90. številka
Ljubljana, v sredo 22. aprila.
XXIV. leto, 1891
SLOVENSKI MUL
Izhaja vsak Han mvetinr, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vs tro-og e rs k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta I glđ., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znnfiu. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih nlicah st. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
ftem eščani f
Izvršujoč soglasni sklep volilnega sboda z dne 12. t. m. usoja se „Slovensko društvo*' javiti Vam, da so naši kandidati za izvolitev v mestni zastop nastopni gospodje :
V I. razredu^
Isi ttoII dne 2*3=. t- aao..:
1. ) Orasselll   Peter,   mestni župan,
posestnik in deželni poslanec za stolno mesto Ljubljana;
2. ) CirOjgola Ivan, c. kr. notar in po-
sestnik ;
3. ) dr. Stare Josip, c. kr. finančne pro-
kurature pristav in posestnik;
4. ) Vel kov ril Ivan,  tovarnar  in po-
sestnik.
Te može Vam podpisano društvo z mirno vestjo priporoča v izvolitev, ker so vsi že stari izskušeni delavci v mestnem zastopu, in ker nam jamči njih značaj, da bodo uztrajali v resnem in poštenem delu za blagor našega mesta.
Narodni volilci! Pridite na volišče po lno-številni ter združite svoje glasove iia kandidate napredne narodne stranke.
V Ljubljani, dne 14. aprila 1891.
Odbor „Slovenskoga društva".
Občinske volitve Ljubljanske.
Na Turškem so nekoč izmislili si kaj čisto novega, izvirnega. Poskusili so Žide pritegniti v vojaško službo in nabrali si jih cel bata lij on. Da pa ta misel ni bilu posebuo srečna, pokazalo se je le prehitro. Ko so namreč batalijon židovskih novincev hoteli poslati v neko bolj oddaljeno gami-zijo, prišla je židovskih novincev deputacija k po-veljništvu prosit jednoga janičarja. Na vpraSanje: „Zakaj?u, odgovorili so: „Da nas bode roparjev varoval!"
Omenjenim turškim zidom podobni so naši klerikalci, kakor jajce jajcu. V uedeljo in ponedeljek habali so še na polna usta, da imajo dvesto
LISTEK.
K a r i c a.
Slika i/ ameriškega življenja.  Po Hret. llHrte-u J. C.
Leta 18T>8. opazi 1 si v Fiddletovvnu uprav krasno žensko. Imela je v preobilji svetlih kostanjevih vlas, lepo vitko rast, bleateče-belo polt in neko hladno ljubkost, katero si lahko smatral ponosito-stjo. Opravljala se je dan na dan ukusno, po naj-Dovejši modi Fiddletownskej. Samo dvoje jo je ka-zilo: jedno njenih žametastih oftij zrlo je nalahko navzkriž, (a to si opazil le od blizu), in njeno levo lice nosilo je neizbrisno brazgotino od kaplje vitri-jola, po srečnem zaključji jedne same iz polne stek-leničice, koja bi imela porositi lepo lice. Ljubosumna roka hotela je je ogrditi za vedno. — Vender pa ni mogel opazovalec, če je po dolgem občevanji odkril to nepravilnost, izreči v obče najmanjše graje; nekateri so cAu trdili, da dela lisa na obrazu njen smeh pikantnejši. Juck Prince, mladi urednik in Šef „Le Avalaneha" v Fiddletownu, trdil je še celo, da se pretirava velikost lise; pol
glasov večine, postopali s skrajno oholostjo in izzivali naše volilce na vsakeršne načine, mej drugim pripeljali Krakovce na Mestni trg na lojternicah z izzivajoči m i napisi in v obče klicali na „korajžo". Jedva pa so začutili odločni naš odpor in krepko našo voljo, da se nečemo pokoriti njih podli taktiki in da hočemo za posvetno svojo blaginjo sami skrbeti, jedva so doznali, da se zmaga nagiblje na našo stran, izgubili so ves pogum in liki rečeni turški aScbmockia romali so k političnemu oblastvu prosit pomoči, češ, vsi smo v smrtni nevarnosti.
Blagovoljni čitatelj bi skoro mislil, da pretiravamo. Bože čuvaj, da bi kaj tacega le v sanjah nameravali. Vse je le tragikomična resnica. In kdor ima priliko, čitaj včerajšnega „Slovenca-. V njem bode črno na belem čital, da so klerikalci v lažćh in zavijanji vedno dosledni. Kakor so pred volitvami volilce lovili z neresnico in izmišljotinami, istotako nadaljujejo tudi sedaj, ko so jih tretjega razreda volilci prekopicoili iz namišljenega raja. O ponedeljske volitve grozah pripovedujejo cel roman. „Fra Diavolo" je proti temu le — muha. „Surovost, naBilje, nezakonito postopanje, smrtna nevarnost" (brr!), to so ocvirki, s katerimi se čitateljem beli klerikalni riče t. In ti „bo-gaboječi" čitatelji, bivajoči v kacem gorskem zakotji, bodo vse te Ljubljanske groznosti morda celo verovali, prekrižavali se pobožno in plačali par svetih maš, da bi se grozni Ljubljanski liberalci kmalu spreobrnili.
Mi, v Ljubljaui živeči, pa se tem izrastkom klerikalne domišljavosti jednostavno smejemo. Strah ima velike oči, še večje pa slaba vest. In poslednje je bilo pod klerikalnimi suknjami pretekle dni in tudi danes Še, velik „porcijon". Sejali so veter in bali se žeti vihar. Znali so, da jih javno mnenje že davno obsoja, a ker so upali, da se jim posreči falzilikovati vsaj za nekaj časa mišljenje narodovo in skrpati si z raznimi kalini veČino, na stopali so z nečuveno aroganco. Takoj pa, ko se jim je pokazal le zakrivljen prst, upalo jim jo srce in sedaj bi že vsak mej njimi mesto angeljca varuha imel rad vsaj jeduega orožnika za seboj. Kako je že nekoč rekel pokojni Greuter ?
Kako jih je zbegal pouedeljski poraz, to vidimo v vcerajinjem  članku   A  vsega  članka niti
kovnika Sturbottla spominjala je ljubkih oblizkov za kraljice Ane, potem še neke kreolke, katero je poveličeval kot najlepšo žensko in katera si je bila, (pravil je tako) sama napravila brazgotino od desnega očesa do podbradka.
