I Ixfe&Ja drafcrat na te^en. i Velja za ceio /^letc $3.co It« tc Piibliabod eensT weekly. § Subscription vearly. — The bfcat medium to reach the bes tj? customers.— 5 I | "EDINOST" | I 1649 W. a* Si I Telephone: I Canal r Chicago. II; 1 ' ts is I I Z A RESNJCO U J IN PRAVIC O. i K ŠTEV. (No.) 87. CHICAGO, ILL., TOREK, 8. NOV. 1921. _ ___ ___LETO (VOL.) VII; -J — ^ .r.+w-H. fe~ rkus Act af Oate^ff 6- 1917, on tile at the PoAi Office of Chicago. 11L — By the Order oi t*a P^fti'^t A. 1 r^- n r -t ^ fte.vrs« df^ASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER m 1913., AT POST O *'FICP AT CHICAGO, ILL., UNDE« TH2 ^ CT OF MASCH - i I RAZGLED PO SVETU j 20 let med divjaki. Vseučiiiščni. • profesor Hobbs v Mich i ga mi se je5 pred nedavno podal 11a znanstvena preiskovani a Karolinških otokov v I" , J " * Tihem ijjotjii. Na ot< ku Kusai jeni e d omlotnimi divjaki našel angle-: šfccga kapel:,na Lenndra West, ki .je' leta 1901 < dplul nt ndji "Lo:atieT 1 na raziskovanje teb otokov. Ladj >! j '1 nt e i e v -" " ra?-: j t od sKr. >! I'm od cele posadfc* ' se je edino ta1 KATOLIŠKI YESTNIR Obletnica kronanja pas... V Ikv: dikta > V.. Septembra - ;uo o1 -haiah sedmo obletnico, odkar vlada kato- diško Cerkev apež Benedikt XV. Sedanji papež je m«.ž. ki u/iva vsled p ■--'-•jega očetovskega . nad - y»e: ♦ * ' q 1 r c1 j r i > ^ '-ji t. * 1 „ seli ranjena srca. z ve lil »n uspe boni •>• sired* vf -""Oi'21. 'z r.asega "ja ze r.ov- • ' brijeio nore ko malo vred- - • ,, bnanikUaia " ^nilobn -(-, > "-.-i - rt' -4 * t Tr* t '"f f] f 1 ~... - . ... *.., ,..1(i 3t-i-rrr»bi'm» ustanove kak katoliški list! Pri nas je slabo, tam je pa glede tega Še slabše. Vendar, ko so se bratje Hrvatje odločili za svojo katoliško jed-. | noto. bodo gotovo tudi tukaj stori'i kak korak naprej. Bratje na delo,; leer re-aii so dno vi, a delo in trud naj vam pa Beg blagoslovi! POLIC- [JSKX KOM IS Al^ IN D R-i ŽAVNI PRAVDNIK V J.ASEH. 1 )ržavni pravdnik Crc-a'e in ;>i? 1 i;ei}~j s-u; ]comi(?nr {":r , . i zelo vi laseh najbrže v vek'- > v e. iiumpom in vsem hudodelcem. i se pri vsem tem je pa to. da sta si vj _» ■ laseh, zato ker e ( rove- "r a ! pravdni V. na svojo roko vzel veliko; j ffkfTf) i ' v- . • , ; , hostn oba d bila dovolj "mazila", bo ns i' ij g net vse o. ki AMERIKAM KOVICE, j Urednik h?vatskega v 1 * ^ * - w• ; -v ».» Anton Basatič, urednik cdjnega katoliške a a hrvatskega tednika GCisnik ' ?i tine v Odca-i 1 "l u- . I ".....'" - . -, 1 -t. ' - r J * - - ' > " stre i j en pie.e -o -.-o o. »• • • d- • & J ur ko & Co., real Estate pisarno, . kjer je imel pisalno mizo in k . n r i e ti1 ■ 1 ■ ■ 1 v" 1 -s.i . a *; - šla 7-red r>'.sarii6 z a . t< •• dva cloveira m a t - \ * n>i \ • •. no ho.11 ra • vi i Ni-ecla .-e 1 ■ no. it i e '. f ■ ■ u aemiea i • ■ 1 ■ > s in? .> m ' • •. ' oz ar*> v 1 jo ie, K't'vt r' o tin- r^f isrfim v *"'"v^ars* -r'* s;-• . j . .. . , • sto nre-'hdc-* za' .....7 >- " - - ! ' " ; - * * . * • } - " . . uc s Sedanurrii. -B dtia ' • o-fše! -svoj izum zavaruje s .pa- Največji balon na svetu katerega so ra.rojile Ždrv "ene .'- "a-- - r .. :a sc je pri poskusrji vo/n?i ra?-' b.l na •■-> ' • T life, klobase z KranisW^a reset - V j Ribnice, zrakoplove pa iz Nei -*: r ' i -1 i i kai • "T rilo. . j retjl. 4.0C0 rcT ' Štavbinsko društvo nekake U< it< l hicago, !:ter je »>1* njik tieici Ta'-:c > . v : • .. ■ ^ !e ■ ■ ** - -v - ]. •: -' 1 seje, denar ] t v žep. Ko je prišel na uHco in šel nekoliko'korakov po ulici, ustavil se iei pred njim avtomobil in iz. nje.ca- so l skotili trije "roparji s zakritimi obrazi. 1 : J : : ■'*-• " ' • ''•»-." - ;> pet skočili na -avtom; ' '' :a :b;»!i — brez denarja. — Tor ' : včasih ! pozabljivost ve dobra, k:*'ti PeŠčikn je rešila \ denar. ' svarilo za naše slovensko stavbinsko društvo. pograjal z nnš*» 1 karno. «: m t* ti-si"; ],-■' h" , * t ski kat. iliški K- ledar ka-koršen je naš "Ave Maria. i Še sprctin;- ' .so fra- spIon s na Iran za sla- y-;> ■ pristaši ze!< hvalili. 1'ežko je zato izreči on n :- -n ; v ler >='. V kolik.M- smo ^a mi poznaliž - in poznali smo •▼a s- na.» — k iikor -mo imeli z njim stika s ti - kovinamkatere je nnročal yr; nas — a: bil nt> človek. < )brn do val i str.-) njegovo naporno delo. da ie vzcb'lal katoliški list med Hrvati \ kljub \-elikem nasprotju celo od katoliške ^uša-ske strani. - 1; ,xi.' ^ , .: • *, .... n ;*1 ^ j, ; , i ,., fi„; ... -j,,; ,, . ,,{ , ...,_ :na urad.ni. 1 a " •• ,T0 infoftritic'i}« t i 3(.fn "dadne^n P r e ssb i ro a ki in intrigantstva. Nov list, ki se imenuje "Vojni i«4j m t, r x '-i _ r „ _ A „ „ • .. . T">n* ,,; t VTT" I . j^i ■ ^-»ui^iitiuirsLiciiem "Rdečem šolskem tednu", ki so ga Uiinoli teden priredili socialisti vseh treh struj v mestu Neukolln. V boljše'razumevanje teh dogodkov moramo pribiti, da stoje za zahtevo po svetni šoli kot sklenjena politična celota ravno in edino-le socialisti. To I je značilno zanje. V vseh drugih pogledih — političnih in gospodar- j skih — se je socialna demokracija popolnoma prilagodila stališču neso-cialističnih strank in se zaradi tega ni plašila niti razcepov; samo v kulturnem pogledu so si ostali socialisti zvesti in edini med seboj. Ne ljubezen do delavstva, ampak sovraštvo do krščanstva jih edino še druži- '£ Rdeči šotski teden" v Neukoll-nu govori o tem glasno dovolj. (Nadaljevanje na 2. strani.) EXTENSION MAGAZINE ie ime naivečjemu 1 a- •liškc:~r 7 poslovnemu Časopisu, katerega izdaja. Catholic Church Extension Society, ki je že toliko dobrega storila za-o-h ran en je sv. vere med ameriškimi katoliki, toliko revnim malim naselbinam katol i kb v postavila male ear k vine. uredila "Cerkev na'kolesih", to ie železniški voz. ki je urejen ka'^or krasna cerkvica, ki gre od kraja do k;an-ja, da >e morejo verniki udeleževati sv. zakramentov. Kedor se toraj naroči na ta list objednem podpira eno izmed najplemeuitejših organizacij v Ameriki. Kdor pošlje naročnino na ta list, ki j znaša $3.00 za celo leto, dobi kot dar | krasen rožni venček blagoslovljen od j sv. očeta. Predsednik te družbe. Rt. j Rev. Msgr. Kellev je bil sam v Rimu | in je dal te rožne vence blagosloviti. Prav toplo priporočamo, vsem a-meriškim Slovencem, ki znajo čitati angleško, kakor tudi posebno- naši odraščajoči mladini ta leposlovni list, ki prinaša krasne povesti in članke. Naroča se pri uredništvu Edinosti. IZ HRVATSKIH KROGOV. Hrvatski ameriški katoliki so si u-(Nadaljevanje na 2. strani.) btrasno je, kako se m nože umori m poboji v Chicago. Kakor je sedaj kmalu ne bo nihče življenja varen na ulici. Človeku vzeti življenje — to je kakor ubiti muho! Seveda — vera gine! Koliko listov je, ki se trudijo z občudovanja vredno marljivostjo in požrtvovalnostjo za to, da jemlejo iz src ljudi vero. Poglejte naše rdeče liste, kaj počno! Kaj pa je človek brez vere druzega kakor naj krutejše zver ! Ne, nič čudnega nisu to vsakdanji umori. Še bolj se bodo množili, kolikor bolj bode vera ginila. In tisti, ki so si že toliko zaslug stekli za brezverstvo bodo po malem sami na sebi občutili sadove njih narodove vzgoje- Ta prežalosten slučaj med katoliškimi Hrvati pa naj bi rodil te sadove, da bi se katoliški tnožje zavedli, kam gre tudi med njimi ubogi narod, naj se združijo in naj si že C ' ne s c . .:- a . ' V y >sUs| • ii \ ' -1 1r\1-i v tiWr*0 k- i, ltihovr:*'.. Sr" ' ' ; " - ; ' kaj. saj je "duhovnik ne mo- < * t.lC ' ' K« i .\i i se ; ..i1 ', "J. C" ■ >cia I !1: V '.nik Skkvn P.i-: -k /. vea1: Kuharica 500 do 550 ' Sol o ica -oq kron Xa vadna služkh j a 3C0 kron. Poleg po 12 letnem študiju ki-str • lan ju : ?-r- * r- -. o-» . , „ t 7 t lese* e p'ace z dragia isko doklado 585 kr n kre^ hrane in druge oskrbe. S to plačo naj shaja ali , 1 pogine. Plačati m< > ra s to plačo hrano, V:kni no-rilo, razsvetljav "t-............. .v-a 5.000................ 16.00 10,000............... Za italijanske lire: 5°.................$ 2.75 100 • • * .............. 5.00 5°°.................22.50 1000 ................. 44.00 Vse . pošiljatve naslavljajte na: "EDINOST", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. i t. . 1-1 , v „ 1 «•• ' ! v->- —.;..;n„ n v< - k'-ka-ai o-e-aniania naših ljudb? Vse. bomo točno zabeležili in poskr-bebk da dobijo b'-- t-; imajo črno brni! r>r Imn^rfprt in Orininnl 4 . T ,, .f 1 • 1 fvf. ,. 1 ', t ■ r., .f - -S. j- ■ * "» 1 »- 1 . .. i i . ' ' i * '; "i'i t>o _ j - • _ 1*1 . 11 . • 0 piei in i e do *>ecl 1 i toliko ' pojiti ce. n je p'^ '• em 11s, za Avstrijo. - iat: k- k -.J: i, kak-JOahuatmci v večini mislijo in hoce-io ZntČJ S' ie pa smrtno 30- - - 1 • T * vr* š' v > < * i k I) a 1 m a t m cev k' -;o 1>'! za* Jugoslavijo.Ta dva motiva - • la najbrže biti, ki s.ta 1 ka nzrok u-mora. Policija sAlaj išče m< \ uje- ca. Iver ie urada t ca v oisr .no morilca dobro videla, v ko težko najti pravega. Baje se že na s5edu. . Ijenje. Ko je bil še v Duluthn pv-y t i/j, ijn ie i>il soc 1 aa 11st. v t je bil uredr'k k oa v ■ . -a L-- i- .-.i .-•»?,-* r > 1 4 i-iTi t!' 1 ►; i ne' 'krat t v !i * ta r - k- - rav 10 CT N F Ž IT O Š P V H D N O PADA TO. \ ("Iro 1-i »1 i ! »k v- ■!'{?<> r -r.e - bo ari ki o p, rav do dola Ha mernik. > V-,- In.d-.-je kuha'1 "jakca"-fko je.lunica leno sijala in se mu smeja:-«. izpod j$e- _ ^ 1 _ * * -1 i 1 - • t- »es. ko mu je. ?akec c-csplooirai m a >.-agal skedenj. Da bi zakril narok ognja, je hitro poli 1 še ostal -: p«osk:r »ie s oetroleiem- T wla pri tem ie sam s -be neko Ji ko nolil ?n se u žgal t Zgorel' je na mestu v strašnih bolečinah. Vi T ■. rr' --I i- 1" t XI - t' i T-^f ■ - i-i'<»rlr»rif»orocaio citanie katoliških t- o. i. r) s . n a s' , r a -a vn 1 st v o rvatoiicani, glave 1 ;o a »v 1 /.. no v cfisii "o ^e * c. n t- 'pti- ■■' -r - • - a n samo^fvnni ni rvb * 1*"» a * t ;ti do vkdn^ -i l-r -Ih e a" T11.0i^m• c i" - "" 1i... e 1 < > s? o 1 e 1 c Vtpii n Viti "•t- ' 1 - - RDPČ/ $01 a silnim <1 • i ov-" "i - r .. : d rugi a ihte vajo takoimenovano " .vetrn Š k i." 