izdelka, se obremenjujejo s tem, kako bo zadeva videti na delavniški risbi. Ob tem spregledajo eno izmed velikih prednosti 3D načina, ki je, da se ob snovanju izdelka osredotočimo predvsem na funkcionalnost in videz, medtem ko izdelavo pogledov, detajlov in predstavitev prepustimo programskemu paketu. D IUI ijaLeS 56(2004) 5 GZS - Zdru`enje lesarstva IZ DELA ZDRU@ENJA Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o DDV, Ur. list RS 45/2004 z dne 29.04.2004 Na pobudo GZS-Zdru‘enja lesarstva je bil v Uradnem listu RS {t. 45/2004 z dne 29.04.2004 objavljen naslednji popravek: 6. ~len V 59. ~lenu se doda nov {esti odstavek, ki se glasi: “Med storitve gradnje, obnove in popravila stanovanjskih objektov se, ne glede na uvrstitev tovrstnih storitev v standardno klasifikacijo, uvr{~a tudi vgradnja stavbnega pohi{t-va, ki ga izdela sam izvajalec storitve”. Dosedanji {esti odstavek postane nov sedmi odstavek. Obvestila s podro~ja EU Obve{~amo vas, da so predpisi s pod-ro~ja carin in mednarodnega poslovanja v EU dostopni na naslednjih spletnih naslovih oz.v prilo‘enih priponkah: 1) Evropski predpisi Euro-lex: http://europa.eu.int/eur-lex/ sl/dd/index.html angle{ki tekst: http://europa.eu.int/ eur-lex/en/ slovenski tekst: http://ccvista.taiex.be/ 2) Carinski zakonik Pre~i{~eno neuradno besedilo Uredbe Sveta EGS 2913/92 je prilo‘eno v priponki. 3) Dokument komisije o prehodnih ukrepih http://europa.eu.int/comm/ taxation_customs/index_en.htm naslov je: eu enlargement in 2004: tran- sitional customs measures in http://carina.gov.si “Prehodni ukrepi po vstopu v EU”. Slovenski tekst je tudi prilo‘en v priponki. 4) Carinska tarifa EU TARIC http://taric-curs.gov.si 5) Oprostitve carin v EU Slovenski tekst je prilo‘en v priponki. Upo{tevati je treba tudi slovenski Pravilnik o uveljavljanju pravice do oprostitve (UL RS 33/04). 6) Poreklo blaga v EU • uvozna dovoljenja, • tarifne opustitve in tarifne kvote, • splo{ni sistem preferencialov (GSP), • ukrepi trgovinske za{~ite. http://www.izvoznookno.si/index.php in http://carina.gov.si 7) Carinske stopnje, pogoji in dokumenti za izvoz v tretje dr‘ave: http://mkaccdb.eu.int/ INFOPIKA -SVETOVALNI CENTER NA GZS - ZA MALA IN SREDNJE VELIKA PODJETJA ODPIRA VRATA Na podlagi vsakodnevnih potreb gospodarstva smo na GZS s 3.5.2004 odprli svetovalni center Infopika. Z njim ‘elimo na enem mestu ponuditi razli~na splo{na in specializirana svetovanja, ki bodo pri poslovanju pomagala predvsem malim in srednje velikim podjetjem. Kako priti do informacij? Na vpra{anja, ki jih bomo prejeli po elektronski po{ti, telefaksu, telefonu ali pa nam jih boste postavili osebno, iz vsebine Dimi~eva 13, 1504 Ljubljana tel.:+386 1 58 98 284, +386 1 58 98 000 fax: +386 1 58 98 200 http://www.gzs.si http://www.gzs-lesarstvo.si Informacije {t. 4/2004 ISSN 1581-7717 Iz vsebine: IZ DELA ZDRU@ENJA INFOPIKA GZS UKREPI TRGOVINSKE ZA[^ITE TRGOVANJE Z LESNO BIOMASO Informacije pripravlja in ureja: Vida Ko`ar, samostojna svetovalka na GZS-Zdru`enje lesarstva Odgovorni urednik: dr. Jo`e Korber, sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva ijaLeS 56(2004) 5 ■Eil GZS - Zdru`enje lesarstva bomo skušali najti odgovore s pomočjo 39 strokovnjakov z različnih področij. V pomoč bo tudi strokovna literatura, ki jo imamo na GZS, morda pa boste svoj odgovor našli v zbirki najpogostejših vprašanj, ki bo dostopna na naših spletnih straneh. Kontaktne informacije: Telefon: 01 58 98 111 in 01 58 98 222 Telefaks: 01 58 98 100 in 01 58 98 200 E-pošta: infopika <%zs.si infopika-delovna.razmerja%zs.si (vprašanja s področja delovnopravne zakonodaje) infopika-izobrazevanje<§gzs.si (vprašanja glede izobraževanja) Spletna stran: http://www.gzs.si/ infopika Na spletni strani bomo poleg številnih koristnih poslovnih informacij objavljali tudi novosti in tekoči urnik svetovanj. Informacije o razporedu svetovanj bodo vsak mesec objavljene tudi v Glasu gospodarstva. Infopika omogoča hiter in prijazen stik podjetja z GZS in njenimi storitvami. Glede na veliko število svetovalnih vsebin in strokovnjakov, ki bodo sodelovali, glede na ustrezno podporno mrežo in znanje, ki ga imamo, verjamemo, da bomo znali odgovoriti na vse izzive. UKREPI TRGOVINSKE ZAŠČITE Z vstopom v EU 1. maja 2004 je Slovenija prevzela Trgovinsko politiko Skupnosti. Med instrumente trgovinske politike sodijo tudi ukrepi trgovinske zaščite: • protidumpinški ukrepi, • protisubvencijski oz. izravnalni ukrepi in • zaščitni ukrepi. ■ED Največ ukrepov trgovinske zaščite EU se nanaša na protidumpinške ukrepe (75 %), 14 % je izravnalnih ukrepov in le 1 % zaščitnih ukrepov. Zakonodaja ter ukrepi EU temeljijo na pravilih Svetovne trgovinske organizacije WTO. Protidumpinški ukrepi Protidumpinški ukrepi so oblikovani z namenom odpravljanja posledic dumpinga, ki je ena od najpogostejših oblik nelojalne trgovinske prakse. Namenjeni so dumpinškemu uvozu, ki povzroča znatno škodo proizvajalcem Skupnosti. Dumping daje izvozniku tretje države nelojalno konkurenčno prednost, ki lahko prinese negativne posledice industriji Skupnosti. Za obstoj dumpinga gre takrat, ko je izvozna cena, po kateri je izdelek prodan na trgu Skupnosti, nižja od njegove normalne vrednosti. Normalna vrednost pa se običajno definira kot cena za podoben izdelek na izvoznikovem domačem trgu. Protidumpinški ukrepi se izrečejo le v primeru, ko se nesporno dokaže obstoj in škodljivost dumpinškega uvoza. Že samo dejstvo, da neko podjetje iz tretje države prodaja izdelek po nizkih cenah, namreč še ne pomeni, da bodo uvedeni protidumpinški ukrepi. V primeru uvedbe protidumpinških ukrepov s strani EU, mora biti dokazano: • obstoj in stopnja dumpinga (cene blaga, po katerih se prodaja uvoženi izdelek na trgu EU, je nižja kot na domačem trgu,t.j. trgu izvoznice), • obstoječa in grozeča materialna škoda (uvoz povzroča ali utegne povzročiti škodo večjemu delu industrije EU, ki se kaže npr. kot izguba tržnega deleža ali znižanje cen proizvajalcev), • vzročna zveza (med dumpinškim uvozom in škodo), • uvedba protidumpinškega ukrepa ne sme biti v nasprotju z interesom Skupnosti. Protidumpinška preiskava: 1. Pisna pritožba (industrija Skupnosti jo vloži pri Evropski komisiji, ključni so dokazi). 2. Začetek postopka (v 45 dneh). 3. Preiskava (izvaja jo Evropska komisija). Začetek preiskave (Notice of initiation) se objavi v Uradnem listu EU. Vse zainteresirane strani lahko v določenem roku predstavijo svoje stališče Evropski komisiji. 4. Uvedba začasnih ukrepov (najkasneje 9 mesecev od začetka preiskave) oz. uvedba dokončnih ukrepov (najkasneje 15 mesecev od začetka preiskave). Protidumpinški ukrepi ostanejo v veljavi, dokler niso učinki dumpinga, ki povzroča škodo, nevtralizirani, vendar ne dlje kot 5 let. Protidumpinški ukrepi imajo lahko obliko: • dajatve (ad valorem, posebne minimalne cene ali kombinirano), • cenovne zaveze (price undertaking): izvozniki lahko ponudijo zavezo za povečanje cen na raven, ki odstrani škodo ali dumping; spoštovanje zavez je skrbno nadzorovano s strani Komisije. Področje protidumpinga ureja v EU Uredba Sveta št. 384/96, ki jo spreminjajo Uredba Sveta (ES) 2331/96, Uredba Sveta (ES) 905/98, Uredba Sveta (ES) 2238/2000 in Uredba Sveta (ES) 1972/2002 konsolidirano besedilo. Več informacij o protidumpinških ukrepih ijaLeS 56(2004) 5 Protisubvencijski oz. izravnalni ukrepi Protisubvencijski ukrepi so oblikovani z namenom boja proti nekaterim vrstam subvencij, ki jih prejemajo proizvajalci tretjih držav s strani državnih institucij, z namenom znižati proizvodne stroške ali znižati cene za izvoz v EU, kar predstavlja nelojalno trgovinsko prakso. Enako kot v primeru protidumpinških ukrepov morajo biti za uvedbo izravnalnih ukrepov izpolnjeni 4 pogoji: • obstoj specifične subvencije (npr. izvoze subvencije ali subvencije, ki se nanaša le na določeno podjetje ali industrijo...), • obstoječa in grozeča materialna škoda, • vzročna zveza, • uvedba izravnalnega ukrepa ne sme biti v nasprotju z interesom Skupnosti. Zaščitni ukrepi V primeru zaščitnih ukrepov ne gre za boj proti učinkom nelojalne trgovinske prakse tretjih držav, temveč se uporabljajo v posebnih okoliščinah, ko se pojavi nenadno in znatno povečanje uvoza, ki povzroča ali grozi, da bo povzročil škodo industriji v Skupnosti. Uvedejo se le pod pogojem, če preiskave uvoznih trendov in cen, škode, vzročne povezave in Interesa Skupnosti vodijo do pozitivnih ugotovitev. Posebnosti zaščitnih ukrepov: Uporabljajo se le izjemoma, v omejenem časovnem obdobju in na osnovi “erga omnes” (kar pomeni, da veljajo za uvoz iz vseh držav). Preiskavo lahko zahtevajo samo države članice EU. Industrija Skupnosti ne more vložiti pritožbe neposredno, tako kot v primeru protidumpinških in izravnalnih ukre- ijaLeS 56(2004) 5 pov, temve~ jo vlo`i dr`ava ~lanica. Ukrepi imajo lahko obliko dajatev ali kvot. Podro~je za{~itnih ukrepov ureja Uredba Sveta (ES) {t. 3285/94 in Uredba Sveta (ES){t. 519/94. Spremembe na podro~ju instrumentov trgovinske za{~ite Z dnem vstopa v EU, 1. maja 2004, so se vsi ukrepi trgovinske za{~ite ter evropska zakonodaja s tega podro~ja, ki do sedaj veljali v EU do tretjih dr‘av, za~eli uporabljati neposredno. Slovenija je, tako kot drugih 9 dr‘av pristopnic, postala del notranjega trga, kjer velja na~elo prostega pretoka blaga, tako da dr‘ave ~lanice ne morejo uvajati ukrepov trgovinske za{~ite ena proti drugi. Obstoje~a nacionalna zakonodaja s tega podro~ja ter morebitni obstoje~i ukrepi trgovinske za{~ite v desetih dr-‘avah pristopnicah do dr‘av ~lanic EU in dr‘av pristopnic ter tretjih dr‘av so ob vstopu v EU prenehali veljati. Prav tako so prenehali veljati ukrepi trgovinske za{~ite, ki jih je EU uvedla proti dr‘avam pristopnicam. Slovenija ni imela uvedenega nobenega tak{nega ukrepa, prav tako ni bil uveden noben ukrep proti njej. Ob vstopu v EU je Slovenija, tako kot druge dr‘ave ~lanice, vklju~ena v proces sprejemanja odlo~itev v EU 25, kjer so uveljavljena naslednja pravila: V primeru protidumpinga se prito‘be obi~ajno posredujejo s strani podjetij neposredno Evropski komisiji (Generalni direktorat trgovina) ali pa prek dr‘av ~lanic. Enako velja v primeru protisubvencij, kjer pa lahko za~ne Komisija preiskavo tudi na lastno pobudo. Zahteve za za{~itne ukrepe so posredovane s strani dr‘av ~lanic Evropski komisiji. Evropska komisija pa lahko GZS - Zdru`enje lesarstva začne preiskavo tudi na lastno pobudo. Komisija analizira pritožbo, se odloči, ali začeti preiskavo in izvede celotno preiskavo ter predlaga ukrepe. Države članice (v posvetovalnem odboru) so konzultirane glede odločitve o začetku preiskave ter pred vsako odločitvijo o uvedbi ukrepov. Nove države članice bodo imele v teh odborih svoje predstavnike. Odločitev o uvedbi dokončnih ukrepov se sprejme v Svetu ministrov, in sicer v primeru protidampinga in pro-tisubvencij z enostavno večino, v primeru zaščitnih ukrepov pa s kvalificirano večino. Podjetja bodo po vstopu v EU lahko vložila prošnje za ponovne preglede ukrepov, če bodo za to izpolnjeni pogoji. Možno je, da protidumpinški oz. izravnalni ukrepi, ki so bili uvedeni za odpravljanje nelojalne trgovinske prakse, po vstopu desetih novih držav niso več primerni, saj je trg 25 držav drugačen, kot je trg 15 držav članic EU. Evropska zakonodaja predvideva različne možnosti, da bi prilagodila ali ukinila ukrepe, ki so zaradi drugačnih razmer na trgu EU po širitvi postali neprimerni za odpravo posledic dumpinga oz. subvencij. Ukrepi se ne bodo šteli več za primerne, če bo dokazano, da: • ne gre več za dumpinški uvoz, • industrija 25 držav članic ni utrpela škode zaradi uvoza ali • če razširjeni EU ne bo več v interesu, da bi bil uveden ukrep. Če bodo podjetja menila, da obstoječi ukrepi niso primerni, bodo lahko pri Evropski komisiji zaprosila za različne vrste ponovnih pregledov ukrepov (t.i. review), seveda če bodo