Doskora vsi oni, kateri so sestavljali moško družbo v F:;Idletownu, bili so njeni čestilci; v tem Številu verovala jo približno polovica, da se jim istotako vrača ljubezen, izvzemši morebiti njenega moža; jedino on dvomil je o tem. Ime te osebe ločene (od prve žene) bilo je Tretherick. Zapustil je bil izborno soprogo, premenivši jo za čarovnico Fiddletownsko, katera je tudi sama v razporooenji našla zavetje. Na tihem govorilo se je, da pri svoji prvi skušnji ni gledala na postavno formaliteto. A vsakdo naj se čuva sklepati po tem, da ni imela nikacih lepših čutstev, da, odlikovala se je vedno v tem izražati jih.
V iHtini malo ljudij moglo je brati stihe nazvane „lufelieissimu-i", začenjajoče se z besedami: „Zakaj cipresa temna njega čelo ne krasi?" in podpisane „lady Clare", ne da bi jim porosila solza sočutja lice. L* lntelligencer v I) u teh Flatu osmelil se je stvarno ugovarjati, da je cipresa rast-
treba ni, dovolj je samo jeden stavek. „Ex ungue leonem, si licet parvo componere magnis." Mi namreč mislimo, da je lev velika, ponosna žival, .Slovenčeva" stranka pa slaba. Dotični stavek pa je le-ta : „Po dogovoru so vrata v volilno dvorano obkolili nasprotni volilci s pooblastili, katere je imela tudi uaša stranka." Kaj tako konfuznega že dolgo nesmo čitali. A ko bi to bilo še tako jasno povedano, bil bi ugovor vender umesten: Zakaj pa Vi neste obkolili vrat? Zakaj ste klerikalci nalik svetopisemskim nevestam zamudili svojega ženina? Ali ne veste, da : Kdor prej pride, prej melje, torej tudi prej glasuje? Ali ste morda mislili, da ae Vam bodemo mi umaknili in Vam z največjo uljud-uostjo namignili: RaČite!?
Vse ostalo, kar piše klerikalni dnevnik, je tožna zmes laži, sumničenja in obrekovanja. Vrhunec vsemu pa je odurni napad na volilno komisijo in njenega častivrednega predsednika — ki sta oba imela izredno trudapolno delo. Komisija in predsednik njen bodeta klerikalne klevetnike gotovo dostojno po prstih nakrcala, zato omenjamo samo še to, da je „Slovenčev" včerajšnji članek s petroljera pisan, da je, kakor bi Nemec rekel, reiu Brand-artikel", ki pa ne bode dosegel namena svojega, marveč uplival baš obratno, kajti včerajšnji članek vzbudil je splošno nevoljo in vse je v tem jedino, da je frakcija, ki tako pišo, sama sebi podpisala obsodbo In v resnici je klerikalna stranka že izgubila ves ugled, hotela je upropastiti vsakeršno njej neljubo avtoriteto, sedaj pa je na najboljšem potu, da bode sama ob vso avtoriteto in da je, vsaj v Ljubljani, neizmerno škodovala svojemu stanu.
Zaradi tega si jo v ponedeljek vsak močno oddahnil, začuvši blagovest, da kapelani Ljubljanski še neso gospodarji položaja, zato je vsakdo živo čutil sedanjih mestnih volitev globoko važnost in zato pojdejo tudi ostali volilci z veseljem na volišče, da strmoglavijo perfidno stranko, ki ima mej drugim vedno nizke davke in nizke priklude na jeziku, do-čiiu je voditelj njen, kanonik Klun, v državnem zboru i/javi I, du Kranjci z veseljem davke plačuje m o.
In kaj naj rečemo k trditvi, da so naši somišljeniki „kloftahu neljube jim volilce, jim zamenjavali glasovnice, da volitev ni bila prosta, ker je
lina eksotična, nepoznata v Fiddletowuu; pa to usmiljenja vredno kvakanje vzbudilo je samo nevoljo. Ravno ta navada Klarina dajati metrično obliko svojim težnjam, katere je izdihnila po časo-pisib, vzbudila je pozornost Tretbericka. Nekaj pesni, katere so dobro slikale učinek kalifornskih običajev sočutjem in brezmejne težnje po ueskouč-nosti, katere prouzroča natančno opazovanje kali-fornske družbe, utisnilo se je gospodu Tretlieriku globoko v dušo. Tedaj je še vozil tovorne vozove s sedmimi mulami mej Knight's Ferry in Slocktonom. Napravil se je poiskati neznano muzo. I Trotherik domneval je, da se v njem oglaša skrivno Čustvo, katero pa nikdar ni imelo priložnosti razliti se mej kupčijo z whyskijem in tobakom, katero je imel z mnogimi rudokopskimi šotori. Pribajal in odhajal je vedno po prašni in zapuščeni cesti in to ui moglo zadoščati zahtevam njegove domišljije, po nerazumnem čustvu našle so težnje v njem nedoločen oilm°v. Ko jej jo potem nekaj časa dvoril, vzel jo je kakor hitro so dovolili to sodnijski ukrepi.
Njun zakon ni bil srečen. Mulo časa potreboval je g. Tretherick in spoznal je, da njegove sanje, v katerih se je zibal goneč svoje mule, niso
odločevala pest? Tu ni druzega odgovora, nego, da je vse to gola laž. Pozvali bi „Slovenca", da oam pove, razen kratkočasne dogodbe s Kačarjevim očetom le jeden slučaj, v katerem je odločevala peat. A preverjeni smo, da bi bil ta poziv brezuspešen, Baj so nam klerikalni gospodje še izza poslednje državnozborske volitve na več pozivov odgovor dolžni. Zato jim dalje ne odgovarjamo in le poini-lujemo jih na izrazih .tolpa mlekozobih pobalinov" in „BaBsermanovih obrazov", katerih v nas ni bito. Pomilujemo klerikalne gospode prav odkritosrčno, kajti s tem petroljskim člankom postavili so se sami pred občinstvo na sramotni oder. Togota prevzela jih jevsled ponedeljskega poraza tako silno, da so že pozabili vsa pravila dostojnosti in vedejo se tako nespodobno, da se vse z gnevom od njih obrača. Da je temu res tako, pokazala je današnja volitev!
Politični razgled.
Notranje tležele.
V Ljubljani, 22. aprila.
Iz državnega zbora.
Levica bode torej predložila samostojen načrt adrese, v katerem se bodo posebuo poudarjale svo-boduostne zahteve in potreba, da se do konca do-žene češka sprava. Samo Somuruga in Suess zago varjala sta, da bi Be levica pridružila adresnomu načrtu poročevalca Bilinskega, a nesta prodrla s BVOJimi nazori, akopram sta se sklicevala na postopanje usta vaške stranke v gospodski zbornici in na željo prebivalstva po gospodarskih reformah iu tem primernem delovanji.