'ka < značka je-zelo nedolžna ill če bi h. teli verjeti ioe " ' a Prt jem,, se za njo tauli dejansko na skriva- ničesar veri vr 2nega, ampak ima kiti ^svetna š-da" ie enotna, v verskem pogledi-nevtralna soka, enako dostopna o-trokom vseh veroizpovedanj in starše-, orez konfesije. I vi. j j>a se de ji 11-sI;o krije pod tem geslom, nam po- \ orlf . d- IT.: _________ T ' edinost* AMERIKANSKE NOVICE. (Nadaljevanje z i. strani) stanovih svojo prvo katoliško podporno organizacijo, kateri so dali ime "Hrvatska Katolička Zajednica." Sedež ima v Gary, Ind. Ta teden je izšla prva številka glasila te nove jed-note, ki se imenuje "Vijestnik Hrvatske Katoličke Zajednice", ki je bil tiskan v naši tiskarni. Kjerkoli so Hrvatje v večjem številu naj bi si ustanovili takoj društvo in ga priklopili tej Zajednici. KOLUMBOVI VITEZI priporočali svojim udom naš "Minstrel Show." V najbolj razširjenem katoliškem listu v državi Illinois, ^'The Columbian and Western Catholic" smo brali sledeče: Minstrel Show. On next Sunday afternoon, Nov. 6th, St. Stephen's church will t?ive a grand minstrel show for the hujšega. Vendar upamo, da se bo tudi tukaj našel izhod, da ne bo treba "benefit of the new school fund at j nepotrebnem celega naroda postavi-Pulaski hali. 1711 South Ashland ti v težave. avenue. Be sure to come up after J Ravno se je začelo gospodarsko the parade. You will be able to get {naše stanje zboljševati, tovarne so there in plenty of time. Rev. Father ,začele nekoliko več delati. Vsaka *Casimir, paster of St. Stephen's (stavka sedaj bi pomenila velikansko katastrofo. iZato je ravno sedaj skrajna previdnost in modrost na mestu. Stavke sedaj napovedovati se pravi izrabljati zaupanje delav- MINISTERSKI PREDSEDNIK HARA ZAKLAN. Japonski ministerski predsednik Hara je bil zaklan na postaji, ko se je hotel peljati na velik ljudski shod svoje stranke. Neki 19 letni študent je planil k njemu, ko je čakal na vlak na postaji in dvakrat zadri nož v njegova prsa. Zgrudil se je takoj mrtev na tla. PREMOGARSKA STAVKA. Komaj smo se iznebili strahu pred železniško stavko že nam preti stavka illinoiskih premogarjev. Razmere so jako resne in se je bati naj- church, is an active member of Bishop Ketteler Council and we should support him in his laudable efforts to give the children of his parish a thoroughly Catholic education. Af-\ter the show there will be supper served by the young ladies of St. Stephen's parish. Dancing will commence immediately after the close of the minstrel show. Music by R. .Sinkower's orchestra. zgražali. Pa tudi ni treba. Kar sme navedli, govori ob sebi glasno do volj za vsakega pametnega človeka j Kar smo hoteli s temi vrsticami do seči, je le to, da znova opozorimo na šo javnost na prave namene svobo domiselnih elementov, ki jih imajc s šolo. Prepričani smo, da je mec Jugoslovani, izvzemši socialistični!: vrst, le malo ljudi, ki bi hoteli šolo v kateri se vzgaja upor proti Bogu in dosledno proti vsaki oblasti, upor tudi proti lastnim staršem. Gre le za to, da se razhistre pojmi, kakšna mora biti 4 'bogaprosta" šola. Zelo bi se motil, kdor bi mislil, da bi bila šola, kakršno zamišlja naše demokratsko učiteljstvo s Pribičevičem na čelu, kaj boljša nego socialistična, češ v njej se bo vendar vzgajala poštena, domoljubna mladina. Doslej še ni nikdar nobena šola in nobena država obstala brez vere v nadzem-sko avtoriteto, ki brezpogojno obvezuje vse brez razlike in žalostno se bo tudi v bodoče izjalovil vsak tak poizkus. Katoličani bomo branili versko vzgojo mladine do zad njega diha. NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. (Nadaljevanje z 1 strani.) ve stavke: "Liberalna stranka bi v Prekmurju dosegla veliko več, ko'bi ji ne delal ovir s svojim delovanjem poslanec Klekl in list "Novine." Liberalci torej odkrito priznavajo, da za liberalce v Prekmurju ni prostora. Izseljevanje v Ameriko. Zagrebški ameriški konzulat naznanja, da bo izdajal vizum za potne liste v A- Narobe »vet. V Jugoslaviji so mi-lostne sodbe. Sin, ki umori očeta dobi štirinajst let, onemu, ki se kaj obregne ob belgrajsko gospodo, pa za vse življenje vzamejo besedo. Znamenja naše sužnosti. Dne 2 okt. je proglasil najbrž kolovodja radovljiškega Sokola neki Spicer, da so križi in kapelice na križpotih znamenja našega hlapčevstva. Pred križem in kapelico se veren katoličan odkrije in spoštljivo pokloni, so- meriko samo še do 1. decembra t. 1.; okrajna glavarstva sprejemajo prošnje za potna dovoljenja samo še do 20. t. m. Po 15. novembru t. 1. se sploh noben izseljenec v Ameriko ne bo več pustil preko naše meje. SPOR MED POLJSKO SKO. IN RU- | Poljska podpira generala Petlura 'proti boljševikom. Petlura je rusin-|ski general, ki vodi boj proti boljše-, vikom. Boljševiki so poslali noto na Poljsko. Vendar pa kedo bo smatral resnim kako noto vlade, ki nima poštenja. Vrnitev v domovino. Vrnil se je iz ruskega vojnega ujetništva Ljubljančan Anton Ravnihar, ki je bil pred vojsko zaposlen kot uradnik v tukajšnji tobačni tvornici. Tri leta ni bilo nobenega pisanja, nobenega glasu o njem in starši so že mislili, da ga ne bodo nikdar več videli. Zato se tem bolj razveselili njegovega prihoda. — Kakor pripoveduje, je na Ruskem še mnogo Slovencev in sc bo vrnil še marsikateri slovenski mož in fant, ki ga imajo njegovi ljudje za mrtvega, pokopanega tam v daljni ruski leželi. PREDSEDNIK HARDING IN SV. PISMO. Predsednik Harding je prostozi Jar, pa se je izrazil o sv. pismo ta ko-le: "Jaz sem vedno veroval, da ji sveto pismo božja knjiga, po kateri je Bog razodel človeku svojo voljo Preučaval sem sv. pismo in zato pravim, da verujem to o sv. pismu iz vsakega stališča. Proučavanje sv { pisma je najbolj potrebno proučav^- j nje in najbolj vredno, da se človek' posveti temu proučavanju in po tem, kako kedo razume to knjigo, tako je njegovo življenje. Kolikor bolje ke-'do pozna sv- pismo, toliko plemenitejše, boljše je njegovo življenje, toliko plemenitejše je njegovo ravnanje. Vprašajte pa naše učene profesorje, kakor so veleučeni velikan Kon-da, ali Zajec ali Krže ali Zavrtnik et tutti quanti, pa boste videli, kaj Vam bodo govorili. Seveda, kaj je predsednik Harding proti tem duševnim 1 velikanom. --— ( GENERAL FOCH. Malo kdaj je Amerika sprejela tako z velikanskim in odkritim veseljem, kakor je sprejela sedaj francoskega generala Focha, ki je vodil združeno vojsko zaveznikov proti Nemčiji. Kamor koli je prišel Foch povsodi so ga silne množice pozdravljale in sicer s tolikim navdušenjem. stva v njegovo lastno škodo. SLOVENCE NADŠKOFI JE CHI-CAŠKE. Opozarjamo na uradni del Edinosti. kjer je priobčeno pismo našega dobrega Most Rev. G. \V. Munde-leina, našega nadškofa, glede Petrovega novčiča- Pismo je v resnici ne kaj mojsterskega in govori samo za se. Upamo, da se bodo tudi Slovenci krepko odzvali. MAŽARSKA PONIŽANA, Mažarski državni zbor je sklenil postavo, po kateri je habsburška vlada odstavljena od vsake pravice do mažarskega trona. Vsi Habsburžani morajo iz dežele. Karol in Cita sta morala angleško bolno ladijo na Donavi, in peljajo jih v stalno pregnanstvo. Baje bosta morala iti na o- tok Madeiro v atlanskem oceanu. — Vprašanje kopališč, letovišč in sa-Mažarska vlada ja ukazala deset dni natorijev. V Zagrebu so zborovali Zapeljana brata ali: zakaj se nam godi tako? Na strehi so imeli vrabci burno sejo. Dva izmed njih se spoprimeta in kavsata, da perje leti od 11 ju. V boju padeta na tla. "Hops!" in muc ju drži v krempljih. 1'redno pa jima odgrizne vroči glavi, ju vpraša: "Vsled česa sta se tako besno tepla?" "Posvetovali smo se proti svojim sovražnikom, a radi različnih naziranj sva se v srdu spopa* dla!" "Le tako naprej l" je dejal ma-. ček. "še bom imel okrogel život in svitel kožuh !" in ju je pohrustal- koli se nočejo več t Odslej bodo oni častili le spominjska znamenja so-kolskih, ne pa krščanskih rnučeni-kovl Kadar bodo šli mimo svojih sokolskih znamenj, takrat bodo vedno znova obnovili prisego, da uničijo katoliškega duhovnika in vse, ki z njim drže. (Doslovni govor beri v "Jugoslaviji" z dne 9. oktobra. Sta-riši, premišljujte malo to pogansko pridigo in dobro sprašajte svojo vest, ali smete svoje otroke dati v sokolsko vzgojo! Po liberalno. "Domovina" pravi, da ima neki diplomat nalogo posredovati pri papežu, da dovoli nevesti kralja Aleksandra, ki je katoličanka, stopiti v pravoslavno vero- Naši liberalci mislijo, da papež z vero kup-čuje kot liberalci s svojim patriotizmom, ki je bil včeraj avstrijski, danes srbski, jutri bo pa hotentotski. Gospodje, katekizem v roke! Medicinski fakulteti v Beogradu in Ljubljani na meravajo ukiniti, ker hočejo na ta način zmanjšati butget prosvetnega ministerstva. Sedanja vlada je imela za ustavo, katere življenski dnevi so šteti, milijone na razpolago, za kulturno ter zdravstveno povzdigp drvavljanov pa ne premore toliko, da bi vzdrževala 3 medicinske fakultete. Smo pač v kulturni dobi policajdemokrat-skega režima. javno žalovanje radi sramote 1 ponižanja, v katerega se je spravil kralj Karol narod radi svojega usi-ljevanja v deželo. Deset dni morajc biti zaprte vse gostilne vsa gledišča in vse zabave so prepovedane. NEMŠKA ŽALUJE. Nemška ja -ukazala osemdnevno žalovanje radi izgube Sleške. Osem dni mora cel narod javno žalovati in se ne sme javno piti ne pive ne kakih drugih upijanljivih pijač. Kako dolgo je pa žalovala Jugoslavija, ko so ji ukradli Korotan ali Primorsko ? IRSKA. da Francoska lahko vidi, kako ame-rikansko ljudstvo čuti. To nedeljo je bil Foch v Chicago, kjer je zopet doživel sprejem, ki je presegal vse ostale. Zanimivo je bilo to', dane je Foch povsodi, v vsakem mestu pokazal nevstrašeno, da je veren katolik. V St. Louisu, Kansas City so ga pozdravili otroci. Rekel jim je, naj dečki skušajo se naučiti pridno delati, dekleta pa pridno moliti. — V Chicago je šel k sveti maši v stolnico, kjer ga je sprejel nadškof Mundelein. Lahko smo ponosni, katoliki da imamo takega moža, ki je tako globoko veren. Tako veliki mož veruje in smatra svojo vero za najdražji svoj zaklad, naši velikani junaki o-krog rdečih listov pa pravijo, da je vera humbug. Seveda kakoršni možgani, tak razum- PROTESTIRAJO. rski minister Čiče- BOLJŠEVIKI P Zunanju rdečakr rin je poslal vsem vladam spomenico, v kateri se izjavlja, da boljševi-ška vlada ni nikdar pripoznala nobenega sklepa razoroževalne konference v Washingtonu in da bo razorožila kadar in kolikor bo sama ho-"teia. ne pa kakor bi ji kaka zunanja RAZGLED PO SVETU. 'Nadaljevanje z 1. strani.} Na enem izmed predavanj tega tedna je govoril neodvisni socialist dr. Lowenstein, ki je med drugim rekel :v "Boj za svetno šolo je političen boj. Bog je kot izliv socialne sladnosti samo v neskončnost projicirana kapitalistična oblast. Proletariat ima zgodovinsko pravico, da se odstrani tudi tukaj utelešeno načelo podrejenosti . . . Pravi boj se ne bo izbojeval v parlamentu ali postavodaji, ampak proletariat mora osvobodilni boj v kulturnih in gospodarskih vprašanjih izbojevat' v svoji veliki masi sam. Svetna šola je prvi cilj tega boja." To je za vsakogar dovolj jasno povedano. "Rdeči šolski teden" se je zaključil z velikim demonstracijskim iz-prevodom po neukollnskih" ulicah. O tem poroča "Germania": Sprevoda se je udeležilo 2000 do 2500 oseb, med temi dve tretjini otrok. Spredaj so nosili zastave vseh treh socialističnih strank. Otroci so nosili napise: "Starši, osvobodite nas verskega pouka!" "Zahtevamo socialistične učitelje!" "Resnično visoka nravnost je nravnost brez Boga in brez vraga!" "Išči novega duha in preženi staro zlo, zahteva ti prinese sreče in ne sv. pismo!" Doli s šolskimi nazadnjaki!" "Pustite male priti k nam v svetno šolo!" "Za bo-gaprosto človečnost!" Ko je sprevod prišel mimo cerkve, kjer se je vršila služba božja, je kakor na povelje zasvirala godba, neki socialist je stopil naprej, zavihtel klobuk in zavpil: "Ven s farji P Vse tri skupine v sprevodu so na tot po vrsti odgovorile z viharnim "doli!" Na Herzbergplatzu se je sprevod ustavil, nakar je nastopila socialistična govornica, ki je razvijala te-le misli : "Pustite male k meni priti, tako je rekel veliki Nazarenec in tako pra vimo tudi mi. Verski pouk se mora iz šole odpraviti. Zahtevamo svetno šolo. Otroci morajo svojim staršem odpreti oči in jih vzgajati. Nasprotujoče starše naj otroci prisilijo, da odpovedo verski pouk in če se v to ne dajo prisiliti, naj otroci pač "brez dovoljenja staršev pridejo k nam; mi bomo potem že skrbeli za to, da bodo smeli v svetni šoli o-stati." Ni nam na tem, da bi se glasno Pogajanja med Angleško vlado in Sinn Feinsko se vrše dalje. Kakor vse kaže pride vendar do sporazuma. Lloyd George je pozval mini-sterskega predsednika L'lsterskega na razgovor v London. Baje se je vlada udala, da bode imela plebiscit v dveh severnih okrajih, kjer je velika večina katolikov. Toraj se bo Irska vendar