izpolnjeni kriteriji, ki bodo upoštevali celoten trg EU. (Za podrobnejši opis različnih ■En GZS - Zdru`enje lesarstva mo‘nosti ponovnih pregledov, za katere lahko zaprosijo razli~ni ekonomski operaterji, glej nadaljevanje.) Vpliv prevzema ukrepov trgovinske politike na razli~ne ekonomske operaterje Ukrepi trgovinske za{~ite imajo razli~-ne u~inke na razli~ne ekonomske operaterje. Proizvodnim podjetjem omo-go~ajo, da se lahko za{~itijo pred {kod-ljivimi u~inki dumpin{kega oz. subvencioniranega uvoza. Po drugi strani pa imajo ravno obratni u~inek na podjetja, ki tak izdelek uva‘ajo, ker jim lahko podra‘ijo uvoz. a) Vpliv na proizvodna podjetja Za proizvajalce v novih dr‘avah ~lani-cah bo raz{iritev protidumpin{kih ukrepov, ki veljajo v 15 dr‘avah ~lani-cah na 10 novih dr‘av ~lanic, pomenila, da bodo ti lahko uporabili u~inke, ki jih ukrepi prina{ajo pri odpravi {kode dumpinga. Kako lahko proizvodna podjetja zaprosijo za uvedbo protidampin{kega oz. protisubvencijskega ukrepa? Podjetja za uvedbo ukrepa lahko zaprosijo tako, da pri Evropski komisiji podajo prito‘bo, v kateri morajo prikazati, da je podjetje (ali skupina podjetij) zaradi nelojalne trgovinske prakse tretje dr‘ave utrpelo {kodo. Slu‘be Evropske komisije bodo nato analizirale prito‘bo in za~ele preiskavo, ~e bodo menile, da je za to dovolj dejstev. Preiskava lahko traja do 15 mesecev v primeru protidumpinga oziroma do 13 mesecev v primeru protisubvencij. POMEMBNO! Evropska komisija bo sprejela le tiste prito‘be, ki jih bodo podprli proizvajalci, ki zajemajo najmanj 25 % celotne proizvodnje dolo-~enega izdelka v EU! ■Ed Da bi zagotovili zadostno podporo pritožbam po vstopu v EU, bodo morali proizvajalci iz obstoječih držav članic EU in iz novih držav članic nastopati skupaj. Seveda pa se zaupni podatki ne bodo izmenjevali med proizvajalci enakega izdelka, saj gre za konkurente. Zaradi tega ponavadi proizvodna podjetja izberejo neodvisno telo (npr. industrijska združenja, pravne svetovalce, konzultantska podjetja), ki zbere podatke za pritožbo in jih posreduje na Evropsko komisijo. Za naša podjetja to pomeni, da se bodo morala naučiti delovati in povezovati s podjetji iz starih in novih držav članic EU. Če bodo proizvajalci po vstopu v EU menili, da je določena protidumpinška carina npr. prenizka, bodo lahko zaprosili za spremembo ukrepa. Vložili bodo lahko prošnjo za ponovni pregled ukrepa (interim review) in prošnjo za ponovni pregled zaradi širitve (enlargement specific re-examination). Dodatne informacije Za dodatne informacije glede instrumentov trgovinske zaščite se lahko obrnete na Ministrstvo za gospodarstvo, Gospodarsko zbornico Slovenije ali neposredno na Evropsko komisijo (Generalni direktorat trgovina). Ministrstvo za gospodarstvo: Kontaktna oseba: • Tanja Košutnik (el. naslov: tanja.klun <%ov.si) Gospodarska zbornica Slovenije: Kontaktna oseba: • Maja Ferlinc (el. naslov: Maja.Ferlinc<%zs.si) Vir: Izvozno okno, http:// www.izvoznookno.si/EU_trgovanje/ index.php?grl =ukrTrg&gr2=ukrTrgZas, 10.5.2004 TRGOVANJE Z LESNO BIOMASO 15. aprila 2004 je za~el delovati informacijski spletni portal in aplikacija za trgovanje z lesno biomaso na spletnem naslovu: http://ove.borzen.si. Ministrstvo za okolje prostor in energijo - Agencija za u~inkovito rabo in obnovljive vire energije je v okviru projekta GEF (Odstranjevanje ovir za pove~ano izrabo biomase kot energetskega vira) financiralo pripravo splo{-nega informacijskega spletnega portala in spletne aplikacije za trgovanje z lesno biomaso, ki bosta olaj{ali dostop do informacij o ponudbi in povpra{e-vanju po lesni biomasi ter prispevali k potencialnemu ustvarjanju nove ponudbe in povpra{evanja. V podporo pove~ani izrabi lesne biomase kot energetskega vira ‘elijo prispevati k preglednosti trga z lesno biomaso, ki bo uporabnikom biomase zagotavljal gorivo po konkuren~nih cenah, po drugi strani pa bo proizvajalcem bio-mase zagotavljal mo‘nost ponudbe oziroma prodaje njihovega produkta. Portal bo omogo~al registracijo uporabnikov in podporo trgovalni aplikaciji, objavljanje tr‘nih cen, povezave, novice, trgovalna aplikacija pa pregled trenutnih ponudb, vnos ponudb, sklepanje poslov itn. Skrbnik spletnih strani ter aplikacije je Borzen. Dodatne informacije: mag. Damir Stani~i~, vodja projekta GEF, tel.: 01/300 69 82, e-po{ta: damir.stanicic@gov.si Vir: http://www.gzs.si/ DRNivo3.asp?ID=15037&IDpm=2932 (L-portal, GZS-Zdru‘enja lesarstva, www.gzs.si/lesarstvo) ijaLeS 56(2004) 5 znanje za prakso Skupina Weinig na sejmu Xylexpo: v sredi{~u novih tehhnologij Program skupine Weinig obsega stroje in strokovne re{itve za celotno verigo masivne obdelave lesa. V Milano prihaja podjetje s {tevilnimi novostmi in inovacijami na podro~ju modernih visokozmigljivih proizvodov. V sredi{~u stoji nova profilirna tehnologija. Powermat 1000 je v Milanu prvi~ predstavljen izven Nem~ije. S tem profilnim avtomatom prena{a Weinig svojo revolucionarno PowerLock tehnologijo v srednji cenovni razred. Svojo svetovno premiero slavi tudi Powermat 2020. Oba avtomata sta opremljena s PowerLock-Systemom. Ta Weini-gova razvojna novost omogo~a, da se pretok materiala dnevno podvoji, zmanj{ajo se stro{ki obdelave in zmanj{a ~as dobave izdelkov. Powermat 2020 je opremljen {e z Jointerjem in nudi pri najbolj{i kvaliteti povr{ine {e ve~jo zmogljivost kot tip 1000. V Milanu predstavlja Weinig novost tudi med malimi Unimat stroji: predstavljena sta profilirna avtomata Unimat 300 in Unimat 500. Medtem ko Unimat 300 nudi vstop v svetovno cenjeno Weinig tehnologijo profiliranja in zaokro‘a proizvodno paleto na spodnjem koncu, standardni avtomat Unimat 5000 v proizvodnji nudi ve~jo zmogljivost in fleksibilnost. Z Unimatom 23 SP nudi Weinig specialni stroj za vse obrate, ki izdelujejo lamele za razli~ne namene ali kot polizdelke. Dvojni cepilni ‘agalni stroj ima {irino reza samo 1,4 mm in omogo~a tako mnogo bolj{i izplen lesa kot primerljivi stroji. Weinigova sestrska firma Dimter se v Milanu predstavlja z dvema ~elilnikoma razli~nih zmogljivosti. Mali OptiCut S 50 je namenjen obratom, ki so do sedaj delali ro~no. Z njim lahko delamo skoraj vse, kar lahko delamo z velikimi preto~nimi ‘agalniki in predstavlja novo merilo. OpriCut 200 Elite je novo razvit stroj, ki omogo~a serijsko optimiranje do 6,3 m dol‘ine. Pri nizkih obratovalnih stro{kih nudi optimiranje predelave lesa z neprimerljivo rentabilnostjo. Mo‘en pretok je 15.000 teko~ih metrov. Weinig Powermat 2020 – 80 m/min pri najbolj{i kvaliteti povr{ine. Dimter OptiCut 200 Elite – popolno optimiranje, ki postavlja nova merila Specialist za inteligentne re{itve razreza v okviru Weiniga – Raimann – predstavlja ProfiRip KM 310 M. @agalnik sestoji iz prestavljivega ‘aginega lista, kar nudi optimalni izkoristek lesa. Iz Raimannovega programa je treba izpostaviti {e FlexiRip 3200, kro‘ni ‘agalni stroj za majhne in srednje proizvodne obrate. Prek no‘nega pedala regulirajo~i brezstopenjski pomik od 1 do 80 m/min garantira veliko zmogljivost pri eks-tremni kvaliteti ‘aga. ijaLeS 56(2004) 5 Ilil znanje za prakso Podjetje Grecon v Weinigu obvladuje spajalne stroje vseh zmogljivosti. V Milanu predstavlja nov ProfiJoint. S kompaktnim, lahko upravljajo~im strojem, lahko iz ostankov lesa izdelujemo masivne letve do 6 m skupne dol‘ine. Na sejemskem razstavnem prostoru Weinig podaja informacije tudi o proizvodnem programu sestrske {vedske firme Waco na podro~ju visoko zmogljivih skobeljnih in rezkalnih strojev kot tudi cepilnih ‘agalnih strojev. Grecon ProfiJoint – rentabilno roglji~enje za vse Raimann ProfiRip KM 310 M – fleksibilni ve~listni ‘agalni stroj z velikim izplenom Iskra EKO Hidria Perles, d.o.o. Savska loka 2 4000 Kranj Tel.: 04 2076 429 Fax: 04 2076 428 kratke vesti 10. seja skup{~ine delni~arjev dru`be JAVOR Pivka 27. maja je bila v Pivki 10. redna seja skup{~ine delni~arjev dru‘be Javor Pivka lesna industrija d.d. Skup{~ina se je na 10. redni seji najprej seznanila z revidiranim letnim poro~ilom za leto 2003 ter s poro~ilom nadzornega sveta (NS) o preveritvi in sprejemu letnega poro~ila z dne 19. 4. 2004, nato pa je upravi dru‘be in nadzornemu svetu dru‘be podelila razre{nico za poslovno leto 2003. Zaradi nezdru‘ljivosti javne funkcije in ~lanstva v nadzornem svetu se je Milo{ Pavlica odrekel ~lanstvu v nadzornemu svetu Javor Pivka d.d. Tako je skup{~ina za novega ~lana NS izvolila Simona ^erneti~a, ki bo {tiriletni mandat nastopil 6. junija 2004. S 14. julijem 2004 bo nastopil {tiriletni mandat tudi dr. Drago Dubrovski, ki ga je skup{~ina izvolila za novega ~lana NS, ker se izte~e mandat ~lanici NS De{i Tom{i~. Skup{~ina se je seznanila tudi z novoimenovanim ~lanom nadzornega sveta – predstavnikom delavcev. Skup{~ina je pooblastila upravo dru‘be, da v roku 12 mesecev po sprejetju tega sklepa odsvoji vseh 60.678 lastnih delnic dru‘be po ceni, ki velja na borzi v ~asu prodaje, vendar ne sme biti ni‘ja od 950,00 SIT za delnico. Revizijo za poslovno leto 2004 bo po sklepu skup{~ine opravljala revizijska dru‘ba Deloitte & Touche revizija d.o.o. iz Ljubljane. ilfrl ijaLeS 56(2004) 5 strokovne vesti Utrinki z Milanskega pohi{tvenega sejma avtor Matej KADUNC Med 14. in 19. aprilom 2004 je mesto Milano gostilo mednarodni pohi{tveni sejem Salone Internazionale del Mobile. Sejem, ki je razen enega dneva, ko je odprl vrata tudi {ir{i javnosti, namenjen izklju~no ljudem, ki so profesionalno povezani s pohi{tveno dejavnostjo, je v sedmih dneh obiskalo 185.000 ljudi. Milanski sejem je tudi letos potrdil svojo posebno vlogo med pohi{tvenimi sejmi sveta. Medtem ko so Kölnski in drugi veliki pohi{tveni sejmi namenjeni predvsem vzdr‘evanju poslovnih stikov, pa razstavljavci na Milanskem pohi{tvenem sejmu predstavijo novosti v svojem prodajnem programu za teko~e leto. Letos se je tako na sejmu predstavilo 1910 podjetij, med njimi tudi dve slovenski: Impakta in Stilles. [tevilna tuja podjetja, ki imajo v centru mesta Milano svoje stalne razstavne prostore, pa so v njih svoje novosti predstavile v obliki ve~ernih dru‘abnih dogodkov. Organizatorji so letos sejem sestavili iz ve~ sklopov: sejma pohi{tva, razstave pohi{tvenih dodatkov, kuhinj in pisar-ni{kega pohi{tva ter kopalnic in materialov za dom. Sejem pohi{tva, kot naj-pomembnej{i segment celotnega sklopa sejma, je ponudil veliko novosti. Podjetje Lapalma je predstavilo klop Volta, izdelano iz enega kosa vezanega lesa. Oblikovalca Shin in Tomoko Azumi sta jo zasnovala na osnovi naj-novej{e tehnologije tridimenzionalnega krivljenja vezanega lesa. Zaradi obokane oblike izdelek ne potrebuje spojev ali dodatne opore in je dovolj mo~an, da na njem lahko sedita dve osebi. Italijansko podjetje Porada, ki ponuja izdelke vi{jega cenovnega razreda, je ponovno o~arala z izdelki iz masivnega lesa. Na sejmu je predstavilo omaro Frame, ki s svojo inovativno zasnovo omogo~a izredno enostavno in prijetno uporabo. Sprednji okvir slu‘i kot ro~aj za odpiranje omare, hkrati pa predstavlja estetsko nadgradnjo izdelka. Omara je v notranjosti opremljena z izvle~nimi predali in pladnji. Oblikovalec Francesco Binfare je za podjetje Edra oblikoval oblazinjeno pohi{tvo v organskih in rahlo preliva-jo~ih barvah ter oblikah. Tako je nastala zofa On the rocks, ki deluje prijetno in predvsem naravno. Italijansko podjetje Flexform je predstavilo zofo, kateri lahko uporabnik prilagaja dol`ino sedalnega dela glede na namen uporabe. Zofa ima v ta namen posebno tanke sedalne blazine, ki omogo~ajo lahkotno preoblikovanje v posteljo. Precej novosti pri iskanju inovativnih proizvodov in re{itev sta ponudila sklopa Salone Satelite in Dining Design. V okviru projekta Salone Satelite so organizatorji sejma 440 mladim dizaj-nerjem omogo~ili, da se predstavijo s svojimi proizvodi. Ve~ina predstavljenih izdelkov je narejenih iz plasti~- ijaLeS 56(2004) 5 ns strokovne vesti nih mas, ki ostajajo