STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRV LETO 1978 ·LETNIK XXXVI • $TEVILKA 4 p.153- 200 Ljubljana, april1978 VSEBINA - IN HAL T - CONTENTS Jože Kolar 153 Namen in programski razvoj aktiv- nosti SlS za gozdarstvo SR Slovenije na področju snovanja novih gozdov v Sloveniji 158 Snovanje novega gozda v Sloveniji- povzetek ugotovitev dr. Dušan Mlinšek 162 Dogajanja in trendi razširjene repro- dukcije (snovanje novega gozda) v svetu Neuaufforstungen und ihre Tenden- zen im weltweite MaBstab Processes and trends in the creating of new forests in the world dr. Janez Božič 166 Izrazje in pomenska razlaga stro- kovnih pojmov v domeni razširjene gozdne proizvodnje lesa dr. Franjo Kordiš 169 Razširjena reprodukcija v našem gozdnatem prostoru Erweiterung der Holzrohstoffbasis in unserem Waldraum Creating of new forests in the terri- tory of Slovenia dr. Dušan Mlinšek 179 Cilji in smotri naravne in umetne raz.- mestitve osebkov kot eden od iz- hodiščnih temeljev pri snovanju goz- da Das Ziel der natQrlichen lndividuen- verteilung und der Zweck des kQnst- lichen Pflanzenverbandes als eines der Kriterien in der NeuwaldgrQn- dung Goals and purposes of the natural and artificial dispersion of individuals one of starting foundations in the forest establishment Alojz Mertelj 187 Primer ogroženosti ekosistema Marko Kmecl 190 Izobraževalna skupnost za gozdar- Tisk čGP Delo stvo v letu 1977 193 Iz domače in tuje prakse 194 Književnost 196 Društvene vesti 193 Zapis na bukvi Gozdarski vestnik IzdaJa Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anka Breznik Branko Janez černač Razka Debevc Hubert Dolinšek Garmuš Vilijem dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vid Mikuletič mgr. Franjo Urleb Uredniški odbor: mgr. Boštjan Anka dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, dipl. Inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 :žiro račun - Cur. acc. 501 01-678-48428 Letno izide 10 številk 1 O issues per year Letna naročnina je 120 din Za ustanove in podjetja 360 din za študente BO din in za inozemstvo 180 din Subscription 180 din Za izhajanje prispevajo tudi gozdnogospodarske organizacije prek samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slo- venije in Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. NAMEN IN PROGRAMSKI RAZVOJ AKTIVNOSTI SlS ZA GOZDARSTVO SR SLOVENIJE NA PODROčJU SNOVANJA NOVIH GOZDOV V SLOVENI .. II Gozdovi so zaradi splošno-koristnih funkcij v naših geografskih in klimatskih razmerah nepogrešljiv sestavni del prostora SR Slovenije. Prav tako so gozdovi v naši republiki pomembni z vidika narodnega gospodarstva, gozdarstvo pa ima pri nas že dolgoletno tradicijo in se je skupaj s predelavo lesa razmeroma že zelo zgodaj razvilo v pomembno gospodarsko panogo. Našo deželo porašča razmeroma zelo veliko gozdov, celo nekaj več kot polovico površine celotne republike. V večjem delu so naši gozdovi v glavnem dobri, so pa tudi prostrane površine, ki jih sicer tudi štejemo za gozdove, vendar pa so v različnih oblikah degradirane, tako da na njih naravna zmogljivost rastišč pretežno ni izkoriščena zaradi dosedanjega prekomernega izkoriščanja lesa ozi~ roma drugih gozdnih proizvodov. Poleg tega imamo tudi znatne površine, na katerih se opušča kmetijska izraba tal in na njih gozdovi šele oziroma ponovno nastajajo. Nesporno je, da je z vidika narodnega gospodarstva takšne površine gozdov potrebno čim prej usposobiti za redno gozdno proizvodnjo. V prizadeva- nja, da se izboljša obstoječe stanje v takšnih gozdovih, se vključuje tudi samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije na različne načine, med drugim tudi s financiranjem razširjene gozdnobiološke reprodukcije. Celotna aktivnost skupnosti za gozdarstvo poteka v okviru sistemske ureditve gospodar~ jenja z gozdovi v skladu z družbenimi plani za področje gozdarstva. Pri gospodarjenju z gozdovi srečujemo poleg specifične vloge gozdov zaradi njihovih splošno-koristnih funkcij tudi nekatere druge posebnosti, zaradi katerih se gozdna proizvodnja v tolikšni meri razlikuje od drugih, zlasti indu- strijskih dejavnosti, da to terja posebno sistemsko ureditev. Bistvene posebnosti, zaradi katerih se gozdna proizvodnja, ki obsega tako gojitev in varstvo kot iz- koriščanje gozdov, razlikuje od drugih gospodarskih dejavnosti, so izredno dolg proizvodni ciklus pri proizvodnji lesa na panju. Les gozdnega drevja je hkrati proizvod gojenja gozdov in proizvod v eksploataciji gozdov. Gozd se kot sredstvo za proizvodnjo v proizvodnem procesu ne obrablja, ampak nasprotno, pri pravilnem gospodarjenju z gozdovi se celo izboljšuje. Pri tem je zlasti pomembno, da poteka razvoj vseh dejavnosti v gozdarstvu sinhrono in usklajeno. Z novo sistemsko ureditvijo gospodarjenja z gozdovi, ki je bila na podlagi ustave SR Slovenije uveljavljena z objavo zakona o gozdovih v letu 1974, so dane solidne osnove za skladen razvoj vseh gozdarskih dejavnosti. Zakon deli gospo- darjenje z gozdovi v dve sferi. V prvo sfero so uvrščene gozdarske dejavnosti, s katerimi se zagotavlja ohranitev in gojitev gozdov ter krepitev njihovih splošno- koristnih funkcij. Proglašena so za dejavnosti posebnega družbenega pomena. Te gozdarske dejavnosti so: varstvo in gojenje gozdov, gozdno semenarstvo in drevesničarstvo, urejanje gozdov in odkazovanje gozdnega drevja za posek. Druga sfera gospodarjenja z gozdovi obsega po zakonu o gozdovih gozdarske dejav- nosti, s katerimi se izkoriščajo gospodarske zmogljivosti gozdov. Te dejavnosti so: 153 pridobivanje gozdnih sortimentov in izkoriščanje drugih gozdnih proizvodov, grad- nja in vzdrževanje gozdnih prometnih zvez in drugih objektov, ki so potrebni za gospodarjenje z gozdovi, ter dajanje gozdnih sortimentov in drugih gozdnih proizvodov v promet. Za razvoj gozdarskih dejavnosti posebnega družbenega pomena skrbijo v mejah svojih pravic in obveznosti, ki jih dovolj podrobno opredeljuje zakon o gozdovih, samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo, gozdnogospodarske organizacije, občine in SR Slovenija, medtem ko za razvoj drugih gozdarskih dejavnosti, s katerimi se izkorišča gospodarska zmogljivost gozdov, skrbijo delav- ci in kmetje, organizirani v gozdnogospodarskih organizacijah, tako kot v orga- nizacijah združenega dela za druga gospodarska področja, v skladu s splošnim gospodarskim sistemom v SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji. Za dejavnosti posebnega družbenega pomena pri gospodarjenju z gozdovi je določenih torej več nosilcev. Tu imajo samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo povsem odrejeno vlogo. Naloge samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije so v okviru sistemske ureditve gospodarjenja z gozdovi opredeljene z zakonom o gozdovih in samoupravnem sporazumu o njenem konstituiranju ter drugih doku- mentih, ki se nanašajo na skupnost za gozdarstvo. Naloge skupnosti za gozdarstvo so zlasti: usmerjanje gospodarjenja z gozdovi v SR Sloveniji; sodelovanje pri izdelavi prostorskih planov SR Slovenije in družbenih planov razvoja SR Slovenije; dajanje soglasij h gozdnogospodarskim načrtom območij; upravljanje s sredstvi, namenjenimi za razširjeno gozdno reprodukcijo; dajanje pobud in mnenj pri razglašanju gozdov za varovalne ali za gozdove s posebni namenom; skrbi za pogozdovanje in melioracijo Krasa; obravnavanje utemeljenosti novih gradenj ali razširitev obstoječih kapacitet za predelavo lesa, ki zahtevajo uporabo surovine iz gozdov v SR Sloveniji, ter dajanje mnenj in predlogov o usklajenosti teh investicij z lesnosurovinskim zaledjem. Gospodarjenje z gozdovi usmerja v skladu s predvidevanji v prostorskih pla- nih SR Slovenije in z določbami v družbenih pianih razvoja SR Slovenije za področje gozdarstva na podlagi samoupravnega sporazuma in družbenega do- govarjanja, upoštevajoč pri tem načelo kontinuiranega planiranja in dolgoročne zasnove razvoja gozdarstva. Usmerjanje gospodarjenja z gozdovi teme.lji na usklajevanju določb srednjeročnih družbenih planov razvoja SR Slovenije za področje gozdarstva v posameznih obdobjih z gozdnogospodarskimi načrti ob- močij. Za uresničitev tako zastavljenih nalog so potrebne predhodne odločitve glede razvojne usmeritve in politike razvoja pri gospodarjenju z gozdovi za kon- kretno plansko obdobje. Te odločitve so zlasti odrejanje ciljev gospodarjenja z gozdovi, intenzivnosti izkoriščanja gozdov, intenzivnosti varstva in gojenja gozdov, intenzivnosti drugih vlaganj v gozdove, zlasti vlaganja na področju razširjene gozdne reprodukcije. Pri sestavi sedanjega srednjeročnega družbenega