razdelila v dva dela. Najbrže bo to nova Avstro-Ogerska. Z druge strani se pa poroča, da se radikalni Sinn Feinci resno pripravljajo, da se bodo s silo uprli delitvi Irske in da bodo začeli še z večjo silo, kakor do sedaj. L'ganjka. Eno srce imam in sicer v eni glavi, ki stoji na eni nogi. Kaj je to? ((Zelnata glava.) delegati kopališč, zdravilišč, letovišč in sanatorijev v Jugoslaviji. Gre za povzdigo teh ustanov in za postavno ureditev njihovega položaja. Navzoč je bil tudi delegat pristojnega ministrstva. »Zborovalci so se po dolgi razpravi zedinili na to, da naj ostanejo vse gori navedene ustanove, ki so danes večinoma globoko pasivne, zaenkrat še v zasebnih rokah ; vendar pa naj ima država v zdravstvenem pogledu neobhodno oblast in tudi drugače gotove pravice. Tako je treba s potrebnimi odredbami preprečiti izkoriščanje revnejših slojev. Državnim uradnikom, delavcem in invalidom se morajo brezpogojno! zajamčiti ugodnosti. V tem zmislui se sestavi poseben zakonski načrt. Kako se pri nas zasluži red sv. Sa-I ve I. razreda? Hočeš biti odlikovan z najvišjim svetim Savom, potem napi j ob priložnosti pri bogati — pr-vaški pojedini kraljevemu namestniku T v. Hribarju. To je preizkušen recept za vse odlikovanj željne prvake ne oziraje se na politično prepričanje in narodne zasluge. Število ministrov bodo znižali na 12» zato pa bo vsak dobil svojega stalnega namestnika. To bodo tako-zvani državni podtajniki. Tako smo plačevali doslej 18 ministrov, zdaj jih bo pa 24. Zakaj pa ne. saj imamo denar. O socijalistih pravi dr. Kukovec, da so njihovi voditelji odšli med veleposestnike, okrbnike in tovarniške ravnatelje in da ta stranka nima več nobene bodočnosti. "Prosveti." No, ja ! Vsak sodi po sebi! Vže tisočkrat pogret "guljaš" za socijalne backe. Takih obrekovanj smo že preveč vajeni z doma. Liberalni-socijalisti ste si povsod e-naki. Originalnosti ni! Vendar ste pa še pošteni, ker "nevernih" duš dne ni v nobeni *'Prak-itiki," pač so pa "pasji" ali "kujini" dnevi. Te pa prepogosto praznujete sami. Minister Pucelj danzadnevom pi še o svojih "uspehih" za kmete. Ču dni "Proletarec" piše. da je "Pater Za-krajšek gentleman" in da so "njegovi interesi na vsej črti vzdržljivi." — Kolikrat smo mi že to povedali, pa je " Proletarec" vedno rekel, da to ni res. Dokler 11111 ni slednjič ušlo s peresa to, o čemer je bil ttudi pre- morajo biti ti uspehi, ko morajo j pričan. česar si pa ni upal napisati, kmetje vsak dan globlje v žepe se-j— , saj: vrema Kranjcem bodo >e g*u -Izjasnila! Vse severne živali dobe belo dlako vsako jesen. Ona: — Mr. Varšič, vi ste še vedno fant? Star fant: — Da, še vedno. Ona: — O, vi stari fantje nimate nobenega srca. Star fant. — O, nasprotno, ravno mi stari fantje smo še, ki ga še imamo? Ona: Kako to? Star fant: — Ker ga nam edinim še nobena ni ukradla? s Za učenje angleščine je najbolj pripravna "SLOVENSKA-ANGLEŠKA-SLOV-NICA", ki je prirejena za slovenske izseljence v Ameriki. Knjiga vsebuje blizu 247 strani in obsega zelo važna poglavja, ki se jih najbolj nujno potrebuje pri učenju "ANGLEŠČINE", iz v navad- kakor n. pr. "Glasoslovje, Oblikoslovje, Vaje, Pogovori vsakdanjega življenja in Besede ki se največ rabijo v nav nem govoru. Za onega ki se hoče hitro naučitti "ANGLEŠKEGA JEZIKA", je ta knjiga zlata vredna in najboljši učitelj. . CENA KNJIGI JE SAMO: $1.00. Pišite po knjigo takoj, predno zaloga ne poide. KNJIGARNA "AVE MARIA", 1849 W. 22nd Street, . Chicago, 111. A A 4 s •> s sila ukazovala. Vlade te izjave niso smatrale resnim. "EDINOST* SOCIALIST NAZAJ H KRI-STUSU! "Glas Svobode" je prinesel v štev. 82. dne 14. okt. 1921. članek naslovljen: Religija je slabo zdravilo. Cel članek je zgolj klobasarija, zmazek, zavijanje. Prebravši te otrobe pameten človek izreče nad člankom obsodbo: Toje za prečrtat, to je za v ogenj. Edini stavek ki je v Članku dober je: Dve stvari sta, ki za-moreta omejiti zločine. Prvič pravilna vzgoja od strani očeta in matere in drugič pravi državni red. Francoski vodja socialistov, prosto zidar Aldy je bil proti koncu svojega življenja pa drugega mnenja kakor pa je dopisun članka: Religija je slabo zdravilo. V katoliško cerkev se je povrnil malo pred smrtjo francoski vodja socialistov, prostozidar Aldy. Pred pričami je napravil zapisnik, v katerem izjavlja, da se po-vrača k veri zvoje mladosti in da se je spravil s sv. Cerkvijo. Nato je izjavil, da hoče prejeti sv. zakramente za umirajoče, ki mu jih je podelil mestni župnik pri sv. Pavlu v Narbonne. Vse to se je izvršilo ob polni zavesti bolnikovi, ki je tudi zahteval cerkveniNpokop. Seveda to popolno izpreobrnjenje ni bilo po volji njegovim bivšim tovarišem in bratom v loži, ki so hoteli porabiti pogreb pokojnika za prostozidarsko manifestacijo. Toda prišli so zastonj. Pokojnikova družina je prepovedala vse znake in zastave socialistov in framasonov, ter poskerbela, da je bil Aldy pokopan v mestu .Mil-Jau. VEČ RESNICOLJUBNOSTI. Neki nasprotni časopis zatrjuje, da je zadnja vojpa odkrila človeštvu eno veliko zmoto, to je, da so dežele ostale daleč od tega, kar razumemo pod besedo praktično krščanstvo. Potrdimo. Ob enem dostavljamo, da katol. Cerkev ravno uči vernike, da naj bodo praktični katoličani. Ko bi bili v svetovni vojni na zgoraj in na spodaj zares praktični katoličani vsi, ki so bili pod orožjem, bi ne bilo takega zverinskega krvoprelitja. Ali ne uči ravno katoliška vera: Ljubi svojega blijžnjega kot samega sebe? Ali ne uči ravno katol. vera: čut pravičnosti, čut poštenja, čut usmiljenja? Ali ne uči ravno katol. vera spoštovati avktoriteto? četrta božja zapoved. Ali ne uči ravno katol. vo-ra usmiljenje do bljižnjega, ko v peti bož. zapovedi prepoveduje ... ne ubijaj. Ali ne uči ravno katol. vera čut poštenja, ko v šesti bož. zapovedi pravi ... ne prešestuj in v deveti bož. zapovedi pravi ... ne želi svojega bljižnjega žene? Ali ne uči ravni katol. vera čut pravičnosti? Sedma bož. zapoved se glasi: Ne kradi. In io- bož. zapoved se zove: Ne želi svojega bljižnjega blaga. Ali ne uči ravno katol. vera resnicoljubnost s svojo z osmo bož. zapovedjo, ki se glasi: Ne pričaj po krivem zoper svojega bljižnjega. Prav zares, ko bi ljudje bili zares praktični katoličani, pa bi ne bilo ne vojne, ne zakonolomstva, ne umazanih spolnih bolezni, ne ropov, ne u-morov, itd. Kakšna je slika človeštva? Ali ni . . . čno sklepati) ampak ravno zato, ker niso po veri živeli, ker niso bili praktični katoličani. Sploh bi bilo pa dobro zanesljivo zasledovati in proučiti omenjeno statistiko in mislim, da bi konečno prišli do drugačnega rezultata ali zaključka. sovraštvo, laž in srd povsod, v gorje vsa zemlja je zakrita, vzdihuje ves človeški rod. Vprašamo: Kdo pa je kriv, da je v človeški družbi tako razdejanje? Ali ne pomaga k temu razdvajanju ravno protiversko časopisje, ki s satansko zlobo hiti vzbujati človeške strasti, zlobno resnico zasukava, po-tvarja, neti proti katoliški fanatizem, hudobno ubija čut pravičnosti, poštenja, usmiljenja, čut človeške obzirnosti. - Krščanstvo ni bankrotno, ampak bankrot je v glavi v možganih mnogih ljudij, ki nočejo pravilno misliti pravilno sklepati. Ako bi bilo to res, kar zatrjuje neki protiverski list: da kaže statistika, da so zločinci v ameriških ječah po večini rimski katoliki . . . Niso v ječi zaradi katol. vere (le - • ftitlmiiiiiiiMMir^'' •• -« . • . « • * v 1 . ♦ j I.. I "s m "ČE SI REVEŽ . . "Če si revež ..." — Pod tem naslovom je "prosveta" priobčila jako učen (?) članek, kjer pravi med drugim to-le: "Človeška družba je tako uredila gospodarske razmere, da imamo sestradane reveže in vsega site bogatine P Bravo! "Fajn" si povedala, tetkal Čast ti! Samo malo napakico si naredila. Pozabila si povedati, da tega ni naredila samo "človeška družba," temveč, da prav tako delajo z rudečimi pristaši tudi vsi rdeči voditelji, ki svoje backe izrabljajo samo za "loj-terco", da pridejo do mastnih polnih blagajn. Evo Vam dokazov: Doma v starem kraju ima njegovo kraljevo rdeče veličanstvo, Ante Kristan, ideal in uzor vseh rdečkar-jev, samo 15 milijonov plače na leto ! Ubogi delavci, njegovi tovariš** pa — stradajo in gladujejo in lakote umirajo. Vidiš slovensko rdeče delavstvo, tako je "Če si duševni revček . . da ne vidiš, kako te vodijo za nos. Tukaj je Haywoo izpraznil blagajne in sedaj je milijonar v Sibiriji, kjer si polni z milijoni svoje žepe delavstvo pa lakote poginja. Vidiš, tako je, delavstvo, "Če si enkrat duševni revež . . in ne vidiš. kako te slepe in boš moralo za tega milijonarja sedaj še 69.000 dol. zbrati, da plačaš zanj varščino. "Če si duševni revež . . pa se tako godi! Nabrali so milijondolarski fond m ti povedali, kako se bo s tem denarjem kuoil Trst in celo Primorje, kako se bo kupila Slovencem popolna neodvisnost od Srbije in prava svoboda, kako se bo podpiralo doma lačne sirote in udove. Toda denar je nekam šel. Kristan je doma poslanec, ima lepe denarce, še lepšo plačo in se v pest smeje. Slovanski rdečkarji, so upali od Kristana, da jim bo pričaral nebesa na zemlji, ko so dajali in dajali in praznili svoje žepe, pa danes ne vedo, kje"je denar in pa lačni so stradajo in so brez dela in s strahom gledajo v prihodi?;o*t. Vidite, tako je "Če si duševni revež", in se daš vodi za nos, kamor te kedo hoče, samo ako te zna "nafarbati." Naši rdeči voditelji bogato žive in se prepeljavajo od naselbine do naselbine in pijo in kriče in kriče in pi-jo za delavca, toda delavec strada in pomanjkanje trpi, pa sline požira , Tako je. "Če^li duševni revež . . . da vse vrjameš, samo če ti kdo črez farje malo pozabavlja. Da, da hudo je za delavca, "če je zaslepljen rdeč revež - . kaj, "Pro-sveta"?! Zato pa naši rdeči voditelji ne marajo biti reveži.. Zadosti jim je, da so njih pristaši. In ta je pa glavno, kaj ? Ali ni res tako? vandali so uničevali zlasti vse, kar je bilo znanstvenega in vse profesor je in učitelje in vse učenjake." Crane, naš poslanik v Kitajski, ki je prepotoval vso Sibirijo in Rusijo potrjuje izjavo Gorkyja in dostav- la smuknila iz puške in mu pretrgala nit življenja. Sedaj pa, so se gibali prosto, z začudenjem kako div-na je narava. Pred par minutami je bilo v strelnih jarkih milijonov resnih obrazov, skrb jih je težila kakor Ija: "Vsa Rusija je danes velikanska mora; a sedaj iz vsakega obraza si- jenišnica in vse ljudstvo živi kakor pravi jetniki brez vsake, najmanjše svobode. Tam sedaj ni absolutno nobene svobode. Strahovlada vlada s toliko brutalnostjo, kakor enakega več ne pozna svetovna zgodovina. Takozvana Čeka, izvanredna komisija, ruska inkvizicija, gospodari tako grozno in je že toliko nedolžnih žrtev pokončala, da je nekaj groznega. Ta komisija pobija kogar hoče in kadar hooe in za kar hoče." Ko bi to pisal kak buržoaza ali kak fanatičen sovražnik rdečkarije, bi mi ne vrjeli. Ko pa to piše Maksim Gorky, ki je sam preje širil rdeče nauke in bil sam za nje navdušen in Mr. Crane, ki je sam bil znan kot pristaš reakcijonarcev če pa taki-le možje tako strašno poročajo, potem mora biti že res. Kaj pa naša "Prosveta," glasilo naše največje podporne jednote, katero plačuje tudi veliko drugače pametnih in previdnih mož in žena, ker se člani te jednote, kaj pa ta piše o teh stralotah? Članstvo, ali ne vidiš? Ali nihče izmed vas ne čita ameriških listov? Kako čitate tam, kako pa Vam "Prosveta" vsa ta poročila prekuha in presoli in precedi in premeša, da Vam podaja nekaj, ki je