Posamični odseki, ki .so bili voljeni v zadnji seji so se konstitovali ter si volili svoje funkcijonarje. Nejveč zanimanja vzbuja seveda adresni odsek in njegovo delovanje, o katerem se ne ve še uič gotovega, ker ni znan adresni načrt desnice. Poročevalec bode skoro gotovo dr. Bihnski. Predsednikom adresuega odseka je bil voljen grof Deym, namestnikom dr. Heilsberg. Drugi odseki so Be konstitovali takole: Bndgetnemu odseku |e predsednik dr. Plener, namstnika dr. Katbrein in dr. Bilinski. Obrtni odsek: Predsednik dr. Bilinski namestnika vitez Moro in Z a 11 i n g e r. Legitimaeijski odsek : Predsednik grof Czernin. namestnik Ileucel. Peti-cijski odsek: Predsednik Ruczka, namestnik dr. S t d h r. Brambeni odsek: Predsednik L u p u 1, namestnik grof l)ubsky. Narodno gospodarski odsek: Predsednik L upu I, uame»l n k Chrzanoski. Ju-stični odsek: Pre<lBednik dr. vitez Madeyski, na-mestuik dr. Fanderlik.
MI ud oreh i in adresa.
OHcijozui listi trdijo, da bo Mladočehi sklenili glasovati za adreso, kakor je sklenjena mej Poljaki iu lloliciivvartovim klubom. To bi se zgodilo za slučaj, da bi bila odklonjena adresa Mladoćehov, o čemer ni dvomiti. Ce se ta vest obistini, bila bi tako stara desnica zopet oživljena, kar pn baje vladi ni DO volji. Dalje si« poroča, da se je poljski klub potegnil za to, da dobijo Mladočehi v vseh odsekih še po lednega člana več, nego je odločeno po sedanjem ključi. Konferenca kluhovih predsednikov pa ni pritrdila temu Torej Mladočehi ne bodo mogli predložiti samostojnega načrta adrese kot predlog manjšine, ker je za take predloge treba treh članov iz odseka. Baš zarad tega zahtevali so Mladočehi, da bi se pomnožilo število njih članov v odsekib, kjer imajo samo dva člana po ključi, ki smo ga Be objavili.
liazstuvu v Pragi in \emri.
Fksekutivui odbor kluba nemških poslancev češkega  deželnega   zbora   odklonil  je jednoglasno
imele ničesar skupuega s temi njegove žene. To je bil tudi uzrok, da jo je, nikakor ne odlikovajoč se po svoji logiki, topel. Vrsčala je to početje s srednjim spoštovanjem do zaprisežene zvestobe zakonske. Tedaj udal se je pijači Tretberik iu gospa sodelovati je jela živahneje, kot le kedaj pri L1 Avalanclm. Kavno v tisti dobi je bilo, da je polkovnik odkril čudovito sličnost mej genijem madame Tretberickove in Sapphinem ; sličnost, katero je označil svojim someščanom s kritičnim člankom podpisanim A. S., katerega je L' Avalanche objavil poudarjajoč to z dolgim citatom. Pa ker ni imel časopis grških črk, bil je izdajatelj prisiljen saftčne stihe douesti z navadnimi rimskimi črkami pisaue ua veliko jezo polkovniku in na veliko veselje vsemu Fiddletownu. Občinstvo njegovo vsprejelo je citat kot izborno posnemanje chuctavva, indijanskega jezika, katerega je polkovnik, nekdaj živeč v indijanskih pokrajinah, po njihovem mnenji dobro poznal. Drugi teden imel je I/Iuteligencer Dutcher Flataugovor proti trem knjigam pesnij Fiddletovvnske Sapphe, ugovor, kateri so prisojali soprogi indijanskega sefa za izgozdovauje. Bil je podpisan A. S. S. in polen naudušenega livalisauja. Konec temu prepiru objav« ljen je bil v drugi številki L' Avalaneha. (Dalju prih.)
____________....._„ ..____J___iti
prošnjo nekaterih nemških industrijalcev, katero smo prijavili ob svojem času. To bode pa gotovo le na škodo nemškim razstavljalcem, ker tako ne bodo mogli poslati svojih mož v razstavne odseke in posebno v razsodišča, ako še bodo hote!) držati terorističnega sklepa zagrizenih nemških pemskih politikov.
Dovoljena slamnat. Kakor smo le poročali, prepovedale so se v Galiciji vse slavnosti v spomin stoletnice poljske ostave z I. 1791. Ta prepoved naredila je neugoden utis v poljskih krogih. Zdaj pa je po prizadevanji poljskega državnoiborskega kluba grof Taaffe dal dovoljenje, da se slavnost sme vršiti, vender pa se ne smejo dogoditi nikakeršne demonstracije.
Hrvatska in Ogerska. Obravnave mej hrvatsko in ogersko regniko-larno deputacijo zarad zemijiškoodveznih prebitkov dognale se bodo še ta teden, ter se bode doseglo popolno sporazumljenje. Nadejamo se, da bode to sporazumljenje v korist Hrvatske in njenih interesov.
V nanje države.
O atentatu v Sofiji*
Dragoman francoskega kousulata v Belemgradu izjavil je, da je vest, da je on se  sešel z morilci Belčeva na kolodvoru Beligradskem, nesramno obre kovanje, ter popolnoma neosnovana izmišljotina, kakor se tako rado trosijo mej svet.
Prognanstvo kneza Mihajla.
Iz Peterburga se telegrafuje v „Times", ter se odločno oporeka vest, da bi se bila velika knje-giuja Olga sama umorila. Istotako se oporeka kot neresnična vest o petletnem pregnanstvu velicega kneza Mihajla Mihajloviča.
Reforma občinskega posestva.
Na Ruskem množe se vedno bolj glasovi, ki zahtevajo reformo občinskega po* stva, kakor se je deloma za poskušnjo že uvela v nekaterih guber-nijah Glavni namen teh reform bi bil, da bi posestvo ostalo bolj stalno in dlje časa (15 do 20 let, ali še dalje) v jednih iu istih rokah, kar pri sedanjem načinu razdelitve in obdelovanja občinskega posestva ni. V Guberniji PeosiJBki so se poskušnje v tem zmislu obuesle prav dobro, iu se materijelno stanje tamošnjih mužikov vsled tega zboljšuje od leta do leta.
