«MiMititffrrrrrffrrf Uhaja mk dan rati . ■ la prasaftov Issued daily «capt Sondayi and PROSVETA CaSlLO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE'JEDNOTE* •»MawiaMaMaMaaawaiiiww Uradni/V; la opravaUkl prostori: . M47 Sooth Lawndal« Ava. Offlea of Publication: t«67 South Lawodalo Ave ■ Telephon«, Rockwall 4904 LBTO—YEAR XXXI. Mm iaToaima«!1 mL* a. lift. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 5. JANUARJA (JANUARY 5), 1939 ' BnbserlpUo® 96.00 Yasrty ÖTEV.—NUMBER 3 ITALIJANI V ŠPANKI NE MOREJO NAPREJ Mussolini j ev načrt se izjalovil PRITISK NA GENERALA FRANCA London, 4. jan.—Počasno prodiranje španskih fašističnih čet proti Barceloni je izbilo Mussolini ju glavni argument v pogajanjih s predsednikom angleške vlade Chamberlainom, ki pojde v Rim prihodnji teden. Tako pravijo poučeni diplomatični krogi v Londonu. Italijanski diktator je nameraval odpoklicati svoje čete iz Španije po veliki zmagi na fronti v Kataloniji, toda poročila, ki prihajajo v London, kažejo, da bo barcelonska vlada lahko zadržala fašistično poplavo v Kataloniji, čeprav so Mussolinije-ve legije v Španiji dobile ukaz, da morajo zmagati predno Chamberlain in zunanji minister Halifax prideta v Rim. Od poraza italijanskih čet pri Guadalajarl v marcu preteklega leta niso bih Italijani tako aktivni kot so aedaj na fronti v Kataloniji Mussolini je sam zahteval od poveljstva španske u-porniške armade, naj pošlje italijanske čete v prve vrste na fronti, da bi izkoristil morebitne zmage v svojih pogajanjih a Chamberlainom in iz voje val koncesije v teku itattjansko-angle-ških razgovorov v Rimu. General Franco ne bi pričel ofenzive v tem Času v tako velikem obsegu, afeo nebi bilo silnega pritiska z Musaollnijeve strani. Priznanje šnanskih fašističnih krogov, da so bile italijanske divizije ustavljene, je značilno in bo zelo vplivalo na bodoči razvoj v Evropi. Ako bi italijanske čete dosegle značilne uspehe na fronti v Kataloniji, bi imel Mussolini večjo priliko, da izsili koncesije na račun Francije v Džibutiju, francoska Somalija, in drugih francoskih kolonijah od Cham-berlaina. V Londonu še vedno krožijo govorice, da bo italijanski diktator odpoklical svoje tete iz Španije, če bo dobil koncesije drugje. Preiskava aretacije angleškega konzula Akcija angleškega zunanjega ministra I»ndon, 4." jan. — Zunanji urad je odredil preiskavo aretacije Ernesta Goldinga, angleškega konzula v San Sebastlanu, Španija, in njegove žene. Fašistična policija ju je prijela pred dvema tednoma po odkritju špionaže na fašističnem ozemlju v prilog barcelonski vladi. Nekaj dni prej je obmejna straža v Irunu zasegla dokumenta. vsebujoče fašistične mllitari-■tične tajnosti. Dokumenti so bili v listnici HaroUJ» Geodma-na, angleškega pod konzula v Kan Sebaatianu. Goodman je bil oproščen po predložitvi dokazov, da nima zvez z voditelji špionskega krožka. Francov režim je nato obljubil, da ne bo nadaljnjih aiaUclj, dokler ne bodo njegove itv angleške avtoritete izvedle temeljite preiskave. , Zakonca Goiding »ta bila are-tirana na obtožbo sodelovsnja s špionl. C. B. Jerram, reprezen-tant angleške vlade v Burgosu, je včeraj zahteval od fašističnih avtoritet, da mu dovolijo obiak Goldinga in njegove «ene, da Jl-ms pretkrbi legalno pomoč. Gol-ding j« AngMC njegova žena pa Sponka, ki pa je dobila angfe-Jko državljanstvo. ^gggggjfcgjj^»* sp*gt«l rnf of posUf^^^g^ya^^^a no>- Act <* 001 •» lt>17- suthorUed on Jima Protivladne demonstracije v Londona Revolta proti Chamberlainovi politiki London, 4. jan. — Voditelji brezposelnih delavcev so v teku demonstracij hoteli položiti črno krsto na stopnice rezidence premier ja Chamberlaina, kar pa je policija preprečila. Na krsti sta bife napisa: "Breapoeelni" in "On je zaman apeliral za pomirjen je." ' ' ^ • Demonstrant je so trikrat obnovili poskus, da polože krsto na stopnice, a so bili vsak i krat pognani nasaj. - V krsti je bil dežnik, kakršnega vedno nosi s seboj Chamberlain. Pred njegovo rezidenco so brezposelni pustili poslanico s sledečim besedilom : ' . "Izročamo vam to krsto, ki je simbol položaja v angleških industrijah in usode delavcev, njih žen in otrok, katerim preti stradanje do groba. V Angliji je prilika za pomirjenje, ki je bolj nujno kot pomirjenje zunanjih diktatorjev." Revolta politikov vseh strank proti Chamberlainu se obeta. Tej se bodo pridružile mladinske organizacije, kar potrjuje naznanilo o sklicanju masnih shodov^po vsej državi. Na teh bodo sku&ali formirati enotno fronto proti Chamberlainovi zunanji politiki, ki je "pomirjenje diktatorjev/' Gibanje podpirajo laboriti, liberalci in tudi nekateri konservativci. I izseljevanja zidov Pogajanja med naciji in finančniki v zastoju Berlin, 4. Jan. — Diktator Hitler je včeraj sprejel dr. Hjal-mara Schachta, predsednika državne banke, da se pogovori z njim o možnosti zunanjega financiranja masnega {Izseljevanja žldov iz Nemčije. Sehacht se je nedavno mudil v • Londonu, kjer je konferiral z M. Normanom, predsednikom Angleške banke, o židovskem problemu kakor tudi o izboljšanju -trgovinskih odnošajev med Nemčijo in Anglijo. Norman pride jutri v Berlin, kjer se bodo dLskuzije nadaljevale. Pogajanja med nemškimi in zunanjimi bankirji glede židovskega izseljevanja so bila pretrgana, ko so Nemci zahtevali, da zunanji banldrji prispevajo čez polovico vsote v tuji valuti za izvedbo načrta izseljevanja žldov. Angleške, .holand-ske in belgijske banke so bi-le baje pripravljene priapevati $800,000,000 za financiranje načrta, toda odklonile ao vloftiti večji del te vsote v Nemč^i. George Rublee, Američan in načelnik mednaronega odbora za pomoč židovskim beguncem, bo kmalu šel v Berlin, da se informira o -izgledih Izseljevanja Židov. Ta odbor je bil uatanovljen na konferenci, ki se je vršila v zadnjebi juliju * Evian-les-Bai-nosu, Francija. Mooney v radiu, ¿e bo evoboden , \ . . . * , Chicago, 4. Jan. — Postaja WBBM omreija CoLumbla Broadcasting System je sinoči naznanila, . da Tom Mooney, slavni kalifornijski jetnik, nastopi na tej radio postaj i v programu, "We, the People." prihodnji torek, dne 10. januarja, ako bo do tega časa izpuščen h ječe. Omenjeni program bo predvajan v omrsiju CBS ob 9:00 do 9:90 sveta*-, vzhodni čas. 8.-00 do 8 40, centralni čas. 7:00 do T A0. gorski «ae in ob 6*0 do 6:310, parlfičnJ čas. JAPONSKA ZABREDLA V RESNO VLADNO KRIZO Razkol med japonskimi fasisti in liberalci * ČIŠČENJE V KITAJSKIH KROGIH Tokio, 4. jan. — Knez Furnir naro Konoe, predsednik Japonske vlade, in člani njegovega kabineta so danes resignirali. Premier je dejal, da se je umaknil vsled pritiska nacionalistov, da s tem ugladi pot novi politiki na Kitajskem in redu v vzhodni A-ziji. Konoe je bil načelnik vlade devetnajst mesecev, od pričet-ka vojne na Kitajskem. Njegov naslednik bo najbrže baron Ki-člro Hirabe, predsednik vladnega sveta in vodja nacionalistične grupe. Skoro gotovo je, da bo cesar Hirohito poveril Hirabeju sestavo nove vlade. Japonski nacionalisti so za izvajanje ~ vseh provizij zakona splošne mobilizacije, ki določajo dalekoaežno vladno kontrolo privatnih industrij ter socialnega in ekonomskega življenja. Konoe je Izvajal le nekatere provizije tega zakona, one, ki določajo vojaško mobilizacijo. Po rč-signaclji je dejal, da mu je situacija na Kitajskem delala večkrat preglavice, toda šele zdaj je uvidel potrebo