plana za področje gozdar- stva za obdobje 1976 do 1980, so bila izhodišča za usmeritev razvoja gospodarje- nja z gozdovi povzeta iz gozdnogospodarskih načrtov območij, ki so bili sestav- ljeni za obdobje 1971 do 1980. S temi načrti so bili ugotovljeni temeljni proizvodni elementi, tako za družbene kot za zasebne gozdove, in smo tako dobro preučili zmogljivost vseh gozdov v naši republiki, ki je bila tudi družbeno in gospodarsko 154 verificirana. Pri srednjeročnih družbenih pianih razvoja za področje gozdarstva gre predvsem za upeljavo aktivnejšega odnosa do gozdov z vzpostavitvijo med- sebojne soodvisnosti in sinhronosti pri določanju intenzivnosti izkoriščanja, varstva in gojenja gozdov v okviru ciljev gospodarjenja z gozdovi. Osnovni cilji gospodarjenja z gozdovi so opredeljeni v zakonu o gozdovih, kjer je določeno, da so gozdovi zaradi svojih splošno koristnih funkcij dobrina splošnega pomena in so zato pod posebnim, z zakonom določenim varstvom. Z gozdovi se po zakonu mora gospodariti tako, da je zagotovljena njihova trajnost, najugodnejši pogoji za trajno naraščanje prirastka in donosa, optimalno izkori- ščanje gozdov v skladu z njihovimi zmogljivostmi, kakor tudi, da je zagotovljena trajna ohranitev gozdov in krepitev njihovih splošnih koristnih funkcij ter drugih splošnih interesov. Za sedanje plansko obdobje v letih od 1976 do 1980 so stopnje intenzivnosti gospodarjenja z gozdovi v pogledu izkoriščanja, varstva, gojenja in drugih vlaganj v gozdove, kakor tudi glede osnov za usklajevanje razvoja gozd- nega in lesnega gospodarstva, opredeljene v posebnem samoupravnem spora- zumu med gozdarstvom in uporabniki lesa. V procesu sprejemanja temeljne razvojne usmeritve in politike razvoja za plan- sko obdobje od 1976 do 1980 je v letu 1976 hkrati s sprejemanjem družbenega plana razvoja SR Slovenije za obdobje od 1976 do 1980 in dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje od 1976 do 1980 potekal v okviru samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije tudi proces spreje- manja samoupravnega sporazuma o temeljih plana gospodarjenja z gozdovi in o osnovah za usklajevanje razvoja gozdnega in lesnega gospodarstva v obdobju od leta 1976 do 1980. Usklajevanje v samoupravnem sporazumu predlaganih razvojnih procesov za posamezna področja je potekalo vse leto 1976, tako da ga je za njegovo uveljavitev podpisalo dovolj veliko število podpisnikov v začetku leta 1977. Samoupravni sporazum so podpisale vse samoupravne interesne skup- nosti za gozdarstvo, vse temeljne organizacije združenega dela in obrati za ko- operacijo v okviru gozdnogospodarskih organizacij. vse temeljne organizacije združenega dela v celulozni in papirni industriji in pretežna večina temeljnih organizacij združenega dela v lesni industriji. Samoupravni sporazum je podpi- salo do sedaj tudi 17 temeljnih organizacij združenega dela z drugih področij, ki v svoji reprodukciji tudi uporabljajo lesno surovino. S podpisom samoupravnega sporazuma so njegovi podpisniki uredili svoje pravice in obveznosti do gospodarjenja z gozdovi in osnove za usklajevanje raz- voja gozdnega in lesnega gospodarstva v tem planskem obdobju. Urejanje teh razmerij se v glavnem nanaša na intenzivnost izkoriščanja in gojenja gozdov, gradnjo gozdnih cest, lesnobilančna razmerja in na zagotavljanje pogojev za uresničitev dogovorjenega razvoja. V pogledu intenzivnosti izkoriščanja gozdov je s samoupravnim sporazumom dogovorjeno, da bo poprečni letni etat v tem obdobju znašal 3.483 milijona kubičnih metrov. Letni etat se bo od začetnega obsega 3,4 milijona m3 v letu 1976 postopoma večal tako, da bo v letu 1980 dosegel 3,6 milijona m3 • V večjem delu se povečanje etata nasproti prejšnjemu planskemu obdobju nanaša na za- sebne gozdove, saj znaša indeks povečanja za družbene gozdove 104 za zasebne gozdove pa 123. Predvidena struktura etata bo spremenila tudi razmerje med iglavci in listavci, tako da bo v sedanjem planskem obdobju 57 : 43, medtem ko je bilo v obdobju 1971-1975 58:42. Prav tako bodo spremembe v debelinski strukturi posekov. Posekana bo več drobnega lesa kot v prejšnjem obdobju. Na teh osnovah in ob upoštevanju potrebnih količin lesa za neposredno uporabo lastnikov gozdov je za sedanje plansko obdobje dogovorjen obseg blagovne 155 proizvodnje gozdnih sortimentov, ki bo v letnem poprečju znašal 2,488 milijona m3 , od tega 1,527 milijona m3 za iglavce in 961.000 m3 za listavce. V samoupravnem sporazumu dogovorjen obseg blagovne proizvodnje gozdnih sortimentov, tako po količini kot po strukturi, je hkrati tudi osnova za urejanje lesnobilančnih razmerij med gozdnim in lesnim gospodarstvom. Sestavni del samoupravnega sporazuma je tudi bilanca lesa, ki je bila sestavljena za leto 1980 ob upoštevanju dogovorjenih količin lesa za sedanje in načrtovane zmog- ljivosti slovenske lesne industrije. Iz bilance lesa izhaja, da je predvidena poraba v mehanični predelavi lesa iglavcev, lesa za neposredno uporabo in drv za kurjavo usklajena z dogovorjenim obsegom blagovne proizvodnje gozdnih sortimentov, da pa ta proizvodnja ne bo povsem zadostovala za porabo lesa listavcev v me- hanični predelavi, večji primanjkljaj lesne surovine pa bo pri drobnih sortimentih, to je lesa za vlaknine in plošče. Po podatkih bilance lesa bomo od skupnih potreb lesa v letu 1980 pokrili sami 77,2 °/o, od tega iz gozdov 64,5 °/o, iz negozdnih površin 1,4 °/o in z lesnimi ostanki 11,3 °/o. Manjkajoče količine lesa za to plansko obdobje si je predelava lesa zagotovila z dobavami iz drugih republik in uvoza. V planskih dokumentih dogovorjena intenzivnost izkoriščanja gozdov za se- danje plansko obdobje hkrati omogoča in zahteva povečano intenzivnost vlaganj v gozdove in drugih vlaganj v gozdarstvu. V samoupravnem sporazumu je dogovor- jeno, da bo v sedanjem petletnem obdobju znašal poprečni letni obseg del v eno- stavni gozdnobiološki reprodukciji pri obnovi gozdov 3.696 ha in pri negi gozdov 18.791 ha; v razširjeni gozdnobiološki reprodukciji pa bo poprečno letno 2.384 ha melioracij, pogozdovanj negozdnih površin 341 ha in novih nasadov za dopol- nilno proizvodnjo lesa 55 ha. Prav tako je dogovorjeno, da bo zgrajenih ali re- konstruiranih poprečno letno 360 km gozdnih cest. Obseg gozdnobioloških vlaganj, ki je dogovorjen za sedanje petletno obdobje, je v vrednostnem pogledu vsekakor občutno večji kot v prejšnjem obdobju. Iz naturalnega vidika pa bo opravljenih več del pri obnovi gozdov, pogozdovanju in zlasti pri melioracijah gozdov, medtem ko bo pri negovalnih delih obseg približno enak kot v preteklem planskem obdobju. Zastavljeni program vseh gozdnogojitvenih del in drugih vlaganj v gozdove je sicer zahteven, vendar pa je izvedljiv med drugimi tudi zato, ker je načelno usklajeno tudi financiranje del na tem področju. V skladu s sistemsko ureditvijo gospodarjenja z gozdovi je financiranje enostavne gozdnobiološke reprodukcije zagotovljeno s predpisanimi viri po posameznih gozdnogospodarskih območjih in sicer predvsem s sredstvi prispevkov za biološka vlaganja v obeh kategorijah lastništva gozdov. Ta sredstva morajo znašati najmanj toliko, da je zagotovljena obvezna izvedba gozdnogojitvenih del po gozdnogospodarskih načrtih. Prav tako so za financiranje razširjene gozdne reprodukcije oblikovani trajni viri, in sicer v okviru gozdnogojitvenih območij kakor tudi za SR Slovenijo kot celoto. Sredstva za delno kritje financiranja razširjene gozdne reprodukcije se pri samoupravni interesni skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije zbirajo od gozdarstva, primarne mehanična in kemične predelave lesa, gospodarstvu povrnjenega odpravljenega državnega kapitala in povrnjenega prispevka za javne ceste od goriva, ki je bilo porabljeno v gozdarstvu. Ta sredstva pomenijo stabilno in dolgoročno osnovo za načrtna vlaganja v razširjeno gozdno reprodukcijo, zlasti za gozdnobiološka vlaganja. V SR Sloveniji je po podatkih gozdnogospodarskih organizacij okoli 150.000 ha malo donosnih gozdov in drugih površin, na katerih je opuščena kmetijska izraba tal. Te prostrane površine poraščajo v raznih oblikah degradirani gozdovi, grmišča ali pa so še pod travno rušo in na njih postopoma nastajajo novi gozdovi. Boljši vpogled v te razmere bomo dobili, ko bo izdelana posebna raz- 156 iskava o tem, koliko je takšnih gozdov, v katerih je proizvodnost močno zmanjšana zaradi različnih regresijskih vplivov in koliko je grmišč, medtem ko bodo natanč­ nejši podatki o kmetijskih površinah, namenjenih za gozd, znani potem, ko bodo izdelani občinski prostorski plani oziroma urbanistični