Nemčija in liustja.
Nasproti vznemirjajočim vestim, katere poslednji čas tako radi širijo nekateri listi, piše Be mlinska .Post", da v pomirjen je javnega mnenja more prijaviti iz najmerodajnega mesta izhajajoče zagotovilo, da je mir manj v nevarnosti, nego kdaj poprej in da oduošaji proti Rusiji so tako dobri, kakor že dolgo ne.
Volitve v Humaniji.
Te dni vrše  se splošne volitve za rumunuko zbornico, namreč danes jutri in v četrtek.  Za 183 poslaniških sedežev je nad 600 kandidatov. V glavnem mestu je pet različnih kandidatnih list. Volilna reforma v lici tj i ji.
Nameravane spremembe v volilnem redu, katere smo že naznanili, nikakor neso po volji delavcem, ki zahtevajo občno volilno pravico. Vodja delavske stranke, Volders, izrazil se je, da če bi se volilna reforma izvršila na ta način, kakor ga je priobčil centralni odbor zbornice, bi to bilo slepljenje in izzivanje delavske stranke. V |tem slučaji bi se takoj piičel Hplošni štrajk. Kakor je videti, se sporazumljenje ne  utegne še  tako hitro doseči.
Ministerska kriza v Portugalu je končana. Ko se je razglasil zadržaj zadnjih angleških pred'ogov glede* afriških zadev, ki je ugoden za Portugalsko, je tudi minister javnih del preklical svojo ostavko, tako da ostane na svojem mestu vse ministerstvo.
A n glešku eksped ie iju proti upornikom Manipurskim se je pričela. Od treh strani se pomikajo angleške čete proti Manipurji, kjer se bodo zjedinile proti konci meseca. Muni -purski ustaši, ki brojijo baje 30.000 mož in imajo tudi tri topove utaborili so se na potu v Mauipur in hočejo tam poskusiti se z Angleži.
Dopisi.
■ •#. 1,1 ImH« na Koroškem, 18. aprila. [Izv. dop ] Preteklo nedeljo dne 12. t. m. vršil se je na Suhi nepričakovano sijajno prvi občni zbor podružnice bv. Cirila in Metoda za Libeliče in okolico. Ker naši LibcliŠlci gostilničarji niso bili toliko prijazni, da bi nam privoščili kaj prostora in ker se je s tem nameravalo od nasprotne strani najbrže zborovanje preprečiti, zbralo se je torej na Suhi pri slovenskem gostilničarji na omenjeni .dan toliko ljudstva, da so bili vsi prostori obširne go-stiluice pretesni.
Ob 4. uri popoludne došli so željno pričakovani gostje: gospod H ob rmanu, pristav deželne kmetijske šole na Grmu na Dolenjskem in gospodje pevci iz Maribora, ki so bili od zbranega ljudstva presrčno pozdravljeni; topiči pa so pokali, da
se je v bližnjih, zdaj že ponemčenih gorah onkraj Drave daleč na okrog slišal njih odmev. Poleg imenovanih gospodov počastili so naš shod tudi še čč. fg. Matija Randl, Inpnik Švabelki; Ivai Drža-Uič, župnik Ettendorfski; J. Pa p le f, pfovizor Št. MiklaVftki; Ani. G s bron, provizor St. Šte-benski in kapelan Ant. Žak iz Dravberka.
Ko so gg. peVci zapeli krasni .Mili kraj", predstavil je podružnični načelnik g. V. Glinik gospoda Rohrmana, ki je rade volje došel k nam in ki je potem na hodniku zunaj hiše stoječ, govoril blizu dve uri slovenskemu ljudstvu, katero se je pred hodnikom pod milim nebom zbralo. Bilo je več nad sto poslušalcev. Mladostni g. govornik nas je poučeval v raznih strokah kmetijstva, omenjal glavnih hib pri našem gospodarstvu in se pokazal pri tej priliki pravega in izvrstnega veščaka v svoji stroki. Ljudstvo ga je vstrajuo poslušalo, četudi je pihal hladen veter, in z radostjo ter z naudušenjem vsprejelo njegovo prezanimivo predavanje. — G. J. P. je potem v daljšem govoru pojasnjeval glavni namen podružnic sv. Cirila in Metoda, namreč vsestransko podpirati in blažiti slovensko šolstvo na verski podlagi ter govoril o dveh svetinjah, ki sta Slovencu najdražji, — o veri in maternem jeziku, držeč se izreka rajnega našega nepozabljivega škofa Ant. Mart. Slomšeka: .Pustite Slovencem dve reči, ki sta jim dragi, kakor svetle oči: Sveto vero katoliško in besedo materno."
Po upisovauji udov, katerih je že do sedaj pristopilo nad dve sto, volil se je odbor in izvoljeni so bili zopet stari odborniki, — g. Vinko Glinik pa predsednikom. Po zaključenem zborovauji pričela bo je Še le prava zabava in pravo naudušeno veselje.
Vrli gospodje pevci iz sosedne nam zelene Štajerske razveseljevali in očarevali so nas s svo jim prekrasnim in izbornim petjem. Vsako pesem morali so po dva- in trikrat ponavljati. Veselje in uaudušenje je prikipelo do vrhunca, ko smo čuli divno, človeško srce pretresujočo pesem: „Sloveuec sem". Ta pesem je na navzoče napravila tako mogočen u tis, da so mnogim našim Slovencem in Slovenkam igrale solze v očeh in da je iz sto iu sto src odmevalo: .Sloveuec sem" in „Slovenec ostauemM.
Gospodje Rohrman in pevci izražali so v svojih govorih in napituicah svoje začudeuje, da na Koroškem pri tako neugodnih razmerah še živi toli uneto iu naudušeno ljudstvu in se nadejajo, da takšnemu ljudstvu morajo jedenkrat prisijati milejši časi. Tudi od naše strani se je napivalo gospodom gostom, ki naj vzemo 8 seboj zagotovilo, da niso zaman storili daljne iu težavne poti, marveč da so pridobili še marsikatero srce, katero prej ni bilo za našo sveto svar, in da nam ostanejo v hvaležnem, blagem spominu. Slava torej g. Rohrmannu in vrlim gg. pevcem. Posebno hvalo pa izrekamo še slavnemu vodstvu glavne družbe v Ljubljani, katero je blagovolilo poslati nam govarnika in pevce! Na zopetno svidenje pri drugi priliki! Bodimo bratje iu ne udajmo se kruti sili nasprotnikovi!