očivedno strup sama potvara, samo slepar-stvo. Pa ti, članstvo, to mirno trpiš in še bogato plačuješ one, ki to delajo? SPOMINI NAli. NOV. 1918. Kakor bi bilo včeraj, tako se mi zdi, dasiravno je minilo že dolga tri leta, odkar se je razjarjena Evropa ustavila v svojem brutalnem plesu. Bilo je v pondeljek dopoldne dne 11. novembra 1918, ko je na vse brzojavne in telefonične postaje švignilo kakor iskra povelje: "Prenehajte s sovražnostjo, pogoji premirja so sprejeti!" Kdo naj popiše veselost vojakov, ki so stali v strelnih jarkih že nad 4. dolga leta? Mir, mir, potem je vse želelo. Francoski "poilusi", ki so že obupavali da bi še kdaj živeli v dobi miru, so se razveselili in od obale severnega morja, čez valovito severno Francosko, čez Argone, pa do švicarskih gora, je donel en sam glas: "Le guerre est fini 1" Konec je vojske! Da, razveselili so se miru. In ka-1 ko bi se ga ne? Dolga, je bila, a preživeli smo jo in zmagali. Tako sta si govorila angleški Tommy in francoski Poilus. Ponos se je naselil v njih srca in čepice in čelade so frčale po zraku v spremstvu neprestr-ganega vriska. Megla, ki je ležala je nasmeh in zadovoljnost. Nazdrav-ni klici kakor: "Vive la France!" "Vive le Amerique 1" itd., so orili od čete do čete, od gore do gore. Tako je bilo pred tremi leti. In od 11. novembra 1918, pa do danes se ie na svetu marsikaj spremenilo. Tega kar so se narodi veselili najbolj, poštenega in pravičnega miru, Evropa še danes nima. Narodi ki so hrepeneli po pravici, po zadoščenju, so o-5tali razočarani, svet jih je prevaril in mizerija ki jih obdaja, je neznosna. Številnokrat so se že zbrali poslanci narodov k tej rešitvi, a vsaki pot zastonj, nalogi katero jim nalaga svet niso kos. Delo raznih državnikov v Versailles, ki je obetalo človeštvu svobodo in srečo, je postalo delo maščevanja in narodi se čutijo danes bolj nesrečne, kot poprej. In letošnjega 11. novembra po dobi treh let, se zopet pravkar zbirajo državniki Amerike, Evrope in daljnega iztoka. Govori se o razoroževa-nju, toda, človeku ki vidi položaj ka-koršen je v resnici se zdi, da tej nalogi možje, ki so poklicani da bi jo rešili, ji ne bojo kos. Ovirala jih bo SEBIČNOST, ta nadloga,, ki j e mati že neštetih vojsk. Medtem ko se govori o trajnem miru, pa se oboro-žujejo. Zakaj? Za spaš? Kaj še! O-borožujejo se. za enake nove igre, ki smo jo gledali pravkar celih dolgih štiri let. In kdo se bo začudil če poči vsak čas strel in bo oznanil novo vojno, še krvoločnejšo, še stra-šnejšo in bolj bairbarsko, kakor je bila zadnja- Da nič novega ne bo, če upoštevamo razmere današnjega sveta. Bodočnost bo govorila. JAVNA ZAHVALA. Vsem cenjenim darovalcem z nove zvonove župne cerkve v Poc zemlju naznanjam, da sem seda sprejel pismo od častitega g. župn ka Gregorja Cerar iz Podzemlja, d so prejeli poslani denar v najlep šem redu, kakor je razvidno in sle dečega pisma. Martin Tomec, nabiralec i pošiljatelj. Pismo se glasi: Predragi gospod Martin Tomec! Oprostite mi, da Vam še le seda pišem. Čakal sem zato, da Var bom lahko kaj več povedal, posebn kako skrbimo za nabavo novih zve nov, ki se bodo sedaj sigurno na pravili za našo farno cerkev po Va ši zaslugi in g. Josipa Klepca ii vseh dobrotnih amerikanskih darc valcev. Najprvo Vam potrjujem, da st mi res poslali ^olarjev 314.50, za ka tere sem resnično tukaj prejel kroi 43,086.50. Ob enem potrjujem tudi Miko Tome in Martin Štefanič pobirat po vsej fari in sta nabrala že čez 17.000 kron, kar pa gotovo še ni vse, ker bodo ljudje še kaj dali. Ta in Vaš denar je omogočil, da smo se upali kar naročiti zvonove v Ljubljani. Čeprav še precej tisočev manjka, imamo vse eno upanje da se bodo zvonovi plačali. Naročili smo dva zvona iz brona, eden bo tehtat 500 kg manjši pa 20!. S tem, ki je še v turnu, se bodo novi ujemali in bo mislim, spet lepo zvonenje v Podzemlju. Kdaj bodo zvonovi gotovi, sedaj še ne vem. Upamo, da do božiča ali vsaj kmalu, potem. Ce naj Vam še kaj povem, je to, da je tu letos strašna suša že od kresa. Otave ni bilo skoraj nič, repe nebo nič, drugo je še nekako bilo. Ker primanjkuje krme, vsak živino proč sili, pa je jako zlahka. Sedaj je zemlja tako trda, da še nihče ne seje pšenice. Kaj bo iz tega! Druga novica naj bo, da imamo novega župana, Janeza Smuka na Mlakah, ki ima tudi tam gostilno. V suši je tak župan dober. Izvoljen je bil po žrebu, ker je le polovica odbornikov volila njega, druga polovica pa mladega gospodarja Petra Pezdirca na Krasincu št. 28. Ta zadnji je bil ze enkrat izvoljen, pa so ga zvrgli, ker se je izjavil za pristaša Slov. Ljudske stranke. Pri drugi volitvi je pa žreb stopil na stran Sa-mostoje kmečke stranke, ki ji pripada novi župan. Toliko o tem, če koga zanima. Tretja novica naj bo, da grem podpisani drugi teden za župnika v Metliko in se poslovim od podzemeljske fare. S tem se poslavljam tudi od Vas, dragi farani v Ameriki. Pozdravljeni in hvala Vam za Vašo darežljivost- Podzemelj dne 4. oktobra 1921. Gregor Cezar, župnik.. ŽIVIO RDEČKARIJA! Maksim Gorky, znani ruski mislec, je pribežal iz Rusije v Helsing-fore, da bi se pozdravil. Tukaj je povedal strašne reči, kam je boljševizem zavedel nesrečno Rusijo. On pravi: "Da rešim nekatera svoja delo, katera bi boljševiška vlada gotovo uničila, ako bi jih dobila, sem prišel sem osebno, da sem jih prinesel iz Rusije in da jih rešim barbarstva boljševiške vlade." Dalje pravi: "Slika sedanje Rusije je nekaj tako strašnega, da si svet niti predstavljati ne more, v kako strašansko nesrečo so pahnili "osboje-valci Rusije" to ubogo deželo! Dve tretjini ljudstva, zlasti po mestih, je bolnih ali na jetiki, ali na raku ali pa na umu. Posebno strašno so gospodarili boljševiki proti vsem izobraženim osebam. Kakor največji nad Flandrijsko pokrajino, se je' 43>°86-5°- Ob enem potrjujem tudi, zganila in odkrila zlatemu solncu pogled na zemljo. Nežno, jesensko solnce je začudeno zrlo z neba, kakor bi ne poznalo razrušenih pokrajin, ki jih je razdejala vojna vihra. Celo ptice so letale začudene po zraku, ker čutile so spremembo, in človeku se je zdelo da se poprašujejo eno drugo: "kam je šlo vse lepo drevje, kjer-smo sedale in skakale po lepih vejah, med katere smo se nekdaj skrivale med nevihtam in kjer smo počivale, ko smo bile utrujene od letanja?" Da velikanska spre memba se je za vršila, katero ste čutile narava in zemlja- Tam kjer so regetale svojo himno strojne puške, kjer so se zamolklo pogovarjali orjaški topovi, je nastala sedaj tihota in k nebu, se je dvigal le glas veselja in zahvala tisočev src, da, vendar je enkrat prišel čas, ko se je končala vojna in čas zmage. Da sprememba in kako velika! In zato kdo, bi se ne veselil te spremembe ? Človek ki se je moral skrivati v globokih strelnih jarkih pred nekolikimi minutami, se je sedaj gibal prosto na kraju, kjer so ga imenovali pravkar "no mans land". Če bi se bil prikazal na tem mestu pred par minutami predno se da mi je g. Jos. Klepec poslal dolarjev 57.50, za katere sem dobil 7,-500. Dalje potrjujem, da ste mi Vi in g. Klepec poslala natančen izkaz vseh darovalcev, kakor so bili natisnjeni v ondotnem listu "Ameri-kanski Slovenec" z enim poznejšim popravkom Vašim. Ta seznam je tukaj shranjen in se vsi darovalci vpišejo v spominsko farno knjigo za vse čase, da bodo še zanamci znali, kdo je pripomogel do novih zvonov v Podzemlju. Prav prisrčno se v imenu svojem in župnije Podzemelj zahvaljujem Vam za velik trud in iznajdlivost pri nabiranju darov, istotako g. Jos. Klepcu in vsem darovalcem. Veliko ste nabrali v takih razmerah, kakor so sedaj pri Vas, dali ste podlago za napravo zvonov. Brez Vas, Ameri-kancev, bi jih nikdar ne imeli. Bog plati vsem! Iz prižnice sem oznanil tu imena vseh darovalcev in tako jim je vsa fara hvaležna. Kako pa je sedaj z zvonovi* morda vprašate? Takole! Prosil sem naše domače farane, kakor ste mi Vi pisali, na i zložijo vsaj za en manjši - _/ če so Amerikanci toliko dali. Tl^oziv ni Proletarec pravi: Edison pravi, da samo dva odstotka ljudi razume to kar čita. Težko da jih je dva odstotka. Socijalisti to lahko dokažejo. Mi dostavljamo: Kajti nihče izmed njih ne ve, kaj je socijalizem. Toliko let slovenski rdeči listi trobijo o socijalizmu svojim privržencem. Pa danes vprašajte, kakega slovenskega rdečkarja, da naj vam pove, kaj je socijalizem, pa bo gledal kakor božji volek. Najbolj rdeči in manj rdeči so si v laseh. Socijalizem gre naravno pot svojega razdora. Veliki Lincoln je rekel: Mogoče je slepariti vse ljudi nekaj in nekoliko ljudi vse ča- se, ni pa mogoče slepariti vseh ljudi vse čase! Rdečkarija bo kmalu ,nov dokaz te resnice. Zadnji "Proletarec" milo javka nad tem svojim dejstvom, ki je prežalostno za naše rdečkarje, ki so sedaj velike sirote in ne vedo, kaj so, ali 50 rdeči, al' siv rdečejši ali so najrdečejši. Tam be remo te le besede: . "Ali je kar pater Zakrajšek kedaj sanjal, da pride pri uničevanju "Pro-letarca" v kako koalicijo kot so naši super-revolucijonarji pri 'Znanju* (NB : "iZnanje" je hrvatski boljševi-ški list v Ameriki.) Motivi so sicer različni, toda cilj je eden: — uničenje "Proletarca" — Shake hands, brothers in the cause? Strange arc tthe roads that the son of man is traveling but stranger still is the son himself!" O jej! O, jej! O, jej! Ubogi Pro-letarček! Kako se nam smiliš! To-raj lastni bratci so ti nastavili nož! Vidiš, Proletarček, kako si ti neumen in kako je pa Pater Zakrajšek pameten. Če pogledaš nazaj stare letnike "Ave Maria" boš našel že leta 1916 članek, v katerem ti je napovedal to usodo. Še vsikdarje slednjič črv črva snedel. * * * Dalje pa pravi "Proletarec": ... s stališča, ki ga zavzema kak pater Zakrajšek, kot odkrit nasprotnik soci-jalistične propagande v primeri z ljudmi pri "Znanju" gentleman! kajti kar dela kak pater Zakrajšek, dela zato, ker mu diktirajo tako njegovi interesi — interesi, ki so z nje-govega stališla vzdržljivi!" Father »Zakrajšek, častitamo! To« /xr /ir fi *\ wEDmasr EDINOST. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI Lzjaha dvakrat na teden. W. a and St. Telephone. Canal fS. ADVERTISING RATE'S ON APPLICATION X1L Published S nevesto Kristina Merinolja, doma iz Dornberga. Priča sta bila Albert Hovej in Jožef Mermolja. — Frank Martin, doma iz Čerensovske fare, z nevesto Ana Benkovič, doma z Bo-gojne. — Ženin Ivan Hozjan in nevesta Marija Hajdinjak oba doma iz Čerensovske fare. Priči sta bila Martin Hozjan in Mike Hajdinjak. — Ženin Anton BeZlaj, doma iz Ri-bence, z nevesto Angelina Pečnik, doma z Dobrepolj. Priči sta bila John Vlašič in Tili Medic. • *-v • , j 1- , * Vsem parom želimo oblilo božie- Danes je pa to drugače! Vedeli smo, da se ta nauk dolgo ne bo vzdr-Jo-a blagoslova v novem stanu zal. Vedeli smo, da bo padel v nič, kakor je padel na pr, njegov oče libe ralizem, v nič. Toda, da bo to tako hitro prišlo, pa nismo mislili. In vendar je prišlo! Celo na Ruskem pada silno rapidno. Sami njegovi apostoli so izgubili upanje. Sami njegovi očetje, židje, so obupali nad njim in mu hite pomagati k nagli smrti. Prav povsodi so zaigrali in sicer tako sramotno, da se količkanj pošten človek iz njih vrst danes sramuje tega nauka, sramuje, da je bil kedaj tako neumen, da je toliki budalosti vrjel. Tako gledamo danes velikanski proces popolnega razkrajanja tega nauka in tega gibanja. Jako zanimivo! Razkosan v sto koscev, razdeljen v sto strančič se bori s smrtjo in čaka smrtnega sunljeja, katerega mu bodo zadali sami njegovi apostoli- Tak je socijalizem danes. In to se jasno vidi tudi med našimi slovenskimi rdeckarji. Berite ka-Teri koli rdeči list. Samo kak najbolj zarukani zaslepljenček še kje v kakem kotu hvali socijalizem in še kliče na korajžo. Samo še kak banke-Totirani urednik kliče na pomoč rdeče vrste, da bi mu pomagali, da se še nekoliko mesecev vzdrži in še nekoliko dolarčekov nabere, kar je na vse zadnje pri njem vendar le glavno. Zanimivo je samo, kaj bomo dobili sedaj? Nekateri naših sotrpinov ni so srečnih, ako jih kedo ne skubi in za nos ne vleče. Ko razkrinkajo enega, se pa že drugi najde, pa gre zopet naprej. Koliko glorijo so peli doma liberalizmu! Kako so se naši učiteljčki in "pijomtarčeki" bili po prsih, da so liberalci! Kaj je liberalizem danes? Iz liberalizma se je razvil socijalizem in komunizem in kar je še drugih rdečih izmov. Radovedni smo, kaj se bo razvilo sedaj iz socijalizma. Mi krščansko prepričani slovenski delavci se nismo dali premotiti! Mi trezno mislimo! Mi imamo zdrave možgani in ne potrebujemo, da bi kak Kristanček ali kak drug faliran študentek za nas -mislil, saj so nam že doma povedali, da "pokvarjena zemlja in pokvarjen študent še nikdar ni bilo nič prida." Mi smo se krepko držali nau]^a, ki je že milijone osrečil sobi za godbo. Na vrhu velika dvo- kaJ že nastanjenih priseljencev iz do-rana Moving Pictures (Kinemo) i.