programi občin. Na vseh teh, razmeroma velikih površinah, je seveda naravno ravnovesje porušeno in zaradi tega tudi splošno-koristne funkcije gozdov nimajo takšne vloge in pomena, kot bi jo sicer morale imeti. Prav tako je na takšnih površinah proizvodnja lesa na panju zelo majhna ali pa je sploh ni, kar pomeni, da je občuten del površin naše republike za razmeroma zelo dolgo dobo odtegnjen bodisi gozdni ali kme- tijski proizvodnji. Pri tem je treba upoštevati tudi naraščanje potreb po lesni surovini, ki jih s proizvodnjo gozdnih sortimentov v obstoječih gospodarskih gozdovih že sedaj ni mogoče več pokriti v celoti. še bolj neugodne razmere na tem področju pa se obetajo v prihodnjem obdobju. Zaradi takšnih razmer je usmeritev gozdarstva v prihodnje lahko le ta, da se v čim večji meri aktivirajo rastiščni potenciali vseh gozdov v naši republiki. Pri tem gre za povečanje in krepitev tako splošno-koristnih kot gospodarskih funkcij v ohranjenih gospodarskih gozdovih z običajnimi gozdnogojitvenimi ukrepi, kakor tudi za dosledno izvedbo, v samoupravnem sporazumu dogovorjenega programa razširjene gozdnobiološke reprodukcije v malo donosnih gozdovih in grmiščih ter osnovanja nasadov gozdnega drevja za dopolnilno proizvodnjo lesa. Poglavitni namen pri vlaganjih v razširjeno gozdnobiološko reprodukcijo v malo donosnih, grmiščih in na kmetijskih površinah, ki so določene za gozd je, da se z melioracijami in pogozdovanji osnujejo takšni novi gozdovi, ki bodo v čim­ krajšem in ekonomsko utemeljenem času postali gospodarski gozdovi, kajti sicer bi bilo bolj smotrno, da bi snovanje novih gozdov prepustili naravnim procesom. Vlaganja v razširjeno gozdnobiološko reprodukcijo je treba v skladu z že dogovorjenim programom usmeriti na najrodovitnejša rastišča, za kar je potrebno malo donosne gozdove, grmišča in kmetijske površine določene za gozd, pred- hodno klasificirati glede na stopnjo zmanjšane produktivnosti. Na ta vprašanja bo dala odgovor posebna raziskava, ki jo pravkar končujejo. Na tej podlagi bo potrebno, da se v okviru samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije vsi zainteresirani sporazumejo in dogovorijo s posebnim samoupravnim sporazumom za nekatere spremembe sedanjega programa vlaganj v razširjeno gozdnobiološko reprodukcijo za preostala leta sedanjega planskega obdobja. Z osnovanjem novih gozdov se v prostor ponovno vnašajo gozdovi, kjer so nekoč že bili, kar hkrati pomeni tudi, da se s takšno dejavnostjo na novo oblikuje kulturna krajina. Zaradi tega je neobhodno potrebno, da se pri osnovanju novih gozdov upoštevajo vsi činitelji okolja. Planiranje novih gozdov mora biti v po- sameznih predelih izvedeno kompleksno na večjih površinah s čim bolj natančnim predvidevanjem lokacije bodočih gozdov in namembnosti preostalih površin. Pri tem je še zlasti pomembno, da je že pri snovanju novega gozda, tako pri načrto­ vanju kot pri izvajanju del na terenu, čim bolj poznana njegova bodoča podoba, upoštevajoč, kaj je v konkretnih naravnih razmerah možno doseči. Pri osnovanju novih gozdov sodi med pomembnejša vprašanja tudi vzpostavi- tev in ohranjanje naravnega ravnovesja v prostoru. Osnovanje novih gozdov mora poleg upoštevanja naravnih razmer na kon- kretnih rastiščih upoštevati tudi racionalnost vlaganj dela in sredstev. Zaradi tega je potrebno pri izvajanju razširjene gozdnobiološke reprodukcije upoštevati zlasti celovitost gozdnogospodarskih območij ali njihovih predelov v tem smislu, da se novi gozdovi osnujejo na ustrezno velikih površinah. Jože Kolar, dipl. inž. gozd. 157 UDK 634.0.913/914:634.0.907.1 :634.0.241/242:634.0.232.4 SNOVANJE NOVEGA GOZDA V SLOVENIJI POVZETEK UGOTOVITEV Uvodno pojasnilo Na področju gojenja gozdov in nege krajine je bil organ1z1ran podiplomski seminar za najširši krog gozdarjev z naslovom No vi gozd n i na sadi v Moravcih pri Murski Soboti, v času od 1.-3. marca 1978. Seminar so organizirali BF, IGLG, SlS za gozdarstvo SRS in TOZD gozdarstvo SOZD Pomurka. Seminarsko gradivo v obliki referatov pomeni povzetek sodobnih izsledkov o snovanju novega gozda v gozdarski znanosti in praksi. Hkrati se gradivo naslanja na zadolžitve, sprejete s srednjeročnim družbenim planom in na izkušnje, do katerih prihajamo z uresničevanjem tega plana. Tudi bogate izkušnje s pogozdo- vanj v dolgoletnem povojnem obdobju nam omogočajo smotrnejše presojanje pri snovanju novega gozda. Gozdarji vidimo velike možnosti v širitvi svoje dejavnosti izven gozdnega prostora. Zato moramo področju ogozditve in ozemljevanja v bodoče posvetiti več načrtnega dela ter obvezno sodelovati pri prostorskem načrtovanju in kazati večjo vnemo pri snovanju parkovnih in podobnih objektov. Vsak referat pomeni povzetek posebne problematike. V naslednjem prikazu so naštete le sklepne ugotovitve. Osnovanje novega večnamenskega gozda - ogozditev Naš osnovni namen pri snovanju novih objektov za proizvodnjo lesa je v večini primerov večnamenski gozd, ki optimalno izpolnjuje lesnoproizvodne, va- rovalne in socialne funkcije hkrati. Pri tem moramo varovalne in socialne funk- cije krepiti in uravnavati s pomočjo čim večje proizvodnje, čim kvalitetnejše lesne surovine. Snovanje novega gozda ne sme prizadeti (zmanjšati oz. ovirati) že dosežene stopnje intenzivnosti gospodarjenja, niti ne sme zavirati nadaljnega procesa intenziviranja gospodarjenja v obstoječih gozdovih. To opravilo se nanaša na vso gozdnogospodarsko aktivnost v gozdu, še posebej pa na dosledno izvajanje vseh negovalnih del v mlajših razvojnih obdobjih gozda (od mladij do vključno drogovnjakov). V kolikor takšna nevarnost obstaja, moramo za nove gozdove oblikovati posebne enote s posebej predvidenimi sredstvi. Da bi se izognili takš- nim nevarnostim predlagamo, da v bodočih pianih predvidimo poleg površinskega obsega novega gozda tudi obseg dela (dnine), kar bi omogočilo, da ostanemo pri načrtovanju v mejah naših zmogljivosti. Hkrati novi gozdovi v krajini ne smejo delovati kot novotvorbe v smislu ekoloških in optičnih tujkov. S tem v zvezi je treba posebej opozoriti na nenačrtno opuščanje in pogozdovanje jas. Ogozditve in razgozditve morajo zato v bodoče potekati le kot bistven in načrtovan proces v negi in v načrtovanju krajine. Trendi v snovanju novega gozda in v proizvodnji lesa v deželah z neklasičnim gozdarstvom so zaradi rastiščnih in družbenogospodarskih pogojev drugačni od trendov v pretežnem delu Evrope, kamor prištevamo tudi naš gozd in gozdno gospodarstvo. Imamo premajhno ozemlje; premalo gozdnih površin (v absolutnem smislu); preveč vloženega minulega dela v našo krajino; prebogata rastišča; in 158 preveč je dragocenih izkušenj, da bi se smeli zadovoljiti z enonamenskim gozdom in z manjvredno ali s kakovostno poprečno produkcijo lesne surovine. Našteti vidiki nam narekujejo, da je v bodoče smotrno govoriti ne le o po- gozdovanju, temveč o ogozditvi. Pri tem razumemo pod umetno ogozditvijo se- števek in smotrn razpored vseh gozdnogojitvenih ukrepov, ki so potrebni, da na neki površini izven gozda ustvarimo nov gozd do trenutka, ko so že vidni nosilci funkcij v smislu postavljenih dolgoročnih gozdnogojitvenih ciljev (npr. Jetvenjak s premerom 10-20 cm v večnamenskem gozdu}. Og o zdi te v zato sestavljajo predvsem naslednja dela: A pogozdovanje, ki se sestoji iz: - pripravljalnih del, - sadnja ali setev. B nega 1; ki zajema varstvo, izbiro, vzgojo, in dodatne ukrepe do časa, ko že moremo v sestoju začeti z individualno izbiro nosilcev funkcij. Opomba: Takšna opredelitev je znanstveno oporečna in vendar je smotrna, ker ima veliko praktično vrednost. Izrazje in definicija v razširjeni gozdnobiološki reprodukciji Na področju snovanja novega gozda kaže poenotiti nekatere izraze in njihovo razlago. Izrazje z definicijami je predstavljeno v posebnem referatu (Božič}. Kriteriji za ogozditev - gozdnogojitveni cilji in možnost racionalne nege Pri snovanju novega gozda je odločilnega pomena izbira drevesne vrste; tako v gojenju gozdov in v gospodarjenju s krajino nasploh. Izbiri provenience moramo posvetiti mnogo več pozornosti kot doslej; tako pri proizvodnji sadik kot pri uporabi sadik v naravi. Zavedati se moramo, da je izbira provenience enako pomembna in v določenih primerih celo pomembnejša od izbire drevesne vrste. Pogozditev naj bo nedeljivi del ogozditve oz. takšna, da bo možno vsa ostala dela, ki jih z ogozditvijo zajamemo izvesti racionalno; s čim manjšimi sredstvi in smotrno v smislu končnega gozdnogojitvenega cilja. V ta namen si moramo prizadevati razviti racionalne oblike nege ne glede na kategorijo gozda. V vseh novih večnamenskih gozdovih, z zahtevnimi lesnoproizvodnjimi cilji, velja iglavce umetno obvejiti po že ustaljenem načinu. V primeru, da sestoja ni vredno obvejiti, ga tudi ni bilo vredno zasnovati. Zelo učinkovito pri ogozditvi je snovanje pionirskega nasada hkrati s saditvijo ključne drevesne vrste ali pa uporaba obstoječe pionirske vegetacije. Pionirski nasad občutno zmanjšuje stroške nege, omogoča uporabo manjšega števila sadik na hektar, varuje in ustvarja odlične pogoje za nastanek naravnega gospodarskega gozda. Načrt pogozdovanja- pogozdovalna enota Za sleherno ogozditev mora biti izdelan gozdnogojitveni načrt po že ustaljenih metodah. Pri pogozdovanju moramo pozorno opredeliti cilje pogozdovanja oz. cilje zasnove (Cz). Za vsako pogozdovanje v okviru načrtovane ogozditve je treba izdelati še poseben pogozdovalni načrt. 