srce sodobnega dizajna in navdihov. Med predstavljenimi izdelki je izstopala ve~namen-ska klop Bislet norve{kih oblikovalcev Ekornes, Hovet, Kjos in Sveian. Posebnost izdelka je njegova ve~uporabnost, saj se lahko izdelek z uporabo blazin uporablja kot klop, ~e pa klopi nalo`i-mo eno na drugo, kar omogo~a `lebast rob sedalne povr{ine, pa dobimo sistem nakladalnih polic. Mladi argentinski oblikovalec Francesco Gomez Paz pa je za svoj izdelek uporabil naravni material in sicer je surovo in vla`-no usnje napel prek tanke jeklene konstrukcije. Oblikovalec je izkoristil lastnosti naravnega materiala, saj se usnje v procesu su{enja kr~i in se tako samodejno napne prek konstrukcije, s ~imer postane le`alnik neverjetno trden. Dining Design pa je projekt, kjer so mladi dizajnerji sprejeli izziv in prikazali, kako si predstavljajo restavracije prihodnosti. Pri oblikovanju restavracij so morali upo{tevati velikosti 15 x 35 metrov. Te h parametrov designerji niso sprejeli kot omejitev, pa~ pa kot stimulacijo za sve`e in samozavestne re{itve. Pri projektih so sodelovala nekatera znana, `e uveljavljena imena, med njimi tudi znana imena iz sveta mode. To sploh ne presene~a, {e posebej ~e upo{tevamo, da se lo~nica med pohi{tveno in modno industrijo naglo tanj{a. Vzrok je iskati v tem, da isti ljudje, ki kupujejo kreacije znanih modnih oblikovalcev, `elijo isti `ivljenjski slog prenesti v svoj dom. Med najbolj zanimivimi re{itvami je bil projekt po-tujo~e restavracije Karaoke Sushi bar, katerega osnovna prednost pred drugi- mi projekti je v njeni prilagodljivosti in celo mobilnosti. To so oblikovalci dosegli z zelo preprostim sestavom miz, blaga in papirnatih rol. Modularni sistem miz omogo~a prilagajanje dol`ine miz, serija papirnatih rol pa ustvari tla, strop in stene ter pogrinjke na mizi. Role so preprosto snemljive in jih je mo`no menjavati med seboj ali jih celo nadome{~ati z novimi, ki so druga~nih barv ter vzorcev ali pa so celo iz drugih materialov. Zasnova restavracije je tako izrazito minima-listi~na, a kljub temu vsebuje vse gra-fi~ne in dekorativne elemente, ki dajejo restavraciji identiteto in atmosfero. Z enostavno prilagodljivostjo ju je torej mo~ spreminjati in restavracijo prilagoditi glede na potrebo po njeni uporabi. i [ill ijaLeS 56(2004) 5 strokovne vesti Nekaj značilnosti italijanske pohištvene ndustrije avtorica Fani POTOČNIK, vir: GZS L-portal Pohi{tvena industrija v Italiji je pomembna gospodarska veja. V letu 2003 je ustvarila skupne realizacije 18.952 mio EUR, od tega na tujih trgih 46 %, oziroma 8.642 mio EUR. Realizacija v letu 2003 je bila v primerjavi z letom 2002 (19.797 mio EUR) manj{a za 4,3 %, izvoz je bil manj{i za 7 % (preglednica 1). Italija uvozi relativno malo pohi{tva, uvoz predstavlja od skupne fakturirane realizacije 7,9 %. Podjetja in zaposleni Pohi{tvena industrija je v letu 2003 zaposlovala 205.024 delavcev v 33.146 proizvodnih enotah, kar je povpre~no 6 delavcev na proizvodno enoto. Iz tega podatka lahko sklepamo, da prevladujejo v pohi{tveni industriji Italije majhne p.e. Fakturirana realizacija na zaposlenega je zna{ala 92.438 EUR. Majhne proizvodne enote so zna~ilnost italijanske pohi{tvene industrije. Pro- izvodnih enot od 1 do 20 zaposlenih je 31.224, oziroma 94,2 % od vseh skupaj. Te proizvodne enote skupaj zaposlujejo 103.537 delavcev, oziroma 50,5 % od vseh zaposlenih. Velikih podjetij, ki imajo zaposlenih ve~ kot 100 je 166, zaposlujejo pa 37.109 delavcev. Majhna podjetja so znala izkoristiti komparativne prednosti, kot so: ve~ja fleksibilnost, hitrej{e prilagajanje potrebam na trgu, zato tudi prodor na oddaljene trge, ker so se sposobne prilagoditi spe-cifi~nim pogojem in zahtevam teh trgov. Proizvodnja pohi{tva je po regijah raz-li~no razporejena. Proizvodne enote v Venetu, Lombardiji in Furlaniji-Julijski krajini zaposlujejo skupaj 53 % od skupnega {tevila zaposlenih v pohi{tveni industriji Italije. Prodaja in distribucija pohi{tva v Italiji ter izvoz Italijanski proizvajalci so na doma~em trgu v letu 2003 prodali za 11.010 mio Preglednica 1. Ustvarjena realizacija italijanske pohi{tvene industrije (stanovanjsko pohi{tvo, pisarni{ko in ostalo pohi{tvo ter vzmetnice) v letu 2003. Enota l. 2003 razmerje mere 2003/2002 v % Fakturirana realizacija* 18.952 -4,30% Realizacija na doma~em trgu mio EUR 12.038 -2,60% Izvoz mio EUR 8.642 -7,00% Uvoz mio EUR 1.028 3,10% [tevilo podjetij 33.146 ni podatka [tevilo zaposlenih 205.024 ni podatka *po proizvodnih cenah EUR blaga. Skupaj z uvozom je bilo na doma~em italijanskem trgu prodano za 12.038 mio EUR pohi{tva. To je za 324 mio EUR manj kot v letu 2002. Uvoz pa je v letu 2003 v primerjavi z letom 2002 narasel za 31mio, oziroma za 3,1 %. K temu pove~anju zagotovo prispeva »preseljevanje« proizvodnje na podro~ja de`el z ni`jimi proizvodnimi stro{ki. Pohi{tvo v Italiji se prodaja po naslednjih distribucijskih tokovih: • specializirane prodajalne s pohi{tvom 10,2 %, • splo{ne trgovine s pohi{tvom 67,3 %, • veliki prodajni centri s pohi{tvom 7,6 %, • velike trgovske verige-nespeci-alizirane 1,2 %, • direktna prodaja proizv. podjetij, obrtnikov, proizvodnja po naro~ilu itd. 13,7 %. Italija izvozi najve~ pohi{tva v Evropsko unijo in sicer 56,1 %, znotraj nje pa najve~ v Nem~ijo (13,6 %), Francijo (11,9 %), Veliko Britanijo (11,8 %). Po podatkih International Trade Yearbook Eurostart je dosegla Italija po podatkih iz leta 2001- s svojim izvozom pohi{tva 16 % dele` svetovne menjave pohi{tva in je na prvem mestu. Sledijo Nem~ija 8,7 %, Kanada 8,4 %, Kitajska 8,1 %, USA 4,9 % itd. Italijanski proizvajalci pohi{tva kljub majhnim proizvodnim enotam in razdrobljenosti proizvodnje imajo torej v svetovnem merilu pomembno vlogo. V svoji dejavnosti so posamezna podjetja specializirana, zato je razvita velika delitev dela in medsebojna povezanost da na tak na~in racionalizirajo svoje poslovanje. Vi{jo dodano vrednost svojih proizvodov od proizvodov gigantskih podjetij pa dosegajo z dobrim in svetovno priznanim italijanskim dizajnom, z visoko kvaliteto izdelave ter s hitrim prilagajanjem na tr`ne trende. D ijaLeS 56(2004) 5 IEE strokovne vesti Razvoj ~love{kih virov v lesarskih podjetjih vzhodne Slovenije – empiri~na situacijska analiza avtorica Rozi A@MAN, Center za mednarodno konkuren~nost Uvod S Pharovim projektom “Razvoj človeških virov v lesni industriji v manj razvitih regijah Vzhodne Slovenije” se odpirajo nove priložnosti reševanja problema presežne zaposlenosti za lesnopredelovalno in pohištveno industrijo. Večina najbolj problematičnih podjetij proučevanih panog izhaja iz manj razvitega vzhodnega dela Slovenije. Pharov projekt se striktno nanaša na nerazvite ali manj razvite regije, tako imajo lesarska podjetja iz vseh velikostnih skupin (mikro, majhna, srednja, velika) priložnost, da sodelujejo v projektu in brezplačno uporabijo Pha-rovo pomoč pri razvoju človeških virov. Regije, ki pridejo v poštev za uporabo Pharovih sredstev za projekt “Razvoj človeških virov”, so: Pomurska regija, Podravska regija, Koroška regija, Savinjska regija, Zasavska regija, Spodnje-posavska regija in Jugovzhodna Slovenija. Temeljni cilj projekta je olajšati reševanje problema presežnih delavcev v lesni industriji v omenjenih regijah z ustreznim usposabljanjem in izobraževanjem zaposlenih. Ključni razlogi za implementacijo projekta so: • nizka kvalifikacijska struktura zaposlenih v lesni industriji, • neustrezen (potrebam podjetij neprilagojen) izobraževalni sistem, • nizko usposobljen srednji management, • neustrezen sistem izobraževanja za managerje, • nizka raven trženjskih znanj, • vse večje število presežnih delavcev v obravnavanih panogah. Pharov projekt naj bi torej prispeval k dvigu ravni izobrazbene strukture v lesni panogi manj razvitih slovenskih regij, k ustvarjanju učinkovitejših povezav med podjetji in izobraževalnimi institucijami tako na lokalni kot nacionalni ravni in s tem k maksimalnemu izkoristku razpoložljivih resursov (človeških, prostorskih, finančnih) ter končno tudi k sprotnemu spremljanju potreb po aktualnih znanjih v lesni panogi in s tem tudi k postopnemu reševanju strukturne brezposelnosti. Da bi ugotovili dejanske potrebe po usposabljanju in izobraževanju v lesni panogi Vzhodne Slovenije, je Center za mednarodno konkurenčnost (CIC) na osnovi ankete in intervjujev s kad-rovniki izbranih podjetij izdelal analizo obstoječega stanja na področju razvoja človeških virov v lesarskih podjetjih. Situacijska analiza rabi kot osnova za identifikacijo izboljšav v obstoječem sistemu splošnega poklicnega izobraževanja, za izvedbo poklicnega izobraževanja za izbrano število proizvodnih delavcev ter za izvedbo usposabljanja na področju vodenja in trže- nja, prilagojenega specifi~nim potrebam izbranih podjetij. Vsebinska podro~ja, ki zajemajo razvoj ~love{kih virov in so bila zajeta tudi v anketnem vpra{alniku, so: kvalifikacijska struktura in razpolo‘ljivost kadrov; izobra‘evanje in usposabljanje v podjetjih; sodelovanje z raziskovalnimi institucijami in univerzo; izbolj{evanje produktivnosti zaposlenih in sposobnosti managementa; raziskovalno-razvojna aktivnost; poznavanje planiranja, ve{~in managementa in tr‘enja v podjetju; organizacijska struktura; in organizacijska klima. Preden preidem na rezultate empiri~ne raziskave, na kratko navajam {e pomembnost obravnavanih manj razvitih regij v slovenski lesni industriji. Pomen Vzhodne Slovenije v lesni industriji Lesarska podjetja iz obravnavanih regij imajo pomemben dele‘ v slovenski lesni industriji. Lesnopredelovalna in pohi{t-vena dejavnost Vzhodne Slovenije skupaj ustvarita 39,4% celotne realizacije in 41,8% bruto dodane vrednosti slovenske lesne panoge ter zaposlujeta 42% vseh delavcev slovenske lesne industrije. Njun dele‘ v celotnem {tevilu podjetij slovenske lesne industrije pa zna{a nekaj manj kot 25%. Med letoma 2000 in 2002 se je pomen manj razvitih regij pove~al pri realizaciji, zaposlenosti in {tevilu podjetij, po dodani [Ea ijaLeS 56(2004) 5 strokovne vesti vrednosti pa se je malenkostno zma-nj{al. Pregled po trimestnih sektorjih poka‘e precej{nje razlike v pomenu Vzhodne Slovenije v slovenski lesni panogi. V primarnem, lesnopredelovalnem delu izrazito izstopa dejavnost ‘aganja, skobljanja ter impregniranja lesa, saj je njen dele‘ v prihodkih od prodaje, BDV in zaposlenosti med 57% in 65%. V pohi{tvenem delu je dale~ najpo-membnej{a dejavnost proizvodnje kuhinjskega pohi{tva, ki v celotni slovenski proizvodnji kuhinj zavzema ve~ kot 90-odstotni dele‘ v vseh treh kategorijah. Dejavnosti z najni‘jim dele‘em sta proizvodnja lesene embala‘e in proizvodnja ‘imnic. Kaj je pokazala anketa? V situacijsko analizo smo zajeli 213 lesarskih podjetij iz navedenih manj razvitih regij Vzhodne Slovenije. Vklju~ena so podjetja iz vseh velikostnih skupin in obeh lesarskih panog (lesnopredelovalne – SKD 20 in pohi{t-vene – SKD 361). Izmed podjetij, ki so se odzvala na anketo, jih najve~ pripada dejavnosti obdelave in predelave lesa (62,5 %), preostali del (37,5 %) pa pohi{tveni industriji. Dele‘i po trimestnih dejavnostih SKD so dokaj koncentrirani (najve~ podjetij izhaja iz dejavnosti ‘aganja lesa, stavbnega mizarstva, proizvodnje furnirja in plo{~, kuhinjskega in drugega pohi{tva), vendar so zastopani vsi sektorji, razen proizvodnje ‘imnic. Velikostna struktura podjetij Anketirana podjetja smo razdelili v pet velikostnih skupin po {tevilu zaposlenih in letnem prihodku. Najve~ anketiranih lesarskih podjetij iz obravnavanih regij pripada velikostnima skupinama 101-250 zaposlenih (32,5 %) in 21-50 zaposlenih (20 %). Poudariti velja, da so se na anketo zadovoljivo odzvala ijaLeS 56(2004) 5 tudi majhna podjetja z do 20 zaposlenimi (17,5 %) in s tem pokazala zanimanje za razvoj ~love{kih virov. Struktura podjetij po velikosti letnega prihodka poka‘e, da najve~ podjetij ustvari nad 300 milijonov do 1,5 milijarde SIT prihodka (47,5 %) in nad 1,5 milijarde do 5 milijard SIT prihodka (20 %). 