za izpremem-be v kabinetu. Japonska mora napeti v«e svoje sile, da vzpostavi nov red, ki naj bi zasigu-ral stalni mir v vzhodni Atljl. iu PrellclJo. V nekem dru gem distriktu so se vršile proti itslljanske demonstracije, v katerih Je množica razbila Šipe oknih neke italijanske krojaške firme iu raztrgala italijansko zastavo. Italijanski tisk napada Daladier ja Rim, 4. Jan, — Daladierjev obisk Korzike in»TunislJe je iz-zvsl nov val protifrancosks propagande v fašističnem tisku. Časopisje na dolgo in široko piše o proti francoski agitaciji v Siriji, o delavskih nemirih v Franciji in satirično omenja Daladierjev obisk korzike, poleg Utga pa napada premierja. Kampanja proti delavski tajnici Diesov odsek predložil poročilo Waahlngton, I). C„ 4. jan. — V. nižji kongresni, zbornk i bo predložena resolucija, zahtevajoča, da kongres" obtoži delavsko tajnico Perkinsonovo zanemarjanja dolžnosti v izvajanju de-portacijskih zakonov. Resolucijo je sestavil kongresni k Parnell Thomas, republikanec In član Dlesovega odseka, ki je preisko-' val neameriške aktivnosti. t)lesov odsek je včeraj predložil svoje poročilo o rezultatu preiskave neameriških aktivnosti, katero je vodil več mesecev. Poročilo vsebuje 40.000 besed, toda odsek pravi, da je preiskava komaj popraskala površje. Odsek bo zahteval dodatne a-propriacije od kongresa za nadaljevanje preiskave. Potrebuje najmanj $150,000 za financiranje preiskave v prihodnjih dveh letih. Člani odseka so ae pritožili, da je Rooseveltova administracija ovirala njih delo in da načelniki vladnih departmentov rtiso hoteli kooperirati s njimi. J Poročilo eltira dejstva v sveži s postopanjem delavskega de-partmenta napram Harryju Brldgeau, direktorju unij CIO na sapadu, in drugim radikal-cem, ki niso ameriški državljani, a jih Perklnsonova noče de-portirati. Dalje krltlalra Roose-velta, "Hopkinaa, bivšega Juatlč-nega tajnika Cummingsa In Ha> rolda 1, lekesa, notranjega tajnika, "ker ao sabotirali aktlvno-«ti Dlesovega odseka." Poroči mc |N« leine ken venci je ¿ves* ameriških študentov, ki se je vršila v New lo mg) drugim pmvl, "da proti •meAke aktlvrtJjstl m uit Isti, fašisti In imetji, ki niso državljani, ter agentje zunanjih držav. Med temi Jih Je mnogo, ki imajo, važne pozicije v svojih organizacijah In vsled tega imajo tUdI velik političen vpliv," Ameriški državi pozdravili Hitlerja N Japonska vlada ignorirala diktatorja ^ Berlin, 4, Jsn. — Samo dve ameriški državi — 'Mehika In Guatemala — sta na listi držav, katerih načelniki so Izmenjali novoletne čestitke s Hitlerjem. Presenečenje Je ustvarilo dejstvo, ker diktator ni dobil čestitke od Japonskega cesarja. Hitlerja Ja pozabil tudi pred-sodnik francoske republike Le» brun, čeprav Je Francija sklenila prijateljski 4n proti vojni pakt s Nemčijo. Voščijo Hitlerju sta izrekla angleški kralj Jurij VI. in Krnil liacha, predsednik češke republike. Slednji mu Je poslal pozdrave v imenu češkega naroda. PORAVNAVA SPORA MED CIO IN ADF BLIZU? Optimistična napoved delaveke tajnice POMANJKLJIVA DE. LAVSKA ZAKO-NODAJA Waahlngton, D. C. — (FP) — Frances Perkins, načelniOa federalnega delavskega depart-menta, napoveduje sporazum med voditelji Kongrtaa industrijskih organizacij in Ameriške delavake federacije v svojem letnem poročilu, ki ga je pred-lošlla predsedniku Rooseveltu. Poročilo Je krajše kot so bila prejšnja In obsega le šest tiskanih strani, V njem je orisana delavska zakonodaja, Izvajrfnje te lako-nodaje in pridobitve, ki ao jih delavci llvojevali v preteklem letu. Napoved o sporazumu v vrstah organiziranega delavstva sloni na kooperaciji med unijami CIO In ADF v več krajih, "Ako se grupi sedaj še ne moreta sedlnlt! glede končanja spora, bosta morali vseeno skleniti premirje, če nočeta zaigrati dobljenih pridobitev v boju t nasprotniki, ki ae pripravljajo, da uničijo delavsko zakonodajo," pravi delavaka tajnica v svojem poročilu. "Analiza vzrokov spora Je razkrila, da nt teikih problemov, ki bi ovirali vipoatavl-tevmlru. Voditelji obeh skupin se morajo zavedati, da Je enot-vodijo ko- pest v delavskih vrstah potreb-m." Delavska tajnica je očrtala program, na Čigar basi bo Amerika lahko korakala naprej. Glavne točke programa ao visoke mezde na splošno, stalni dohodki, stabiliziranje zaposlenosti, zmerni profitl In prilike aa razmah industrij In ustanovitev novih Industrij. , Delavska zakonodaja v mnogih držayah Je pomanjkljiva po izjavi Perklnsove. Mnoge drša-ve še nimajo zakonov o minimalni mezdi In maksimalna*! delovnlku, odškodnini In omejitvi otroškega dela v Industrijah, Druge države, ki imajo delavake zakone, Jih ne Izvajajo. Diskuzija o židovskem problemu Ameriški poslanik obiskal Mussolbiija Rl«, 4. jan. — Wllllam Phillips, smeriški poslsnik, Je včtraj obiskal Mussollnija. Rasgovar-(ala sta se o splošnih problemih in novih Italljsnskih zakonih proti Židom, ki omejuje je židovske aktivnosti v Italiji. Phillips se je n*davtio vrnil v Rim Iz Washlngtona, kjer je poročal Rooseveltu o situaciji v I-t s IIJ i. Ameriški židj« bodo mo-rsll zapustiti Italijo v prihod-o^-m marcu na podlagi fašistične'odredb*/ki določa Izgon zunanjih Židov is Italije. DrugI problemi, o katerih sta govori Is poslsnlk Phillips In Mussolini, so se nsnašali na sta- Artesa v rokah španskih fašistov Lojalisti razdejali mostove čes reko Segro Hendaye, Francija, 4. Jan. —. Vest Is fašističnega vira ae glasi, da «o Prsncovs čete zasedle Arteso, strstoglčno mesto ob' glavni cesti, ki vodi v Barcelono. Uporniki so prekoračili reko R*grt> v čolnih potem, ko ao lo-Jalistl rszdejali mostove. • * Artesa leži 30 milj severno-vzhodno od l/srj^e In okrog 66 milj od Bsrcelohei kjer Je sedel španske ljudske vlade. Nekdaj Je bila Artesa važno središče tekstilne industrije. Fašistične čete pod povnljstvom generala Valina so sinoči vkorakale v mesto In ga zasedle. Od tu se Jim odplrs pot proti Tarragoni, Barceloni ln francoski meji. Rebeli so priznali, da Jojallsti t nlo v rs t no tiranijo svoje pf*fci-Js na 65 milj dolgi fronti v Kataloniji. odkar ss je pričela ofenziva. V bitkah na tfj frontf aa ftšistl in kijaliitl utrpeli velike izgube. ; Ušč* ameriške vlade, ki noče priznati podjsrmljenJa Abesinije po Italiji, suspendiranje pogajanj glade sklenitve trgovinske pogodb« In o protlamefiškl pro-pagandi v fašističnem tisku. iUmkm mm mm wmâmiu. *«aü. ènm*. pmml »u.) m *t—im p*Ul ém im »rlMtl poli»»«« _ t FlÖfiVKfX ČETRTEK, 8. JANUARJA PROSVETA T" THE ENLIGHTENMENT auunut IM LASTNIMA ILO*«*«« MAMSOMM roDPOBMB JKONOTt ti mmà 9**++ * UM mimm M NtrWalu m làrmUmm érimtm (»•*•■ CM«S*> - - Lu. N N » p* tau, II M -Ut* tau; yttN' «IM m Ml» UU. M» P* tatet M tail.-Mt-l ■ fktmi Ur Üm UültW Stete» Cfcta^») m M p*r rw, Cbimtm ul 01mm na« p» rmt. sm pm fm. ' PROSVETA m47-m U. Uttel« At«.. CM—s, msmsk« or ^MB rsosftATCD Mladina in mladina . ne vidim in ne slišim. Nçbene- ggâariir- Waah. — Pred j ga Slovenca ali ?rvata ne sli- kratkim sem poslal dopis in šim, da bi se potožil čez svoje zdaj zopet poročam, da smo do- tu rojene sine, ki bi ga zmerjali bili to zimo prvi sneg v ponde- kakor je zmerjal moj mene in I Ijek po božiču. Včerej na bo-lmidajalgrda imena. Moj sin 1 * lepo in suho je bil rojen v starem kraju in i . " «— "fantov r, ko žični dan, je bilo vreme in ni izgledalo, da bo sneg pa vendar — v pondeljek zjutraj, ko pogledam ven, vidim spremembo. /Pa to ni namen tam se navzel tistega stva" — bil je 18 let sem ga dobil sem. Na splošno: Na mladino vpli- v «ktapete M vrimwT {Juif «1, IM«) u hilm pomm». 