Iz <>ioi'ii jegu grada 20. aprila. [Izv. dop.] Letošnja občinska volitev vršila se je prav lepo, kajti dobrodušnim volilcem se je posrečilo, oprostiti g. župana Jožeta Kraujca, daljnega težavnega in trudapolnega županstva. Torej je pruv čudno pred-bacivanje, da je osebno sovraštvo, ali pa s silo napravljena agitacija to prouzročila, popolnoma neresnično pa je, da je novo izvoljeni odbor našega na široko znanega slovenskega trga, delo dveh nemških liberalcev. Nasprotno naročal nam je g. župan že lansko jesen, da se mora od starega odbora najmanje 7 (reci sedem) odbornikov iztrebiti. To županovo naročilo je bilo torej povod naši nekoliko prenatančui ubogljivosti.
Sicer trdijo nasprotniki, da novo izvoljeni odbor obstoji le samo iz krompirjevcev in kmetov, mi smo pa prepričani, da smo izvolili same poštene slovenske rojake. Resnica pa je, da smo, ker nam je znana varčnost našega župaua, opustili istega poprositi za tiskana pooblastila in naprosili soobčana T., da nam jih |e preskrbel.
Zali nas dalje, da se mora naš ubogi tajnik skoro brez vsake plače truditi, in ko bi bilo v naši moči, radi bi mu podarili plačo kacega mestnega svetovalca, a vender, če se preudari, da on dobiva za navadno prošnjo s kacimi 20. vrsticami 1 gld. 50 kr. za trudapolno pisavo, upamo si skoro izreči, da je to za tajnika dostojno, če ne prenapeto.
A v resnici ubog in usmiljenja vreden je novoizvoljeni odbor, kajti naši nasprotniki udrihajo, su-jejo in ruvajo po njem, da bi ga zarobili v prah in
pepel, in g. županu naročilo se je baje že od višje | strani, da mora županiti še jedno celo leto, potem pa grenko breme županstva nafbžiti svojemu sosedu na rame. Če se ni zmotil?   Kajti mi še ostanemo vedno isti preprosti volilci!
Volitev v II. razredu.
Današnja volitev je še sijajueje pokazala, na kateri strani stoji bela Ljubljana, in izid volitve je pokazal, da je klerikalne stranke krtovo delovanje zadelo ob našega meščanstva odločen odpor. Drugi razred šteje 946 volilcev. Na volišče jih je prišlo in glasovalo 532. Absolutna večina je bila torej 267. Naši kandidatje prodrli so z ogromno veČino. Izvoljen je:
Ivan HrilMtr m it 11» glasovi,
usiuv JPlrv m 34» „ 14 aro I Žagar n 3SO
Nasprotni kandidatje so dobili: Fran Omejec 172, Pavločič 166, Wester Avguštin 184 glasov. Na naši strani je torej 183, 177 in 165 glasov večine.   Ponosni smemo biti na ta izid.
Glede" volitve same nam je opomniti, da se je vršila zelo redno in brez vseh hrupnih prizorov. Ćuli so se sicer pogosti dovtipi in rezke opazke, tudi je na rotovškem hodniku g. kandidat Omsjec skrbel, da veselost ni ponehala. V ostalem pa ni bilo nič posebnega. Izid volitve vzbudil je po mestu veliko radost, to tem bolj, ker je včerajšnji „Slovence" s svojim neotesanim napadom na volilno komisijo in nje načelnika silno užalil javno mnenje, katero je danes dobilo lepo zadoščenje.
„Matica Slovenska".
Xj2C2C2S:"VIII. odborova seja.
Navzočo i: Gg. J. Mani (predsednik', A. Uartel, dr. H. Doleuec, A. Koblar, Ant. Kritfi, dr. J. Lesar, Fr. Levee, M. Pleteršmk, dr. L. Požar, A. Praprotnik, S. Rutnr, J. Subic, J. Tomfiić, J. Vavru, Fr. VViesthaler, Ant. iu Vil. Zupančič, dr. Fr. Zupimec (udiiorniki), E. Lah, zapisnikar.
Zapisnik 87. o d borove seje, katerega sta pregledala in odobrila poverovatelja prof. H ar tel in P le te rš ni k, ki imata biti poverovatelja tudi današnjemu, se potrdi brez ugovora.
Na ogled je zapisnik o seji književnega odseka z 10. dno aprila.
Tajnik, kateremu je potekla triletna doba, se z vzklikom potrdi tudi za prihodnja tri leta. (Op. red § 36.)
Predsednik ho spominja v primernih besedah pokojnega častnega Člana viteza dr. Miklošiča, f 7. marca t. 1. na Duuaji, kateremu je „Matica" po deputaciji položila krasen venec na rakev, ter* prečita pismo odbornika g. Navratila, ki popisuje zadnje dneve pokojnikove ter govori o njegovem pogrebu. Sklene se, da se to zanimivo poročilo s primernim dodatkom o njegovih poslednjih spisih itd pridene letošnjemu „Letopiau" v zvezi z životopisom iz I. 1883. povodom sedemdesetletnice.
Govornik omenja dalje, da je umrl 17. merca t. 1. društveni ustanovni k in večletni odbornik, deželni glavar dr. Po kl u k ar. Njegovega pogreba na praznik sv. Jožefa se je udeležilo veliko matičarjev; predsedništvo je položilo v imenu društva na rakev venec z narodnimi trakovi.
„Matica" je zgubila vsled smrti ustanovnika in večletuega poverjenika, dekana iu častnega kanonika M. Skubica v Ribnici.
Vsled oporoke pokojnega kanonika in pisatelja A. Vebra, ki jo bil tudi „Matičin" ustanovnik, je prejelo društvo po prof. Cvjetku Rubotiču, izvrševalcu njegove volitve, pred kratkim krasno darilo, jeden eksemplar skupnih del pokojnikovih v devetih ukusno vezanih zvezkih, ki jih je bil dal natisniti samo v 20 eksemplar'h in so stali do 4000 gld. Za to darilo so je predsedništvo o ovojem času v imenu .Slov. Matice" že tudi zahvalilo.
Odpoved obolelega odbornika iu blagajnika g. L. Robiča Be do občnega zbora ne sprejme; pač pa se sklene, da ga bota provizorno nadomestovala predsednik iu tajnik. Denarne pošiljatve je dotlej adresirati na upravništvo „Matice".
O tej priliki sklene odbor tudi, da bodi občni zbor še pred velikimi šolskimi počitnicami.