30 % anketiranih lesarskih podjetij iz Vzhodne Slovenije pa letno ustvari ve~ kot 1,5 milijarde prihodkov od prodaje. Kvalifikacijska struktura in razpolo‘ljivost kadrov Izobra‘evanje je eden najpomemb-nej{ih ~lenov podro~ja za razvijanje ~love{kih zmo‘nosti v podjetju. Na podlagi empiri~ne raziskave ugotavljamo, da je kvalifikacijska struktura vseh delavcev v lesarskih podjetjih iz manj razvitih regij Vzhodne Slovenije izjemno slaba, saj ima kar 40,6 % zaposlenih najve~ dokon~ano osnovno {olo. Dele‘ delavcev s srednjo poklicno izobrazbo je 31 %, s srednjo tehni~no {olo pa 21,3 %. Komaj 4 % zaposlenih ima kon~ano dodiplomsko izobrazbo (visoki strokovni in/ali univerzitetni program). Izobrazbena struktura lesarskih delavcev ni dosti bolj{a. Dele‘ delavcev z nedokon~ano in dokon~ano osnovno {olo je sicer manj{i, a {e vedno previsok (14,8 %), kar nakazuje potrebo po nadaljnjem izobra‘evanju za enega od lesarskih poklicnih profilov. Srednjo poklicno {olo ima kon~ano 45,8 %, srednjo tehni~no {olo pa 32 % lesarjev. Dele‘ lesarskih delavcev s fakultetno izobrazbo je 4,6 %. Kvalifikacijska struktura manage-menta (vrhnjega in na ni‘jih ravneh, vklju~no z vodji oddelkov) ni ni~ manj zaskrbljujo~a. V anketiranih lesarskih podjetjih je odlo~no preve~ managerjev z najve~ poklicno izobrazbo (16,3 %), prevladuje pa V. stopnja (43,2 %). Univerzitetno izobrazbo ima dobra ~etrtina vodstvenih kadrov, podiplomsko pa manj kot 1 %. Glede na to, da mora manager obvladati zelo {irok spekter strokovnih in managerskih znanj, je ve~ kot o~itna potreba po nadaljnjem izobra‘evanju in usposabljanju vodstvenih delavcev anketiranih podjetij. Tudi percepcije kadrovikov iz izbranih lesarskih podjetij v Vzhodni Sloveniji potrjujejo preobilje delavcev z nepopolno in dokon~ano osnovno {olo in pomanjkanje delavcev z univerzitetno izobrazbo. Podjetja se soo~ajo tudi s prese‘no zaposlitvijo tako na podro~ju proizvodnje kot re‘ije, po drugi strani pa ob~utijo veliko pomanjkanje kvalificirane delovne sile na podro~ju proizvodnega managementa, marketin{-kega in prodajnega osebja, R&R kadrov ter tehnologov in tehni~nega osebja. Povpre~en dele‘ tr‘nikov (v celotnem {tevilu zaposlenih) je v anketiranih lesarskih podjetjih leta 2000 zna{al 4,2 % in se do leta 2003 povzpel na 4,7 %. Da je to prenizek dele‘, potrjuje tudi percepcija kadrovikov, saj jih skoraj 53 % meni, da ne razpolagajo z zadostnimi kadrovskimi potenciali v tr‘enju. [e ni‘ji je dele‘ R&R kadrov (delavcev, ki delajo pri razvoju izdelkov in tehno-lo{kih postopkov), ki se je s 3,0 % leta 2000 dvignil na borih 3,1 % leta 2003 in prakti~no stagnira. Anketirana lesarska podjetja ob~utijo veliko pomanjkanje kvalificiranih delavcev lesarskih profilov. Kar 65,7 % podjetij nima dovolj kakovostno usposobljenih mizarjev, skoraj 43 % podjetij pa tudi obdelovalcev lesa. Potrebe po lesarskih tehnikih izkazuje 40 % podjetij, po usposobljenih tapetnikih pa 8,6 % podjetij. Uporabnost znanja delavcev s srednjo lesarsko {olo je v prou~evanih podjetjih (90 %) zadovoljiva, celo zelo dobra. ^eprav imajo podjetja zelo malo ■ES strokovne vesti zaposlenih, fakultetno izobra‘enih delavcev, se v splo{nem ne prito‘ujejo nad uporabnostjo znanja tovrstnih kadrov; 62,5 % podjetij je zadovoljnih z znanjem delavcev z lesarsko fakulteto, 52,5 % podjetij pa tudi z uporabnostjo znanja delavcev z drugimi fakultetami. Presenetljivo visok dele‘ podjetij (77,5 %) dokaj visoko ocenjuje tudi uporabnost znanja delavcev z drugimi srednjimi {olami. Izobra‘evanje in usposabljanje Izdatki za izobra-‘evanje. V obdobju 2000-2003 so prou~e-vana lesarska podjetja za izobra‘evanje namenjala manj kot 1 % realizacije. Izmed oblik usposabljanja na delovnem mestu najve~ uporabljajo dousposablja-nje in preusposabljanje v zvezi z delom (60 % podjetij) ter rotiranje in preme{~anje delavcev, s ~imer razvijajo ve~-opravilno sposobnost zaposlenih (prav tako 60 % podjetij). Najpomembnej{e oblike izobra‘evanja v podjetjih so seminar (70 % podjetij), predavanje (52,5 %) in dodiplomski in/ali podiplomski {tudij ob delu (52,5 %). Podjetja pogosto uporabljajo tudi delavnice, te~aje in mentorstva, najmanj pa uporabljajo konzultacije in akcijsko u~enje. Programi usposabljanja kadrov. 58,6 % anketiranih podjetij je v obdobju 2000-2003 ‘e upo{tevalo programe usposabljanja kadrov za obvladovanje poslovnih funkcij v podjetjih, 44,8 % podjetij pa tudi programe usposabljanja zaposlenih za izvajanje progra- mov prestrukturiranja na klju~nih pod-ro~jih (npr. kro‘ki kakovosti, timi za izbolj{evanje procesov). Podjetja tudi intenzivno izobra‘ujejo svoje zaposlene za aktivno uporabo informacijske tehnologije z uporabo ra~unalni{kih programov in interneta. Vsaj 40 % anketiranih podjetij usposablja zaposlene za uporabo “Office” aplikacij, programov za obdelavo podatkov, programov za konstruiranje izdelkov (CAD), upravljanje CNC strojev in naprav, uporabo interneta in elektronske po{te ter aplikacij informacijskih sistemov. Kljub temu pa podjetja niso tako trdno prepri~ana o primernosti oblik in vsebin izobra‘evanja, ki jih nudijo zaposlenim; le 60 % podjetij meni, da ustrezno izobra‘uje svoje zaposlene, 37,5 % podjetij pa je v to le delno prepri~anih. Bolj kot kvantiteta je pomembna kvaliteta izobra‘evanja in usposabljanja. Anketirana lesarska podjetja niso najbolj zadovoljna z izobra‘evalnim sistemom v dr‘avi. 37,5% podjetij meni, da izobra‘evalni sistem sicer kvantitativno in kvalitativno zapolni potrebe po znanjih v lesarski dejavnosti, vendar pa se 42,5 % podjetij prito‘uje nad (ne)prilagojenostjo izobra‘evalnega sistema potrebam, ki izhajajo iz prakse, skoraj polovica (47,5 %) pa izra‘a pre-pri~anje, da izobra-‘evalni sistem sploh ne izobra‘uje vseh profilov strokovnjakov, ki jih podjetja potrebujejo in jih narekuje razvoj. Ugotovitev o nezadovoljstvu z izobra‘evalnim sistemom ni zna~ilna le za lesarsko panogo, enako nezadovoljstvo iz-pri~ujejo tudi npr. ko-vinskopredelovalna podjetja. Uporabnost znanja delavcev z lesarsko {olo torej anketirana podjetja o~itno plemenitijo z lastnim usposabljanjem. Sodelovanje z raziskovalnimi institucijami in univerzo Ve~ina anketiranih lesarskih podjetij iz Vzhodne Slovenije (70,3 %) pri raziskavah in razvoju ne sodeluje z raziskovalnimi instituti in univerzo, kar je presenetljiva ugotovitev glede na dejstvo, da imajo podjetja izjemno nizek dele‘ razvojnikov. Trije najpo-membnej{i razlogi za slabo sodelovanje ali nesodelovanje so, da so tovrstne institucije predrage, da so neprilagodljive, nekooperativne in nimajo prakti~nega na~ina dela ter da podjetja zelo te‘ko navezujejo stike z njimi. ilfri ijaLeS 56(2004) 5 strokovne vesti Podjetja, ki sodelujejo s temi institucijami (29,3 %), pa najve~ sodelujejo na podro~ju izbolj{anja materialov, naprav, sistemov in metod v smislu pove-~evanja kakovosti izdelkov in pove-~evanja produktivnosti, zanimivi pod-ro~ji pa sta tudi razvoj obstoje~ih ali novih produktov za mednarodne trge, vklju~no s fazo oblikovanja produktov, pripravo prototipov in uvajanja produktov na trg, ter informatizacija in avtomatizacija proizvodnje, za{~ita okolja in uvajanje okoljsko prijaznih tehnologij. Izbolj{evanje produktivnosti zaposlenih in sposobnosti managementa Trije najpomembnej{i ukrepi za iz-bolj{anje produktivnosti in u~inkovi-tosti zaposlenih so po mnenju anketiranih kadrovikov izobra‘evanje in usposabljanje, stimulativno nagrajevanje zaposlenih in timsko delo kot stalna praksa v podjetju. Celotno sposobnost managementa bi bilo v teh podjetjih mo‘no pove~ati z dodatnim usposabljanjem, izbolj{a-njem komunikacije med razli~nimi organizacijskimi ravenmi ter izbolj{a-njem stila vodenja. 55,6 % anketiranih lesarskih podjetij ‘e usposablja management za podro~je tr‘enja, 51,9 % pa tudi za vodenje. Nekoliko zanemarjeni podro~ji sta podjet-ni{tvo in management ({ir{i pojem od vodenja). Raziskave in razvoj Dele‘ letnih vlaganj v raziskave in razvoj v realizaciji je v obdobju 2000-2003 precej nihal. Leta 2000 so anketirana podjetja za R&R namenila 1,6 %, leta 2001 5,7 %, leta 2002 3,9 %, v zadnjem letu pa so dele‘ ponovno zni-‘ala na 1,9 % realizacije. Pohi{tvena panoga v povpre~ju nekoliko ve~ investira v R&R od lesnopredelovalne ijaLeS 56(2004) 5 dejavnosti, v obeh panogah pa je opazno nihanje izdatkov. Od izdatkov za R&R anketirana podjetja v povpre~ju namenjajo za izdelke za izvoz 53,8 % in so glede na leto 2000 ta dele‘ pove~ala za 4,3 odstotne to~ke. Pohi{tvena podjetja usmerjajo v pov-pre~ju bistveno ve~ R&R izdatkov za izvoz (70,9 %) od primarnega dela lesne panoge (48,5 %). Podjetja najve~ vlagajo v R&R na podro~ju tehnolo{ke posodobitve (83,3 %), novih proizvodnih programov ter dosedanjega proizvodnega programa. Ve~ kot o~itno pa je premalo nalo‘b v inovativne projekte, kar potrjuje tudi zanemarljivo malo prijavljenih novih patentov v obdobju 2000-2003. Po drugi strani pa se podjetja zavedajo, da so trije najpomembnej{i pogoji za razvoj podjetja vlaganja v tehnolo{ki proces, inovacije procesov in proizvodov ter vlaganja v trg. Poznavanje planiranja, ve{~in managementa in tr‘enja v podjetju Polovica anketiranih lesarskih podjetij ocenjuje svojo stopnjo poznavanja strate{kega planiranja (razvijanje poslovne vizije, poslanstva, strate{kih ciljev itd.) z oceno “zadovoljivo”, z oceno “zelo dobro” pa tretjina podjetij. Tudi poznavanje funkcijskega planiranja (tr`enje, HRM, finance …) je v ve~ini podjetij (55 %) zadovoljivo, v 27,5 % pa zelo dobro. Najslab{e je poznavanje variant strate{kega pozicio-niranja, saj si kar tretjina podjetij podeljuje oceno “komaj zadovoljivo”. V polovici podjetij managerji vklju~ujejo v proces planiranja tudi zaposlene le ob~asno, v 22,5 % podjetij pa redko. Izmed ve{~in vodenja in manage-menta ({ir{i pojem od vodenja) anketirana podjetja z dokaj visoko oceno (“zadovoljivo” do “zelo dobro”) ocenjujejo svoje poznavanje ve{~in vodenja tima, poti doseganja zadovoljstva zaposlenih, usmerjanja timov k ciljem, na~inov re{evanja konfliktov, ravnanja s ~asom, pogajanj, projektnega mana-gementa ter postavljanja ciljev. Najmanj poznano podro~je jim je management sprememb. Poznavanje tr‘enjskega managemen-ta je v prou~evanih podjetjih najslab{e izmed vseh treh podro~ij. Podjetja z oceno “komaj zadovoljivo” ocenjujejo predvsem obvladovanje pano‘nih analiz, analiz privla~nosti trgov, analiz konkurence ter benchmarkinga ter znanja o razvijanju tr‘enjskih strategij. Ostala podro~ja (orodja in pristopi k raziskavam trgov, merjenje zadovoljstva in lojalnosti kupcev, evalvacija novih trgov, principi in prakse tr‘nega pozicioniranja izdelkov/storitev ter razvijanje strategij mednarodnega tr‘enja) ve~ina podjetij ocenjuje z dokaj visoko oceno, vendar velja omeniti, da je dele‘ teh podjetij v povpre~ju precej ni‘ji od dele‘a podjetij, ki z enako oceno ocenjujejo poznavanje podro~ja planiranja in managementa. Najbr‘ ni potrebno posebej poudarjati nujnost dodatnega izobra‘evanja na podro~ju tr‘enjskega managementa. Organizacijska struktura Vrsta organizacijske strukture. Nekaj manj kot polovica prou~evanih lesarskih podjetij (47,5 %) uporablja (kot prevladujo~i tip) funkcijsko organizacijsko strukturo, 27,5 % podjetij pa produktno. Projektna in matri~na organizacijska struktura ter dinami~na mre-‘a so v teh podjetjih bistveno manj uporabljane. Ve~ina podjetij se pri obliki organizacijske strukture odmika od stroge hierarhi~ne strukture z ozkimi kontrolnimi razponi ({tevilne organizacijske ravni, nadrejeni kontrolira majhno {tevilo podrejenih, zelo ozka pooblastila podrejenim). 