4« tm ta • tm mteimk. tmtMWTlU te iwwtell, te m tm pota» nui* tega dopisa, ampak nekaj besed | Va javno iivljenje in tradicije, o mladini vobče. kilo je že večkrat v Prosvetl pregovarjanja, polemiziranja in kritičnih izrgzov glede slovenske mladine, rojene tu. Mladino va. K&t ieimročala radd, 'je btih udel rfradi HM!e zirde'1« sn« ¿àmetbv. Mttttm, (te so se rmHe*!li preHlite-nja o starem kraju in karanja jèdrrotlhih sto. * J !h Je termtto. Ce smo naplavili kakšno luknjo v fédéra-cijski blagajni, ni naša krivda. Gledati pa moramo, da jo bomo pokrili na 30. maja, lu> bomo pod okriljem federacij* imeli veliko priredbo 36-ietittee SNPJ. Omenim haj tudi, da je naše društvo 223 inielo na božični dan svojo prvo boŽMcb za 'mlidfhO in tudi za stare éUfce. llkdin-«ki oddelek Je priredil program Šestih ali sedmih točk v Veliko zadovoljstvo prisotnih. V njem je Mïefbvalb 14 ali 16 otrok. Najfeč zahvale za topftrèdbo in protffaih gre našim članicam na Càrbomi, ki so le ttfiko frudile, da so izvefbale mladino za njen Slaba Lewisova poteza John L. Lewis, predsednik Kongresa Industrijskih unij, je pred kratkim naznanil, da njegova politična organizacija Nestrankarska tudi liberalce in druge progreslvce zunaj delavskih unij v svoje vrste, toda liga ostane v okviru demokratske stranke. pa bilo katerekoli narodnosti To, da je mrzla za slovenska društva in jih odklanja, ne moremo storiti drugega,, kot da se _____________________sami mi stari prilagodimo raz- opazujem že dolgo — 28 let sa-1 meram kakršne so tfač mogoče | prvi nastop. Jaz sem šlguren, mo v Ameriki, bil sem »tudi v v danih okoliščinah. S silo se ne da fr, prihodnjič, kadar bomo Trstu 10 let in med štajerskimi da nič napraviti. Saj moj last- Lopat priredili kaj sličnega, bo-Nemci v Mariboru eno leto. V ni ain Je pustil jednoto kakor hje. samo naprej, sestre. Trstu sem delal pri nekem Ko- hitro je bil med Amerikanci Pokončani predstavi je Mi-, rošcu (Nemcu), kjer se je govo- upeljan (jezika privadil). Moje klav£ v ogebi br LoUiga Goren-rilo le nemško; če delavec ni prigovarjanje glede jednote ni L^ pravega velikana, pripeljal znal nemško, ga sploh ni maral, pomagalo nič, pač pa je vzel in- „^ni darila in jo močno raz-Potem sem bil tudi v Zagrebu |šurenc. Naj omenim, da fant | vcgelll Zahvaliti se moramo nas je zaba- _________ . w svojo harmoniko. Nam na, pa bodi katerekoli narodno- noti. — Pozdrav vsem čitateljem gtnrim je Miklavž privlekel en sti pod vplivom javnega življe- Prosvete. George Gornik, 403. ^ jefonenovca in še nekaj dru- nja, nje okolice In jezika. -— , moinejŠeia, da snto se Primerjajmo tukaj rojeno slo-1 , O uniji in boHčnici ' | zabavali, dokler ril sodčku odrek- Upokojeni ameriški general Van Horn Moseley, ki je nedavno | napadel ROoseveltovo admfni-t racijo. S'l' I II liga ne bo Mcala ter ondotno mladino spoznaval, ne živi z menoj - če bi potem tudi ul ki ¡S&tf».+ l^o sem spoznal, da je mladi-|bi moral_pristopiti nazaj k jed-|val £vojo harm razširila svoje območje in povabila poleg unij vensko mladino z ono v starem | Greenaborg, Pa. — Z *delav-1 ia duša. Poslovili smo še drug Nadalje se Levvlsovo naznanilo glasi, da bo kraju pa v|dimo kako velika je razmerami se tudi tukaj od drugega in si želeli srečno no- Nestrankarska liga aktivna pri volitvah delegatov za demokratsko konvencijo v letu 1940, na kateri hoče liga sodčlovatl pri nominiranju predsedniškega kandiduta. Ko so Levvlsa vprašali, kaj bo storil, če bo nominiran predsedniški kandidat, ki £u ne bo po volji, ni dal nobenega odgovora. CIO, pod čigar okriljem deluje ta Nestrankarska liga, ni o tem Lewlsovem koraku nič razpravljal na svojem zboru v Pittsburghu. To pomeni, da Je Lewis s svojim ožjim krogom vred kar sam zaključil, da bo Nestrankarska liga še nadalje delala štafažo demokratski stranki — tisti demokratski stranki, katera vsaj v Pennsylvanljl in ponekod drugod tiči do vratu v korupciji. - Ta Lewisova poteza ni niti malo demokratična, ako ni celo totalitaHčna l Kn sam človek odločuje, en sam človek narekuje alotlsoierim organiziranim delavcem politične amernlce l Tu . vse nehe, prijatelji! — — Kakšno Ime naj za-aluži človek, ki ima demokracijo le na Jeziku, menda zaradi lepšega, v dejanjih pa počenja neka} baš nasprotnega? Politična taktika, kTjo uganja Ix?wls s svojim ožjim štabom vred, Je stara že eno stoletje — In je bankrotirala na Vsej črti pri Ameriški delavski federaciji. Tudi pri Uwisu se je grdo izjalovila pri zadnjih kongresnih volitvah, še večjo polomijo pa bo doživela pri prihodnjih predsedniških volitvah, o člmur smo lahko že danes prepričani. Ampak ubogi delavci bodo drago plačali to igro. razlika. Ko mladina v starem I ne m0remo pohvaliti. So slične kraju zapusti šolo, gre med k0 ^ drugih naselbinah ali kra-"fante". To je prva njena tra- jlh gr^n je, kdor ima «e dicijonalna, že stara šega in tisti kakšno delo, da v tistih par fant, ki ni "sprejet" v druščino, dlieh ^«južUo toliko, da preživi se čuti ponižanega — "zapušče- Mbe jn dhižino. Kolikor mi je i nega" iiu seve, v tem duševnem znano, so redki tisti, ki delajo razdrapanem stanju kuha ma- pet dni na teden. In glede tega| ščevanje. Proti komu in zakaj? nj razlike nied tovarniškimi de-Tega sam ne ve, ve le, da je pred iavci au rudarji, "fanti" ponižan in da nekaj mo- y tovarni> kj€r sem jaz upora "napravit". In tako čitamo | fl|en> pH WaIworth COt> je upo. v Prosvetl: Ta in ta je tega in tega z nožem, oni je nekoga s kolom po glavi... A najbolj žalostno — Američani bi rekli |"cowardlyM—-navadno skupi kaka nedolžna žrtev. Fant, ki je ¡miren In priljubljen pri dekle tih In vobče spoštovan, je v naj več slučajih žrtev kakšnega razgrajaču, ki si domišljuje, da bo slenih okrog 1700 delavcev in vo leto. Naie društvo 223 je imelo letno sejo na 11. dec. in si izvolilo sledeči odbor za 1939: Predöed nik Matija Marovič, podpred sednik Louis Bregar, tajnica Mary Rus, blagdjnik Mike Pavlin, zapisnikar John Kristan nadzorniki Andy Jereb, Geo Stepič in John Kristan mL; bol niška nadzornika Louis Bregar in Tony Pajk, zastavonoša Tony Blatnik, reditelj Martin Jordan delavk, kadar obratuje-s ¿polno Člani in članice se pozivajo na paro. Tudi pri nas smo organi-1 prihodnjo Bejo dne .8. jan. točno zirani v uniji CIO. S to družbo Imamo pogodbo že nad dve leti. Ker pogodba poteče te dni — 81; det. — so naši zastopniki dva tedna na delu, da bi dobili malo boljšo pogodbo od zadnje. Naša glavna zahteva je zaprta ob 10, dopoldne. Slišali boste poročilo o društvenem poslova niu v preteklem letu. Matija Mârvm, predsednik. Novejše raziskane so pokazale, da so velik« mesta deležna komaj tretjine sončnih žarkov, ki ogrevajo njih okolico. To dejstvo je zvezano seveda z velikimi posledicami. Treba ^i je le predstavljati, kako trpimo pod vplivom vrst« sivih, meglenih dni, kako vse drugačno veselj« do deia nas obhaja ob svetlih, sončnih dnevih, nego tedaj, kadar jemljejo umazane megle in svinčeno nebo cestam vse barve. Ne gre samo za telesno zdravje, pusti dnevi nam uničujmo tudi dUŠetnost. Lahko bi izračunali do pare ali bolje rečeno v milijonih, koliko delovnega uspeha gre v izgubo po takšnih dneh. Da imajo velika mest« dve tretjini manj