159 Pogozdoval ni načrt je izdelan posebej za vsako p o g o z d o v a 1 n o n a- č rt o va 1 n o e n o to. Načrt sestavljata: načrt pripravljalnih del, zasaditveni načrt. Zasnovo (obseg in obliko) pogozdovalne načrtovalne enote narekuje tehno- logija pogozdovanja. Zato zajema takšna enota tako in do tiste mere zaokrožen predel, v katerem je možno izvesti vse delovne faze pogozdovanja (priprava in sadnja) med seboj usklajeno in racionalno. Pri snovanju pogozdovalnih načrto­ valnih enot velja načelo kompleksnosti. Zato je potrebno, da zajamemo v meliora- cijo večje zaokrožene komplekse, znotraj katerih na enem ali na večih mestih tudi umetno ogozdujemo. Tehnika pogozdovanja Tudi po tehnični plati mora biti pogozdovanje racionalno. Zato so potrebna skrbnejša pripravljalna dela kot je v navadi. Mednje sodijo načrtovanje in izvedba vlak, prog, stez, pogozdovalnih načrtovalnih enot in njihovih polj, požarnovarst- venih objektov, priprava površine (predvsem odstranjevanje zavirajoče predrasti), študij transporta materiala, študij uporabe strojev in študij organizacije dela pri sadnji. šele po tako pripravljenem pogozdovanju sledi sadnja, ki jo smatramo le kot zadnjo fazo pogozditve. Pri naših rastiščih dajemo prednost ročni oz. ročno-strojni sadnji {strojno kopanje jamic). Takšno sajenje nam omogoča, da iščemo primerno mesto za sadika in s tem zagotovimo večji uspeh sadnje. Razmestitev sadik Razmestitev (število in razmik) sadik je odvisna v prvi vrsti od gozdnogojitve- nih ciljev, od uspešnosti ogozditve in manj od tehnike pogozdovanja {pripravljalnih del in sadnje). Razmestitev mora omogočiti čim zgodnejše funkcioniranje gozda v smislu dolgoročnih gozdnogojitvenih ciljev; z drugimi besedami, omogočiti mora enostavno in učinkovito nego. Praviloma težimo k smotrni gručasti sadnji, z gručasto razmestitvijo med drevesnimi vrstami in tudi znotraj drevesne vrste (na osnovi iskalnega principa). Takšna razmestitev omogoča vzpostavitev varovalnega mehanizma gruče, uspeš- nejša rast in večji negovalni efekt. Zaradi boljše preglednosti pri negi, pogozdo- valno enoto razdelimo na pogozdovalna polja, med sabo razdeljena s progami, stezami in potmi, ki hkrati služijo tudi bodočemu transportu lesa. število sadik na enoto površine je rezultat presoje, ločeno po posameznih pogozdovalnih enotah. Kot orientacija lahko služi za naš perialpinski prostor priložena Fischer- jeva tabela. Pogoj za odločitev o razmestitvi sadik sta skrbna provenienčna izbira in kakovost sadik, ki jim moramo v bodoče posvetiti več pozornosti. Proizvodnja sadik Pri proizvodnji sadik je pomembna predvsem kakovost, vrsta in količina sadik. V Sloveniji potrebujemo večji izbor sadik glede drevesnih vrst in starosti. Dve tretjini vseh sadik bi lahko bile smreke, ena četrtina raznih listavcev, preostali delež pa bi naj tvorile sadike bora, macesna, duglazije in drugih iglavcev. 160 Naravna ogozditev kočevske krajine foto J. černač Tipični začetek enonamenskega gozda iglavo.ev - foto Ciglar in Remic Konec enostranskega koncepta v gozdu listavcev - foto J . Ahačič Ker se razmerje med naštetimi skupinami razlikuje po gozdnogospodarskih območjih je študiju porabe sadik po gozdnogospodarskih območjih posvetiti posebno pozornost. število, vrste in kakovost sadik je možno v Sloveniji zagotoviti le z medseboj~ nim dogovarjanjem vseh proizvajalcev in porabnikov sadik ob resnem upoštevanju dejstva, da ogozdujemo za naslednje stoletje. čvrstosti (jedrosti) sadike moramo v bodoče posvetiti mnogo več pozornosti. Potrebna je strožja selekcija pri semenu in pri enoletnih mladicah. Utežno in dol- žinsko razmerje med koreninskim delom in nadzemnim delom je pomembno. Za revnejše, suho rastišče bomo vzgajali sadike z močnejšim deležem ko·renin; na bogatih, vlažnih rastiščih je delež nadzemnega dela lahko večji. Kjerkoli pogoji dopuščajo bomo sadili s čim mlajšimi sadikami z močnim koreninskim pletežem (hitrejši prijem in prilagoditev). O kakovosti sadike glej prispevek Horvat-Marolt. Pri ogozditvah bomo dajali prednost domačim drevesnim vrstam. Ker pa se tujerodnim drevesnim vrstam v celoti ne moremo odpovedati, bomo skrbno preučili, katere tujerodne drevesne vrste oz. provenienco bomo uporabili oz. uvozili. Na naše rastišče ne spadajo z umetnimi gnojili nagnane sadike (nečvrste sadike). Dopustna je zmerna doza tovrstnega gnojila v drevesnici v jeseni tik pred zaključkom vegetacijske dobe. Takšen dodatek je kot popotnica, ki nadomešča startno gnojenje. Uporabi kemičnih pripomočkov se moramo izogibati. Najboljša je preventiva .in raba pionirskega gozda. Od 8. do 12. maja bodo v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču EKOLOŠKI DNEVI 1978 Tu bodo sodelovali tudi gozdarji in sicer s skupinskim programom. Javnosti hočemo razložiti svoje poglede na gospodarjenje s slovenskim naravnim prostorom kakor tudi načela za varovanje okolja. Hkrati bo v razstavnih prostorih Razstavišča razstava TEHNIKA ZA OKOLJE. Tudi tu bodo ljubljanski gozdarji pripravili bogat paviljon. Pokroviteljica tega sodelovanja na ekoloških dneh je Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije. Pričakujejo, da se bo pri- reditve udeležilo čimveč gozdarjev, zlasti gozdarskega dne, ki bo objavljen v časopisju in v radiu. UDK 634.0.913/914 DOGAJANJA IN TRENDI RAZŠIRJENE REPRODUKCIJE (SNOVANJE NOVEGA GOZDA) V SVETU dr. Dušan M 1 inš ek (Ljubljana)· M 1 i n še k, D.: Dogajanja in trendi razširjene reprodukcije (snovanje novega gozda} v svetu. Gozdarski vestnik, 36, 1978, št. 4, str. 162-165. V slo~ venščini, povzetek v nemščini. V Jugoslaviji snujemo nov gozd v glavnem kot večnamenski gozd. Tako so naravnana le nekatera gozdna gospodarstva v svetu. Drugod prevladujejo enonamenski gozdovi v smislu polnomehanizirane kmetijske proizvodnje. Takšna perspektivna pridelava lesa pa povzroča hkrati velike probleme v okolju. M 1 i n še k, D.: Processes and trends in the creating of new forests in the world. Gozdarski vestnik, 36, 1978, 4, pag. 162-165. ln Slovene with summary in German. ln Yugoslavia new forests are established mainly to serve multiple uses. This can be said only for a certain number of forests economics in the world. ln general, forests are managed in the one-sided sense of a fully mechanized agricultural production. This kind of wood production entrains, however, big environmental problems. Sistematično obveščanje o načinih gospodarjenja drugod je zanimivo in hkrati nujno. Zaradi različnih, večkrat neurejenih informacij in nepoznavanja razmer, marsikdaj nasedemo tehnologijam, ki niso primerne za naš prostor. Različnost prirodnih danosti, različnost družbenoekonomskih dejavnikov, različna svetovno- nazorska naravnanost, pomembne kulturne posebnosti in medsebojna odvisnost teh dejavnikov, ustvarjajo v posamezni deželi enkratno, le dotični deželi lastno »družbenogospodarsko rastišče(c, Zato kaže sprejemati le takšnemu »rastišču<{ primerne metode, tehnologijo itd. V bistvu so s samoupravno družbeno ureditvijo ustvarjeni idealni pogoji za kritično in selektivno sprejemanje vsega novega, kar je še posebej pomembno za gozdarstvo z deželi lastnim >>gospodarskim rasti- ščem«. Nov gozd pri nas in plantaža na drugih kontinentih Snovanje novega gozda pri nas in v večini držav Srednje in Južne Evrope ima povsem drugačen značaj, kot pa ogozditve (man made forest) v nekaterih drugih predelih Evrope in na drugih kontinentih. Gre za temeljne razlike. Pri nas snujemo nov gozd v biološkem smislu, drugod pa snujejo plantažo v agrikulturnem, torej proizvodno-tehnološko v kratkoročnem smislu. Tako ugotavljamo, da je sve- tovno plantažno gospodarstvo, vsaj do danes, predvsem enonamensko in usmerje- no zgolj k pridelovanju lesne substance brez posebnih ozirov na kakovost in brez posebnih