Matica izda letos troje društvenih knjig, in sicer:
1. Letopis za leto 1891. Urednik g. prof. A. Bartel. Vsebina je knjigi že zagotovljeua, tvariua razvrščena, preračunjena pa na kacih 20 pol. Bibliografiji naj se oblika nekoliko spremeni, sestavlja pa naj jo tudi Se zanaprej g. odbornik Tomšič. Knjigo bo tiskala „Narodna Tiskarna".
2. Pegam in Lambergar. Spisal dr. Fr. D. — Knjigo, katere je polovica že gotova, tiska kot VI. zvezek „Zabavne knjižice" tiskarna Blasni-kovih dedičev.
3. Zgodovina .Novega Mesta"; spisuje prof. J. Vrhovec. Rokopis, katerega ima pisatelj sedaj še v konečni reviziji, pojde prihodnji mesec v .Katoliško tiskarno." (Konec prih.)
Domače stvari.
— (Poštni pečati v Ljubljani.) Kakor znano, sklenil je občinski svet Ljubljanski na predlog gosp. dr. Maja ro na, naj se pošlje c. kr. poštnemu ravnateljstvu prošnja, da se pri tukajšnji pošti uvedo pečati 8tovensk o-nemški (ne samo slovenski, kakor je tedaj napačno poročala uradna „Laib. Ztg.u) namesto sedanjih izključno nemškib. Tej prošnji se je v Trstu samo dilatorično ugodilo, namreč tako, da se bodo dvojezični pečati uvedli, kadar se obrabijo in poidejo dosedanji pečati. S to rešitvijo pa se občinski svet Ljubljanski ni zadovoljil, ampak je na predlog dra. Majarona znova sklenil, da se naj prošnja predloži c. kr. trgovinskemu ministerstvu na Dunaji. To je pomagalo, kajti osem dnij je, kar so se pri tukajšnji pošti res vsi poštni pečati za vnanjo rabo spremenili v slovensko-nemške in se tudi rabiti začeli. Ta naredba bode gotovo zadov olj -nost vzbudila v občinstvu.
— (Odgovor) Okrajne bolniške blagajne sluga, Fran Črne, priobčil je v včerajšnjem „Slovenci" „Poslano", v katerem nam očita, da nepremišljeno in brez dokazov napadamo ljudi. Temu nasproti odgovarjamo, da je sluga Črno prišel k vo-lilki Viktoriji Ilartman v Gospodskih ulicah št. 4., jej rekel, da ga je dr. Gregorič poslal in jej tako izvabil pooblastilo, katero je potem izročil konservativni stranki. Mislimo, da smo s temi vrstami malo osvežili sluge Črneta kratki spomin. In s tem : basta !
— (Imenovanje.) Tukajšnji poštni oficial g. Josip Stu Hsiner, znan kot entomolog, imenovan je poštnim kontrolorjem v Pulji.
— (V Dolu) pod Ljubljano umrla je v ponedeljek gospa Marija Leveč, rojena Vodnik, posest-nica, v 54 letu svoje dobe. Levčeva hiša v Dolu in nje umrla gospodi uja sta večini Ljubljančanov dobro znani, pri Levci so mestni izletniki bili vedno dobro pogoščeni. Zato izrekamo svoje sožalje. Blag bodi pokojuici spomin !
— (Slovansko pevska društvo ti a Dunaji) priredi v soboto 25. aprila t. 1. v Ronaeher-jevi dvorani (uhod l Schellinggasse) slovanski koncert, pri katerem se bolo pele pesni v vseh slovanskih jezicih. Sodelovali bodo tudi hrvaški operni pevec Đ. pl. V u lakov i č, umetnik na glasoviru Čeh g. Votava, solist za lesni rog g. Savart-Ve-verka (Čeh), solist Srb St. Živkovič in mešani tamburaški zbor hrvaškega akad. društva .Zvonimir". Od slovenskih pesnj se bode pelo Ne d ve d ovo krasno „Slovo" (besede J Stritarjeve). Po koncertu bo ples. Svirala bode vojaška godba c. in kr. 84. peš-polka pod vodstvom g. kapelnika Kom -za k a. Vstopnice se dobe: I Tiefer Graben 11 (L. Bouchal), I VVallnerstrasse 2 (v Slovanski besedi) iu zvečer pri blagajni koncertne dvorane.
— (Ivan Orth.) Argentinskega brodovja kapitan Leon Man sili a prijavil je predsedniku La-Platskih držav obširno poročilo o preiskavaujih, katera so se vršita pod njegovim vodstvom o osodi, vožnjah in o dozdevnem konci Ivau Orthove ladije. Mansilla sklepa, da se je ladija „Stu. Margherita" v viharnih dneh mej 3. in 5 avgUBtom 1890. leta. potopila mej 55 in 57. širjavnim krogom in 66. iu 67. stopnjo zapadne dolžine, o i moštva se po mišljenji Mansille ni rešil nikdo.
— (Iz Velikega Gabra) se nam piše: V seji, dne 2. aprila t. I. je občinski odbor občine Za-gorice v sodnem okraji Zatiškem, imenoval svojim čutnim občanom gosp. Matijo Grlila, c kr. okrajnega glavarja v Litiji, povodom njegovega 10 letnega službovanja, kot c. kr. okraj, glavar v Litiji, in sicer radi zaslug, k; si jih je stekel v tem času za občinstvo, in zbog velikih zaslug in vrlo vsestransko pripomoč pri gradeuji novega šolskega poslopja v Velikem gabru, kamor je naša občina všo-lana.
— (Bela zastava) vihrala je deset dni nad Lutomerskega sodišča strehi / znak, da nihče ni v zaporu. To bo baje že 40 let ,ni zgodilo.
— (Potres) bil je v ponedeljek zjutraj ob 3»/i uri v Podčetrtku in okolici. Škode ni napravil.
— (Ogenj.) Včerajfinjo notico g tem naslovom popolniti nam je tako, da je v uedelio v Bi-tinjah pri Kranji pogorelo 16 poslopij. Zažgali so otro:1.
— (Streljanje na orožnika.) Pred kratkim zapazil je v Gornji Radgoni žandar Černe dva lopova, baš ko sta hotela ulomiti v neko hišo. Hotel ju je uloviti, toda lopova sta zbežala in na orožnika ustrelila, na srečo ga pa krogla ni zadela. Tudi žandar je potem ustrelil toda i on ni zadel, ker je bila temua noč.