sonca, nego bi ga lahko imela, Je kriv predvsem dim. Tisoči dimnikov iz stanovanjskih hiš in dimniki tovarn napolnjujejo ozračje z ogljikovim oksidom in neizgore. tirni dOlci premoga, ogljikovim vodikom, žvep-l leno kislind, katransklmi parami in drugimi produkti nepopolnega zgorevanja, tako da stoji nad mestom venomer siva plast slabega zraka. Spoznamo jo od daleč in psihološko vedno, kadar se vračamo s kakšnega izleta. Premogov in prašni delci so tudi tisti, ki poslabšujejo mestno podnebje s tem, da povzročajo trdovratne nlegle. Ta megla se tvori tako, da pred stavlja vsak premogovni ali prašni delec! zraku "kondenzacijsko jedro", na katerem Bari kinu in društva 91 JISKJ. Da e bil v resnici priljubljen, je dtrkaz veliko število ljudi, ki so 0a obiskali j>ri njegovem mrtvaškem odru. Ljudje bo prišli i* bližnje in dalj nje okolice. Tudi pri pogrebu je bila zelo velika udeležba, čeprav je bila huda zima. Tu v Braddocku zapušča že- .1,1.. no, hčer Prances Martakus, šti- zbirajo megleni delci, čim se ozračje nekaj ohla ri sinove, brata v Milwaukeeju, Takšnih delcev s prostim očesom večinom ne moremo videti. sestro v Clevelandu in brata v starem kraju. V Ameriki se je nahajal 37 let in ob smrti je bil star 58 let. Doma je bil iz Gostne vasi pri Novem ipestu. V imenu društva 300 SNPJ izrekam Iskreno sožalje vsem prizadetim, ti dragi Frank pa počivaj mirno v ameriški grudi po trudapolnem in koristnem delu. Anton Rednak, predsednik. J Glae stare naročnice ■■ ------------------- „---, _ . Chicora, Pa. — Priloženo vam vso ugnal" in v zadoščenje ho- delavnica, da bi vsikdo plačal pošiljam šest doUrjifv za ohno-. ^ _ MJ-..-I i unjji flvoje meMtne popevke, vitev naročnine na Prosveto in kar bi organizaciji dalo hrbte^ se vam lepo zahvalim za koledar, nico. ki ste ml ga postali. To Je dru- Tudl tukaj imamo velike po- gi koledar, ki sem ga od vas do-težkoče, da se prisili člane na bila. Prosveto čltam že, odkar plačevanje prispevkov. Pred par izhaja. Rada čltam, čeprav sem meseci smo bili prisiljeni pri I stara že 78 let. Prosvetl želim če, da se ga "drugi fantje boje. Kje tukaj v~ Ameriki se kaj ta kega sliši? Tako starokrajsko fantovsko početje Je skrajno gnusno in odurno, ki se izraža v Ameriki z besedami: "co^ardness" and kar tali čut vsakega VMakem vhadu tovarne postaviti veliko naročnikov, čitateljem in Panameriško vprašanje - Osma panameriška konferenca v Limi je bila zaključena 27. decembra s fanfarami, pokall-rami In z zažlganjem umetnih ognjev. Vse je bilo si Je j no v poročilih v ameriških listih. Konferenca Je soglasno «prejela čez sto resolucij. To niso mačje nolze. Soglasno! Ce pomislimo na razlike, prt^l vsem na temi>era-mentno razliko m«*d 21 delegacijami, je to nekaj čudovitega. Doseženi so bili Štirje glavni sporazumi, ki so naperjeni proti diktatorjem Kvrope in Azije in ki vul izražajo solidarnost med ameriškimi republikami. Ti glavni sporazumni vsebujejo skupno obrambo ameriških institucij pred "vsemi Invazijami iz tujesematva." Vsaka ameriška republika, ki čuti; da ji preti nevarnost od zunaj, lahko skliče nujnost no konferenco državnih tajnikov (zunanjih ministrov) vseh ameriških republik. Dalje vsebujejo trgovinske principe '¿drttšenih držav, na temelju katerih imajo ameriške republike čim prej |>oslaviti med-s«bojno trgovino na |>odlairo vzajemnih earin-škili pogodb, ki naj nadomestijo nemški sistem zamenjav«* v blagu (Imrter); nadalje Je trlteodltfi vsakih rantilh |ier*ekueij in nobena ra*tia ali narodnostna manjšina v Žapadnem svetu ne sme iskali posebnih privilegijev. Kon-Cm» so ibile nasfe tovane nekatere jralutne reforme, ki naj utrdijo trgovinske odnašaje med Združenimi državami in latinskimi republikami. ' Razume se, da vsi ti sklepi striktno ne vežejo nikogar, temveč urftrajo posamezne republike. naj sprejmej»» |M>trebne zakone v ta namen Naravnost zagonetno pa fe eno dej-utviV: »taro vprašaje «konomsklh odnošnjev med Strlcom Sam mednarodnem pravu, toda — čujtt In strmite! — delegat Je Iz Mfchike. katera je dane« najbolj prizadeta vsled podrtavljenja (tetroteja, »o prvi predlagali, naj ae resolucija poloti v kol. Kako naj Mehiko razumemo? Amerikanca. Amerikanec ne bo nidar uda ril Človeka — ne s kolom in z ničemur ne — ki Že leži pobit na tleh. Ce bi v starem kraju javno obtožili tako početje kakor je zaničevano v Ameriki in kaznovali take atrahopetce na način kot v Ameriki, sem gotov, da bi so ti "fantje" kmalu poboljšali. A kaj, namesto preži ra so ti "fantje" še občudovani, češ: "ta ti Je pa s hudičem! Tega se boj!" In v očeh mnogih postanejo še — junaki Dohrn Je, da ameriška slov. mladina ne člta starokrajskih vesti, kajti bi se še bolj odtujila od svojih staršev. Na splošno je ameriška mladina tudi bolj | znosna s svojimi starši ka kor «tarokrajika. Tiste surovosti, kot sem Jo Jaz sam moral plketno linijo, da so člani poravnali svoje mesečne .prispevke. Vsled tega smo Izgubili 14 dni dela In zdaj -smo na istem mestu ko smo bili prej. TUdI tukaj so pričeli organizirati nekakšno "neodvisno unijo", ki ni nič drugega kot kompanljska u-nija v "neodvisni" obleki. Namen tega je, da nas razdvoje in otcžkočljo pogajanje za novo pogodbo. Jaz hi apeliral na vse delavce, uposlene pri tej družbi, naj se drže proč od kompanij-skih navihancev. Stojte za svojo unijo, to je CIO. Le z močno organizacijo bomo kaj dosegli. Poroča no je že bilo, da je westmorelandska federacija društev SNPJ na 24. nov. pri- čitateljicam pa veselo leto 1939. Katarina Rob, staria naročnica. Smtt pionirja ftraddock, Pa. — Pred 28 leti se je tukaj v Braddocku sešlo skupaj nekaj naprednih pionirjev, kateri so uvideli potrebo društva, v katerem bi bili svobodni brez ozira na versko ali politično prepričanje. Videli so, kako raste SNPJ, ustanovili društvo pod imenopi Napredni Slovenci in ga pMklopili k SNPJ. Društvo je potemk dobilo številko 300. Eden izmed onjh pionirjev je bil Frank 2efran. V soboto dne 24. decembra pa se je raznesla vest, da je Frank nagloma umrl. Zadela ga je redila predavanje Franka Zll- tza iz Chicaga in kazanje filmov I srčna kap. Kakšno preseneče-potirat od svojega nebogljenca, | SNPJ, potem p* je sledila ples- nje je bila U novica za vse čla M It« n k head (1er») int«m Rte*. Hi Kan Ray bera. vodja demokratske večtae v nitji zk sraki ne našega društva, se ne da popisati. ■ Pokojni Frank je bil blagajnik našega društva, kateremu je bil vedno zvest do zadnjica zdihljaja. Branil Je načela SNPJ In bil vedno pripravljen sodelovati i mladino, to je z odborom, v katerem no bili večinoma mladi člani. Dajal nam je vedno korajžo, da smo delovali skupno za napredek In ugled na šega društva Zgndilo še je, kakor da bi slutil, da bo «mrl. Na zadnji totnl soji ni hotel preveeti blagajni štva rekoč, da bo dal priložnost mladim članom. To Je storil, čeprav so «s nekateri nagorar j*li. da ni tretja vse zaupati mla-*tni tnjt je potrebno todl nečlanov v Mboro, da M t rotiral i" mladino. Pokojnik je b|l tudi vltelj Slovenskega doma v Pltts-burgtiu In nekdanjega skega doma v Braddoek. na kar je bil lahk« ponos** H.I je «lan Glas marljive članice Mihrattkee. — Meseca oktobra sem pisala dopis, toda urednik mi ga je dosti skrajšal. Od-strigel je tisto, katero bi videla najraje, da bi bilo priobčeno. Želela sem tudi, da bi bilo priobčeno v tedniku, toda ni bik». Rekla sem, da ne bom