ozirov na možnost drugih funkcij, ki jih lahko vzpostavimo v ekosistem- skih tvorbah, ki so gozdnemu ekosistemu podobne. Pridelovanje lesa v novih nasadih in vzpostavljanje socialnih in varovalnih funkcij veliki producenti lesa velikih gozdnatih področij, ločeno obravnavajo (USSR, ZDA, Skandinavci). V deže- Dr. D. M., dipl. inž. gozd., gozdarski oddelek biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Večna pot, 61000 Ljubljana, YU. 162 lah z malo gozda, v neugodnih življenjskih pogojih aridne in semiaridne klime pa prihaja v zadnjem času, do raznih poskusov, kako pridelovanje lesa kombinirati z varovalnimi in s socialnimi funkcijami nasada {npr. Izrael, Nigerija). Pri vele- producentih lesa s plantažnim, visokomehanziranim konceptom pridelave lesa so si na jasnem, da se pridelave lesa in drugih funkcij gozda ne da združevati (KardelJ, 3). Zato oboje prostorsko ločijo. Na različnih kontinentih je v mnogih primerih plantaža (man made forest} edina možna pot in rešitev problemov pomanjkanja lesa. Gre za ogromni svetovni prostor izven cone borealnega gozda, tropskega dežnega gozda in listopadnih gozdov klimatsko-zmernega pasu, kjer naseljenost ni majhna. Utemeljitev za plantažni koncept gospodarjenja je zelo razumljiva. V teh, v glavnem semiaridnih, aridnih subtropskih in tropskih predelih, je delež gozda oziroma sorodnih narav- nih tvorb komaj omembe vreden. Rastiščnih pogojev za, po naše pojmovan, gozd ni. Pomanjkanje lesa je zelo veliko. V prvi vrsti pa manjka les za ogrevanje in kuhanje. Iz tega pregleda, povzetega po FAO študiji {1) je razvidna struktura potreb: Poraba ln predvideno povpraševanje po gozdnih sortimentih v predelih revnih z gozdom {primer suhe Afrike) Leto 1960 Leto 1975 Leto 2000 mio. m3/leto drva 60,00 86,00 132,00 okrogli les 7,00 9,60 16,00 žagan les 2,00 4,00 14,00 plošče 0,15 0,40 2,25 papir in karton 0,30 0,85 4,80 75,45 100,85 169,05 Nova plantažiranja z lesnimi vrstami so le skromen prispevek človeštva k ozelenjevanju kontinentov v primerjavi z dejstvom, da letno opustošimo ali pa spremenimo v puščavo pet milijonov hektarjev zelenih površin. Pomembna je tudi ugotovitev, da v deželah izven Evrope, predvsem v Južni Ameriki in Afriki, povsem manjkajo gozdnogospodarske tradicije. Tako sta dobili Južna in Srednja Amerika prve gozdarske šole v času zadnjih 1 O do 20 let; prej in tudi še danes je gospodarjenje z gozdom prepuščeno nestrokovnjakom ali pa agronomom. Iz naštetega moremo sklepati, da je svetovna gozdnogospodarska politika kratkoročno orientirana. Lahko bi rekli, da je v danih razmerah, glede na kratko- ročno kalkulacijo, vsaj za dežele v razvoju, utemeljena. Ni pa povsem usklajena z ekološkimi zakonitostmi. Zato povzroča plantažni koncept pridelave lesa kon- flikt med svetovnim gozdarstvom in naravo na raznih kontinentih. Plantažno pridelovanje lesa se tako uvršča med agrikulturno plantažništvo in s tem med potencialne onesnaževalce okolja. Ti načini gospodarjenja morejo biti ekonomsko uspešni le ob nenehnem povečevanju inputov v svoje umetne ekosisteme (ke- mična sredstva, melioracije, selekcioniranje vrst itd.). Pogozdovanje je pri tem v celoti podrejeno stroju in za stroj izdelani tehnologiji: kratke obhodnje, polna obdelava tal, vrstna sadnja, vrstno redčenje in žetev na golo ter intenzivna skrb za varstvo plantaže. Vznemirja dejstvo, da princip plantažne pridelave lesa ne omejujejo zgolj na nove površine, temveč ga polno uveljavljajo širom kontinentov v obstoječih gozdovih. Razlika med takšnim pridelovanjem lesa in srednjeevrop- 163 skim gozdnim gospodarstvom je temeljne narave. Snovanje novega gozda po srednjeevropskem gozdnogospodarskem vzorcu je izven Evrope redkost. Z ogo- zditvijo novih površin razvija Evropa svoje gozdnogospodarske temelje (več­ namenski gozd) in ne zgolj svojih »gozdnolesnih« temeljev (enonamenski lesni nasadi). Srednja Evropa je tovrstna, skoraj osamljena oaza na svetu. Nove usmeritve v svetovnem gozdarstvu pri snovanju lesnih nasadov Ni znakov in tudi ni pogojev, da bi se snovanju novega gozda "PO srednje- evropsko« pridruževale tudi druge dežele. Izjeme se kažejo tam, kjer je onesnaže- vanje okolja v gosto naseljenih in industrijsko razvitih predelih doseglo nevarne dimenzije (npr. ponekod v Zahodni Evropi, ZDA). Gozdarstvo zgolj za pridelovanje lesa dobiva vse bolj poteze, ki jih črta tehnologija velikega stroja z minimalno udeležbo delovne sile. Zato moramo za gozdarstvo bodočnosti ugotoviti, da bo šlo za: gozdarstvo kratkih obhode nj (Short Rotation Forestry); metode »udomačenihcc gozdov (domestic forests); nagnane metode pridelovanja lesa; metode polnega eksploatiranja (Fulltreeharvesting). Tako orientirano gozdarstvo bo pridelovalo velike količine lesne surovine poprečna in podpoprečne kvalitete drobnejših dimenzij. Da bi bilo izkoriščanje boljše je predvidena poraba vse biomase od korenin do iglic s predelovalnimi stroji >>lesne mlatilnica«, ki predelajo drevo že na polju v polsurovino - v "lesne sekanicecc. Razumljivo, da je pri tovrstni tehnologiji tudi pogozdovanje skrajno mehanizirane, in sicer od polnomehanizirane pridelave sadik do njihove zasaditve. Na ta način nastajajo resnična lesna polja in lesnopridelovalni kombinati z vsemi lastnostmi kmetijskega načina pridelave. Ta ideja, ki danes postaja resničnost, se je rodila že zdavnaj; in sicer v enajstem stoletju, ko je bila v Angliji lesna suša. Razvijala se je z naslednjimi mejniki: leta 1670 - iznajdba stroja za puljenje korenin; leta 1949 - začetki totalne izrabe biomase v Nemčiji, pobudnik Glesinger; leta 1938-1951 - začetki izdelave papirja iz vej; 1975 - zasnovan Inštitut za kompleksno izkoriščanje in izrabo gozdne biosubstance ZDA Univerza Maine. Na vidiku je močna agrikulturizacija gozdarstva s popolno kompjuterizacijo in s popolno mehaniziranostjo pridelovanja lesa z minimalno udeležbo delovne sile in z velikimi socialnimi konflikti v deželah v razvoju. V deželah v razvoju s številnim prebivalstvom pomeni takšna tehnologija trenutno močno zmanjševanje možnosti za zaposlitev. Takšen, za sedaj še poceni način pridelave lesa, močno prizadene klasične producente drobnega lesa. Stimulativno pa deluje na pridelo- valca debelejšega visokovrednega lesa, ker bo zaradi opisanih tehnologij takšnega lesa vedno manj in bo zato še bolj iskan. Klasičnemu gozdarstvu z uhojenim pridelovanjem vrednejših sortimentov lesa, kot ga razvija npr. Jugoslavija, se zato kažejo relativno ugodne perspektive. Agrikulturni način pridelave lesa prinaša s seboj določene lastne pa tudi družbene probleme. Sodobno kmetijsko pridelovanje je možno le ob brezhibnem delovanju vsaj dveh mehanizmov - varstva in raziskovalnega dela. Kultivirane rastline zahtevajo učinkovito varstvo, ki pomeni eno od osrednjih postavk v tej proizvodnji. Zaradi hitrega ))izrojevanjacc kultiviranih rastlin nasploh, so kmetijstvu potrebna velika sredstva za nenehno iskanje novih kultivarjev - torej učinkovito, toda zelo drago raziskovalno delo na področju genetike; in to raziskave "na zalogocc. Istih velel- 164 nikov bi se morala zavedati tudi ,>pridelovalna industrija lesa<<. Vendar je v tako naravnanem pridelovanju lesa ta naloga težja kot v kmetijstvu. Daljša življenjska doba in daljša produkcijska doba lesnih vrst delo na genetskem področju močno otežkočata in dražfta. četudi je takšen industrijski koncept pridelave lesa po svoje privlačen in bo zato v svetovnem merilu dosegel poln razmah, bo vendar ob tem polnem razmahu povzročil težke družbene probleme. Z industrijskim raz- vojem in s plantažnim kmetijstvom prihajamo v svetovnem merilu v obdobje naravno onesnaženega okolja. Med naravnimi tvorbami predstavljajo naravni gozdovi temu onesnaževanju velik in učinkovit protiutež. S pridružitvijo pridelava- nja lesa k onesnaževalcem okolja in s spreminjanjem gozda v lesne njive, tega naravnega protiuteža ne bo več. Gre za dilemo, ki se je počasi zavedajo tudi tisti, ki do včeraj v gozdu niso videli drugega kot les. Menim, da so za razgovore o snovanju novega gozda pri nas tovrstna raz- mišljanja pomembna. Povedo, zakaj težimo k snovanju novega večnamenskega gozda (torej k ogozditvi nekaterih negozdnih površin) in kakšna naj bo s tem v zvezi tudi tehnika pogozdovanja. Literatura 1. FAO: Tree planting practices in Alrican Savannas, 1974. 