* tične države. Ta percent se je izra-t. d. čunal na podlagi ljudskega štetja od 1. 1910. in ker so statistike glede Jugoslovanov iz znanih razlogov jako netočne, je kvota za Jugoslovane iz-vanredno nizka. v Torej od 1. julija 1921. do 30. junija 1922 sme priti v Združene Države le 6,405 priseljencev iz Jugoslavije. Od tega skupnega števila sme priti vsak mesec kvečjemu ena petina celoletne kvote, namreč 1,-281 ;; to je takozvana mesečna kvota. Dosedaj je bila vsaka mesečna kvota za Jugoslovane izpolnjena; razun tega pa je bilo meseca junija, torej pred začetkom fiskalnega leta, pripuščenih mnogo priseljencev, katerih število gre tudi na račun letne kvote. Novi zakon je namreč stopil v veljavo dne 3. junija t. 1. in je bila za ta mesec določena posebna kvota. Meseca junija pa niso poslali nikoga nazaj, ako je prišel čez junijsko kvoto, marveč so za število teh priseljencev obremenili letno kvoto za tekoče fiskalno leto. Od i. julija pa do 30. septembra je prišlo in bilo pripuščenih v Ame-riko 3,941 Jugoslovanov. MesečnaJ: kvota za oktober pa je tudi izpolnjena. Kakor sedaj naznanja Generalni Zopet je veliko Slovencev kupilo svoje domove v okolici slovenske cerkve. Tako je kupil svojo hišo na 22. Pl. blizu župnišča Mr. Anton Stonič in se preselil vanjo te dni. Mr. Zidarič je kupil hišo od Mr. Kralja, ki se je preselil na 21. Pl. in tam kupil hišo. Mr. Malešič je kupil že polleti svojo hišo. — Tu sedaj vidimo veliko korist našega stavbinskega društva. Vsi ti rojaki bi si ne mogli kupiti svojih hiš, ko bi ne imeli tega društva. Število naših otrok v šoli se še vedno množi. Vedno novi in novi licenci prihajajo. Več družin je prišlo iz North Side sem v našo sredo. 1 ako na pr. je prišla sem v našo sredo družina Mr. Ostermana s tremi krepkimi dečki. Vsi so marljivi učenci naše šole. Mr. Osterman je izurjen mizar in ga toplo priporočamo našim rojakom za vsa mizarska dela. S zidanjesn naše šole smo se za stalno odločili po nasvetu stavbin-i skih izvedencev, da ne bomo to jesen začeli, temveč bomo počakali dol spomladi. Vendar smo pa dobili delavske ponudbe od raznih stavbin-skih tvrdk. Vspeh je bil ta le: Zidarska in mizarska dela (Najvišja cena) $79.800. (Najnižja cena) $70.400. — Železnina (stopnjice in traverse) $15.090- (Najnižja'cena) -14.10o. — Kleparska dela (pleh) $1.711. (Najnižja cena) $1,410. —1 Streha $685. (Najnižja cena $475.! — Plumbing (stranišča in voda, j plin) $7.281. (Najnižja cena) $5.-690. — Kurjava (dva kotla in radi-' atorji, in napeljava) $24.799. (Naj-j nižja cena) $22.400. — felektrika i $1.950. (Najnižja cena) $1.840. — Plastering (ometanje sten) $8.630.' (Najnižja cena) $7.385- — Steklarska dela (okna) $1.440. (Najnižja I cena) $1.090. — Marmor in mozaik ((na straniščih in v veži) $450. (Najnižja cena) $292. — Barvanje $2.- ;tl in jim pomagal do sreče in blagostanja, ki ima globoke korenine v človeškem srcu, v človeški paravi in človeškem razumu, ki je odziv večne resnice in večnega nauka, ki se nas spreminja, ki je danes isti, kakor jcf bil pred šesti tisoč leti — nauka prave vere, razložene in pojasnjene po Kristusu. In danes? Rdečkarji se sramujejo, nauka, katerega So se držali, ker se je izkazal za sanjarijo. Mi smo pa danes ponosni na svoj nauk in vemo, da bomo tudi mi delavci samo "v tem znamenju zmagali! nju "tesarjevega sina iz Nazareta!" namreč v zhame- SMEŠNICE. Sumljiva tolažba. Bolniški strežnik pravi bolniku: Vi ste pa nad vse srečni, ker ste ravno deseti na vrsti, nad kterim zdravnik izvršuje to operacijo. Bolnik začudeno vpraša : Zakaj ? Strežnik : Na vsakem desetem bolniku se zdravniku posreči operacija. * * * Nevarno. V cirkus pride zelo debel gospod in izrazi svojo željo, da bi si rad o-gledal živali. Čuvaj cirkusa brzo odgovori: To ne gre, vi debeli gospod. Debeluhar jezno:.zakaj pa ne, saj sem plačal vstop, n Čuvaj: ako bode naš lev videl .tako debel kos mesa kot ste vi, bode preveč nervozen, razburjen. pra drugo berton, Ohio. Kakor povsod, tako sem tudi bil nad vse prijazno sprejet od Mr. J. Lekšana, Mr. A. Okoliša in Mr. Frank Zupančiča in še vdč drugih. Vsi so mi pomagali a~ gitirati za naše liste, tako, da vspeh kar najpovoljnejši. Barber-tonski rojaki, so zelo zavedni in požrtvovalni za napredek svoje naselbine. Dal Bog, da bi se jim uresničila njih dolgoletna srčna želja, da j bi dobili svojega slovenskega duhovnika, katerega kakor sem razvi-del iz izjav več tamkajšnih Slovencev, nestrpno pričakujejo. Obiskal sem tudi Rev. Hribarja, ki župnikuje v fem mestu na Irski župniji. Gospod me je prijazno sprejel. Po daljšem pogovoru, sva krenila s svojim govorjenjem tudi na naše liste, o katerih se je gospod zelo pohvalno izrazil. Omenil ie da listi so zelo potrebni za naš v verskih razmerah zbegani slovenski narod. S tem sem končal in se podal proti domu. Zavedam se. da sem storil svojo dolžnost pri tem agitiranju za potreben katoliški tisk. Napredek bi bil seveda večji, če bi vladale boljše delavske razmere. A vendar, se ne moremo pritožiti čez vspeh, ki se ga je doseglo s to agitacijo. Vaši listi so zopet dobili par sto novih naročnikov. Posebno se dobro širi list Kdinost po Državi Ohio. Sedaj zahaja skoro v vsako hišo po Cleve-landu, kakor tudi Lorainu in Bar-I bertonu. Predno končam, me veže dolž-J nost, da se še enkrat prav iz srca za-I hval"n našim častitim gospodom j duhovnikom v Clevelandu, Lorainu j in Barbertonu. Vsi so se mi izkazali prijazno in mi pomagali pri mojem poslu. Vsak se je izrazil, da mu I naši katoliški listi veliko, pomagajo pri razširjevanju božjih naukov, j Prav tako, častiti gospodje. Le roka v roki bo nas katoliške Slovence povedla do zmage! Vsem še enkrat najlepši pozdrav. 1 Leo Mladich, pot. zastop. 'Ave Maria* in 'Edinosti/ 164. (Najnižja cena) $1.060. — Skupaj (Najvišja cena) $144.000. (Najnižja cena) $127.642- Upamo, da bodo cene do spomladi precej padle. Treba bode toraj še veliko zbirati in zbirati, da bomo zbrali to veliko potrebno svoto. Ako bi ne nabrali dovolj, bomo morali samo del poslepja izdelati drugo pa pustiti za ugodnejši čas, ker ne bo kazalo se preveč obložiti z dolgovi. — V te cene so ušteta vsa dela za Youngstown, O. — Tu je umrla Mrs. Ivana Kramar doma iz Iga pri Ljubljani. V Barbertonu zapušča moža in več otrok. Bog bodi milo-stljiv njeni duši! — Delavske razmere se nekoliko zboljšujejo, vendar ne svetujem nobenemu hoditi sem za deIom Poročevalec. ZA BOŽIČ je gotovo da se boste spomnili svojih domačih v stari domovini in jim poslali kak dar za praznike. Ako hočete da bo denar v pravem Času na svojem mestu, pošljite to takoj in sicer skozi podjetje, ki Vam nudi najhitrejšo postrežbo, zanesljivost in pa tudi najcenejše cene evropskim valutam. To podjetje pa je: Bančni Oddelek " Edinosti", 1849 W. 22 St., Chicago, 111. ¥ Komisar za Priseljevanje, do dne 1 novembra ves preostanek letne kvote za Jugoslovane znašal le okole 1.000. To pomenja, da od 1. novembra tega leta do 30. junija 1922 sme priti v Združene Države le 1,000 ljudi rojenih v Jugoslaviji. Torej, ako bodo jugoslovanski pri-selj ene i prihajali v istem razmerju, kakor dosedaj, bo vsa letna kvota glede Jugoslavije izčrpana že pred koncem novembra in potem nobenemu priseljencu iz Jugoslavije ne bo več dovoljen vstop v Združene Države do konca prihodnjega junija. Izključeni so le oni, ki se vračajo v 1 Ameriko po kvečjemu šestmesečnem obisku v starem kraju, ali oni, ki prihajajo v Ameriko le začasno radi trgovskih poslov ali zabave in nameravajo ostati tukaj, kvečjemu šest mesecev. Oni, ki imajo ameriško državljanstvo, so seveda prosti, da smejo priti, kadar hočejo. Opozarjamo radi tega vse one, ki pričakujejo prijatelje ali sorodnike iz starega kraja, naj pazno prečita-jo, kar smo gora j navedli, tako da ne bodo razočarani in da se znajo ravnati po tem. Ponavljamo, da le ti-|soč ljudi iz Jugoslavije sme še priti j v Ameriko, in ti so gotovo že na I poti ali pa se pripravljajo na odpo-j t ova nje. Računati na prihod drugih, je le pripravljati sebi bridko razočaranje. Glede drugih držav da le navedemo države, ki so sosedne Jugoslaviji, .pa je~"situacija sledeča: Od 1. novembra do 30. junija 1922 bo smelo še priti iz Italije 13,127; iz Avstrije 4,666, iz Čehoslovakije 4.120; iz O-grske 1,127; iz Reke 70; iz Rumun-ske 2,258; iz Bulgarske 76. Spoznal ga je. Mož, ki je dal svojo hišo zavarovati, agentu: "Koliko bi dobil, če moja hiša čez en teden pogori?" Agent: "No, kaka tri ali štiri leta !" * ❖ * Pred poroto. Državni pravdnik: " Imate še kaj pripomniti?" Zatoženec: "Odkar ste vi in gospod zagovornik govorila, se res ne spoznam, ali sem kriv ali ne !" * * * Zaljubljena. Prijatelj: "Vaš ženin ima baje Jtrašno dolgov!" Nevesta: "Je res, pa to mi je » v 11] J 7see! PriV " Kako je to." NeveV,i"Kef to kaže, da ima za- lpanje ljudeh!" » Chicago, 111. — Dovolite mi g. u rednik da se še enkrat zahvalili vsem oniyi, ki so mi šli na roke, te 1 kom mojega agitiranja za Vaše list< po Državi Ohio. Iz Clevelandsk« slovenske metropole, sem odšel 1 Larain, O., kjer sem bil prav prisr čno, prijavno sprejet od Mrs. Marj 1 Bombach. Za njeno tako izbornc postrežbo in gostoljubnost se ji naj lepše zahvaljujem. Istotako najlep še zahvaljujem tainošnjega odlične ga rojaka Mr. Sveteta, kateri me jc tudi ljubeznivo sprejel in pogostil. Delavske razmere so seveda kakor drugje, tudi tukaj bolj slabe. Drugače pa, Slovenci v tej naselbini prav izvrstno napredujejo, bodisi ze na tem ali onem polju. Posebno se Slovenci zanimajo v tej naselbini za mestna politična gibanja. Ko sem bil tam. sem opazil veliko živahnost naših rojakov za mestne volitve, ketere so se imele vršiti v kratkem c5.su. Zato naši tamošnji rojaki zaslužijo vso čast. Dne 27. oktobra, pa sem se odpravil iz lepe Lorainske naselbine, v drugo Slovensko naselbino v Bar- / ArrJj&mrttse Cljtrago <&haitrrr\J ©fftrr 74-P (Uaea SLOVENSKIM IN HRVATSKIM KATOLIKOM CHICAŠKE NADŠKOFIJE. Predragi: — Od prvih dni obstoja te republike je bila navada, da je