več pisala, n mi spet žilica ne da miru, da napišem par vrstic. Ko bodo te vrstice priobčene, bomo Že eno leto starejši, drugega pa nič. Naša jednota je vedp no bolj močna in bogata. -Leta 1938 je bila kampanja za mladinski oddelek, toda društvo Venera ni moglo izpolniti svoje dolžnosti. Leta 1937 j« društvo pridobilo precej novih Članov v mladinski in odrasli oddelek, čeprav takrat to ni bilo oglašano. ^etos bo pa jednota praznovala svoj 35-letni rojstni dan. Mogoče se bo naše društvo v tej jubilejni kampanji potrudilo in šlo na agitacijo. Članica jčdnote sem že 22 let. Nikdo me ni nagovkrjal ali sili, naj pristopim. Takrat še tudi nisem nič vedela, kaj so društva. Zanimati sem še pričela za jednoto, ko sem vfdčla neki pogreb v Minnesoti. Gledata sem, ko so umrlo članičo peljali na pokopališče In v sprevodu korakali člani društva. Takrat sem si mislila, 6e bi tudi jaz mogla pristopiti k takemu društvu. Stvar sem omenita neki prijateljici, ki je rekla, da lahko in da mi bo že povedala, kdaj bom lahko pristopila. In res se je tako zgodilo. Od takrat mi je vedno pri srcu žensko društvo. Pristopila sem k-Zvezdi Št. 111 v Aurori, Mirln-, sedaj sem pa pri Veneri it. m. > Zatorej, kateri še niste pri SNPJ, pristopite to leto, ko bo slavje jednote. Ona nam je dobra mati v bolezni in plačevanju a se« men ta. Nisem še prosila pomoči, toda človek ne ve, kaj ga čaka. Zato moraM reči, da mi je pil srcu SNPJ, kako* tudi društvo Vehera št. 192. Jerca Hočetsr. Da megla v mestih na ta način nastaja, so pokazali z zanimivimi poskusi. Ko so z vodnimi hlapi nasičeni zrak v posebni Itomori ohladili s tem, da so ga s črpalko razredčili, je nastala megla na isti način, kakor če se vlažni zrak dviga ob gorski steni in zakrije potem vrh v oblake. Ce ponovimo isti poekus z istim zrakom, ko se je prva megla polegla, se v drugič megla stvori le nepopolno, v tretjič pa sploh ne dobimo več nobene megle, čeprav je zrak pre-nasičen z vlago. Ta vlaga se SCftfdtl li1 počasi ob stenah komore. Odkod ta razlika? Povzroča jo le prah v navadnem zraku, ki ga niti ne vidimo, in ta prdh se po ponovnih kondenzaci-jah vodne pare seseda na tla. Razumljivo je, da mislijo mnoge glave o tem, kdko bi iheglo odpravili in dali mestom sonca, kolikor jim ga gre. Razširjenje mest, napravi zelenih pasov v kamenitem morju sta pač naj. boljša pjjpomočka v to svrho. Vrtna mesU bodočnosti bodo dim in mesto bolj malo poznala. Toda s tem velemestom sedanjosti ni po-magano. Treba je še drugih ukrepov. Mestne uprave lahko zahtevajo od tovarn, naj kurijo svoje dimnike tako, da ne^bo dim uhajal v zrak. Tudi gospodinjstva pripravijo lahko do tega, da bodo kurila s kurivom, ki daje malo dima. Takšna kuriva so na pr. antracit, koks, briketi, da o plinu in elektriki sploh ne govo-rimo. Strokovnjaki trdijo, da več nego polo-vica vse nesnage v mestnem ozračju gre na račun nesmotrnega kurjenja. In tu je mogoče s primernimi odredbami in s pametnimi cenami za plin in elektriko napraviti red. Mélo odgovora Wilmerdtng. Pa. — Kaj naj odgovorim na dc*>ls br. Antona Roianca, tajnika društva 800 v Braddocku. ki se tudi »ene tiče? Lahko bi napisal kaj več, toda bom skušal biti kratek. Rečem, da nisem še nikoli nasprotoval pomagati mladini v eflim ali drugem odru? ker poduka smeraj potrebuje. Glede tisttga pogovora na cesti, ko smo se sestali nekateri člani en dan pred sejo, nisem rekel nič slabegfc čeprav se mi skuša nekaj očitati. Videl sem farmarja, ki je mučil ftrebe prt starim konju Vprašal sem ga. zakaj to del Odgovoril mi je. da je treba učiti mlade pri starih, kar ako sa-me vprefte, ee radi prerivajo (DatJs ae l «ffeaL) _ Ameriška zdravnika dr. Belding in njegov brat mislita, da sta odkrila pov«roč|telja zobne gnilobe, ki se v zadnjih desetletjih med civiliziranim človeštvom čedalje bolj širi, Po njunem poročilu newyorški zobozdravniški družbi gre za streptotoka, ki sta mu dala ime "odonto-litik" ali po naše "topilec zob". Ta bacil se po; čuti posebno dobro v jedeh iz raznega žita, ki povzročajo s svojim vretjem v klini kisline. Kislina razkraja tudi zobno sklenino. I Zdravnika, ki sta delala poskuse s kakšnim tisoč mornarji mornariške akademije v Anna-polisu, pravita, da je mogoče tega povzročitelji bolezni uničiti na ta način, da .povzročimo » žitu, preden ga uporabimo kot hrano, vretji ali pa da mu špremenlmo kislo stanje v alki lično. To je tudi vzrok, da južnoafriški » morci ne trpe za zobno gnilobo, čeprav se hri-nijo pretežno z žitnimi jedrni. Tem jedem <]* vseh starostnik dob dobivali več mleka in ja. Kot poaeboo redilno priporoča mleko, ki je obenem zek> poceni. posuM ftttTRTBK, 5. JANUARJA PROSVÏTX n i Novice iz fc Slovenije PO VOLITVAH. —NATANČNI REZULTATI dE NISO ZNANI Večino je dobile vladna lista.— Porast epoaldonalnih glasov. «—Volitve bodo gotovo vplivale na notranji položaj V nedeljo, dne 11. decembra, so bile v Jugoslaviji skupščin-ske volitve, pri katerih se je bil glavni boj med vladno listo in opozicionalno Mačkovo listo, na katero ao se zvezale vse opozicijski skupine. Tretja kandidatna Usta je bila lista bivšega ministra Ljotiča, voditelja nekake fašistične organizacije, ki pa i-ma tako malo pristašev, da ne igra prav nobene vloge. Volitve so potekale v enakem ozračju in v plohi enakih ukrer pov, kakor oboje dosedsnjih skupščinskih volitev, ki so bile izvedene na osnovi volilnega zakona, kakršnega je uzakonila diktatura. 2e dejstvo, da so volitve javne, da mora vsak voli-lec na glas povedati, koga voli, že to dejstvo izvaja velik pritisk na državne uradnike in državne nameščence sploh. Poleg tega pa Še vsi šefi uradov pozovejo svoje podrejene uradnike, da morajo storiti pri volitvah svojo rodoljubno dolžnost. Na državne uradnike je pred volitvsmi kar deževalo okrožnic in uradniki so morali s svojim podpisom potrditi, da jim je znana želja šefov; želja nadrejenega pa je za podrejenega vselej skoraj toliko kakor ukaz. Zato je očitno, da se velika množica državnih u-radnikov in nameščencev uda ter gre voht vladno Hsto, dasi je morda sicer opoaicionaiec \ precej pa se jih je odločilo, da sploh ne gredo na volišče. Našlo pa se je seveda -tudi nekaj pogumnih, ki so šli volit opozicijo kljub vaem grožnjam. Med slovenskim državnim u-rsdništvom, ki ga je pač največ v Ljubljani, je takih pogumne-iev prav za prav malo. Ce se je v Ljubljani udele&to>volitev 17,-060 volilcev in Je od tega glaso-vslo 18,176 voliksev za vladno listo (kandidat dr. Korošec), potem je gotovo, da je med temi glasovi več tisoč uradniških, . ki jih ni jemati vseh za odločne. A kako naj se ravna nižji državni uradnik, ko se je zgodilo v Ljubljani to, da sb šli volit dr. Korošca oelo taki visoki državni uradniki, ki se jim ne more sploh nič hudega zgoditi in so prepričani opozfcionalci — pa niso imeli niti toliko poguma, da bi vsaj doma ostali. Med temi je nekaj univerzitetnih profesorjev, cvet slovenskega svobodoumne-gs izobrftžehstva — ki so za nedeljski dan pozabili tvoje nazore in Šli volit proti svojemu prepričanju. Radijska postaja, ki je bila na dan volitev ves dan na razpolago vladi za agitacijo in objavljanje prvih volilnih rezultatov, je vsak gths takega možakarja takoj razglasila širnemu svetu: "Pravkar je oddal svoj glas za vlado znani nai učenjak, univerzitetni profesor gospod doktor Ta-ps-ta ... kar najbolje dokazuje, kakšno zaupanj* si