2. Kardell, L.: Proceedings World Forestry Congress Buenos Aires 1972, Assessment of Forests Suitable for Recreational Use. 3. Young, H. E.: Instruction to the Complete Tree Utilisation Simposium. Suny College of Environment Science and Forestry, Syracure, New York 1975. NEUAUFFORSTUNGEN UND IHRE TENDENZEN IM WELTWEITE MABSTAB Zusammenfassung ln Slowenien werden die Neuaufforstungen im biologischen Sinne des Mehrzweckwaldes durchgeflihrt. ln der Weltforstwirtschaft ist man oft bestrebt die Holzplantage, teils mit Recht, zu fordern. Diese forstpolitische Orientierung steht oft im Gegensatz zur okologisch einge- stellten Naturbetreung. Beunruhigend wirkt besonders die Tatsache, dass schone Natur- walder der Holzplantage zum Opfer fallen mussen. Bei solcher Holzproduktion schreitet man zu immer neueren Methoden der vollmechanisierten Produktion. Dazu gehoren: der Kurzumtrieb; der ••domestizierte Wald«; nach Aussagen der Amerikaner steht uns ein goldenes Zeitalter der Forstwirtschaft bevor. Der Abstand zwischen Waldwirtschaft und Forstwirtschaft wird immer grasser. Dadurch werden auch die Konflikte zwischen Forst- wirtschaft und Naturschutz immer grasser. Die Waldwirtschaft der Wertholzprodukte und der Wert-Schutz sowie der Wert-Sozialfunktionen werden dadurch immer mehr zukunftver- sprechend. 165 UDK 634.0.226-011 :634.0.232-011 :634.0.238-011 IZRAZJE IN POMENSKA RAZLAGA STROKOVNIH POJMOV V DOMENI RAZŠIRJENE GOZDNE PROIZVODNJE LESA dr. Janez B o ž i č (Ljubljanar Božič, J.: Izrazje in pomenska razlaga strokovnih pojmov v domeni razširjene gozdne proizvodnje lesa. Gozdarski vestnik, 36, 1978, št. 4, str. 166-168. Prispevek je v slovenščini. Razširjena gozdna proizvodnja lesa zajema najrazličnejša dela in po- stopke, ki se jim z razvojem te proizvodnje pridružujejo novi. Zaradi dosled- nosti in boljšega sporazumevanja, moramo za njih poiskati in opredeliti nove strokovne izraze. Ob nenehnem zanimanju in prizadevanju gozdarjev, gozdarskega tiska in vseh tistih, ki jim je dobrodošla lepa slovenska beseda je razumljivo, da hkrati z razvojem posameznih področij gozdarstva nastajajo vzporedno tudi novi izrazi, ki ustrezno opredeljujejo strokovne pojme. Tak primer nudi udejstvovanje gozdar- jev na področju razširjene gozdne proizvodnje lesa. Pri izvajanju del, načrtovanju in raziskavah v domeni omenjene proizvodnje uporabljamo namreč nekatere nove izraze, ki so se že bolj ali manj uveljavili. Ti izrazi pomensko opredeljujejo stro- kovne pojme in jih je smotrno uporabljati le na pravem mestu, sicer zavedejo v zmedo in slabo razumevanje. Zato je prav, da nekatere izraze razložimo: Razlikujemo: gozdno proizvodnjo lesa in negozdno pridelavo lesa. l. Gozdna proizvodnja lesa zajema: - osnovno gozdno proizvodnjo lesa in - razširjeno gozdno proizvodnjo lesa. Osnovna gozdna proizvodnja lesa (ali enostavna gozdnobiološka reprodukcija) je opredeljena z nego in obnovo gospodarskega gozda, z njegovo biološko krepitvijo v smislu ustvarjanja čim večjih količin kakovostnega lesa na panju, ob istočasni krepitvi splošno-koristnih funkcij gozda. Razširjena gozdna proizvodnja lesa (ali razširjena gozdnobiološka reproduk- cija) je opredeljena z melioracijo naslednjih gozdnih kategorij in površin: malodonosni gozd, - grmišče, - opuščeno kmetijsko zemljišče, ki je določeno za gozd. M a 1 o d o n o s n i g o z d, v katerem naravna zmogljivost rastišč pretežno ni izkoriščena zaradi dosedanjega prekomernega izkoriščanja lesa in postranskih proizvodov. Nadalje razlikujemo malodonosne gozdove pri katerih je proizvodnost močno zmanjšana zaradi regresije rastišč, s katerim se povezuje tudi regresija sestaja; torej je prisotna regresija rastišč in sestaja; pri katerih je rastišče ohranjeno in je sestojna struktura porušena v taki meri, da govorimo le o regresiji sestaja zaradi prekomernega obubožanja gospodarskih drevesnih vrst (nosilci funkcij) tako po številu osebkov kot po Dr. J. 8., dipl. inž. gozd., inštitut za gozdarstvo in lesarstvo Ljubljana, Večna pot, 61000 Ljubljana, YU. 166 Negozdna (dopolnilna) proizvodnja lesa - plantaža topole. Foto M. Hladnik njihovi kakovosti. Omenjeni gozdovi so najčešče nastali kot posledica pre- komerne izbiralne sečnja; - z zmanjšano donosnotjo zaradi recentnih regresiL kot posledica vplivanja imisij na gozd in rastišče ter škode, ki jo povzroča divjad. G r m i š če, je razvojni stadij v recentnih sukcesijah, v različnih oblikah na zemljiščih, ki jih je nekdaj poraščal gozd. Izraz grmišče se uporablja tudi v drugih primerih, ker pač združuje pomensko opredeljene različne strokovne pojme. Zato je treba sedaj ob namenitvi tega izraza le za ozko, podrobno definirana opredelitev, (kot je navedeno) za druge strokovne pojme izbrati ustreznejše izraze. V tej zvezi naj izraz: 1. g r m ič ev gozd (prej grmišče) rabi, kadar obravnavamo >)grm•sca«, ki so se oblikovala na sekularnih sukcesijah, v ekstremnih rastiščih kot klimaksne oz. razvojno individualne združbe in ne morejo kot celota doseči drevesnih višin {kot za primer: subalpsko bukovje, združba črnega gabra, rušje idr.) in 2. pose čni sta d ij gozda (prej grmišče) rabi, kadar se >>grmišče« popravlja v veliki pokrovnosti v gospodarskem gozdu zaradi neustreznih načinov gospodar- jenja (prekomerne izbiralne sečnja) ali drugih okoliščin {ujme). Ti posečni stadiji gozda so lahko tudi dolgotrajni, kar je pač odvisno od ekstremnosti rastišča (kot za primer: bukovi gozdovi imajo leščevje, ivo; jelov gozd na skalah s kranjsko krhliko in kosteliko). 167 Opuščen o km eti j s k o ze m 1 j išče, ki je določeno za gozd. Osnova za opredelitev te kategorije zemljišč so regionalni prostorski plani občin, ki določajo, katera opuščena kmetijska zemljišča se trajno namenjajo za gozd. Il. Negozdna (dopolnilna) pridelava lesa: - plantaža je bolj ali manj strnjena nasadna oblika hitrorastočih drevesnih vrst, z intenzivnim izvajanjem agrotehničnih ukrepov in enonamenskim postavljenim ciljem, vrstni {linijski) in drugi nasadi - so nasadi drevja vzdolž vodotokov, ob cestah, ob posestnih mejah in podobno. Gojimo jih intenzivno, ti nasadi imajo večnamenske funkcije (slika), ostanki gozda - so skupine drevja, ki poraščajo negozdne površine; najčešče so to parobki brežinske, naravne gozdne tvorbe, soliteri so drevesa, ki rastejo neovirano na odprtem prostoru. Malodonosne gozdove in grmišča me 1 i ori ram o s pomočjo: - indirektne (posredne) premene, - direktne (neposredne) premene. lndirektna {posredna) premena - njena pomenska razlaga je v tem, da v večjem delu s pomočjo obstoječe gozdne vegetacije pridemo do postavljenega cilja; pri tem izkoristimo razvojne trende s pomočjo negovalnih ukrepov in s saditvi jo. Direktna (neposredna) premena - njena značilnost je, da snujemo nov gozd pretežno s saditvijo, brez ali z nepomembnim vključevanjem obstoječe vegetacije v novi sestoj. Opuščeno kmetijsko zemljišče, ki je določeno za gozd - pog o z d im o. ln še to: og o z d ite v - povečanje deleža gozdov v krajini. Z umetno ogozditvijo negozdnih površin in objektov za direktno premene razumemo vsoto in zaporedje gozdnogojitvenih ukrepov, s katerimi osnujemo in oblikujemo gozd do faze letvenjaka oziroma do časa, ko opazimo prve nosilce funkcij. Ogozditev zajema: pogozdovanje, ki ga sestavljajo pripravljalna dela in saditev, ter nega do prvega redčenja. Ogozditev je lahko umetna ali naravna. 168 UDK 634.0.913/914 RAZšiRJENA REPRODUKCIJA V NAŠEM GOZDNATEM PROSTORU dr. Franjo K or di š (Tolmin)* K o r d iš, F.: Razširjena reprodukcija v našem gozdnatem prostoru. Gozdarski vestnik, 36, 1978, št. 4, str. 169-178. V slovenščini, povzetek v nemščini. V Sloveniji si prizadevamo, da bi imeli večnamenske gozdove. K takš· nemu gozdu moramo težiti v obstoječih gozdovih, kakor tudi kadar snujemo nove. V večini drugih republik težijo zaradi prostranih degrediranih gozdov listavcev in zaradi pomanjkanja lesa iglavcev k produkciji lesa ne glede na kakovost. Takšen koncept je utemeljen, potrebuje pa nenehno preverjanje. K or d i š, F.: Creating of new forests in the territory of Slovenia. Goz· darski vestnik, 36, 1978, 4. pag. 169-178. ln Slovene with summary in German. ln Slovenia the goal of creating multiple-use forests is pursued. This goal is the same in the already existing forests and in the newly establish- ed ones. ln almost all of the other republics of Yugoslavia the prevalent trend is to produce wood regardless of quality because of deficiency of conifers and the abundance of degraded broadleaf forests. This conception is justified, but has to be checked currently. Da bi lažje določili vlogo razširjene reprodukcije v našem gozdnatem prostoru, je treba na splošno opredeliti vlogo gozdov, ki so z dokaj visoko produkcijo lesa udeleženi v splošnih gospodarskih tokovih. Tesna povezanost gozdne proizvodnje z lesno predelovalno industrijo pa vključuje gozdarstvo v