45 % podjetij ■ED strokovne vesti uporablja splo{~eno strukturo s {iro-kimi kontrolnimi razponi (malo organizacijskih ravni, nadrejeni kontrolira ve~je {tevilo podrejenih, zelo {iroka pooblastila podrejenim), 37,5 % podjetij pa uporablja fleksibilnej{o hie-rarhi~no strukturo z omiljenimi pregradami med oddelki (oblikovanje ti-mov, sestavljenih iz ~lanov z razli~nih ravni in oddelkov, za re{evanje kom-pleksnej{ih problemov). Iz tega lahko sklepamo, da se ~edalje ve~ podjetij zaveda velikega pomena ustrezne organizacije za u~inkovito doseganje ciljev poslovanja. Tudi projektna organizacija anketiranim lesarskim podjetjem ni tuja. 59 % podjetij jo uporablja ob~asno, pri ve~jih projektih, v 7,7 % podjetij je celo poglavitna oblika organizacije, 25,6 % podjetij pa je nikoli ne uporablja. Projektna organizacija omogo~a bistveno ve~jo fleksibilnost podjetja in je prikladna tako za manj{a kot ve~ja podjetja. Organizacijska klima V podro~je razvoja ~love{kih virov ne sodi samo izobra‘evanje in usposabljanje, temve~ tudi skrb za prijetno po~utje zaposlenih in nudenje mo‘-nosti napredovanja. Kadroviki anketiranih lesarskih podjetij povpre~no ocenjujejo odnos med vrhnjim managementom podjetja in zaposlenimi. V ve~ kot 40 % podjetij vrhnji management zaposlene le ob~as-no seznanja s cilji, jih ob~asno obve{~a o svojih odlo~itvah ter premalo upo-{teva njihovo mnenje. Po drugi strani pa vrhnji management ne pritiska pretirano na zaposlene ter celo pogosto sprejema dobre ideje zaposlenih in jih ustrezno nagradi. Odnosi med sodelavci so prav tako solidni in se po mnenju kadrovikov sodelavci med seboj razumejo, spodbujajo, spo{tujejo in si pomagajo. ■En Pomemben gradnik organizacijske klime je tudi sistem vodenja v podjetju. 67,5 % anketiranih podjetij opredeljuje svoj sistem vodenja kot dobronameren avtoritativen sistem, 17,5 % podjetij pa se nagiba k participativno-konzulta-tivnemu sistemu. Izkori{~evalsko avtoritativni sistem je opazen v zelo redkih podjetjih, kar ka‘e na ~edalje ve~je zavedanje managerjev, da je disciplino zaposlenih mogo~e zagotoviti tudi na “mehkej{i” in prijaznej{i na~in. V anketiranih podjetjih je vodenje na ni‘jih ravneh ocenjeno dokaj visoko. Vodje na~eloma zaupajo podrejenim, se pogosto posvetujejo z njimi in jih vklju~ujejo v sprejemanje odlo~itev, jih obve{~ajo o svojih odlo~itvah, se obi-~ajno ne vtikajo v podrobnosti, vodijo z lastnim zgledom, se trudijo za dobro delovno po~utje in dobre delovne pogoje, pogosto spodbujajo podrejene k skupnemu re{evanju problemov, obenem pa jim podrejeni lahko brez bojazni izrazijo svoje mnenje. Po mnenju kadrovikov bi vodje morali pogosteje nuditi povratne informacije in ocene o delu in dose‘kih podrejenih ter bolje poznati in izrabljati sposobnosti in znanja zaposlenih. V ve~ini podjetij so naloge natan~no dolo~ene za vsakega delavca, kar je razumljivo glede na naravo lesarske dejavnosti, delavci so tudi dobro pou~eni o organizaciji in postopkih dela, ni velikega {tevila nepotrebnih pravilnikov in administrativnih pravil, ki bi ovirali prodor novih idej, ve~inoma je jasno, za kaj je kdo odgovoren, delavci pa tudi pri vsakem delu vedo, kdo je njihov nadrejeni. Kljub temu pa je problem v prou~evanih podjetjih pomanjkljivo planiranje in slaba organizacija v praksi, zaradi ~esar u~inkovitost ve~-krat trpi. Motiviranje zaposlenih. Vodje v anketiranih podjetjih najpogosteje motivirajo svoje podrejene s pohva- lami, ob~asno pa tudi z nagrado. Gro‘-nje in graja so redkeje uporabljani na~ini motivacije. Pomembno podro~je motiviranja zaposlenih je zagotovo sistem nagrajevanja. Glede na te‘aven polo‘aj lesarske industrije v gospodarstvu je bilo pri~akovati nezadovoljstvo delavcev z vi{ino pla~e. Opazno je tudi precej{nje nezadovoljstvo z ocenjevanjem individualne uspe{nosti ter z delom pla~e, ki je odvisen od uspe{nosti. Anketirani kadroviki pa se ne morejo opredeliti glede (ne)zadovoljstva delavcev z na-~inom oblikovanja pla~e, z razmerji med pla~ami v podjetju ter z vlogo vodje pri dolo~anju pla~. Po njihovem mnenju pa so delavci na~eloma zadovoljni s pla~ilom po uspe{nosti (na nivoju podjetja), z drugimi oblikami nagrajevanja in ugodnostmi poleg pla-~e, s pohvalami za dobro opravljeno delo in tudi pla~ani bolje v primerjavi z delavci v drugih podjetjih. V ve~ kot treh ~etrtinah podjetij (77,5 %) obstaja pozitivna povezanost med poslovnim rezultatom podjetja in prejemki zaposlenih. Kadroviki anketiranih podjetij priznavajo, da je pla~a povpre~nega lesarja (definiran kot mizar z 10 leti delovnih izku{enj) relativno slaba v primerjavi z ‘ivljenjskimi stro{ki, v primerjavi s slovenskim povpre~jem in v primerjavi z njegovim trudom. Ne morejo pa se opredeliti, ali je njegova pla~a bolj{a ali slab{a v primerjavi z okoljem in v primerjavi z bolj{imi in slab{imi delavci, jasno pa izra‘ajo prepri~anje, da je pla~a povpre~nega lesarja vendarle bolj{a v primerjavi s poslovanjem podjetja ter v primerjavi z drugimi lesarskimi podjetji. Kljub ne ravno visoki oceni sistema nagrajevanja v 75 % podjetij sistem pla~ in nagrajevanja zaposlene delno spodbuja k doseganju ciljev. Pomembno mesto pripisujejo delavci ugledu, na- ijaLeS 56(2004) 5 strokovne vesti gradam in priznanjem, saj zanje pomenijo dodatno spodbudo. Po mnenju kadrovikov so delavci v prou~evanih lesarskih podjetjih v splo{nem zadovoljni z delovnimi razmerami, z obve{~enostjo o dogodkih v podjetju, s stalnostjo zaposlitve, z odnosi s sodelavci, s samostojnostjo pri delu, z neposrednim vodjem, deloma pa tudi z mo‘nostmi napredovanja. Po drugi strani pa kadroviki ne morejo ugotoviti splo{nega (ne)zadovoljstva delavcev s pla~o in drugimi materialnimi ugodnostmi, z zanimivostjo in ustvarjalnostjo dela, z mo‘nostjo izo-bra‘evanja ter z delovanjem sistema napredovanja v podjetju. V ve~ini anketiranih podjetjih pri lastnostih, ki jih mora imeti delavec za opravljanje dela, vodje preverjajo, kak{na znanja in sposobnosti potrebuje, motiviranost ter ali potrebuje {e kak{ne druge zmo‘nosti. Vodje v glavnem definirajo cilje za svoje podrejene, ugotavljajo delav~evo uspe{nost in sproti preverjajo pomanjkljivosti pri delu ter ve~inoma na~rtujejo karierni razvoj delavca. Po mnenju ve~ine kadrovikov v analiziranih lesarskih podjetjih so delavci v splo{nem ponosni na to, da so zaposleni v tem podjetju, da uspe{ni delavci pri svojem delu obi~ajno dobijo pove-~anje pla~e, da dobri in slabi delavci ne prejmejo enakih pove~anj pla~ ter da so delavci odgovorni za rezultate svojega dela. Zavedajo se, da zaslu‘ek delavcev ni dober in tudi delo ni najbolj pestro in zanimivo, zato jim ne pomeni velikega izziva. Nadalje kadroviki ugotavljajo, da delavci nimajo najbolj-{ih mo‘nosti napredovanja ter niso preve~ naklonjeni spremembam. Vodje planiranega kariernega razvoja delavcev o~itno ne uresni~ujejo najbolje. Kadroviki dokaj visoko ocenjujejo situacijo v njihovem podjetju glede na ijaLeS 56(2004) 5 izpolnjevanje obveznosti kot vir (ne)-zadovoljstva in potencialnih konfliktov Zelo redko se zgodi, da delodajalec in delavec ne izpolnjujeta svojih medsebojnih obveznosti. Včasih sicer nastane situacija, da delavec ne izpolnjuje svojih obveznosti, delodajalec pa svoje obveznosti izpolnjuje, skoraj nikoli pa se ne zgodi obratno. V splošnem izpolnjevanje obojestranskih obveznosti v proučevanih podjetjih ni problem in vir nezadovoljstva. Spodbujanje ustvarjalnosti je še en pomemben gradnik razvoja človeških zmožnosti. Ugotavljamo, da zelo malo anketiranih lesarskih podjetij vedno uporablja skupinsko reševanje problemov, dobra tretjina občasno, dobra četrtina pa se pogosto zateka k takšnemu načinu reševanja problemov. Kljub temu da je “nevihta” možganov (brainstorming) najbolj znana tehnika ustvarjalnega dela, je večina podjetij ne uporablja. Sklep Z empirično analizo na osnovi anketnih vprašalnikov izbranim podjetjem iz manj razvitih regij Vzhodne Slovenije dobimo vpogled v nujnost dodatnega usposabljanja in izobraževanja za profile, ki jih financira Phare. Temeljni poudarki empirične analize so naslednji: • Opazna je slaba kvalifikacijska struktura zaposlenih, predvsem lesarskih delavcev ter mana-gementa na vseh nivojih, kar jasno nakazuje potrebo po nadaljnjem usposabljanju in izobraževanju na področju lesarskih profilov, managementa in trženja. Dodaten argument v prid tej trditvi je tudi očitno preobilje delavcev z nedokončano in dokončano osnovno šolo. • Zelo nizek je delež tržnikov in R&R kadrov. • Podjetja izražajo veliko pomanjkanje kvalificiranih lesarskih delavcev, predvsem kakovostno usposobljenih mizarjev in obdelovalcev lesa. • Podjetja v splošnem niso zadovoljna z izobraževalnim sistemom v državi, ker ni prilagojen praktičnim potrebam podjetij, zato uporabnost znanja delavcev z lesarsko šolo nadgrajujejo z lastnim usposabljanjem. Izobraževalni sistem tudi ne izobražuje vseh profilov strokovnjakov, ki jih podjetja potrebujejo in jih narekuje razvoj. • Splošno nezadovoljstvo z izobraževalnim sistemom podjetja odvrača tudi od sodelovanja z raziskovalnimi institucijami in univerzo. Tovrstne institucije so po mnenju managerjev predrage, neprilagodljive, nekooperativne, nimajo praktičnega načina dela ter podjetja težko navezujejo stike z njimi. • V podjetjih je opaziti relativno slabo poznavanje variant strateškega pozicioniranja, predvsem pa trženjskega managementa. • Kljub temu da kadroviki dokaj visoko ocenjujejo sistem vodenja v podjetju, sta problematična v teh podjetjih pomanjkljivo planiranje in slaba organizacija v praksi, zaradi česar učinkovitost večkrat trpi. • V anketiranih podjetjih delavci tudi nimajo najboljših možnosti napredovanja in čutijo odpor do sprememb. Premalo je tudi spodbujanja ustvarjalnosti in posledično uporabe tehnik skupinskega reševanja problemov. D uD strokovne vesti Iz teorije v prakso: tehnologije za obogatitev dela *Nadaljevanje ~lanka “Nove strategije za izbolj{anje dela” iz oktobrske {tevilke revije Les avtorica Bo`ena KRAMAR Kadar teorija obogatitve dela ne uspe, je razlog skrit v neprimerni diagnozi dela in reakcij zaposlenih. Pogosto se namreč pripeti, da aktivnosti sploh ne pokažejo, da je bistvo problema v samem načinu dela; spet drugič diagnoze ne nakažejo pravilne smeri za spremembe, ki jih zahteva delo. Zato je potrebno prikazati nove tehnologije za obogatitev dela, ki eksplicitno prikazujejo diagnoze in aktivne komponente procesa spreminjanja. Te tehnologije so sestavljene iz dveh delov: 1. niz diagnostičnih orodij, ki so pomembna pri ocenjevanju dela in reakcij zaposlenih na spremembe, obenem pa nakazujejo kateri specifični vidiki dela so najbolj pomembni za učinkovite spremembe; 2. niz izvršitvenih konceptov, ki so praktično vodilo za akcijske ukrepe pri obogatitvi dela in so tesno povezani z diagnostičnimi orodji; diagnostične aktivnosti namreč narekujejo kateri akcijski ukrepi bodo imeli največji vpliv na določeno situacijo. Diagnostična orodja Splet diagnostičnih orodij obsega sledeče: • objektivne karakteristike dela, ki vključujejo tako motivacijski potencial, kot tudi pet zgoraj opisanih ključnih dimenzij dela; • trenutne nivoje motivacije, zadovoljstva (glede plače, nadrejenih in odnosov med zaposlenimi) in delovne učinkovitosti; • potrebe po napredovanju zaposlenih. Pomembno je tudi ugotoviti, katere faktorje, ki vzpodbujajo zadovoljstvo zaposleni najbolj cenijo in na osnovi tega določiti tiste posameznike, ki so za spremembe najbolj dojemljivi. Kljub temu, da je pri postavljanju diagnoze potrebno upoštevati specihko delovnih situacij, je sosledje sledečih vprašanj v večini primerov dokaj tipično: 1. Ali sta motivacija in zadovoljstvo bistvo problema? Včasih organizacije privzamejo sheme obogatitve dela, da bi izboljšali motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih, čeprav tiči bistvo problema povsem drugje. Lahko je to slabo zasnovan produkcijski sistem ali kaj popolnoma drugega; skratka potrebno je pregledati vse vidike situacije in identificirati pravi problem. 