je pridobil dr. Korošec s svojim delom . . ." In tako Je šlo ves dan. Kje naj potem jemlje zglede in črpa moč» nižji Uradnik, ki edini lahko občuti hude posledice? ' * Zaradi javnih volitev in zaradi pritiska torej ne gre po ofi-cielno javljenih številkah soditi pravem razpoloženju volilo*v. H ti bo moral nov zakon o volitvah. ki bi predpisal tajno glasovanje In dovolil svobodno agitacijo in prepovedoval vsak pritisk — potem bo šele mogoče verjefi volilnim številkam. Kdaj bomo pričakali tega. je seveds vprašanje. A Nedeljske volitve so potekle v Sloveniji precej mirno, a ob živahnem zanimanju. V Ljubljani je proti večeru prišlo do demonstracij in manifestacij, pri čemer so policisti nastopili proti veliki skupini demonstrantov, ki se je zftrela pred Kazino, ter pri tem telko poškodovali neko šen-e,ki. ^^ manifesten«: policijski konj jo je udaril s kopitom tako močno v glavo, da ji je oko izteklo hi so jo toežko ranjeno odpeljali v bolnišnico. Tega dogodka listi niso zabeležili. V Srbiji pa je prišlo na nekaterih voliščih do hudih izgredov, pri Materih je bilo nekaj mrtvih. V vefc mestih so morali zaradi izgredov volitve prekiniti in bodo ifrihodnjo nedeljo. S Hrvaškega so prihajale vesti o veliki Mač-kovi zmagi in o velikem Številu ¿lasov, ki jih je dobila opozicija v Srbiji. To je izzvalo tudi med ljubljanskimi opozicionalci veliko navdušenje. O Beogradu so trdili z vsem prepričanjem v verodostojnost obvestil, da je zmagala tam opozicija. Doslej glavni volilni odbor še ni izdal svojih točnih številk, notranje ministrstvo pa je razglasilo, da je vlada dobila 1.,-686.519 glasov, Mačkova lista pa 1,336323 glasov. Od vseh volilcev, ki so še volitev udeležili, je dobila vlada 68.9%, Mačkova lista 40.21' i in Ljotideva 0.8fr-%. Zelo velika pa je bila abstinenca. V Sloveniji je vladna lista dobila 170J262 glasov, Mačkova lista pa 46,123 glasov. V Sloveniji dobi torej vlada vse poslance. V To so številke, kakor jih navaja notranje ministrstvo. Mačkova lista je zmagala v dveh banovinah : v savski je dobila 629,-712 glasov, vlada pa samo 111,-488 glasov, v primorski (Dalmacija) pa je dobila Mačkova lista 160,42& glasov, vlada pa samo 42,781 glasov! Iz vrst opozicije, zlasti iz Zagreba, pa se širijo vztrajno vesti, da je zmagala prav asi prav opozicija. Glasovi za Mačkovo listo so od zadnjih volitev meseca maja 1935 precej porasli. Tedaj, je zmagal Jevtič z večino okrog 600,000 glasov, pa je čez nekaj tednov njegova vlada padla. Zdaj znaša - vladna veČina- le 299,000 glasov, torej vsekako tako pičla zmaga, da bo gotovo imela poeledice v notranje-poli-tičnem življenju Jugoslavije, to tem bolj in tem pVeje, ker je baje dr. Maček stsv& nek$~ zahteve in zelo kratek rok. Potr-pimo torej še nekaj dni, da se začno stvari razpletati. ' Klerikalni "Slovenec" proglaša seveda vsakega, ki je volil proti klerikalnim kandidatom opozicijo, za protislovenskega, proti narod nega človeka. Takoj po volitvah, dne 13. decembra, grozi z razprto tiskanimi stavki vsem tistim državnim uradnikom, ki so volili opozicijo. Takole grozi: "Mislimo, da je sedaj čas, ds se slehernemu iz tega iznarodelega rodu, ki na e-nem ali drugem mestu Še upravlja ljudsko zaupanje, preiščejo očisti. Ce je kdo tudi še pri teh volitvah vztrajaj v protinarodni fronti, takemu Slovencu ne moremo zaupati ne vzgoje slovenske mladine, ne javne uprave In ne ljudakega premoženja." i To so pač dovolj' jasne grožnje vsem državnim nameščencem, ki niso volili vlsdne oz. v Sloveniji klerikalne liste. Ukazati hočejo spet paternoštre! A za kakšna huda maščevanja so volilne številke vendarle grešil*«; spričo 1,336,000 opozicio-nalcev, ki so v nedeljo jasno in javno Izpovedali svoje prepričanje, bo pač težko začeti z maščevalnimi upokojitvami In preme-ščanji. Dcugič pa tudi so državni uradniki-opozicionalci tega Že vajeni: ko so volitve, je treba pripraviti kovčege. V tem so se že tako strenirali, da jih nobena zapoved ne bo mogla več pretentati. Dvakrat dve teti za uboj. — Pred ljubljanskimi sodniki sta stala te dni 24 letni tovarniški delavec Miha Dolinar iz Straži-šča pri Kranju in 21 letni ključavničar Ivan Krt z Gorenje Save, obtožena, da sta v noči na 4. septembra 1. 1. ubila iz maščevanja železničarja Janeza Je-ralo v Resnici. V Resnici so pred desetimi leti ubili Krtovega brata in umor Jerale so spravljali v zvezo s krvnim maščevanjem, kakor ga goje še ponekod na jugu naše države. Dolinar in Krt šta bila septembra v'Desnici na žegnanju, pa sta se nekoliko na-pila, na poti pa sta srfečala Je-ralo, ki je prišel iz shižbe. Kmalu nato so našli Jeralo močno krvavečega. Preden je prišel zdravnik, je Jerala izdihnil: sunek v prsi je bil absolutno smrten. Orožniki so aretirali Krta in Dolinarja, ki sta priznala, da sta se stepla z Jeralo in Dolinar priznava, <^a je dvakrat sunil z nožem proti Jerali. Pravi pa, da ta dva sunka nista bila nevarna in se ne čuti krivega Jeralove smrti. Tudi pravi, da ju je Jerala prvi napadel, kar pa je malo verjetno. Ker prič ni bilo nobenih in dejanskega stanja ni mogoče ugotoviti, so sodniki obsodili Dolinarja in Krt*H*sakega na dve leti strogega zapora. Iz Amerike domov umret,,— Na mestnem pokopališču v ftkof-ji Loki so te dni pokopali gospo Pavlo Bernikovo iz Podpulferce, iz znane Kajbetove domačije. O-kolščlne, v katerih jo je zatekla smrt, so tragične in so presu-nlle vsakoga. Pred osmimi leti se je namreč„ omožila z mizarjem Bernikom Josipom in leto dni nato je Odpotovala z r.jlm V Kanado, Windsor, Ontario. Rodilo se jima je dvoje otrok, od katerih je sin Ksrel star zdaj 5 let, sin Slavko pa 8 let. Gospa Bernikova pa je stalno bolehala in enkrat je že bila doma, da bi se v domači negi in v domaČem kraju pozdravila* Bolezen pa ni popustila in letos je spet prispela domov, da se podvrže zdravljenju. Zdravniki so storili, ksr so mogli, bila je operirana na žolču, toda njene moči so bile pri kraju. Pred nekaj dnevi so jo pripeljali iz bolnišnice domov, kjer je še isti dan umrla. Ravno na dan pogreba je prišlo pismo njenega moža iz Kanadf, kako je otrokoma dolgčas in kako težko čakata, da se za božič vrne njuna mamica.: A ravno za božič bo Bernikova družina dobila obveštilo, da Je mamico zgubila. Glasovi iz naselbin (NadsUevaaJs s t. strast) sem in tja, namesto da bi vlekli naprej. Približno take nazore imam tudi jas glede vprašanja o stari in mladi generaciji. 