Telegrami „Slovenskemu Narodu":
Krf 21. aprila. Cesarica Elizabeta došla semkaj in bila navdušeno vsprejeta.
Peterburg 21. aprila. Proglasil se je zakon, po katerem je židovskim rokodelcem prepovedano preseliti se v Moskvo in v moskovsko gubernijo.
Ajaccio 21. aprila. Mej vožnjo v Viz-zoveno so velikega kneza Jurija na posameznih kolodvorih pozdravljali z navdušenimi klici: Živela Rusija!
Dunaj 22. aprila. Budgetni odsek razdelil je danes referate, volil Bilinskega glavnim poročevalcem in soglasno odobril budgetni provizorij.
Dunaj 22. aprila. Na današnji rojstveni dim nadvojvodinje Marije Valerije bilo je svečano blagoslovljene v spomin njene poroke sezidane cerkve v prisotnosti cesarja, vseh tukaj bivajočih članov cesarskega obitelji, naučnoga ministra, namestnika iu župana.
Bruselj 22. aprila. Zj edin,j ena delavska stranka bode s plakati na voglih in z manifestom, katerega se bode razdelilo sto tisoč izvodov, delavce pozvala, da se dne 1. maja udeleže manifestacije za osemurni delavnik in za splošno volilno pravico.
Razne vesti.
* (Stanje francoskega in nemškega vojaštva.) General Bogusiavski izdal je brošuro, v kateri primerja stanje francoskega in ueinškega vomštva Glasom te knjige je franCoako vojaštvo nadkrililo nemško vojaštvo že izdavno, ter šteje zdaj 420.000 moŽ več. BogusUvski poteza se za dveletno vojaško službovanje, rekoč: „Ako vzdrži Nemčija i nadalje triletno vojaško službovanje, primorana bode skoro držati pod zastavami 2 do 800.000 vojake, ako hoče, da bode tako močuu, kakor je Francija. To je pa nemogočo že i/, finaneijelnih u/rokov. Ako se uvede dveletno službovanje, popolni se vsako leto vojaštvo s '250.000 novinci in Nemčija imela bode skoro 350 000 vojakov več, nego Francija. Kadar seuv.de na Francoskem zakon z I. 1889. a na Nemškem zakon z 1. 181 »0. bode vojaško stanje teh dveh držav takole: „Na Francoskem: 5GI batalijonov pešakov in »treteev, 83 polkov konjikov, 100 trdnjavskih baterij, 19 ženijskih batalijonov iu 19 kompanij traina. Na Nemškem: 533 batalijonov pešakov in strelcev, 95 polkov konjikov, 434 baterij, :il batabjonov pešaško artilerije, 20 batalijonov pi-jonerjev iu 21 batalijonov traina Francija ima 1. 1891. 2,2-10 000 vojakov, Nemčija pa 2,900000.
* (Baronica — beračica.) V Požunu umrla je te dni baronica Ana Reitzenstein de Schwar-zenbaeh v 87. letu dobe s\oje, znana kot posebno nesramna beračica ki je ljudi, osobito one, katere je poznala, na sredi ceste nadlegovala vzlic temu, da so jo Požunuki artstokratje izdatno podpirali Rudarstvo sklenilo je bilo znebiti se je po odgonu, a prehitela jo je smrt.
* (Otrovana de d S čin a.) Na Gorenjem Avstrijskem podedovala sta zakonska Jurij in Ana Direnberger od nekega strijca posestvo. Ko sta prevzela bila bilo je tudi mnogo jestvin in pijač pri domu. Žena skulnilu je obed, a že med jedjo prihajalo je možu slabo, in ko se je Senfa vrnila /. zdravnikom, umiral jej je mož v greznih bolečinah. Tudi žena občuti kmalu jednako bolečine in umije po ti žkih mukah. Preiskava je dokazala, da je bil podedovani ocet otrovan.
* (Ponarej alec bankovcev.) Redarstvo v Temešvaru dobilo je v roke nekega Konstantina Prodana ki je poznan kot izboren ponarejalec bankovcev in katerega išče Budimpeštanske redarsvo že več let, do sedaj pa taman. Prodan je menjal v neki zakotni krčmi desetak, krčmar pa, ki ni navajen čedno opravljenih gostov, sumičil je, da je desetak ponarejen in ovadil Prodana redarstvu.
* (Razstava grdili žensk.) Bog vć, kaj si bodo še izmislili podjetni ljudje! Ker razstave in premovanja lepih žensk nikogar več ne zanimajo, namera vajo prirediti razstavo „grđih žensk" in sicer v mestu Schlawe na Pruskem Kdo ve\ da — li ne bode naudušila ta rastava nemške pesnike, da bodo odslej mesto ženske krasote opevali nagubana lica, krive zobe in spačene nosove.
f*ill II......I.....
„LJUBLJANSKI ZVON"
stoji
za vse leto 4 gld. 60 kr.; asa pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
J*I I H II'* i I * I P I i » i ■ 11 I »»»I M l + * * ITITU
Javna zahvala.
Sledeči gospodje blagovolili so v zimskem tečaji let« 1890—91 pristopiti kot podporniki akad. društvu „Sloveniji" na DiinHJi ter so darovali: Gosp. Vašo Petri čić v Ljubljani 5 gld., gosp. *lr. Kuri Slanec v Rudolfoveiu B ghl., gosp. dr. Pavel Tumor Da Dunaji 10 gld.
Odbor akad. društva „Sloveniju" Šteje si v prijetno dolžnost, hlagoduAnim dobrotnikom so najtopleje zahvaljevati na podpori, ter jih oh jednem prositi Se nadaljnja naklonjenosti.
Odbor akad. društva „Nlovenlja**.
Tujci:
21. aprila.
Pri Mallei: Rzeppa, Laidlinaver, Schreyer, EIssbs, Bruno, Lautiier, llanaeli, Eisler, Wetzol, Iloffuiann, Krenn z Dunaja. — Ilola iz Brna. — Itanzinger iz Kočevja. — Ellmg s poprogo iz Kakeka. — Szentiniklosv iz Urade*. Simtz iz Celju.
Pri slonu: Schnoid, Stauditigor, Weingrii'i, Pod-pečnik z Dunaja. — Folne^ovic iz Zagreba. - Mohorić iz Opatije. — (Jasparevieh •/. Roko. — Hesa a soprogo it. Zagreba. — MajdiC it. Kranja.
I m 11 h so *  Ulit) J laill :
18. aprila I Marijana Dolenc, gostačeva zona, 30 let, v bolnici, tVbris pucrper»lm.