poglavar tega krščanskega naroda, ob tem letnem času, ko so bili enkrat poljski pridelki spravljeni, pozval naše ljudstvo, naj se zahvali Bogu za mnogi obilni blagoslov, katerega smo sprejeli črez leto. Prav isti uzrok je dal povod tudi poglavarju te velike nadškof i je, da se s tem obrača na svoje katoliško ljudstvo tudi ob tem letnem času s pozivom, da naj pokažejo svojo "hvaležnost do Boga s tem, da dajo svoj letni prispevek onemu, ki na poseben način zavzema Njegovo mesto med nami — namreč svetemu očetu papežu. In ko spolnujem to svojo dolžnost v času, ko se zopet eno leto nagiba k svojemu koncu, me nagibajo k tgnu čustva še posebne hvaležnosti do Njega, od katerega prihaja ves blagoslov, ne toliko za darove, katere smo sprejeli sami, temveč fcoliko • bolj za darove, katere smo mogli deliti letos onim, ki so manj srečni kakor smo mi. Nikdar namreč v naši zgodovini še ni naše verno ljudstvo na vse naše prošnje v potrebi in stiski odgovarjalo tako točno in tako darežljivo* kakor to preteklo leto. To leto ni bilo tako bogato, kakor so bila prejšna pa so ven dar teh zadnjih dvanajst mesecev dali verniki kot odgovor na prošnje svojega nadškofa več kakor en milijon dolarjev v pomoč lačnim, bolnim, stiskanim, revnim, kakor domačin tako tujim po drugih deželah. V resnici, jaz bi bil nehvaležnež, ako bi ne smatral za posebno božjo milost, da me je postavila nad to ljudstvo, ki si je postavilo kot svoje načelo besede: "Bolje je dati, kakor sprejemati." Vendar večji kakor za kaj druzega so bili prispevki za svetega očeta. Prav v tem času, nekako pred šestimi leti so se prvič zavedli potreb svete sto-lice in dejstva, da je radi vojske nenadoma izgubila veliko na svojih prejšnih dohodkih. Zato so od tedaj stalno večali svoje darežljive prispevke od leta do leta tako, dokler niso preteklo leto dosegli višine, katere še ni nikdar kaka druga škofijk po celem krščanskem svetu dosegla." Pa še večji in dalekosež-neji je bil vspeh tega njih zvestega in darežljivega prizadevanja. Po druzih krajih je namreč ta njih krasen zgled vzbudil posnemanje in kot posledica tega so se prispevki katoličanov Združenih držav podvojili, da potrojili, kar je gotovo razveselilo srce Svetega Očeta in prineslo pomoč stiskanim in potrebnim druzih dežela. In tako se je zgodilo, da niso bile roke papeža Benedikta, ki so vedno stegnjene v odgovor na brezštevilne prošnje po pomoči za časa teh strašnih pet let, nikdar prazne, da je vsikdar mogel pomagati nesrečnim in stiskanim ljudstvom, stradajocim ženam in otrokom brez strehe, uničenim in obubožanim cerkvam, katerih obupni klici so prihajali k njemu neprestano. In vse to pa samo radi pomoči, katero so mu njegovi otroci iz daljne Amerike tako ljubeče in tako darežljivo dajali- V teh letih, mej tem ko je toliko zlobnih moči delovalo po celem svetu, da bi spodkopalo in podrlo prosveto, s katero se je človeštvo tolikanj ponašalo, trudil se je Sveti Oče neprestano in izvrševal svojo sveto nalogo, da bi pozidal nazaj, da bi ozdravljal rane, da bi obnavljal vse v Kristusu. V temi in nesreči teh strašnih let je ostal Benedikt XV. vzvišena svetilka, ki je stalno • svetila, stalno svarila in opominjala narode in posameznike pred prastarimi pečinami, ob katerih se je že toliko ladij — držav razbilo na kosce in objednem kazal edino varno smer v mirni in varni pristan. To svojo od Boga dano mu nalogo pa ni izvrševal samo s svetom in svarjenjem, temveč je kot usmiljen Samarijan sveta tudi dejansko dokazoval odkritosrčnost svojih naukov s tem, da je očetovsko skrbel za nesrečno in krvaveče človeštvo. In, da smo mi mogli biti deležni z njimi tega njegovega dela pri prenovljenju sveta in pri usmiljenosti, podobni oni Kristusa samega. O kako velika sreča za nas! Kolika tolažba, da je celo ubogi dar revne udove pomagal kje na svetu v kaki bolečini in stiski potolažiti klic stradajočih, posušiti solze iz očesa kakemu otroku, da je prinesel, žarek novega upanja nesrečnim trpečim in obupajočim. In vendar, kakor je bilo to delo veliko, katero smo storili, vendar je pa še več, kar nam še preostaja, da storimo. Nihče ne sme misliti niti za trenutek, da so sedaj vse rane, katere je vsekala vojska, zaceljene. Novice/ katere nam časnikarstvo prinaša dan za dnem, nam pripovedujejo le preglasno, da se zdi, kakor bi del človeštva na zemlji res bil že na potu okrevanja, vendar pa nevarnost, da bi ne padel nazaj v staro nesrečo, še 'nikakor mi od-; stranjena. Usmiljeno posredovanje svetega Očeta je danes prav tako še po trebno, kakor kedaj v zadnjih letih. Zato ga pa mi ne smemo pustiti na cedilu, temveč nasprotno dvigniti se moramo v svoji darežljivosti do višine; katero smo dosegli poprej. In to, če nas to tudi stane velikih žrtev, če tudi še čutimo nekoliko stisko zadnjega manj ugodnega leta, vendar je naša dolžnost ista kakoršno smo imeli med letom, da združimo svoje usmiljenje in svojo skrb za manj srečne naših so-ljudi skupaj z našo udanostjo in zvesto-" bo, z našim osebnim spoštovanjem do namestnika Jezusa Kristusa na zemlji, do našega svetega Očeta Papeža Benedikta XV. Prihodnjo nedeljo toraj, na nedeljo pred Zahvalnim dnevom, kakor navadno, pobrala se bo posebna kolekta v vsaki cerkvi te škofije in pri vsaki sveti maši za Chicaški letni dar, za Petrov novčič. To bo naše spričevalo, naš božični dar poglavarju velike družine, ki tvori Kristusovo cerkev na zemlji. In isti duh, ki je navdušil ljudi Trornlik« znamka rag. ▼ pat. ur. Zdr. dr. Glejte, da dobite priatnega—slavnega že več kot 50 let. Zahtevat« SIDRO tvoraifcko znamke. 25 manj kot deset let starih dečkov je služilo pri vojakih v zadnji vojski v Združenih državah, za kar so se prostovoljno priglasili z dovoljenjem svojih starišev. AMERI KLANSKIM ORGANI-STOM, PEVOVODJEM IN PEVCEM. Gotovo ste le čuli, da izdaja naša "Pevska zveza" svoje glasilo "Pevec." Poslali smo uredništvu Edinosti vse izšle številke, od koder jih lahko dobite in se prepričate o delu, o ciljih in nalogah naše organizacije, katere ideje nameravamo raztegniti tudi na Vas, rojake v Ameriki. Prosimo in vabimo vse slovenske pe-vovodje in organiste in pevce, da se naroče na ta naš listt, da se tako razširi tudi med Vami v Ameriki kulturno delo naše organizacije. Glasilo "Pevec" stane za Ameriko KRASNO SPRIČEVALO. Very Rev. Mat. Šavs, dekan, nam je poslal priloženo pismo od doma, kjer mu prijatelj piše: Ljubljana 18. X. 1921. S poslanim "Koledarjem Ave Maria" si nam vsem napravil veliko veselja. Beremo ga vsi jaz, mati in sestra moja. Tudi drugi v hiši n. pr. Blaiweisovi otroci ga radi prebirajo. Vsebina raznovrstna, zanimiva statistika, povesti nabožne, podobne onim v Mohorjevem Koledarju, a pesmice s slikami me spominjajo na prof. Keržičeve-ga " Angeljčka". Posebno zanimiva je seveda letošnja izdaja radi treh srebrnomašnikov: Tebe, Mikša in Smoleja . . . * * * Velečastiti gospod dekan Šavs je zopet pet koledarjev naročil za stari kraj. Vresnici, rojak, ne boš mogel večjega veselja narediti svojim dragim v domovini kakor , ako se jih spomniš s tem koledarjem. Kako lep božični dar bo to! Kar poskusi, pa boš sam videl. Kaj je to tistih bore 75c. Zato, rojaki, imamo še nekaj sto Koladerjev v zalogi. Toda zaloga hitro poteka. Kupček za kupčekom se hitro prazni. Če bo tako šlo, do Božiča od velike zaloge ne bo več ostalo. Zato še enkrat opozarjamo vse či- S tatelje, naj gotovo vsak tako i lit pošlje kak iztis v domovino. < ' Nekako dva tisoč jih je že do j j; sedaj Šlo v domovino! 1» * VREDNOST RESNEGA PREMIŠLJEVANJA. Neki prominentni ameriški pisatelj pravi: "Trideset minut" pravega resnega premišljevanja na dan, je že marsikaterega človeka osrečilo na svetu. Človeku ki dela načrte za bodočnost, mu ne more izpodle-teti. Dan za dnem napreduje. Isto-takšni so vpogledi našega življenja, katerih važnost resnega premišljevanja ni nič manjša. Naj jih navedemo: Vsi čutite znamenja želodčnih nerednosti. Vaš tek ni dober, ker Vas nadlegujejo razne kisline v želodcu; imate glavobol, vaše delo *e slabo, radi duševne meglenosti, ki Vas nadleguje radi omenjenih vzrokov, tako v jutru, čez dan in večer. Če Vi pritem resno pomislite, morete priti do zaključka, da je takojšna potreba, da se iznebite slabega teka, kot hitro mogoče, ter odstranite tudi vse, kar zastruplja Vaše telo. Toda na kakšen način? Mr. Rubin Carter iz Beaver Fally, Pa. da v tem oziru najboljši odgovor v svojem pismu, z dne u. oktobra 1921: "Trinerjevo grenko vino je čudovito zdravilo. Kupite si Trinerjevo grenko vino pri. Vašem drugi-stu, ali lekarnarju in Vaše bolezni in nadloge bojo izginile. I FIDELITY ELECTRIC COMPANY ^ Frank Schonta, lastnik. ♦ Vaši domovi bojo postali moderni, ako izročite nam v iste na peljavo električne razsvetljave. Mi jamčimo dobro delo za nizko ce~ T no- Obiščite našo trgovino in oglejte razne stanovanjske opreme f Prodajamo tudi pralne stroje, gladilnike, štedilnike, itd. Vsakemu ki ♦ nas priporoči svojemu znancu za napeljavo električne razsvetljav* A* trio $5.00 nagrade. J aa~ ♦ Plačuje se v gotovini ali pa na lahke obroke. ao49 West 22nd Street, Phone: Canal 5I9o. BOŽIČNE JASLICE v zalogi imamo krasne Božične jaslice raz- lične velikosti 10x13 eol stanejo $1.25 9x9 eol stanejo 1.00 7x10 eol stanejo 75 3x4 eol stanejo .10 Krasne Božične razglednice po 5 in 10c. Naroča se pri: "EDINOST", 1849 West 22nd St.,-Chicag-o, 111. Ta krasna stenska ura, žepna ura in 10. dragocenih komandov dobite za samo $9-95. Samo enkrat v življenju i-mate tako priliko kot je to. Enake kupčije ni bilo še nikdar. Ta prilična žepna ura, ta čudovita stenska ura in teh dragocenih 10. komadov praktične zlatnine, vse to samo za $9-95- Vi niste še nikdar videli enake prilike. Kajti mi smo edini, ki kupujemo blago v veliki množini za gotovi denar, kar nam da možnost narediti to izvanredno ponudbo. Radi gotovih višjih ku-• stom in davkov, ne bomo za-mogli teh predmetov več dot-biti, zato bo Vam v korist, da se te prilike takoj poslu-žite. Tu je popis kaj ponujamo: NATBOLJŠE ŽELEZNI-NISKO URO, z prvorazrednim kolesjem in patentiranem regula^otrjem, z pristnimi kameni, tako urejenimi da _ drži najnatančnejši čak. Krasna oblika in leDo ingravirana. srebno-nikalnasto pokrivalo in izeleda ka kor $10.00 ura. Vsaka ura je jamčena. IMPORTIRANA STENSKA URA, lična umetno ročno izdelana, kolesje lvrstno lahka za regulirati in je lep dodatek okrasa za vsaki dom. IN DESET KOMA DOV: i) Krasni pozlačeni ženski privesek, 2) Denarnica iz usnja, 3) zapestni knofi, 4) krasni pozlačeni prstan z Amerikanskim orlom, 5) zaponka za zavratnico, 6) zaponka za ovratnik 7) "Pina" za zavratnico, 8) krasna usnjato verežico, 9) najboljši "Fountain Pen", 10) Britva iz naibolišecra i Al, vredna $3 00. "ajDoijsega jekia Mi jamčimo popolno zadovoljnost ali pa denar nazaj. Ako niste zadovoljni z blagom ©ošliite nam nazaj nepokvarjenega v desetih dneh, in mi Vam bomo povrnili Vas denar. Glejte dk. boste orvi ki boste to ponudbo naročili, povejte pa tudi svojem znancem, zakar Vam bodo gotovo hvaležni NE POŠILJAJTE DENARJA, izrežite samo ta oglas in ga pošljite nam vred s soc za poštne stroške. Drugo pa plačate ko prejmete blago na Vaš dom. Pišite takoj na: 1016 Mliwaukee ave., VARIETY SALES CO. Dept. 1241. Chicago, 111. _ * •4* K + * * * + * —----- - - • ^ /.a £ 1I1JC1 1JVU v $1.00 na leto. Dobe se še vse števil-r + ke. Naročnino nam ali naravnost pošljite sem v domovino, ali pa uredništvu "Edinosti Rojaki,, pevci in ljubitelji slovenske pesmi! Stopimo skupaj v eno kolo in Širimo veliko kulturno delo, katero nalogo ima med našim narodom slovenska pesem. Naj bode naša slovenska pesem ona sladka vez, ki bode vezala vas povce tam v tujini in nas doma, da nas bo tako skupno navduševala in ogrevala za naše narodne vzvišene ideale. Sem pevec in peti mi vse je na sveti!! " V Ljubljani 22. oktobra ,1921. Predsednik Dr. F. Kimovec. + * + * * + + * ZA AM'ERIKO IN STARI KRAJ izdelujejva vsa NOTARSKA DELA, kakor prošnje za dobiti svoje sorodnike v Ameriko, razne kupne pogodbe, pooblastila, zaprisežene izjave, (affidavite) in druge enake listine. Tudi preiskujeva lastninsko pravico zemljišč tu in v domovini. Posredujeva tudi v tožbenih zadevah med strankami tu in v domovini, izdelujeva prevode na angleški jezik in obratno, tolmačiva na sodnijah in dajeva vsakovrstne navodila. AKO ŽELITE v tem oziru dobre in zanesljive postrežbe, tedaj se obrnite na svoja rojaka in boste NAJBOLJE postre-ženi. ŠTEVILO PRISELJENCEV je omejeno. Zato je treba, da Vaši domači pazijo, da ne bojo med preštevilnimi in potem v New Yorku zavrnjeni. Zavrnjenih je bilo že na stotine, nekateri radi bolezni, veliko pa raditega, ker so se podali na pot brez vsakih navodil. ZATO BO V KORIST Vam in Vašim sorodnikom ali. prijateljem, ako dobite zanje natančna navodila, kako je potovati v Ameriko. Te navodila pa dajeva midva vsakemu popolnoma brezplačno in zastonj. Po navodila pišite na: JERICH & ŽELEZNIKAR, Slovenska Notarija (v uradu "Edinosti") 184* West 22nd Street, , Chicago, 111. i * * + * 1 Prepričaj* Da mi resaičao i*4el«Je-mo najkrasaefie ioaftoranj- •ke slika. Da imamo a* slikanje najleple Da izdelujemo no in po acjs Bih. Vsem — priporočam. FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, CUca«*. M. PHONE: CANAL «994. J? JF Jti: POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE! ALPENTINKTURA je najuspešnejše na sveta za rast in proti izpadanj« las. Alpenpomada za brke is br»4o; kurja očesa iri bradavice v 3 dneh popolnoma odstranim; revmatizem v 6 dneh popolnoma ozdravim. Bru-slintinktura od katere postanejo sivi lasje popolnoma naturni. Rane, opekline, potne noge in za druge bolezni imam Jako uspešna zdravila; pišite po cenike, pošljem Vam jih zastonj. JAKOB WAHCIC 6702 Bonna Ave., N, £. Cleveland, O. SMEŠNICE. Nevaren poizkus. A.: Ali je res nevarno lase muzati, kakor trdijo zdravniki? B.: Še bolj nevarno je, kakor učijo zdravniki. Moj stric je naredil poizkus in si je namazal lase z neko tekočino; še ni minilo tri mesece in stric se je poročil z neko vdovo s šestimi otroci. * * * Vendar nekaj. Ženitbeni posredovalec: "Kaj, leta 1854- ste rojena?!" Gospodična: "Ja, pa šele v novembru !" FRANK TOMAŽICH SLOVENSKI GROCERIST W. Szymanski. 1907 BLUE ISLAND AYE., Vodim uspešno že tr»-in-tride-set let svojo dobro založeno trgovino z raznim pohištvom. —• Vsak, ki poizkusi pri meni, je moj stalen odjemalec. Tako boste tudi Vi, ako le enkrat poizkusite in se prepričate o kakovosti mojega blaga. V zalogi imam najfinejše postelje, naslanjače, kuhinjsko pohištvo in sploh vse pohištveno opremo. Predno si kupite pohištvo drugje pridite in oglejte si mojo trgovino, ki je Vam vedno na razpolago. Se priporočam vsem Jugoslovanom! CHICAGO, ILL. PHONE: CANAL S97. Phone: Roosevelt 8215. ANTON BANICH FANCY GROCERY 2050 W. 22nd Street, Chicago, 111. Se priporočam slovenskim gospodinjam za naklonjenost. V zalogi imam vsako vrstno grocerijsko blago. Posebno pa: Najboljše salatno olje, "sweet oil," najboljšo kranjsko ajdovo moko in vedno sveže različno sadje. Pri meni dobite tudi aMALT EXTRACT and HOPS", iz katerega si naredi izbor-no domače pivo. Torej Slovenke na svidenje! VELIKO ZALOGO najboljših in najmočnejših črevljev, moških, ženskih in otro-ških, za jesensko in zimsko sezono, sem pravkar prejel. Kdor hoče biti zadovoljen prihodnjo zimo s svojimi črevlji, naj iste kupi pri meni, in dobil jih bo za nižjo ceno kot drugje._ Praznične črevlje za može rn fante in najfinejšega usnja, vsakovrstnega tipa se dobe pri meni od $4.00 naprej. Posebno trpežne črevlje dobite pri meni za Vaše dečke in deklice, ki hodijo v šolo. Črevlje za delo iz najtrpežnejšega usnja se dobi pri meni od $3.50 na- prej. Praznične črevlje zažene in dekleta iz finega mehkega usnja, kakor tudi razne sliperje, dobite pri meni ceneje kot drugje. ROJAKE SLOVENCE vabim, da kadar se nahajajo v bližini, da pridejo in si ogledajo mojo trgovino. Rojaki nepo-zabimo na geslo: "SVOJI K SVOJIM!" JOSIP PERKO SLOVENSKA TRGOVINA S, ČREVLJI, 2101 W. 22nd St. Chicago, 111. * + * * Priporočam svojo dobro urejeno grocerijo Slovencem in Hrvatom. V zalogi imam vedno najboljše salatno olje, doma narejeno kislo zelje in pravo kranjsko ajdovo moko. ♦ 1858 W. 22nd Street, Chicago, 111. ♦ Phone: Canal 2910. * + ♦ ♦ ♦ ♦ * * DR. J. V. ŽUPNIK. ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair avenue in Corner E. 62nd Street, nad Sloven^. Banko. Uhod je na 62nd Street. Cleveland, Ohio. Izvršujem zobozdravniški poklic že nad 7, let v tej okolici. Moje delo je zanesljivo. "Prosveta" pravi, da je nadškof Hanna v San Francisco glasoval za znižanje mezde stavbinskim delavcem za sedem in pol odstotka. Resnica je, da je nadškof Hanna glasoval za znižanje stavbinskega mate-rijala in živil za 20 proc. in Ie ako se to izpelje, je glasoval za znižanje tudi delavskih plač. Sicer pa, "Prosveta", ali si že povedala svojim koštrunom, da ima tvoj ideal in uzor Ante Kristan v Jugoslaviji petnajst milijonov plače na leto? In ali si že povedala, kam je šel denar milijondolarskega fonda? To bo bolj zanimivo, ker se bolj tika delavcev, kakor pa, kako je nadškof Hanna glasoval, ker njegov glas itak ni imel veliko upljiva, kar je pokazala praksa. "Prosveta" se je povspela do učenosti, da trdi, da "očetje uče otroke, kako se vozi po železnici." — Slovanski očetje, ali ste res kedaj že kaj wakega učili? Mislimo, da imajo o-troci slovenskih starišev toliko mož-gan, da se znajo sami na vlak usesti in se dati peljati, da jih prav nič ni treba učiti. Ubogi duševni revčki uredniki "Prosvete", če so se še tega morali učiti! Lepo spričevalo duševne revščine! "Prosveta" piše: "Vsa čast našim očetom l Kar so nam zapustili dobrega, je še vedno v rabi, toda njihove slabosti in ignoranca naj počivajo z njimi v grobu." — Toda po naših rdečkarjih soditi, so pa oni povzeli po njih samo zadnje,kajti občudovanja vredna je njih ignoranca in njihove slabosti in zastonj iščemo pri njih kaj dobrih lastnosti njih nesrečnih dobrih očetov. — O nekaterih smo čuli, da se doma sramujejo početja njih sinov v Ameriki. Pripravite se za neodvisnost Vama banka, kamor nalagate svoj denar« Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank. čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni. Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev. KASPAR STATE BANK BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET t Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta banka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih zvečer. Molitvenik. V kratkem izide v našem uredništvu nov molitvenik z velikim tiskom. Novi molitvenik "MOJ TOVARIŠ" je primerno urejen za Ame-nkanske Slovence. Vsebuje poleg- navadnih molitev še posebne molitve k sv. Ani, ki so prikladne za pobožnost k sv. Ani, katera pobožnost je po Ameriki zelo razširjena. V molitveniku se nahaja tudi običajna molitev po^blagoslovu: Peščen bodi Bog. Veliko je bilo popraševanja po novem molitveniku z velikim tiskom. Verno, slovensko ljudstvo! Tvojo željo smo izpolnili z izdajo novega molitvenika. Ti verno slovenskoljudstvo, pa izpolni željo uredništva in sezi z veseljem po molitveniku in v cerkev idoč naj Te spremlja TVOJ TOVARIŠ. Cena novemu molitvenuku je $1.00. Pišite na: "AVE MARIA", 1849 West 22nd Street, Chicago, Illinois. John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ t»i7 ST. CLAJK AVIKUI CLEVELAND, O. •e priporoča u mmkup MOŠKS IN DlftKX OPXAVT Irfihijt MO:« OBLKKK pm unCUu %mtmm ia mm. '"Sin in brat teh dam. To je moja mati." "ivako? -V I i hočete tudi vi tukaj prenočiti?"' Seveda !"* 'Obogovi!" zakliče žena in ga zgrabi za roko. On jo pa presenečen gleda. "Kuj hočete? — Kaj ste nori?" pravi Pavel in se gastonj skuša stre-sti železnih rok. "Ne — to ni mogoče!" govori Krišpina bolj zase. kakor niemu. "to ni mogoče! Saj sem ga videla z svojimi ou ' m -etid Premlad je. —-"Čudno!" Kakor l»i se zbudila iz sanj, je nadaliev! ?; €C Vi } ostat!? -— Dobro, jaz bom za vas skrbela. Dobili b<-*e - 'v- . d >: ' kraljica, onega judovskega kraljica. — To je moja skrb, Ha boste dobro j postreženi." Tako sta do bile gospa Lea in njena hči s svojima sužn/ima najboljše sobe in Pavel skoraj nič slabše. Ko je pa stari Filip nesel prtljago svojega gospoda gori, zastopil mu je pot stari krčmar, ki še o celi stvari ni nič vedel in zavpije, ko ga je sluga vprašal za sobo kralja Aleksandra : "Iz te moke ne bo kruha! Dovolj mi jer če «i nakopljem sovraštvo kraljice Berenike, ki me bo — cesar naj me bogovi obvarujejo — zatožila morebiti celo cesarju — ali pri konzulu, ali pa pri kvestorju. In potem _: Pojili, Krišp, strebuhom za kruhom! Jej kruh pregnanstva ka>or Ivid in pij ko-bilno mleko v deželi, kjer sneži! Iz tega ne bo nič!" - NAJLEPŠI DAR ZA BOŽIČ je draft ček za u>oo dinarjev, ki velja da nes samo $15.60 Jutrv h« morda ceneji, ali pa atV' - cena nanese, vlozni oddelek moje, pod nadzorstvom državnega bančnega departmenta stoječe banke je najbolj varno mesto Zci pobrano vašega denarja.. Plačan 4 odstot. obresti. Prodajam šifkarte. Cena do I rsta $85 in $5 vojnega davka. Jaz sem javni notar. EMIL KISS, bankir, 133—2d Ave., New York, N. Y. as naj ne bi-spuznai? — Stavljenega in zavidanja vrednega Seja-na, Ivi upa na svetoyiio vlado, — nesrečneja, obžalovanja vrednega Seja-na. ki —" - /Kaj pa kiepečeš; Cemu 'ta nesmisel?" zakriči general jezno 111 si zastonj prizadeva videti tujčev obraz. "Tako se zdi," nadaljuje skrivnosten glas. — "A vendar Sejau hre- "Seveda," zakliče Sejan, ki se je čutil nenavadno razdraženega, "ako peni po vladi, zato tudi pravim — nesrečno srečni Sejan." bo le sreča zmagala zapreke in bo vspeh stalen — kaj se potem kdo meni tako ste hoteli reči?"5 x , za brce, ki jih je sprejel ali pa i>ddal, — da je le na vrhti lestve ! Kaj ne "V meni ni zvijače, ne zavijanja, pa tudi ne razlage." "Kdo si ti. predrzni potepuh ¥' zakriči Sejanov jeze se peneč. "Svoje ime. na mestu! Ali ne veš. da šest liktorjev čaka na moj migljej in dvajset tisoč mož? Kdo si?" "Kdo sem jaz? — Bog Hermes!" odvrne glas globoko in preteče. Y istem trenutku jezdec izgine. * Sejan požene konja, da bi ga ujel. "Pazi, da te konj ne veže z sedla, — hudobni, brezbožni mož!'' opomni ga isti glas zopet tik pred njim. In predno je še končal, slišal je general nekaj težkega valiti se po tleh; višnjev ogenj je siknil pred njim iz tal, glasen pok se je razlegal. Le z največjim naporom se mu je posrečilo obdržati se v sedlu in ukrotiti prestrašeno žival. Čakal je nekaj časa in napeto poslušal, a slišal ni .ničesar. "Ali si videl ravnokar jezdeca?" vpraša takoj nato pobočnika. • Btfg&M riS&oKc BB * i»M! «-8 nI ' i-arSHSL ' S&i IV. Po kratkem mrala je aasl oika noč. Bila je mrzla in temn krik* r v rovu. Po nebu s»» drveli temni oblaki, noč brez meseca in zvezd. * Tudi Sejan se je vf ačal: <16mo v: Popolnoma zatopoljen v svoje misli, pusti* k< ' 0 •• •' :k«-ni dir.i iti v k - k. Bilo ie tako temno, da M g; bil njegov pohočnik, ki je jahal za njim skoraj prevrnil Mož se ie opravičil, n o tem te pa i-ahakkakib dvajset korakov daleč z . njim. Ta jepa-vse to komaj opazil, ta k > ie bil zamiki ten v druge misli. "V .trenutku," govoril ie zase napol glasno, "v tem trenutku »ie 'i berij si rabi. Air kdo ve?