delitev dela znotraj naših meja in tudi na mednarodnem področju. Zato je gozdna proizvodnja bogata osnova za razvoj človekove materialne kulture in tudi močan dejavnik pri razvoju proizvajalnih sil nasploh. Zelo važne so tudi številne nematerialne komponente gozdov. V današnjem naglem spreminjanju ekoloških faktorjev postajajo gozdovi nepogrešljiv vir člove­ kove eksistence. še posebno kaže poudariti, psihično-rekreacijsko in kulturno- estetsko komponento, ki poleg številnih drugih deluje na uravnoteženost stanja v našem okolju. Odraz vsega tega je spoznanje, kalohlapna« populacijska struktura najvitalnejših, ki so izhodišče za nastanek vsestransko odporne popula- cije pri neki vrsti v optimalni fazi sestoja. V fazi mladja nastajajoča populacija živi v posebnem okolju, ki pospešuje le vitalne osebke in hkrati osebke z gano- tipsko pogojeno fiziološko dolgo življenjsko dobo. Hkrati takšno okolje onemo- goča osebkom v gruči, da bi se razbohotiti kljub njihovi veliki življenjski moči. Pri preučevanju naravnega gospodarskega gozda moremo te ugotovitve le potrditi. Gručasta razmestitev mladja je še posebej očitna pri posebnih rastiščnih pogojih. Primer za to je naravno pomlajevanje na Pokljuki, Horvat-Marolt (7). Izredno zanimivo je neenakomerno razmeščanje posameznih drevesnih vrst, kot ga kaže manjša analiza v revirju Grmače (Litija), kjer smo na manjši površini ugotavljali gručasto razmestitev bukve, neenakomerno gručasto razmestitev gor- skega bresta in neenakomerno, posamično razmestitev gorskega javorja in divje češnje. V istem revirju nas je raziskava opozorila na zanimivo naravno prestruk- turiranje v smrekovem nasadu. V času razvoja sestoja, od zasaditve do tanjšega drogovnjaka je prišlo do temeljite prerazmestitve osebkov. Od geometrijsko pra- vilne razmestitve je nastala izrazita gručasta razmestitev (glej skico). Pri širjenju gozda preko razvojnih štadijev na negozdnih površinah opažamo podobne pojave. Vrsta se uveljavlja od redke individualne naselitve do agregiranih, to je gručastih oblik, pri čemer gručavost prevladuje. Na splošno ugotavljamo, da naletimo v naravi na tri tipe razmestitve in sicer na enakomerno posamično, na neenakomerno posamično in na gručasto obliko. Od njih je enakomerna posamič­ na redka izjema, gručasta razmestitev pa reden pojav. Neenakomerna posamična razmestitev in gručasta razmestitev sta naravna zakonitost v vsem živem svetu in predstavljata bistveno značilnost strategije življenja. 180 To značilnost je možno razlagati s splošno teorijo o kognitivnosti oziroma o kognitivnem odnosu subjekt-okolje, kjer se živi del narave tipaje prilagaja okolju, zbira informacije in se z vse bogatejšo stopnjo informiranosti tako organizira, da lahko zavarovan nemoteno uspeva. Lorenz (4). Izgleda, da je gručasta razmestitev produkt ·razvoja razmerje: vrsta-okolje in kot taka idealna varovalna struktura za uspešen razvoj vrste v neki naravni tvorbi. Iz vsega povedanega je možno za prakso ugotoviti naslednje: Kjer je cilj narave propagiranje vrste oz. vsega živega, se v naravi razvijajo varovalni mehanizmi, in tako omogočajo uspešen razvoj vrste. V našem primeru pomeni agregiranje (gručavost) osebkov tisti varovalni mehanizem, ki ga moramo pri zasledovanju naših ciljev v gospodarskem gozdu upoštevati. V naravi je selek9ija v fazi semena, klitja in semenice mnogo neizprosnejša kot poznamo to pri pridelavi gozdnih sadik. Redkejša saditev je utemeljena le, če so sadike produkt naravni selekciji identične selekcije in to le, če smo za posajene sadike ustvarili takšno okolje, da se zaradi svoje velike življenjske moči ne morejo bohotno razvijati v smislu slabe kakovosti. Gozdnogojitveni cilji in razmestitev sadik v novem gozdu Težnja ki je v praksi: uniformirano majhno število sadik gozdnogojitveno ni utemeljena. Poenostavljen izračun na osnovi premisleka: čim manj sadik po enoti površine - tem manjši stroški osnovanja gozda, ni popoln. V njem se zrcali koncept parcialne racionalizacije, ki je v gozdnem gospodarstvu mnogokrat v nasprotju z celostno racionalizacijo. Razmestitev, to je število sadik in njihov razmik, ne more biti odvisna od kratkovidnih racionalizacijskih hotenj. Razmestitev narekujeta v prvi vrsti gozdnogojitveni cilj in na njegovi osnovi gozdnogojitvena pot za dosego cilja. Na splošno moramo ugotoviti, da se število sadik na hektar povečuje z zahtevnostjo gozdnogojitvenih ciljev. če se zadovoljimo z gozdom podpoprečnih kvalitet in z namenom, da bomo pridelovali manjvredni les, npr. les za kemično predelavo, bomo v zasnovo in v nego takšnega sestaja manj in- vestirali kot pa, če sledimo zahtevnejšim gozdnogospodarskim ciljem. Gozdno- gojitveni cilji narekujejo gozdnogojitveno načrtovanje, izvedbo teh načrtov in z njimi v zvezi tudi odločitev o številu in razmiku sadik v nasadu. V viziji nastajanja novega večnamenskega gozda, moramo imeti zelo jasno predstavo o nizu raz- vojnih faz, deduktivno od končnega cilja do izhodiščnega stadija danes za- sajenega nasada, ki ga definiramo z ••zasaditvenim ciljem« = Cz. Ta načrtovalna taktika nam omogoči, da znamo na objektu pravilno presoditi, kakšen naj bo »Cilj zasaditve<', ki mora biti prikazan z drevesno vrsto, z obliko zmesi ter s številom sadik na hektar. Vidiki genetske in ekološke narave Pri določitvi cilja zasaditve je potrebno upoštevati vidike genetike in ekološko naravo drevesnih vrst in njihove zmesi. Med te vidike spadajo rastne lastnosti, medsebojno vedenje in konkurenčna moč vrst. Tako zahteva rdeči bor z naglo rastjo, z naglim sklepanjem krošenj, toda s počasnim odmiranjem dna krošnje, majhne razlike in veliko število sadik na hektar. Nasprotno pa zahteva macesen s podobnimi zahtevami po svetlobi, z naglo rastjo, toda z preobčutljivo krošnjo, zasaditev z velikimi razmiki. Vrste, ki težijo k razraščanju zahtevajo majhne razmike (npr. bor, hrast, bukev). Pri vrstah, kjer je razraščanje manj intenzivno in reakcija na osvetlitev s strani manjša, so dopustni večji razmiki (npr. pri smreki 181 in jelki). Pionirske vrste, kot so topol, macesen in duglazija zahtevajo po svoji naravi večji razmik. Pri tem pa gosta sadnja duglazije ničesar ne prispeva k hitrejšemu trebljenju dna krošnje. V sklop genetsko-ekoloških vidikov pri razmestitvi sadik spadajo tudi zahteve, l. Ham, Zagreb), Tihe cone v gozdu (J. Filej) in Izobraževanje na delovnem mestu v gozdarstvu in lesni industriji (Marija Sekirnik). Letna ekskurzija bo trajala 5-6 dni, izbirali pa bodo med Italijo, Svico, Francijo in Srbijo. Po VIHARNIKU Marko Kmecl GOZDARSTVO NA RADIU LJUBLJANA Gozdarji redno sodelujemo v radijskih oddajah Kmetijski nasveti, ki so na sporedu dnevno ob 12.30 uri. Približno enkrat tedensko govorimo o aktualnih in strokovnih pro- blemih kmetom in drugim poslušalcem. Poleg teh oddaj so 1-2 krat mesečno na 11. programu v oddaji Mi in narava (na sporedu je vsak petek) naše aktualne teme. Mimo tega dobimo na IL programu večkrat prostor oziroma čas za širše interpretacije naših strokovnih problemov zlasti tistih, ki izhajajo iz socialnega oziroma družbenega pomena gozdov. Objavljamo seznam prispevkov v Kmetijskih nasvetih za obdobje april-maj 1978. časovni razpored bo v dnevnih radijskih programih. Seznam oddaj na li. programu bomo objavili prihodnjič. Dne 27. marca je bila enourna oddaja v živo (l. program) o gozdnih požarih. (Anka, čehovin, Dolinšek, Trebežnik, Perko, Savelj. Kmecl.) APRIL MAJ 1. Prevzem posekanega lesa, mag. Otrin Zdene, Ljubljana. 2. Priprava dela v gojitvenih in sečno spravilnih načrtih za zasebne gozdove, Velikonja Cveto, Idrija. 3. Urejanje zasebnih gozdov, Penca Janez, Novo mesto. 4. Uporaba motornih žag v gozdni proizvodnji, Kumer Pavle, Celje. 5. Skrb za vzdrževanje gozdnih cest, Dušan Dretnik, Slovenj Gradec. 6. Gospodarjenje v gorskih gozdovih, Ivan Veber, Bohinjska Bistrica. 7. Ob tednu gozdov na Tolminskem območju, Jože Papež, Nova Gorica. 8. Donosni gozdovi namesto opuščenih pašnikov in grmišč, mag. Janez Pogačnik, Kranj. JUNIJ 9. Po gozdni učni poti v Rakovem škocjanu, Franc Perko, Postojna. 10. Obisk pohorskih kmetov v postojnskih gozdovih, Branko Korber, Slovenske Konjice. 11. Območna interesna skupnost za gozdarstvo in njeno poslovanje, Franc Remec, Bled. 12. Organiziranost in delo obrata za kooperacija kmečkih gozdnih posestnikov, Ferdo Hernah, Slovenska Bistrica. 