20. aprila: Aloj/ija Kačič, kajžarjova hči, 10 mes . Ilovca st. 27, kutar v »rovih. — Franc Kaufinan, prisil-Ijfin-c 2.r> let, Poljanski iiaaip it. 50, Pleuritis.
Meteorologično poročilo.
Dan	Caa opazovanja	S t iin je barometra v min.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v m m.
21. aprila	7. zjutraj. 2. popol. 9, zvečer	788*0 mm. 73*9 mm. 7371 mm.	0 0° C brezv. 11 4UC   si. vzh. 70» C   si. vzh.		megla obl. d. jas.	000 mm.
Srednja temperatura za 3 5° pod normalom.
ZDTOJEisujslca. borza
dne* 22. aprila t. 1. (Iavirno telegrafično poročilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gld. 92 45 — gld
Srebrna renta...... 92 45 — .
Zlata renta......,   110 80 ~ „
5°/0 marčna renta.....10180 — „
Akcije narodne banke   .   .     „   991'— — „
Kreditne akcije.....»   299-— — „
London.......„   116 35 — .
Srebro........„    —■— — „
Napol.........„      922 — .
C. kr. cekini......,       5*50 — ,
Nemške marke.....„     57'— — .
4" „ državne srečke iz I. 1854      250 gld. 133 g
Državne srečke iz I. 1864 100   . 181
8gorska zlata renta 4°/0....... 105
geraka papirna renta 5*/0...... 101
Dunava ieg. srećke f>" u  .   .   .    100 gld. 120
Zemlj. obč. avstr. 4' ,   , zlati xaat. listi .   . 114
Kreditno sročko......100 gld. 188
Rudolfov« srečko..... 10   n 20
Akcije ttnglo-avstr. banke   .   .     120    . ItiO
Tramway-druSt. volj. 170 gld. a. v.   .   .   . 219
danes
92 £0 92 45 110-85 101-80 991 — 300-25 Uti'35
9 2D/,
5-fiO 67 05 Id. 50 kr.
10 ;
85 . 50 „
50 60 50
kupuje od graščin in mlekarskih zadrug na polletno iu tudi daljšo pogodbo
J.  BOLĆ (317-2)
trgovina z mlekom, maslom in sirom na Reki.
v starosti od 25 do 40 let, neoženjenim, zdravim in krepkim, ki ho iicuiftkega iu tudi Blovenskega jezika v besedi in pisavi popolnoma zmožni in morejo dokazati, da je bilo njihovo dosedanje življenje neomadeževano ter da je njihovo gmotno stanje urejeno, ponuja so z oddajo alužbe potovalnega sastopnika, kateri službi bi ae morali zavaeui posvetiti in s katero jo združena stalna plača s stranskimi dohooki, priliku, ako so njih sposobnost dokaže, zagotoviti si sigurno in atalno bodočnost.
Za to službo se pa naj le tako osebe potegujejo, katere t sem tem zahtevam ustrezajo in ki imajo ve«*-lj«» do potovalnega posla in so vajone, svoje dolžnosti z resnostjo, pridnostjo in žilavo vstra|nostjo izpolno-vati, prt čemer se pa tudi brezmadežno obnašanje zahteva.
Lastnoročne, nemško iu slovensko pisane prošnje, katerim se morajo priložiti prepisi spričeval, pošljejo naj se pod ,,11.471 *• v Gradec, poste restante. (151—8)
•T. >Io<li«> ▼ NotI vnsl pri Rakeku
vspr. j me takoj
učenca
za prodajal ni c o c meianim blagom. — Več se izve pri do-tičniku. (319—2)
s pripravnimi in lepimi prostori, vkupno ali vsako posebej, dii se takoj v najem za dobo 3 let. — Več se i/.ve pri Danijelu Predovfc-u v Gorenjem Logatcu. (323—2)
puškar
v Borovljah (Ferlaeh) na Koroškem
izdeluje in prodaja vsakovrstne nove paške in revolverje ter vse lovske priprave, patrone ter drugo
strel|lvo po najnižjih cenah. — Puško so vse pre-skušene na ces. kr. izkušavaliloi  ter  zaznainenovane z zuamko tega zavoda. (176—14)
Za izbornost blaga jamči izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceno. Peni ki pošiljajo se brezplačno.
Na najnovejši in najboljši način
nmetne (33—28)
je«I® in zobovja
{ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo* v m n j m  iu   vse  Bobne operacije, — odatranujo z sobne bolečine z usmrtenjem iivca
♦ zobozdravnik A. Paichel, I
♦ poleg Hradeckega ^čovljarskega) mostu, I. nadstropje. •
dne 1. majnika
v Ljubljani, v Križevniških ulicah h. št. 6,
I.   llJKlfit 1"<>1>J€?.
Ivan Plantan
(828—1) c. kr. notar.
■^»•"-■-»-■-T-T-'-T-T-T-f
Zahvala in priporočilo.
Podpisana usoja se najuljudneje zahvaliti p. n občinstvu tii in po deželi za njenemu pokojnemu soprogu Maksu Pattttu mnogo let izkazano zaupanje in obila naročila.
Zajedno so usoja javljati, da bode i nadalje vodila na tukajšnjem mestu dobro poznato in na dobrem glasu uže od leta 1854. obstoječe
Maks P&t&tovo
umeteljno in sVilnato barvarstvo, suknostrižbo, natiskarstvo, barvanje pavolnatega in suknenega blaga, ubeljenje, istotako kemično snaženje.
Zagotavljajoč v obče zadovoljivo, brzo in ceno izvršitev vseh v barvarsko obrt spadajočih naročeb, priporoča Be mnogobrojni naklonjenosti
odličnim spoštovanjem
Marija Patat
-u.233.eteljno in. ©vrlina,to "foarTratrstTro (31G—2)      Ljubljana, Sv. Petra cesta hiš. št. 32.
Plznsko uležano pivo
Usojamo si udano naznanjati, da bode koncem tega meseca končana doba točenje zimskega piva in se bode začenši s 1. dnem maja točilo zgolj
za
Proseč in nudejajoč se obilih naročil na slavnoznano naše pivo, priporočamo se
z odličnim spoštovanjem
Meščanska pivovarna v Plznu.
("CJj-itiiiio^ljoiitt. let«,
V PLZNU, meseca aprila 1891. (324 i>
Glavna zaloga: F. SCHEDIWY v Gradci, Annenstrasse 19.
Izdajatelj in odgovorni urednik: J o a i p N n 11 i.
Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne".
EM^^