2. Ali delovna mesta odražajo slab motivacijski potencial? Pri tem vprašanju je potrebno pregledati motivacijski potencial zaposlenih in ga primerjati s SMP skalo ter tako ugotoviti ali je delo resnični vzrok motivacijskih težav. 3. Kateri vidiki dela povzro~ajo problem? Ta korak prou~uje vse dimenzije dela in s tem nakazuje prednosti in slabosti trenutne strukture dela. Jasno nakazuje kje so potrebne spremembe in kak{en naj bi bil ciljni profil. 4. Kak{na je pripravljenost zaposlenih do sprememb? Ko je ugotovljeno, da so resni~no potrebne spremembe, je potrebno pri~eti s konkretnimi ukrepi, ki bodo obogatili delo. Pomemben dejavnik pri na~rtovanju teh ukrepov so potrebe zaposlenih po napredovanju, saj se tisti, ki imajo to vrlino bolj izra‘eno, la‘je odzivajo na spremembe. Izvr{itveni koncepti Vsak izmed konceptov predstavlja spe-cifi~en ukrep, ki je namenjen izbolj{e-vanju kvalitete posameznikovega dela in delovne produktivnosti. 1. Formiranje logi~nih delovnih enot; pojem deljenja dela v logi~ne delovne enote je temeljni faktor strukture kakr-{negakoli dela. To pomeni upo{tevanje tehnolo{kih zapovedi, delovnega znanja in izku{enj, u~inkovitosti ter trenutnih obremenitev. Zaposleni morajo ~utiti odgovornost za opravljeno delo. Najprej je potrebno dolo~iti osnovne delovne postavke in nato le te zdru‘iti v logi~ne razrede. S formiranjem teh enot dela je ifrfrl ijaLeS 56(2004) 5 strokovne vesti potem la‘je dolo~iti tista dela, ki navdajajo delavcem ob~utek pomembnosti. Logi~ne enote dela se torej direktno povezujejo z dvema klju~nima dimenzijama dela: identiteto in pomembnostjo opravljanih nalog. 2. Zdru‘evanje nalog v ve~je module; na~elo zdru‘evanja nalog nakazuje zdru‘evanje frakcionaliziranih nalog v ve~je module, saj se je izkazalo, da je bila kljub na prvi pogled vidni stro{kov-ni u~inkovitosti deljenega dela, mo~no okrnjena u~inkovitost na ra~un odsotnosti, stavk, fluktuacije delovne sile ... Nekatere naloge je smiselno ‘e zdru‘ene predati dolo-~enemu timu, kateremu je potem dodeljena tudi popolna avtonomija za iz-vr{bo teh nalog. Vse to pogojuje dejstvo, da je ob ve~jem zdru‘evanju nalog potrebno obvladovanje razli~nih ve{~in, poleg tega pa je tako tudi bolj izpostavljena identiteta samih nalog. 3. Vzpostavljanje odnosa med zaposlenimi in kli-enti; z vzpodbujanjem pristnej{ih in intenzivnej{ih odnosov stranke in zaposlenih, se izbolj{a pretok povratnih informacij, prav tako se po-ve~a raznolikost ve{~in, ki jih zaposleni morajo obvladovati za ohranjanje ~im bolj{ih odnosov s kupci in nenazadnje, zaradi pove~ane odgovornosti posameznika, naraste {e avtonomnost. Pri vzpostavljanju odnosov s kupci, morajo zaposleni najprej stranke identificirati, nato stopiti z njimi v ~imbolj direkten kontakt in dolo~iti kriterije, po katerih bodo kupci vrednotili kvaliteto prejetih produktov ali storitev. 4. Vertikalna struktura; namen vertikalne strukture je premagati vrzel med izvr{ilnimi in kontrolnimi sestavinami dela in tako pridobiti nekatere pomembne motivacijske prednosti. Odgovornosti in nadzor je potrebno delegirati na ni‘je nivoje, to pa je mogo~e dose~i z dodeljevanjem ve~ih avtoritet, ~asovnim managementom, spodbujanjem zaposlenih do aktivnega vklju~evanja v re-{evanje problemov ter mo‘nostjo sodelovanja pri finan~nem nadzoru, saj se zaposleni na tak na~in seznanijo s konkretnimi stro{ki in njihovim vplivom na doseganje dobi~kov. Vsi ti dejavniki vplivajo na pove~evanje avtonomnosti, ki posledično pripelje do večjih odgovornosti posameznika in tako močneje izražene notranje motivacije. 5.0dprtost za sprejemanje sporočil; osebni nadzor nad lastnim delom je ponavadi bolj neposreden od kontrole nadrejenih in obenem eliminira med-osebne probleme ter napetosti, ki bi se utegnile pojaviti med delavcem in njegovim nadrejenim. Za olajšanje pretoka informacij je na prvem mestu potrebno odstraniti ovire, ki omejujejo delavcu dostop do sporočil o njegovi učinkovitosti. To je mogoče doseči na različne načine, kot je na primer: • postavitev kontrole kvalitete čim bližje izvajalcu, saj se na tak način močno poveča kvantiteta in kvaliteta podatkov o učinkovitosti izvedb, • s stalnim obveščanjem zaposlenih o njihovi uspešnosti in morebitnih napakah, z napotki za stalno izboljševanje njihovih storitev; • z izbolj sevanjem računalniških sistemov, ki morajo zagotavljati dostop do pomembnih povratnih informacij, sploh v primeru izpadov ali napak določenih sistemov. Ali strategije tudi v realnosti delujejo? Študije so pokazale, da so ljudje, ki so bolj izpostav-ljeni ključnim dimenzijam dela, močneje motivirani in bolj zadovoljni, kot tisti, katerih delo ne zahteva obvladovanja raznolikih veščin, izvajanja pomembnih nalog ali tisti, ki imajo manjšo odgovornost in se slabše zavedajo rezultatov svojega dela. Podobno velja tudi za druga merila, kot je recimo odsotnost, ki kaže v primeru visokega motivacijskega potenciala zelo nizke ravni, in pa delovno učinkovitost, ki je v tem primeru se-veda v porastu. Jasen je tudi odziv zaposlenih na motivacijski potencial, saj je pri močno ambicioznih posameznikih intenzivneje izražen, kot pri manj zagnanih. Projekt obogatitve dela so poskušali aplicirati tudi na konkreten primer podjetja, kjer so v ključnih dimenzijah dela opazili očitne slabosti, saj so bili zaposleni omejeni na opravljanje le ene ruti-nirane veščine, svoje naloge so izvajali popolnoma izolirano od nadzornih organov in tako bili prikrajšani za povratne ijaLeS 56(2004) 5 EeEj strokovne vesti informacije ter avtonomijo, ki bi jim omogo~ala la‘je re{evanje problemov in olaj{ala svobodnej{e planiranje dela. Posledica vsega tega je bila velika odsotnost zaposlenih, {e posebej po praznikih, ogromno narejenih napak; fluktuacija, pa je bila zaradi {ibkega trga delovne sile in relativno stare populacije, presenetljivo nizka. Tako so se v organizaciji lotili nekaterih sprememb, ki so kasneje prinesle zelo dobre rezultate. Med drugim so ustvarili logi~ne delovne enote, zdru‘ili nadzorno in kontrolno funkcijo, omogo~ili direktne odnose s strankami, izbolj{ali pretok povratnih informacij in lastni nadzor narejenih napak in ustvarili vertikalno strukturo, s katero so podelili zaposlenim ve~jo avtonomnost ter mo‘nost sodelovanja pri pomembnih odlo~itvah. Pomen projekta obogatitve dela so rezultati tega konkretnega primera jasno dokazali, saj se je v podjetju mo~no pove~ala produktivnost (za okoli 40 %), zmanj{ala pogostost pojavljanja napak, izbolj{al odnos do dela ter pomen kontrole, ki se je preselil na ni‘je in bolj u~inkovite nivoje. Sklep V ~lanku so predstavljene nove strategije za splo{no prestrukturiranje in obogatitev dela. Pristop ima {tiri glavne karakteristike: 1. zasnovan je na psiholo{ki teoriji motivacije; 2. na~rtovanje sprememb dela mora biti osnovano na podatkih o samem delu in ljudeh, ki ga opravljajo; za zbiranje teh podatkov pa je potreben splet diagnosti~nih instrumentov; 3. zagotavlja niz izvr{itvenih konceptov, ki so vodilo dejanskih sprememb in teoreti~na pravila za dolo~anje akcijskih korakov, ki so v dolo~eni situaciji najbolj smiselni; 4. tako strategija, kot diagnosti~ni postopki in izvedbene strategije so H LI prakti~ni ter informativni, skratka lahko pripeljejo do sprememb, ki so koristne organizaciji in ljudem, ki so v njej zaposleni. Principi obogatitve dela pomagajo podjetjem dosegati zastavljene cilje, ve~jo kvaliteto in isto~asno izpostavljajo potrebe zaposlenih po motivaciji in osebnostni rasti. Spremembe, ki se dogajajo v zvezi z izbolj{avami, morajo zadevati tako management, kot neposredno udele‘ene zaposlene. Vsekakor spremembe prina{ajo viharnost v organizacijo, ki lahko na prvi pogled izgleda kot problem, vendar lahko po drugi strani prinese prilo‘nost za nadaljnji in {ir{i organizacijski razvoj. Diagnosti~na orodja in izvedbeni koncepti, ki so v ~lanku predstavljeni, so uporabni pri uvajanju osnovnih sprememb karakteristik dela in ne povedo ni~esar o tem kdo jih na~rtuje in kdo sledi. Ker se zaenkrat {e ne nana{ajo na {ir{e vidike ostaja to vpra{anje odprto za nadaljnje raziskave organizacijskih sprememb. 1. F. Herzberg, B. Mausner and B. Snyderman: The Motivation to Work (New York: John Wiley & Sons, 1959). 2. F. Herzberg, Work and the Nature of Man (Cleveland: World, 1966). 3. F. Herzberg, “One More Time: How Do You Motivate Employees?” Harvard Business Review (1968), pp. 53-62. 4. W. J. Paul, Jr.; K. B. Robertson and F. Herzberg, “Job Enrichment Pays Off,” Harvard Business Review (1969), pp. 61-78. 5. R. N. Ford, Motivation Through the Work Itself (New York: American Management Association, 1969). Za uspe{no delo so potrebne tako kreativna kot pozitivna ustvarjalnost, dobro poznavanje sebe in so~loveka ter ustrezna komunikacija. O pozitivni naravnanosti danes veliko sli{imo in beremo in jo poznamo bolj deklarativno, manj ‘ivimo po njej v vsakdanjem ‘ivljenju. Pozitivna naravnanost ni neka modna krilatica sodobne duhovnosti, ki bi nas ~ez no~ in brez truda pripeljala v obljubljeno de‘elo; je tehnika, ki omogo~a utrditi, uravnote‘iti in harmonizirati na{e misli in ~ustva, besede in dejanja. Vse to oblikuje na{o ‘ivljenjsko energijo. Vsak dan poskrbimo, da energetsko zadovoljimo sebe in delo, ki ga opravljamo. Nau~imo se z energijo ravnati racionalno, spo{tljivo ter na~rtno. Energija je ‘iva sila, ki potrebuje na{ razum in ob~utek. Te tehnike se vsakdo lahko nau~i, le ~ustveni lenobi, ki se najve~krat ka‘e v izgovorih, se odpovejmo, na primer: sem strokovnjak in tega znanja ne potrebujem, “mehke” vsebine niso zame. Z nenehnim izobra‘evanjem na tem podro~ju za~nemo spreminjati stare, energetsko iz~rpane in pogosto negativne miselne in vedenjske vzorce v bolj vitalne, sodobne in pozitivne. Posledica tega so ustvarjalni medsebojni odnosi in dobri rezultati. Prvi opozorilni znaki Prvi in najpogostej{i opozorilni znaki, ki se jih premalo zavedamo ali jih celo zavestno spregledamo in ka‘ejo na slabo kulturo v podjetju, so: pogosta, prevelika ter neobjektivna kriti~na naravnanost, premalo celovite in iskrene pohvale, sprenevedanje, iskanje de‘ur-nih krivcev, prelaganje odgovornosti za opravljanje nalog, zbiranje po skupinah in nepripravljenost sodelovati drug z drugim in s tem povezani prikriti ali odkriti konflikti, bolni{ke, po-revijaLes 56(2004) 5 strokovne vesti Pozitivna naravnanost do ‘ivljenja in dela avtorica Milenka TRKOVNIK goste napake pri delu, stres, nesre~e, slaba in pomanjkljiva priprava za delo, pomanjkanje kreativnosti in inova-tivnosti, nezaupanje, strahovi, pomanjkanje motivacije, kopi~enje neopravljenih nalog in slab nadzor, zamujanje rokov, premajhna ali ni~na empatija do sodelavcev, neuravnote‘en poudarek na stroki in ~lovekovih resursih, pomanjkanje ob~utka in intuicije, premalo humorja in zabave, vra~anje v preteklost, postavljanje preve~ zahtevnih ciljev, nezavedno spanje na lovorikah trenutno dobrih rezultatov. Oblikujmo pozitivno podobo Za oblikovanje pozitivne podobe zdru‘be se moramo zavedati najprej dejstva, da enako dobro razvijamo strokovnost in medsebojne odnose. Vsak ~lovek ima namre~ v sebi veliko lepega in dobrega in prav na to se v komunikacijskih procesih vedno znova osredo-to~imo. Pri razvijanju pozitivnih odnosov bodimo disciplinirani, vztrajni in potrpe‘ljivi. Rezultatov ne pri~akujmo ~ez no~ in jih tudi ne izsiljujmo. Pazimo le, da nas morebitni prvi neuspehi ne spravijo v slabo voljo. Tudi prevelika in nerealna pri~akovanja so lahko ovira. Nikoli ne izgubimo volje in upanja in se zavedajmo, da se v vsakem, {e tako te‘kem trenutku skriva pozitivnost. Usmerimo se na pot u~enja in spreminjanja. Spremembe se ne ustra{imo, temve~ veselimo, saj prina{a nekaj novega, novo energijo. Sprememba je vedno nosilka sve‘ega in prihodnjega. Je kakor jezi~ek na na{i ‘ivljenjski tehtnici. Odlo~a o na{em vsakodnevnem ravnovesju. Pove nam, ~emu dati prednost in kako naj uporabljamo svojo energijo. Opozori nas tudi, kdaj se za~nemo nagibati v napa~no