197 ZAUJ>llS NA IBlL'lKVII Foto: prof. Franjo Rainer Dobro študirajo Predstojnika naših strokovnih vzgojno- izobraževalnih ustanov, gozdarskega oddelka na BF v Ljubljani in gozdarskega šolskega centra Postojna sta ugotovila, da je sistem omejenega vpisa in sprotnega študija zelo izboljšal kakovost študija. Osipa skorajda ni, ocene pa so nadpoprečne visoke. Na G$C Postojna v lanskem letu le dva nista izdelala letnika. Maturanti pa so bili na zaključnem izpitu vsi uspešni (62). Na gozdarskem oddelku vpišejo letno le okoli 40 novincev. Glede na rezultate ana- liz je ta vpis še vedno za 1 OO% previsok. Toda če upoštevamo, da gozdnogospodarske organizacije, ko so zbirale podatke za ome- njene analize, še niso upoštevale nekaterih sodobnih razvojnih smeri, ki jih naše gozdar- stvo že sedaj ubira, potem je sedanji vpis že blizu realnega. Bronasta medalja GSC Postojna je za svoj film Varno delo s traktorji v gozdu prejel bronasto medaljo na festivalu v Beogradu. Filmska produkcija ni naša specialnost, toda kaže, da zares postajamo »interdisci- plinarno uspešni«. Tudi brez te šale pa je treba pribiti, da je to lep uspeh našega izobraževalnega cen- tra. Za ta dosežek so mu priznanje izrekli tudi delegati izobraževalne skupnosti za go- spodarstvo Slovenije na svoji 10. redni skup- ščini. Nova nomenklatura Pri republiškem zavodu za šolstvo deluje posebna komisija za pripravo predmetni- kov, učnih načrtov in učne tehnologije za potrebe usmerjenega izobraževanja v go- zdarstvu. Trenutno sestavlja novo nomenklaturo go- zdarskih poklicev, ki jo bo predložila gospo- darski zbornici Slovenije. Nomenklatura, ki je sedaj v veljavi, in ki jo zahtevajo gospo- darske statistike je že hudo zastarala in spominja na čase, ko smo v gozdarstvu upo- rabljali še ,,cugžage«. Hkrati s samo nomenklaturo bo sestavila tudi katalog nalog in opravil za posamezne poklice. še naprej omejen vpis Izvršni odbor izobraževalne skupnosti za gozdarstvo je februarja sprejel sklep o po- novni omejitvi vpisa v šolo za gozdarje, v go- zdarsko tehniške šolo in na gozdarski od- delek BF. 198 Politika prilagajanja izobraževalnih zmog- ljivosti potrebam združenega dela je v pre- teklih letih rodila uspeh. Selektivni vpis, v katerem sodelujejo tudi gozdnogospodarske organizacije in sistem sprotnega študija, je občutno zmanjšal osip in fiktivnih vpisov skoraj ni. Sistem je pokazal svoje organiza- cijske in ekonomske prednosti. Za šolsko leto 1978-79 je vpis v šoli za gozdarje omejen na 60, v gozdarski tehni- ški šoli na 40 novincev ter na gozdarskem oddelku BF na 30. Zapisnik 10 izobr. skupnosti za gozd. 21. 2. 1978 Dela na GŠC so stekla Gradnja strojne postaje na gozdarskem šolskem centru v Postojni so kljub nekate- rim finančnim zapletljajem stekla. 14. fe- bruarja so začeli. Znano je, da gozdarstvo Slovenije po po- sebnem sporazumu združuje sredstva za izgradnjo šolskega prostora za gozdarstvo. Zal pa kaže, da na VTOZD gozdarski od- delek BF letos z gradbenimi deli še ne bodo začeli. V načrtu imajo izgradnjo prizidka k sedanji zgradbi oddelka, toda dokumenta- cija še ni pripravljena. Zapisnik seje gradbenega odbora 14. 2. 1978 Tomos - Husquarna Motorne žage Tomos-Husquarna so v trgo- vinah. Hudo drage so, so uradno ugotovili člani komisije za izkoriščanje gozdov in gozdno mehanizacijo PZGO (14. 2. 1978) in o tem obvestili tudi tovarno Tomos v Kopru. Člani komisije so od Tomosa tudi zahtevali, da izdatneje poskrbi za rezervne dele, saj je sedanja založenost servisov z rezervnimi deli za te žage zelo skromna. Gozdnogospo- darske organizacije so zahtevale tudi, da zadržijo svoje servise za njihove motorne žage in sicer za družbeni in zasebni sektor. Samorastnik Glasilo s tem imenom in s to naslovno podobo izdajajo mariborski taborniki. V lju- beznivem pismu so seznanili mariborske go- zdarje s svojo dejavnostjo in s svojimi ••živ- ljenjskimi pogledi« na naravo in odnos člo­ veka do nje. Simpatična pismo so zaključili s pozdravom: S prirodo k novemu človeku! To je njihovo delovno načelo! Kolegi iz Maribora niso ostali gluhi in so v svojem glasilu GOZDAR pohvalno ocenili prizadevanja svojih mladih prijateljev. Takole so zapisali: Uredništvo prosi vse naše TOZD in OK, predvsem pa zaposlene gozdarje, da se po- vežejo s taborniškimi organizacijami na te- renu in jim dajo ustrezno pomoč. Nedvom- no imamo v tabornikih velike zaveznike pri varovanju naših gozdov in ohranitvi njiho- vih funkcij za varno in zdravo človekovo okolje. Skupaj z njimi moramo težiti k ure- sničevanju njihovega gesla! Uredništvo Gozdarska tekmovanja Kot smo že napisali, bo letošnje zvezno tek- movanje gozdnih delavcev v Sloveniji in si- cer v Novem mestu. Da bi tekmovanje, tako po organizaciji kot po rezultatih popolnoma uspelo, se bodo v sistem tekmovanja vklju- čila vsa gozdna gospodarstva v Sloveniji in sicer tako, da bodo (največ v Tednu gozdov) najprej priredila svoja tekmovanja. Repub- liško tekmovanje bo nekaj dni pred zveznim, kar naj bi bila generalna preizkušnja pred zvezno tekmo. Obetajo si, da bo takšna ši- roka jn sistematična priprava gozdarstvo 199 močno popularizirala, potihem pa računajo tudi na uspeh v zvezni preizkušnji. Za organizacijo velike tekme v Novem mestu bodo prispevale vse gozdnogospodar- ske organizacije v Sloveniji. Sklenile bodo poseben samoupravni sporazum. Komisija 14. 2. 1978 Gozdarski kamioni Inž. Janez Godnov (GG Maribor) je izde- lal študijo, ki odgovarja na številne dileme in probleme pri kamionskih prevozih gozdnih sortimentov. Osni pritiski, poenotenje go- zdarskih kamionov, optimalne konstrukcije kamionov - to so vprašanja zaradi katerih marsikak gozdar ne zaspi. V omenjeni štu- diji so odgovori, ki pa jih žal premalo upo- števamo. V posebnem razgovoru s člani PZGO je tovariš Jan, republiški sekretar komiteja za zunanjo trgovino, razblinil vse iluzije go- zdarjev, da bi kmalu zopet lahko uvažali kamione. Pripravljen pa je pomagati pri raz- govorih gozdarstva s tovarno TAM za anga- žiranje njihove dopolnilne proizvodnje. Vse kaže, da bo naših težav konec šele takrat, ko se bomo pošteno dogovorili s TAM. Zato ne bi smeli izgubljati časa. Tudi špekulacije, o izvojevanju posebnih ugod- nosti za gozdarstvo, niso umestne. Pozabili na strokovnost V GV št. 3/77 na strani 105 smo objavili zanimiv sestavek, ki sta ga pripravila J. Pir- nat in V. Vrhnjak iz Slovenj Gradca in sicer o čredi muflonov in ovac v gozdovih okoli Podgorja pri Slovenj Gradcu. Velike škode v omenjenih gozdovih sta skušala pojasniti s temeljito ekološko analizo. Rezultat teh pri- zadevanj je bil dogovor med lovci in gozdar- ji v posebni komisiji za vsklajevanje gojenja muflonov in gozdarstvom na območju goz- dnogospodarske enote Plešivec in s kate- rim so se dogovorili o skupnem gospodar- jenju na tem področju. Letni načrt za 1977. leto je predvidel, da bodo odstrelili 80 muflonov in ovac (pre- številna čreda). Lovci so na dogovor poza- bili in izpolnili svojo obvezo le polovično - na ponovno ogorčenje gozdarjev. Začetek je bil, obetaven, konec slab. Prav takšen kot je vedno, kadar gre za škode v gozdovih, ki jo povzroča divjad. $koda za akcijo, ki bi lahko bila vzgled za strokovno sodelovanje v katerem bi sistematično upo- rabljali tudi ekoprostorske komponente. Viharnik, 2/78 200 V Gozdarskem vestniku št. 10/77 smo objavili poziv vsem na- ravoslovcem-gozdarjem, biologom, veterinarjemJ lesarjem naj se pridružijo, da bi skupaj rešili spominsko obeležje našemu vzorniku Franu JesenkuJ ki zanemarjen sameva nekje v šišenski hosti. Vsem negozdarjem (inštitucijam) smo poslali pismo in nekaj izvodov 10. številke GV s prošnjo, da pomagajo z denar- jem in s popularizacijo ideje. Ta poziv ponavljamo. Vsak prispevek bo dobrodošel, od posa- meznika ali od TOZD. Naj velja ta razglas kot vloga samouprav- nim organom v TOZD za dodelitev denarnega prispevka za ure- ditev tega obeležja. Denar nakazujte na žiro račun naše revije pod oznako »Za obeležje F. J.<< Akcija za ureditev obeležja F. J. je stekla 15. 12. 1977. Do 10. 3. 1978 so se odzvali naslednji: Gozdarski vestnik Ljubljana 1000.-, M. Kmecl Celje 100.-, J. Penca Novo mesto 500.-, F. Gašperšič 100.-, M. Kotar 100.-, Iztok Winkler 100.-, V. Puhek Ljubljana 20.-, M. čokl Ljubljana 50.-, P. Drbiš Ljubljana 20.-, J. Zadnik Ljubljana 20.-, Cedilnik Ljubljana 10.--, A. Krivec Ljubljana 100.-, Malnar Ljub- ljana 50.-, l. Filipič Ljubljana 50.-, Z. Turk Ljubljana 50.-, D. Mlinšek Ljubljana 100.-, B. Anko Ljubljana 100.-, D. Robič Ljubljana 100.-, M. Accetto Ljubljana 100.-, M. Goršič Ljubljana 50.-, M. Zemljič Ljubljana 100.-, S. Horvat-Maro:t Ljubljana 100.-, R. Omovšek Ljubljana 40.-, M. Zupančič Ljubljana 50.-, L Smolej Ljubljana 50.-, M. Zorn Ljubljana 50.-, A. Zavrl Ljubljana 50.-, J. Titovšek Ljub- ljana 50.-, S. Bleiweis Ljubljana 50.-, R. Erker Ljubljana 50.-, Kmetijsl