1% nazore sem dobil od opazovanja življe-nja. Pred desetimi leti se je tukaj ustanovilo mladinsko društvo, ki pa ni moglo ekaistirati. Nekateri ao ae vrnili nazaj k starokopitnežem", nekateri pa so menda sploh vse pustili. Jaz mislim, da je tako prav, to je, ds smo čim b^i skupaj, mladi in stari. Takooo tudi jednota napredovala. Starejši bomo šil po gobe, sa nami bodo prišli drugi in za temi bo zopet druga mladina — generacija za generaci- , jo. Tako bo kot je sedaj; starejši« bodo morali vedno mladino podpirati Ce je ne bodo, ne bo nič is nje, vsaj tako izgleda danes. Drugače tudi ne more biti, pa naj bo Peter ali Pavel. Vsak naj to sam presodi. Glede Junkota ne bom odgovarjal ali ga aagovarjal, ker je on sam ¿možen. Rečem le toliko, da jas nisem padal na kolena še pred nobenim uradnikom oziroma članom In ga prosil, naj sprejme neko mesto. Rečem pa, da je tudi Juflfco žrtvoval že veliko svojega časa za naše društvo in tudi branil načela SNPJ. Kar se tiče onih, ki nočejo biti Slovenci, marveč "Nemcr gll "Austrlane", se to mene ne tiče. Odredil sem štiri otroke, zdaj Že vsi odrasli, ki znajo vsi še pri-Učno dobro slovensko. Ce bodo znali vsi otroci slovenskih staršev toliko, pa bo dobro. Martin H uda le, 800. Ali ste naročeni na dnevnik "Pros veto"? Podpirajte svoj liat! Presenečenje in zahvala West Newton, Pa. — Delavcu ni poslano z rožicami v današnji druftbiC Njegova pot je trnjeva in razočaranje ga spremljeta od mladih let. Svoj položaj si moremo izboljšati le z organizacijo. Vendar pa človek doživi kakšno uro veeelja ali celo presenečenje v družbi prijateljev. To sva do- 17. decembra, Jcq so nama pri jatelji priredili presenečenje najini 80-Ietnlci zakonskega Življenja. : Omenjeni dan se mi je ponu dil svak, če hočem iti na farme, da si ogledava debele prašiče. Ker sem imel tak namen, sva se podala na pot z njegovo "llzo" In se proti vedtfru vrnila. Med potjo sva se ustavila v neki gostilni in popila par čaš ječme-novca. Potem mi pravi svak, da Ima tisti večer angleško poslu joče društvo 780 v naši dvorani plesno zabavo in me vpraša, če bi tudi midva s soprogo ne hotela tja. Ko pridemo v dvorano, zagledam par članov pri mizi, ki sta prodajala vstopnice. Ko prideva do trat dvorane, vidiva same znane obffcze, ki nas obkolijo in čestitajo k najini 30-letnlcl in pravijo, da je to najina proslava. Dragi sorodniki, prijatelji in prijateljice! To je bil eden najlepših dogodkov v najinem življenju. Hranila ga bova kot biaer. Prav lepa hvala vsem skuhaj za darila In poeet, posebno pa tistim, ki ao ae trudili in pripravili gostom jedače in pijače; prtiv tako hvala tudi pefokemtr dfuštvu, ki Je zapelo nekaj krasnih pesmi. Ne smem pozabiti tudi govornika, ki naju je poročil In nama dal debele prstane na roko. 8 tem ste pokazali, da tudi delaveu cveto rožice v obliki iskrenih prijateljev to prijateljic. -Pokazali ste, kako ste čislali najin so-letnl jubilej. ; Anton In Ana VlttgoJ. di več — 10 In 15 let.. Nekatere maj ne bodo kmalu tudi izčrpane. Drugi rovi delajo po en dan ali dva na teden na dva šihta. Delajo le Z nakladalnimi stroji, po sedem mož pri vsakem, ki dnevno nalože po 100 vosov premoga. Tudi tako zvane Frickove maj ne, ki niso pod rudarsko u-ni jo, pač pa imajo kompanijske urilje, nameravajo uvesti te stroje, Pravijo, da bodo te maj ne delale, unljske pa počivale. S to potezo bo H. S. F. Coal kom-panija skušala zdrobiti rudarsko unijo. « Tudi relifno delo počiva. Po-UtiČarji so takoj po volitvah pokazali narodu, koliko se zanimajo za njegov revni položaj. Pred volitvami so obljubo vali nebesa, če bodo izvoljeni, in pekel, če bodo poraženi. V Tenn-sy Ivani j i so zmagali republikanci, toda za relifno politiko so Še vedno odgovorni demokratje, predvsem Rooseveltova administracija, ki je takoj po volitvah pričela odslavljatl delavce. V decembru je bilo nad p>l milijona rellfnlh delavcev vrženih jta cesto, kakor se gluse poročila. Tako se igrajo kapitalistične stranke z ubogim delavstvom. Prosveto rad Čitam. Zadnje čase sem opazil več kritik, češ da so nekateri dopisi predolgi in da mlatijo prazno slamo. Bratje in sestre, ne bodimo drug proti drugemu. Podpirajmo naš list Prosveto, ki je podučljiv sa vsa-kega Uredništvo dopušča vsakemu naročniku, da lahko ptše tudi v šaljivem tont^. -Prosim napredne člane In Članice, da ae ne strašijo kritik. Tudi Barblč Is metropole In Zidanšek naj pišeta. Tudi jaz rad Čltam njune dopise. Vsem $itateljem sezonska voščila, Prosvetl mno«o naročnikov, 8NPJ pa novih članov. Pete Aenkovich, 146. S pota V mrzli Mlnnesotl, kjer to pišem. je še štiri dni leta 1038. Po koledarju se Je šele pred nekaj dnevi pričela zima — 22. dec. Zjutraj na božični dan Je izgledalo, da bo lep dan -— bilo je solnčno in svetlo — toda o- krog poldne ae je vreme pričelo živela tudi midva s soprogo dne kujatl, kot bi rekel. Solnce so Zim »ki orkan in drugo . I'nkmtoWB. Pa. ~ Za'božične praznike smo tukaj dobili zimo s ftftegbm fh sirašnobbrjo, ki Je naredllii mnogo škode. Z več hiš je odnesla streho, povžroči-Im mnog*» avl ni h neetoč, horu vala sadno df»vje i koreninami, fftttti «kode If napravila tudi farmarjem, ki Jifh Je razdejala »tvtrfte In shrambe za koruzo. Ponekod Jim je vat raznesla, le kaj milega se Je uštavllo na o-îrrajah \ sreči ni bflo smrtnih nesreč. « ■ Ï Delovne razmera so tukaj Jako slabe. Veliko ma/n počiva že po eno Mo ali dve, nekatere tu- zsstrmlll oblaki in od nekod se je privlekla kalifornijska zimska megla. Na 26. dec. je pričela pihati huda burja, podobna kraški. Pihala je tako močno, da so se še zidane hiše tresle, in nosila sneg ns velike kupe. Pra vo zimsko vreme. Naslednji dan Je vse potihnilo In ljubko solnce se Je zopet pokazalo. Dan pa je bil mrzel, od 16 do 20 sto pitij pod ničlo. > Zimi prlvaje nim Minnesotčanom tak mraz seveda ni nič; takemu vremenu navadno pravijo, da imajo svež zrak. Med Duluthom In Iron Kan-gem Je več avtov obtičalo v zametih, ali pa so zvrnjeni v Jarkih. No, kaj takega ni tukaj v zimskem času nič izrednegs in smo temu navajeni. Pravi mraz smatramo le tedaj, ko je 80 do 40 stopinj pod ntflo. V bolnišnici St. Mary's v Du-luthu Je pred par tedni srečno prestal operacijo Frank 8uver iz New Dulutha, član 8NPJ. Bil Je o|»eriran že četrtič. Kav-no tam se z uspehom zdravi rojak Sever iz Ely je, tudi član SNPJ. Več siovenaklh bolnikov pa je zapustilo bolnišnico. Obiskovalcev Je večkrat mnogo, Pripovedujejo, da željno čakajo onih dni, ko bodo po železnem okrožju, pred vaj a ne filmske slike MNPJ. Matija Pogorele. Zakaj nam je toplo, zakaj nas mrazi? Mrzlotne točke na človeški koži Ljudje toplote in mraza ne občutimo enakO«-~Nekateri si oblečejo zimski plaftč nekoliko tednov prej nego drugi, nekateri se vržejo v pomladno obleko dosti prej nego njih vrstniki. Za to razliko se skriva, kakor za' mnogimi drugimi vsakdanjostmi, zelo zanimiv problem, pri katerem je bilo treba rešiti »red vsem vprašanje, s čim ljudje prav aa prav občutimo mraz ali toploto. 1---- Se ni dolgo tega. kar je mogla znanost na to vprašanje jasno odgovoriti. Odkrila je namreč polno toplotnih In mrzlotnlh točk na človeški koži, to je točk, ki odgovarjajo bodisi na toploto, bodisi na mraz s določeno reakcijo živcev. Pri tem so ugotovili, da je na vsej površini kože kakšnih 260,000 mrzlotnlh in 80,000 toplotnih točk. To veliko razliko v številu toplotnih in mrzlotnlh točk pojasnjujejo s tem, da potrebuje'človeško telo u svoje ugodje stalne notranje toplote, pa naj živi kot Eskim na mrzli Greenlandl-jI ali kot zamorec v vroči Afriki. človek mora Imeti navzlic Bunanj1! temperaturi, ki niha povprečno med 40 stopinjsmi pod ničlo in 40 stopinjami nad ničlo, svojo stalno telesno temperaturo 36.5 stopinje. Za zaščito proti premraženo-sti a vsemi njenimi neugodnimi posledicami ima dosti večje število straž, ki mu javijo hladno nevarnost, nego proti prekomerni toploti. To pa iz taga rasloga, ker je njegov boj proti mrazu le obrambni boj, v katerem ae z umetnimi nabiralci toplote, n. pr. suknjo, »apira proti sovraš-niku, med tem ko je njegov boj proti prekomerni toploti Izrazit napadalni boj. Toplotne točke pripravljajo kožne žile do tega, da ae širijo in ustvarjajo itpadna vrata ta izločevanja potu. To izločevanje fe poveča, čim več tekočine sprejme žejni Človek vaae, V vročih pasovih more