smer. Kdor se spremembe ustra{i in se je otepa, ‘ivi najve~krat z negativno preteklostjo ali v prestra{eni in zaskrbljeni prihodnosti. Oklepa se ‘e zdavnaj za-staranih in energetsko iz~rpanih vzorcev. Sprememba je sedanjost. Je vedno tukaj in sedaj brez navlake: kako bi bilo, ~e bi bilo, je bilo; temve~ kaj je in na kak{en na~in kaj narediti. Sprememba je pogoj za uspeh pozitivnih medsebojnih odnosov. Razmi{ljajmo, govorimo in ravnajmo racionalno in ~utno krati in prisluhnimo intuiciji, posebej tedaj, ko mislimo, da smo naredili vse, rezultatov pa ni. Pozitivna naravnanost se namre~ za~ne v na{ih mislih. Te morajo biti jasne, logi~ne, pre~i{~ene, usmerjene v trenutek tukaj in sedaj, analiti~ne, ustvarjalne in spodbudne. Nadzirajmo negativne misli in jih takoj izlo~imo. Izogibajmo se ~ustev jeze, strahov, nezaupanja, ma{~evanja, napuha, o{ab-nosti in zavestno izbirajmo: iskrenost, po{tenost, korektnost, spo{tljivost, prijaznost in strpnost. Postanimo zreli, ne le po letih, izobrazbi in polo‘aju, temve~ tudi po svojih ~ustvih. Bodimo v besedah izbir~ni Z besedami poka‘imo svoje znanje in ~love~nost. Te naj bodo skladne med odlo~nostjo razuma in mehkobo srca ter med na{o zunanjostjo in notranjostjo. Izogibajmo se obsojanju, o~i-tanju, moraliziranju in kritiziranju v besedah. Pogovor vedno za~nimo s pozitivnimi besedami: pohvalo, zahvalo, spodbudo, ob~udovanjem ali opra-vi~ilom. Na za~etku vsakega pogovora ustvarimo pozitivno vzdu{je in {ele nato preidimo na nalogo, ki jo trenutno moramo narediti. Usmerjajmo energijo v re{itev in cilj, nikoli v preteklost in iskanje napak. Za nov delovni dan se pripravimo ‘e zve~er. To storimo tako, da se v mislih sprehodimo do samega jutra, ko smo se prebudili. Do‘ivimo {e enkrat ves dan in pri tem ne pozabimo niti naj-manj{e podrobnosti. Naredimo pregled svojih mislih, ~ustev, ob~utkov, besed, ravnanj pa tudi vseh oseb, s katerimi smo se sre~ali. Spomnimo se vsega: lepega in pozitivnega pa tudi neuspe{nega ali bole~ega. Ni namre~ dneva, ki bi bil samo uspe-{en in pozitiven ali samo negativen in ~rn. Je pa kak dan ve~ enega na ra~un drugega. Bodimo hvale‘ni za vse dobro in pozitivno, neuspeh ali bole~ino pa sprejmimo in jo nemudoma pove‘imo s spremembo in u~enjem. Ta naj postane na{a stalnica na poti, na kateri vzdr‘ujemo pozitivne medsebojne odnose, v okviru na{ih mej sposobnosti in zmogljivosti. Veliko ustvarjalnega duha vam ‘elim. Vira: Pot do uspeha s pozitivno mislijo, V vrtincu med zemljo in kozmosom, M. Trkovnik ijaLeS 56(2004) 5 BB strokovne vesti Na svetu prodajo 502 milijonov oken na leto avtor Franc MIHIČ Sredi{~e prodaje se seli iz Evrope v Azijo. Medtem ko trgi oken v Zahodni Evropi in Severni Ameriki skupno rahlo nazadujejo, izkazuje Azija 2,4-od-stotno rast trga, Vzhodna Evropa pa celo 14,8-odstotno pove~anje prodaje okenskih enot. To jasno ka‘e na premik tr‘ne-ga potenciala z zahoda na vzhod na{e poloble. Celotni svetovni skupni prodajni volumen pa je temu nasprotno relativno konstanten na okoli 500 milijonov okenskih enot. To lahko preberemo v povzetku {tudije, objavljene na svetovnem spletu. Z 1,2 milijarde prebivalstva je Kitajska najve~ja na zemlji. Eksplozija prebivalstva seveda zelo mo~no odseva tudi v gradbenem sektorju. Tako se je tam celotni trg za okna od leta 1997 do 2003 pove~al za 59 %. Ra~unajo, da bo rast trga do vklju~no leta 2006 zna{ala 23 %, kar bo takrat pomenilo 175 milijonov okenskih enot, prete‘no iz aluminija. Azija je z 203 milijoni prodanih okenskih enot v letu 2003 dale~ najmo~nej{i kontinent. Prodaja je zna{al 0,066 okenskih enot na prebivalca, pri ~emer v azijskem prostoru po tem kazalniku prednja~i Kitajska, sledijo pa ji Japonska in Malezija. Kitajska po tem kazalcu dosega nekatere evropske de‘ele. ZDA z 290 milijoni prebivalcev in 83 milijoni okenskih enot seveda spadajo med 5 najve~jih dr‘av glede na skupni trg. Predvidevajo, da moramo tam, druga~e kot na Kitajskem, v naslednjih letih ra~unati z nazadovanjem trga. Za leto 2004 sicer ra~unajo z rahlim koli-~inskim pove~anjem trga za pribl. 0,3 % na 85,3 milijona okenskih enot, vendar se bo skupni trg zni‘al na 82,9 milijona okenskih enot do leta 2006. Z okoli 50 % tr‘nim dele‘em so najbolj prodajana PVC okna, sledijo jim kovinska okna s 25 %. Severnoameri{ki trg, ki ga sestavljajo ZDA, Kanada in Mehika, je po velikosti s 100 milijoni prodanih okenskih enot v letu 2003 tesno za Evropo. Glede na leto 2002 je trg v Severni Ameriki nazadoval za okoli 2,7 %. Tak{en trend pri-~akujejo tudi v naslednjih letih, zlasti v ZDA. V ZDA in Kanadi dosega kazalnik {tevila prodanih oken na prebivalca visoko vrednost prek 0,2, kar je v primerjavi z Evropo zelo visoko. Vzrok za to je visok dele‘ privatne stanovanjske gradnje in kraj{a ‘ivljenjska doba oken. ^isto druga~en je trg v Ju‘ni Ameriki. Kazalniki prodane okenske enote na prebivalca s povpre~no vrednostjo 0,05 so dale~ pod tistimi v Severni Ameriki. Ta trg pa se je v letu 2003 vendarle pove-~al za 3,3 % glede na leto 2002. Kljub vsemu pa ta trg s prodanimi 14 milijoni okenskih enot v letu 2003 zna{a samo 17 % trga ZDA. Brazilija - najve~ji ju‘no-ameri{ki trg oken - je samo polovico tako velik kot {panski trg, vendar rast njenega trga dosega dobro povpre~je, to je 4,4 % rast. Vodilna je Kolumbija z rastjo 15,3 %. Evropa s prodajnim volumnom 106 milijona okenskih enot mo~no zaostaja za Azijo, je pa {e vedno pred Severno Ameriko. Tr‘ni trendi sledijo svetovnim razvojnim trendom, to je, zahodni trgi so v nazadovanju, Vzhod pa je ‘ari{~e rasti. Zahodnoevropski okenski trg s 84 milijoni okenskih enot v letu 2003 je nazadoval za 1,5 % glede na leto 2002. Zahodna Evropa dosega {tevilo prodanih okenskih enot na prebivalca okoli 0,215 enot/prebivalca in je {e vedno mo~no pred Vzhodno Evropo, kjer ta kazalnik dosega manj kot 0,07 prodanih okenskih enot na prebivalca. V Zahodni Evropi je glede prodanih enot na prebivalca vodilna Avstrija s {tevilom 0,3 enot/prebivalca, sledita ji [vica in [pa-nija. Vzhodna Evropa ka‘e ravno nasprotno sliko, visoke stopnje rasti trga in nizko {tevilo prodanih enot na prebivalca. Stopnja rasti trga Vzhodne Evrope v celoti je v letih 2002-2003 zna{ala okoli 12 %. Trg v mo~nem vzponu je Rusija s stopnjo rasti za 25 %, sledi ji Mad‘arska. Nasprotno pa je glede prodanih okenskih enot na prebivalca Slovenija z 0,217 enot/prebivalca pred ^e{-ko in Litvo, ki so se med drugimi ravno priklju~ile EU. Regije Srednji Vzhod, Afrika in Oceanija pa imajo kljub ogromnim povr-{inam samo podrejeno vlogo na svetovnem trgu oken. Na Srednjem Vzhodu in Afriki je bilo v letu 2003 prodano skupaj 24 milijonov okenskih enot, koncentrirano najve~ v nekaterih de‘elah, kot sta Ju‘na Afrika in Dubai. V Oceaniji prodajo 3,5 milijonov okenskih enot, kar ustreza ravno 0,7 % svetovnega okenskega trga. Mogo~e je prepoznati jasen trend. Azija in Vzhodna Evropa skupaj je kar se ti~e rasti trg {t.1. Ta m se bodo v naslednjih letih posamezni trgi bliskovito razvijali. Nasprotno pa severnoameri{ki trg nazaduje, zahodnoevropski trg pa ostaja relativno konstanten, posamezne regije na teh trgih pa ‘e ka‘ejo tendence nasi~enja. run ijaLeS 56(2004) 5 strokovne vesti Mag. Du{an Jurc – novi doktor gozdarskih znanosti avtor Franc POHLEVEN Magister Du{an Jurc, univ. dipl. biolog, je 23. decembra 2003 na Biotehni{ki fakulteti, Oddelku za gozdarstvo, uspe{no zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom: EKOFIZIOLO[-KE ZNA^ILNOSTI GLIVE Cena-ngium ferruginosum NA BORIH. Doktorsko nalogo pod mentorstvom prof. dr. Franca Pohlevna je izdelal na In{titutu za gozdarstvo. Pri snovanju je doktorand pokazal velik smisel za znanstveno in raziskovalno delo. V doktorski nalogi je kompleksno, a podrobno prou~eval dejavnike, ki vplivajo na pogoste oku‘be borov z glivo Cenangium ferruginosum. Gliva nam-re~ povzro~a v borovih sestojih zelo raz{irjeno su{enje vej ~rnega pa tudi drugih vrst bora. Obi~ajno bolezen imenujemo su{ica borovih vej. V ob-{irni in celoviti {tudiji je najprej izvedel popis gliv na odmrlih in zdravih vejah ~rnega bora ter njihovo pojavnost primerjal z razmerami v tleh in klimatskimi razmerami. Na osnovi teh dognanj ter podatkov iz literature je magister Jurc ugotovil, da na pojavnost posamezne patogene glive vplivajo predvsem zunanji dejavniki okolja. Cena-ngium ferruginosum je sposobna oku-‘iti in prera{~ati tkiva svojega gostitelja v hladnej{ih obdobjih leta, ko je njen substrat zelo navla‘en. Po poletnih su-{ah se simptomi bolezni obi~ajno pojavijo {ele ob koncu jeseni in pozimi. S primerjalno analizo je dokazal, da na pojav bolezni oziroma na prehod iz endofitskega v parazitski stadij in s tem na izbruh bolezni bistveno vplivajo vremenska dogajanja, ki v povezavi s tlemi delujejo na drevesa kot stres. Kot obrambni mehanizmi gostitelja pa so lahko terpeni pomemben dejavnik pri zmanj{evanju oku‘be in raz{irjanju bolezni. Z morfolo{kimi analizami ko-nidiomov in apotecijev te patogene glive je spremljal razvoj simptomov bolezni in razvoj trosi{~ na vejah ~rnega bora. V gozdu je na {estih raziskovalnih plo{~ah determiniral in popisal najpogostej{e patogene glive ter primerjal njihovo pojavnost z vremenskimi razmerami v predhodnem obdobju. Pri raziskavah je uporabil najnovej{e mikolo{ke laboratorijske tehnike in terenske gojitvene metode, ki se uvajajo in uveljavljajo tudi v svetu. Nekateri raziskovalni postopki pa so bili in vitro izvirno uvedeni pri gojenju kultur mi-celija gliv na razli~nih substratih ter so bili bistveni pri ugotavljanju vpliva raz-li~nih stresnih dejavnikov na rast in razvoj micelija gliv. O pomembnosti in odmevnosti njegovih raziskav pri-~ajo mednarodne objave, saj je izsledke doktorske naloge objavil v uglednih mednarodnih znanstvenih revijah s tega podro~ja, prav tako pa jih je predstavil na {tevilnih mednarodnih kongresih. Doktorska disertacija mag. Du{ana Jurca je izvirno znanstveno delo na podro~ju gozdne patologije. Pojasnila je kompleksne procese oku‘be borov in dokazala povezanost vremenskih razmer ter vplivov okolja na pojavnost in obseg obolelosti dreves. Na osnovi dognanj bo mogo~e iz predhodnih vremenskih razmer predvideti izbruh bolezni in morda pravo~asno izvesti ustrezne preventivne ukrepe, ki bodo prepre~ili mno‘i~no su{enja borov. Tako bazi~ni izsledki njegovih raziskav dajejo mo‘nost prenosa tega znanja v gozdarsko prakso. Za opravljen doktorat mu iskreno ~estitam in ‘elim {e veliko uspehov pri bodo~em raziskovalnem in razvojnem delu. ijaLeS 56(2004) 5 POPRAVEK V prej{nji {tevilki je v ~lanku na strani 130 ra~unalni{ki {krat dodobra pome{al dobitnike Jesenkovih priznanj za izvrsten {tudijski uspeh na dodiplomskem {tudiju in podiplomskem {tudiju za leto 2004, zato jih objavljamo {e enkrat: 9 Andreja Kutnar, univerzitetna diplomirana in`enirka lesarstva, povpre~na ocena izpitov in vaj 9,31; • Anita Jemec, univerzitetna diplomirana biologinja, povpre~na ocena izpitov in vaj 9,33; • Gregor Gorjanc, univerzitetni diplomirani in`enir zootehnike, povpre~na ocena izpitov in vaj 9,37; • Katarina Denac, univerzitena diplomirana biologinja, povpre~na ocena izpitov in vaj 9,39; • Mihaela Oven, diplomirana in`enirka agronomije in hortikulture, povpre~na ocena izpitov in vaj 9,40; 9 Tina [turm, univerzitetna diplomirana in`enirka krajinske arhitekture, povpre~na ocena izpitov in vaj 9,64; 9 Tadej ^epljnik, magister znanosti, za izvrsten {tudijski uspeh na podiplomskem {tudiju in • Jernej Jak{e, doktor znanosti, za izvrsten {tudijski uspeh na podiplomskem {tudiju. uB strokovne vesti Dijaki Srednje lesarske {ole Nova Gorica v Sutriu (Italija) avtorica Darinka KOZINC, SL[ Nova Gorica Ob~ina Sutrio, kraj se nahaja blizu Tolmezza, je pred tremi leti ponudila sodelovanje v projektu INTERREG III-CRAFTS, krovno vodstvo nad projektom pa je prevzela Mestna ob~ina Nova Gorica. Poleg SL[ Nova Gorica sta v projekt vklju~ena {e: Rezbarsko dru{tvo in Krajevna skupnost Solkan, ki je bila nekdaj znana po odli~nih mizarjih. V Sutriu les spremlja obiskovalca skoraj na vsakem koraku, od izlo‘b trgovin, smerokazov, skulptur … Prebivalci tega gorskega kraja so v turisti~no ponudbo spretno vklju~ili prireditev “^arovnija v lesu”. Ta gorski kraj se je namre~ pred leti praznil, z evropskim denarjem pa ga sedaj pospe{eno obnavljajo. Skupina dvanajstih dijakov prvega in drugega letnika poklica mizar Srednje lesarske {ole Nova Gorica pod vod- iz O[ Solkan. stvom mentorja prakti~nega pouka Antona Je-drlini~a, je bila od 5. do 9. aprila na enotedenskem izobra‘e-valnem bivanju v Sutriu. Skupini dijakov so se pridru‘ili tudi {tirje obrtniki in en u~itelj teh-ni~nega pouka Z evropskim denarjem so prizadevni doma~ini uredili velik prostor za delavnice in ga opremili s stru‘nicami, delovnimi mizami, orodjem in priborom potrebnim za rezbarstvo. Poleg te~ajev rezbarstva za zainteresirano javnost, organizirajo te~aje za turiste, ki si v tem idili~nem kraju nabirajo mo-~i za tegobe vsakdanjega ‘ivljenja. Za dijake lesarske {ole so pripravili program rezbarjenja okvirjev in pa polnil za omare in skrinje. Te~aj sta vodila poklicna rezbarja, ki sta znanje o na~i-nu zarisovanja, priprave lesa, orodja in tehnik dela prena{ala na dijake. Dijaki so pokazali izredno zanimanje za delo, ni jih motilo, da so v delavnici ostajali tudi devet in ve~ ur. Italijani v svojih programih za izobra-‘evanje v lesarstvu posve~ajo ve~jo skrb stilnemu pohi{tvu in umetnostni zgodovini kot predmetniki v Sloveniji za iste poklice. Dijaki so si ogledali tudi delavnico glasbil (violin) v dru‘inski lasti v kraju Tolmezzo, kjer so jim potrpe‘ljivo prikazali postopek izdelave violine. Ogledali so si tudi muzej stilnega po-hi{tva, bogato okra{enega z rezbar-jenimi detajli in delavnico, kjer jih je presenetilo, da les su{ijo na naraven na~in. Sploh pa je marsikomu dala misliti zaljubljenost v lastno tradicijo in skrb za njeno ohranitev, obenem pa tudi spretna vklju~itev dela z lesom v turisti~no ponudbo kraja. V juniju bodo vsi partnerji omenjenega projekta na delovnem obisku v Novi Gorici. Ob tej prilo‘nosti si bodo ogledali razstavo izdelkov zaklju~nega izpita za poklic mizar in razstavo rezbar-jenih izdelkov, ki so jih dijaku ustvarili v Sutriu. Pod vodstvom rezbarjev iz Sutria bo v centru mesta predstavljena tudi “delavnica v ‘ivo”. Prav gotovo so izku{nje iz Sutria primerne tudi za nas, saj smo de‘ela bogata z raznovrstnim lesom pa kljub temu svojo tradicijo nekako izgubljamo. Prav tako smo pri~a zmanj{anemu zanimanju za poklice v lesarstvu, na{i predmetniki pa zanemarjajo umetni{ki vidik lesa. Izobra‘evanja za poklic rezbarja ve~ nimamo, na{ega mizarja pa smo preve~ usmerili v poklic, ki predvideva nekak-{en tip “industrijskega” mizarja. Les kot material pa velikokrat kli~e po popolnoma druga~nemu pristopu kot je le zgolj izdelovanje pohi{tva na industrijski na~in. Za ves pester spekter raz-li~nega ustvarjanja v lesu pa ne obstajajo veljavni programi za izobra‘evanje. Na{i sosedje pa nam s svojo dejavnostjo naravnost dokazujejo koliko tr‘nih mo‘nosti les pravzaprav ponuja. uZl ijaLeS 56(2004) 5 strokovne vesti Leseni svet avtor Sre~ko ORNIK, predednik ZRMLS Naslov kot naslov, zakaj je tak, bom napisal na koncu tega prispevka. Kaj hitro se da ugotoviti, da se za tem naslovom skriva Zdru‘enje rezbarjev, modelarjev lesa Slovenije, ki ‘eli preko revije Les prikazati svoje delovanje. Res je, ~eprav se je leto komaj pri~elo, smo vsi skupaj naredili velik korak, poteptali, prebrodili smo ‘e eno ~etr-tino leta. Ta ~as, ki je za nami, je bil za na{e zdru‘enje naravnan bolj oblikovno, dolo~ili smo potek dela zastavljenih ciljev, ki smo jih sprejeli lani meseca novembra na letni konferenci v Trebnjem, ter postavili temelje za va‘nej{e projekte v tem letu. Prvi projekt, ki je pred vrati, je - razstava rezbarskih del, ob 1000-letnici Bleda. Datum otvoritve - 26. april ob 16. uri v festivalni dvorani na Bledu. Razstavni prostor je zelo velik in le‘i povsem blizu jezera. To razstavo organiziramo skupaj z Zavodom za pospe{evanja turizma Bled in smo v navezi z Evo [travs Podlogar (direktorico) ter na{im ~lanom iz teh krajev Mirom Derlingom. Razstavni prostor je bil odprt 14 dni, do danes se je prijavilo ‘e 48 razstavljavcev iz vse Slovenije. Navezujemo pa stike s sosednjimi dr‘avami in lahko se zgodi, da bo imela razstava mednarodni prizvok. Nekje okrog 15. maja mora zagledati dan na{a revija “ DETEL”. Glede na finan~na sredstva smo se dogovorili, da poizku-{amo izdati vsaj eno revijo v vsakem letu. Razveseljivo pri tej reviji je, da imamo `e stalne naro~nike. To niso ~lani zdru-`enja (~lani prejmejo revijo brez prijave), ampak so to osebe, ki so se prijavili s posebno prijavnico kot naro~niki. Od 14. 06. do 19. 06. je za na{e zdru-‘enje osrednja prireditev v na{i ob~ini, imenovana Rezbarsko - likovni teden Slivnica 2004, kraj dogajanja - park pri osnovni {oli. Prireditev postaja ‘e tradicionalna, sodelujejo rezbarji iz vse Slovenije in sosednjih dr‘av. Do sedaj se je prijavilo ‘e enajst slikarjev, modelarjev in predvsem rezbarjev. V vsakodnevnem kulturnem programu bodo sodelovala dru{tva, kot so Dru{tvo upokojencev Slivnica, Orehova - Hotinja vas, turisti~-na dru{tva na{e ob~ine, predvsem vsa dru{tva, ki bodo izrazila ‘eljo, da tako ali druga~e predstavijo svojo dejavnost. V ~etrtek dne 17. 06. ob 11. uri bomo imeli radijsko oddajo Znanci z vodjem oddaje Tonetom Petelin{kom. Sobota bo rezervirana za dopoldanska {portna tekmovanja, razstav izdelkov in predstavitev dru{tev, popoldan je predviden program za otroke s Spidijem in Gogi-jem in seveda zaklju~ni program. Verjetno bomo kaj dodali, ker program {ele oblikujemo, ampak to je le glavni oris tega rezbarsko - likovnega tedna. 3. slovenska rezbarska razstava - Ptuj, od 1. do 18. oktobra 2004 - Miheli~eva galerija. Razstavo pripravljamo skupaj s Pokrajinskim muzejem Ptuj, za strokovno plat razstave bo skrbela kustosinja tega muzeja, diplomirana umet- nostna zgodovinarka Stanka Ga~nik. Organizacijo na Ptuju bo koordiniral na{ ~lan, novinar Dela Franc Milo{i~. Glede na to, da predvidevamo blizu 100 razstavljavcev in bo Miheli~eva galerija prostorsko premajhna, bodo razstavni eksponati prikazani v starem mestnem jedru, in sicer v izlo‘bah, kar bo dalo tej razstavi {e poseben pomen. Staro mestno jedro je pravi izziv za tovrstno dejavnost. Slovenska razstava rezbarskih del je nekak{na krona letnega dela na{ega zdru‘enja in ker bo leto{nja razstava nosila naslov “ LESENI SVET “ sem dal temu prispevku enak naslov. Na kratko sem opisal glavne {tiri dejavnosti na{ega zdru‘enja v tem letu, dodal bi {e letno konferenco na Koro{kem, razstave posameznikov in skupin po Sloveniji, ogled znamenitosti in rezbarij v Celovcu, izdelavo dveh gugalnic za otro{ka vrtca v Rogozi in Slivnici, pripravo drevesnih debel za rezbarski teden, postavitev skulptur, sodelovanje na rezbarskih taborih in morda {e kaj. Smo v lesu, oziroma leseni svet je pred vami, na{a ‘elja pa je, da pridete in si ga ogledate, delamo res, kot se temu re~e, za du{o; delamo pa seveda tudi za va{e oko in {e za marsikatero oko, ki si bo ta dela z veseljem ogledalo. ijaLeS 56(2004) 5 ■ED strokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: mizarstvo - 4. del Zbral: Aleš LIKAR Recenzent: Andrej GROŠELJ Ureja: Andrej ČESEN Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. Uredni{tvo LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nem{ko Angle{ko marketeríja –e ‘ okrasna tehnika, pri kateri je celotna zgornja povr{ina izdelana iz raznobarvnih furnirjev, tudi v kombinaciji z intarzijskimi materiali z enako debelino kot furnir; navadno izdelano z iz‘agovanjem ali izrezovanjem z no‘em Marketerie f, Holzmosaik n marquetry masívni les –ega –á m ‘agani, naravni les Massivholz n, Vollholz n solid wood, natural wood, whole wood mática vijáka –e –a ‘ (ne: ovija~na ) strojni element, sestavni del vija~ne zveze Mutter f nut mehúr –ja m (publ. “kir{ner”) del povr{ine, kjer se furnir po lepljenju ni sprijel z nosilno podlogo Kürschner m blister, blow, bubble mizár –ja m kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem lesenih izdelkov, zlasti pohi{tva Tischler m, Schreiner m joiner, cabinet-maker mizárska lésna véz –e –e –í ‘ na~in spajanja dveh ali ve~ delov mizarskega izdelka Holzverbindung des Tischlers f joint mizárska plô{~a –e –e ‘ simetri~na furnirana plo{~a s sredico iz lesenih letvic Stabsperrholz n, (Tischlerplatte f) blockboard mizárska rô~na ‘ága –e –e –e ‘ ro~no mizarsko orodje z v okvir napetim ‘aginim listom; deli: 1. ro~ica, 2. (srednja) pre~ka, 3. vrvica, 4. klin ( za napenjanje), 5. ro~aj, 6. ‘agin list, 7. streme Spannsäge f, 1. Sägearm m 2. Steg m 3. Spannschnur f 4. Spannstock m 5. Griff (Horn) m 6. Sägeblatt n 7. Sägeangel f bowsaw 1. cheek 2. stretcher 3. cord 4. stick 5. handle, haft 6. blade 7. buckle mizársko kládivo –ega –a s ro~no orodje (v anglosa{kih de‘elah s plo{~ato peto in zaobljenim kljunom) Tischlerhammer m, (Breitbahn m, Finne f) joiner´s (woodworking) hammer, (pein, peen) mízni rezkálni stròj –ega –ega –ôja m vrsta rezkalnega stroja; gonilni agregat je pod mizo stroja, rezkalno orodje je na vretenu delno v izrezu ali nad povr{ino mize stroja Unterfräsmaschine f shaping machine mozní~na véz –e –í ‘ posredna pohi{tvena vez; vezni element je moznik, vstavljen (lahko zalepljen) v izvrtini v obeh vezanih delih Dübelfuge f, Dübelverbindung f dowel [ led] joint nadmízni rezkálni stròj –ega –ega –ôja m vrsta rezkalnega stroja; gonilni agregat in rezkalno orodje sta nad mizo stroja Oberfräsmaschine f routing machine naná{anje láka –a –a s valj~no -z válji; s polivanjem – z zaveso laka, - z brizganjem Auftragen von Lacken durch Walzen, Giessen, Fluten n roller coating, curtain, flow coating navádna rôgeljna véz –e –e –í ‘ kotna vogalna vez z roglji v obliki lastovi~jega repa einfache Zinkung f trought dovetail joint nihálna vráta –ih – (mn) s vrata, ki se odpirajo navznoter in navzven; prete‘no izdelana kot vetrolov; vhodna vrata; vratna krila so pritrjena v okvir z okovjem, ki omogo~a nihalno, vzmetno zapiranje Pendeltür f swing[ ing] door, double-acting door nôga –e ‘ del ogrodne konstrukcije, kot podno‘je omarnega pohi{tva Fuß m leg nosílec nasadíla –lca – m pokon~nik vratnega ali okenskega okvira, v katerega sta ali so pritrjeni nosilci nasadil Bandtasche f hinge support nosílec políce –lca –e m del omare Bodenträger m shelf support nosílni okvír –ega –a m del vratnega krila, nosilni sestav polnila Zarge f, Tischzarge f, Stuhlzarge f, Couchzarge f jamb casing, fram nótranja vráta –ih – (mn) s vrata, namenjena notranjim prostorom Innentür f interior door, internal door nótranji predál –ega –a m vrsta predala; li~nica je ujeta v obod npr. omare Innenschublade f insert drawers obdeloválna báza –e –e ‘ obdelana ploskev elementa ali drugega sestavnega dela izdelka, od katerega merimo za nadaljnjo obdelavo oz. od nje dalje obdelujemo grund Seite f base obdeloválnost –i ‘ (obdelavnost) lastnost materiala, da se da obdelati po dolo~enem postopku Bearbeitung f workability obdelovánec –nca m element, ki ga obdelujemo s skobljanjem, rezkanjem, vrtanjem, bru{enjem itd.; obdelani - surovec Holz n, Platten wood, flat oblóga –e ‘ element za oblogo tal (pod, parket) sten in stropov Bekleidung f cladding oblóga –e ‘ (oboj) plo{~e ali okviri s polnili in letvami za pokritje spojev, odprtin, vmesnih prostorov ali povr{in; nasprotno od pojma opa‘ (nem. Bekleidung, angl. cladding) Verkleidung f lining, sheating, apron, panelling, am. paneling obòd –óda m pohi{tveni sklop treh ali ve~ plo{~ ali letev, spojenih po {irini (npr. omar in predalov) Korpus m box obódna véz –e –í ‘ (obodni sestav) kons. vez za sestavo oboda Korpusverbindung f box joint [Ej ijaLeS 56(2004) 5