—.Tudi G erman i ku se lahko obudi želja 1 prestolu. Ko bi le hotel, — ko bi le mogel iti skozi drn in s in brez oh- Ziia — kakor drugi, bi "gotovo zmag,d. Kaj ima Tiber. 11a šibi, da bi i-- mogel lile. it: ž niim?— Pa ne bo hotel. Te prep< šl< i» orenesebičer, pre izbirčen pri izbiranj , jih sredstev. — Kakšne misli rni -ilij » v gl - v- ' — -V vendar slutim, da bo pri priložnosti padel kot žrtev zločina. Nje gova plemenita duša prevffe zaupa — zato ue bo težko.-----Tiberija, ki si' ji v v-:kem oziru tako nedosežno globoko pod mini, cajca b;.1 iša ori- ; ; " " ' 1 -"v v.adar sveta, in nje^a bo vladal Se i an. Takoj 1 tu ga izhenada vzd/ami iz zamisli aosti neznan zamolkel glas, ki gaj vpraša tik njega: ''Kako daleč je" še do Form i je, moj general?" * " Približno* pet ti-oč korakov," odgovori Sejan, ki jc opazil le nejasne! » brise moža na Konju. 'Kdo ste pa, da ste me spoznali v tej uri in v taki temi?" I -onugoej m eden' ic rdecev orinelie tn«h < o L- > . ; 1 o v XK ' )•'» • (' v ,1 KO II • ,1. K. 1 z a I SKOČI 13 111 111 O C1 »ezdi. \ koma i uride k-ddh dv.ic-t 1' .. • ' 1 * J . '. .v KOKiaj pjriae kadili dvajset : ■ . d usti . Sejan 1 ■ • 1 - »t* j .., , • o or ovo si ze sir. it. komat. Po bitki o tevtoburških gozd jim je - • Ta Arminij je postal njihov bog. — Povej mi. diko legij poslati jiaspro; 1 ; " Je polov-ica vse riinskeh moči. Germanik Je prevzel nalo . - To mu bo splošno naklonjenost še» povečalo, vendar oretoriianci 11 i- dr;' posebno nanj/ Ni U res?" "Celo ti ga ljubijo.'' "Res? — Komaj ga poznajo. — Kaj pa imajo ž njim opravit;?" "To je naravni iiarib voiaka za druee<*" " _ J ^ 1 i L k - "Oh! jaz pa nisem za nič!" "I11 vendar so-H žvesfci, "mni Cezar !" *'Govori resnic«"«! K-- j mislijo o njeirv?" „ , "Mislijo — seveda neumno, — od "Ka-ja Julija ni bilo t- "-era nov nika." . " " ' "Dosti! Neumno, praviš, a gov« re resnico! Dosti, moram iti! D laj. kakor sem ti zapoved al!" Tn Cezar je izginil v večernem mraku. V srcu mu ?e kuhala jeza. ir mrkem, nelenem obrazil na je gorela plamteča rdučica, T T "On je ošaben, domišljav mladenič, vitez, patricij — sin izbornega vojaka in nečak enega izmed treh, ki so si delili gospodstvo sveta. Tega se dobro zaveda! — Kaj meniš, gospod. — ali ne bo. vržen s silo v areno m prisiljen bojevati se. — ali ne bo pred ali po boju začel govoriti pred celim svetom in se skliceval na pravičnost Avgustovo ali celo celega naroda? /Zmožen je tega! Potem nismo dosegli fiič drugega, kakor da smo ga postavili prostovoljno pred velikansko množico poslušavcev, pred katerimi začne tožbo zoper sramotenje zmagovavca pri Filinih, zoper rop svoje sestre in družinskih posestev, ki so sedaj v rokah dam, ki so šle pred nama." Smehljaj odobravanja preleti obraz poslušavca: "Kako zvit si, moj Sejan!" pravi Tiberij priliznjeno. Osrčen naidaliufe legat: "Ne — najbolje je najprej deklico odstraniti. — Potem naj lanista Tel, — ki je, knkor se mi zdi napravil gladiatorsko! solo na lastno roko — oregovori mlaileza moža, da vstopi v njo. —- Ako! ne bo hotel, kar sem prepričan, niti lih ko obeta, da ga bo s priiatelir pri-j •pelini k sestri, d « mu bo celo pomagal osvoboditi jo, kakor hitCo bi dovolil povzdigniti prihodnji igre s svojim sodelovanjem. Zato še mora lai-oMa spoznati z družino! Na ta način bi mladi bori v.-- r >stov< Ijn stot>ii v areno,-ne bo nam nadležen iž ob pravem trenutku'lahko izgine s pozorišča." . 4'Dobrp — trekega dne, — ki ni ta-č tako daleč - boš sprejel p1 -OAifftiaiuod fpaqix aujApo iqufi fotu ' Fou^otuGjd of u,: zdaj je treba delali. Zl mater nam ni nicmari, ali stoj.! N? , Odvesti na kakšno roparsko ladjo, daritev bog vx>m, •: i Se mi v tei a : Lor tudi drueaee izkaz tli 1 •-•■ }■■> > n sti;;,.; d,^.-^ - ■ i., .iljl^l. «xuiiti .u.ujsmiv!. — 1 oiiMjai uii o vscin, kar -t t zgodi!-' . , Neznani Bog. (Priredil FR. BLANKO.) (Nadaljevanje) OGLASI V "EDINOSTI" SO NAJCENEJŠI. "TTosFAI? 18O4 W. 22nd St., Chicago, IU. Rojakom se priporočam pri nafcup« i raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZ]*/ KLJUČAVNIC IN STEKLA I Prevzamem barvanje hiš zunaj in zno^ | traj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, nanižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka! KOLEDAR AVE M ARI \ ■za leto 1922. iM Je krasna knjiga, obse-g-ajoča 224 sti-ani. Poiicni članki, gpvesti in poiočila iz lažnih naselbin kakor 1 tudi štev lne slike k^asiio delo. l"o]eda * , v ye ; far-id J stane s poštnino ^imo 60c i za v stari kra ? 75e. 7 . ■ > : MM i\oitf3. tav aobtre pri lo al-nemu, znstaprJku'a i i pa pU l • , I f i, X T T C * i ■ r ioji '' i C Y f. rj J j J. , J A ^ ir 01 u £Jl 11 2. x i vil.l \r_ .. v.:- _ . hod med Ameriko i? .. , V- Pntn;!- A .1 - J -L J L 1 i . . . . f ,, iJ \7 '« r*. f r~ /••. p - zselj,.aij;c ne. d- »kl.er r je^ve usode Vew ne ** i ' ta točr j in - u ^ ~ J * * f omota N' ša tvrdaa 'y v ča-i iosc-danje^a bst ja dokaz da, d* ie '-'olaia in zmožna nu -iti naj- i b> :šo - In v Xe\ ■ '-it i. • - S J11 / i l e .sr-* le tq t*/a 1 nri potovanju v -fr i ' ,* j iz starega kni" vr\-i -r> vr ;J "!«« V Jup! vilo, 1- j pri clrnrnh nr^jjh v zvezi - I - 1 s<\ LZl i j starim krajem. ZAKRAJŠEK & ČEŠARK Slovenska banka. 70 9th Are., New York Citv ^ "Ne, prav nikogar," odvrne ta. Pol začuden, pol prestrašen je nadaljeval Sejan svojo pot. Kmalu je bil pred slovečo postajo na stotem mifjnem kamenu južno od mesta Formije. V. Ta med Rimljani tolikokrat imenovani "mansio" je bil oh enem poštna postaja in gostilna s prenočiščem. Ljudje in živali so tu dobili za malenkost enega "asa" (v današnjem denarju 12 vinarjev) prenočišče m hrano. Hiša je stala sredi k njej pripadajočega posestva. Tmela je svoje Jastne vinograde, oljčnike, sadovnik in vrt za zelenjavo, svoje govedo, čebelnjak in kokošnjak. Bila je.z vsem potrebnim dobro preskrbljena. To sta imela v najemu dva stara, častitljiva zakonska, bivša susnja triumvir a Marka Emilija Lepida, ki ju je pa oprostil, Krisp in Krispina po imenu. Bila sta dobra gospodarja in zato daleč okrog poznana in priljubljena. Krispina je bila dojiija edinega triumvirovega sina, ki se je že pred več leti udeležil neke zarote proti Avgtfstu. 'Zaroto je odkril njegov prijatelj Mecena. Kakor vsi drugi, moral je tudi Pavel plačati svojo lah-komišljenost z svojim življenjem. Ker pa ni bilo nikakoršnih dokazov, da bi bil oče vedel za sinovo početje, bil je oproščen vsake sokrivde In o l i ^ rv prcgnaiiotvu v svojem gradu ob morskem Obrežju. 1 kakšnih dia>set do trideset milj od postajališča na Monte Circello. — Bil 1 je od tedaj tih,.samoten mož, s zmernim prem »ženjem brez'vsakega tudi ! n; a . e -at političnežra unlivn. * ' - ' . •,."1 casin Je go stilen — kakor .tudi potnikov zelo malo.; !;n/ h gosti len in ji-enoč^č v rimskem cesarstvu pa je bilo i KnsIM-- -iče, ki je ležalo ha glavni cesti Italije. Ko še mu ie S --1 j an približal, je stal pred vrati centurij. ,ki ga je najbrž pričakoval. K ga je pozdravil, je pristopil k gene.aala in mu javil v imenu Paterkula. ka- ' ->e "letl potom*onesvestila deklica.- sestra nje^oVemu nadzorstyu iz'.! počenega mladega Grka. jen bra", je j.«rosi! tribuna, da br smel ostati! i t tliva j v gostilni z njo in z materjo tak dol »■o dok!"r nr- o""- : -- - .f. si . • d iineval, da nit :' ^ v ! iti. zahteval ie o- Grk i ' . častno besedo, 4* iie Lo p l ii:i*. ' ičaju •• da bi Seiamvvne hifšl k' ; n V:) j! 1, flnr-ffh cen tu rt i o rlveth' v ]-'• r~ General ttdVj^tiu« '*"•» * , :J ^ iin n.j uuitu ri 5.v> ..t.ga. i!upfjenca ate °Taie vre^'rie■ t ^it •'' • " ';'*-' a. A d ve "t eza.r z3 \t * 1 ■ t njim. Zdcd > se mi 1 e, da nas je ' .,;m-m ,m-/il " * "'------------ ■■ i%? • dobro. — Ali ste v" ' :i ! • ■........... : ' mimo?-— Ah ste videli nerkoH v šrrev --eni ::...• .. 1 stran ceste, kakor porast, i 1 • t f Lviju ' /• '" ' v -, r _> j- r t 1 c f t-» »f ■rt,"!-- j. 1 v 1 oT J a ta^mife. ne^oii-Ko zactioen. "Ze dobro. Pojdi z nfSriiu'i v Formiio — ~ ' • 'l-1 'j J — : . . v 1 r?{j1Z V [u I * v '" - jtančno po v'seli htevih. rri H tam kdo posodil konid nt' o- k -'l- 111 'tl o.,a .ezeteta v temi p^» ce »roti Form-o vr-s: _ , . . . 1...... J " a 1 so bih sprejeti v opisano prenočišče, a bilo je ?r * a 7>re- 1 tagati vend u le nekaj ovir. Mnlokdai ?e bila okolica tako Polno živlie- ; jnja, kal € r vim te oni. Rnanje dvora v Formiii, ■ ki bolfe, v palači ple-j menite-a Mamure v ' ližini mesia, ie privabilo neštevihio množ^o Hudi 1 I:n 50 pr :Iri 1 ' tiživali. drugi; da bi k a] zaslužili. Vsi so. pa hoteli do- ; ; biti Stanovanje. Ker je pa bilo v mestu malo prostora, ie vse hitelo k ;rt » enoči-ču. Tri četrtine ogromnega poslopja je bilo že n-- : iK-kijeno z gi»sti. Tu so bili gl u m act, gladiiatorii. vedeži in sploh vehko' ■ naroda vseh stanov. X" :'v : ^rost0ri hiše so pa bili že oddani za visoko gospodo. Kra- j l.nca Ber«- ice z si ioni in spremotvom je poslala že iz B mutu-ija seln ki ■ naj bi jim pre skrbel stanov<1tije, ker se i e Hotela uc!cl|iati prihoJnr^ ' i čanosli in se }- klonili Vvgust 1. Drug i : g,,.. - je lil k-al: k: ■ ' ■ r-naznanil, Aleksander, ki se jc hotel pred cesarjem potegovati - o' 1 - > lievski naslov. Agat in bed. izmučen obra- — in ne manj r-ošredovan ie dv-.-i an si: o uljudnega patricim Paterkula sta premogla gostilničarja da je odst »' < kema^lamama za jtitrovsko kraljico pripravljene prostore. Ko se ie Pa terkul zagotovil, da ste "dobro preskrbljeni in ^e dal centuriiu nam • no p< -velje- po«'ovil se 'e prijazno od njih in da bi nadomestil 11 ^u" kani čas, odjezdi! je z svojim i pretoriiancf v hitrem diru. Med tem ie Krispina odvedla svoje goste v hišo. Prekorač:1i f' i-tekulo" —• majhen prostor, ki je l»il ločen s zagrinralom o t ,v a ne gostilniške sobe. jz nje ie prodiral glasni šum in brum množice go { stov, pomeš a z glasovi različčnih muzikalnih orodij, kakor piščal lire in drugih. Odtov so prišli a- compluvimu. : /.ranii štirioglati prostor kjer!1 e v .-n-dini veselo šumi j a! vodomet."« .-raj t n s zelenjem -braščen - 1 'dV^' • V kotli tega ; a t a- so držale strme, s streho pokrite stop-j,- roice '^ari'1 nadstropje.' O.kn ; kompluvija je bil zid, v katere- .- bde mai' ■ d ,ri'n d- irt ove a anaj enake. B»4e so večinoma zaprto. t ia jt land a- r:« v:- t or ozon a- -;a kamena — lapis sjiečulaTis ime ■ ,!k \ el se je odkril, vzel svoj širokokra no V'l»-»buk v h-vo r i> -1 •» » *» * ' l < ' r. . 1 t T »V i za damama. Krišpina se dosedaj ni niti ozrla nanj. Ko je pa štopil na stopnicah pred njo in ga je pogledala polno ■ ar.aa. se je tak J prestrašil 1 | da je komaj o" držala za držaje stopnjic. "Kd«« ste vi?" g-, ie vt>ra-s šala iecliaje. ' " y 1 ni n n 4 jT i žM i i ii l) J A 1\ L ii j/i A i C-^TLIČ/ - TXT PROD/. AL EC * , a: I C V E T L C IN ROŽ. '1 ■ ■ rei,n*| - • .. v .j. _ g s1 '»vanje*in druge slavno«:- ; ■ e prired' e. Priporočam se Slove ncem, kakor tudi vsem i:rvatom in ->!ovauom v chicr.gi 111 okolici V/oSL lot h St., Ci ilea o, lik I f34o. Imperfect in Oriaina!