človek vsakdanjo porabo 14 litrov vode odstraniti več nago 90 odstotkov toplota, ki ae tvori njem. Obramba proti mrazu pa more izvršiti rasen z obleko In sobno toploto aamo še s gibanjem, -Zato stopamo poslml po mrzlem peronu hitro sem in tja in tako dolgo, da se vlak prikaže. Zato pa se telo tudi samo-delno trese, Čim so njegove mrz-lotne točke o(>azile nevarnost, Jtajprvo se koža osiroms nj no žllje po svarilu s strani mrzlotnlh točk stisne. Posledica je to, ksr Imenujem«! "kurje polt". n tem, da se Žila stisnejo In skrčijo, nastane namreč pritisk na Ob delo in lah vala llermiaie, Pa. — Te vrstic« se nanašajo na prijatelje In rojak« v Kouth Vi«wu, Pa., kjer s«m s pomočjo mojegs sorodnlkji dobil delo v bližini W«stia»da pri Pittsburgh Coal Co. Naredil sem pa le 24 šlhtov, nakar sem bi I $ 600 drugimi rudarji od- N« morem pozabiti tamkaj, šnjih rojakov, ki so m! šli na roko za časa mojega bivanja v Houth V|ewu, l*po se zahvaljujem bratu za steuovanje In goNtoljubno postrežbo, nadaij« draHnštn Pršuti za -vožnjo, ,Pe-ranlfovlm, KenČJČevim, Urbani« kovim, Juričevim, Zahkarjevlm In- vnem drugim prijateljem. Vsem skupaj sezonske pozdrave, kskor tudi glsvnemu ursdu In člsnstvu Jednote. C frank Voael, 87, žleze lojnice, ki so v kožnem tkivu pod dlakami In dlačicami. Pri tem nastanejo v zvezi z delovanjem mišic dlak majhna izbokline na naši koži. In za ta okop se potem škrije nosilka naše telesne toplote, kri . . . ' Tu tiči tudi skrivnost in odgovor na-vpraAanje, *zakaj mora gospod A. svoj zimski plašč obleči dosti prej nego (rospod B. NI namreč potrebno, da bi imel gospod A. več mrzlotnlh točk nego B. in da bi tako reagiral prej na mraz. Gospod A. ima marveč svoje obrambne pripomočke zoper mraa slabše pripravljene nego B. in prav tako tudi orožje za napud proti toploti. Njegova koža Je n/pr. v svojih funkcijah omejena zavo-jo zamaščenosti In njegov krv-\i obtok jjf slabši zavoljo nezadostnega gibanj«. Zato stoče poeti prav tako zavoljo "strašno vročine", kakor pozimi zavoljo "strašnega mraza." Sposobnost naše kože, da se v mrazu stisne pa ima za posledico Še drug zanimiv pojav. Kakor snano, ne dobivamo kurjo polti samo tedaj, kadar nam je mraz, temveč nas "oblije mrzla zona" tUdI tedaj, če se hudo prestrašimo. Pri tem se nam pogo-. stoma celo "zježijo lasje " Ti dogodki, kl smo jih spoznali kot obrambne pripomočke zoper mras, ae odigravajo v tem primeru narobe. Strah nam zmoti najprvo krvni otok, "kri nam zastane v lllah", to se pravi: skrije se za zunanje žllje kože, ki aa avtomatično stisne (človek postane bled). S tem nastane spet pritisk na lojnice pod dlakami In laami. Tedaj pričnejo delovati lasne mišice, da ae lasje postavijo pokonci, In na zadnje reagirajo tudi naše mralotne točke ha dogodke, kl prihajajo od znotraj. Poaledica Je, da nas hladno spreleti, da se pričnemo traatl In da šklepetamo a aobmi, vse to ne lavoljo mrazu, temveč lavoljo strahu. L »mmM • I I Delavski odbor zmagal pred sodiščem VVashington, D. C., 4. Jan. — Federalni delavaki odbor je zmagal v pravdi proti Ford Jdotor Co„ ko je vrhovno sodišče vzdržalo odlok okrožnega prizlvnega sodišča, da odbor lahko umakne tožbo proti kompanljl s namenom, da ae izogne aodnljskl proceduri in popravi svoj rekord. Kompanija Je hotela prisiliti odbor, da vodi tožbo na podlagi podanega rekorda. Mnenje vrhov» nega sodišča Je (todal Charles Evans HUghes, načelnik sodišča. Delavski odbor bo zdaj odredil novo proceduro proti Fordovi kompanljl v smislu razsodbe. NA PRODAJ ~ (iuatilnUki proitort v #lov, nnrod. domu v U Kali«, III. Pudro^tiuatl *« dob« pri ls»tnlvls MUH ANNA IM I.AU Itfše rtrst »t- U gslle. III. -~tA.lv.) NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO P« sklepu II. rada* k«av*art|« s« laike ssnrfl as ll«t l*r««vsU Is prišUJ« *d#n, dva. trt. «Hrt sil pH I« »»• drsita» k esi ssr«t- niai. I .Ut J'rsaveU «las« ss vn eask«, ss tisa« sil avisas M.et rs mm Ista« ss relatas. Ksr »s rtssl šs plsls)« prt sssssisata fl.tC ss Isdalk. ss lisi im prlštei» b asrslalat. Tsrsl sodsj al vrssks, rrrt. ds Js Hat prsdrsff ss llsss HNI'J. Ust Prssvsts J« vsls ls»t»tas is S«t«v» |s ? vsskl drallai aekd«. kl M rsd «tsl Ust vssk dsa. (Vas lista 1'rssvsta !•( ' Za fisses ta CMcsss |s,,..fTM I tsdslk i«.....................S.IS t ludsiks la,,m m«i,,1š»l® I tsdalk* is............**e 4 t«dnlk* Is.......................t?e I 1*4sikov Is...........Ml t I M M M M l|Wi Zs Zdrsi, drl*ta Ksaads.M.ea 11 tsdelk ta.............. ue 1 Isdstka le.i,,i,,• ■ i,, Idi I tednik* la............ Me 4 fsdnlk* In............ I.W I t«dnlk«*v is..,,,.,,,.. Sil . A t« Kr&ps |s (spolnim «padali feapea, prtlell!* pstr»ba« vssto d«nsr|s sli Msasr Ord#f v ptnai* li Sl earaNts Pmsvsts. list. kl fs »sls Isstnlas. 4'o)sftntl»t —Vm»UJ kskor kltffo kstsft tsti «snov prSntrhs biti llsn HNIM. sil I« ss pr*Mtl pro« od drulln« In Ito «sktsvsl asm «voj list tvdnik, bodo moral lislt lian Is dett«n« drulifis, ki Jo tsku «kupno nsrofrns ns dnevnik Prosvirto, to takoj nssnanlU uprsvnlltvu li«U, in obonsm doplačati dottčno VMto listu frosvsts. Ako taps n« stori, tsdsj mors uprsvniltvo snilaU datum ss to vaoto naro#nlku. ' "1'KOMVKTA, INN, MS? No Uvsdata A »s.. TbUsss. ItL - . - * t 4'riloUno poMtJsm ssrstsls* sa Mat rrssvsts vasts 9... |) Isss..«, ..........................fc. drultva št. ...... N šalov .........^f........................... ................. I «ts vit* lodatb la as prlptllt* k »sjl ssrolatsi sd alodolib /lasov sis|a drsita* i t)......»••••»»»»»•»•••••»•».».......».»«il drullfs 14.•»,,,,, i)....... •..*...... .,»..•»»•.»«..•m .......Q» aesUes A,i*... 4 )................................. dfsštvs M........ I).................................čt drašlvs M........ M~ta .............................. Iklses............;...... Nov asrWaib ................. atsr asrsMi.. ,*,,«•««• «•*••» las........asu .......... S. JANUARJA VRHNJA PLAST SIGRID UN DSU T: JENNY ROMAN pošlo—nil Fran Albr-kt In dejal je: , . . "Gospodična Winge je gotovo mlada dama, ki je kar prešinjena od svoje samoniklosti? "Res, bogami, ona ima karakter. Pomislite «le od zmerom je hotela slikati. Pa je morala posUii učiteljica. Oh, kako je delala! No, to ae ji zdaj ne pozna. 'Tako močna je, da se zmerom takoj spet vzpne. Ko pa sem jo prvié «re-čala na slikarski šoli, je bilo na nji nekaj tako trdega in zakrknjenega—sama ne vem—vsa kakor v oklepu, je rekel Gunnar. Bila je grozno MM ms zase. Jaz je sploh dobro spoznala nisem, dokler ni prišla sem dol. Mati ji je že drugo pot vdova—zdaj se imenuje Bemer—razen tega ima še troje polbratov in sestra. Pomislite, imeli so dve msjhnl sobi, Jenny pa je spala v majceni dekliški izbi, delala, se učila in po strani izobraževala ter pomagala materi z denarjem pa tudi doma; služkinje niso imel. Tudi prijsteljev in znancev ni imela. Ce se ji pripeti ksj hudega, se takorekoč kar zaklene vase in ne toži—če pa jo doleti sreča, je, kakor hi odpirala roke vsem, ki iščejo opore pri nji." Frančiški so se raziarela lica. 8 polnim pogledom je uprla vanj svoje velike oči: "Jaz, glejte, nisem poznala nobenih zaprek, rasen tistih, ki aem si jih sama stavila na pot. Malo histerična sem in potem se prepuščam svojim muham, da me zanašajo. Ampak Jenny se z menoj pogovori o tem—ona pravi, da smo vsemu zlu, ki nas doleti v življenju in se ne da "popraviti, sami krivi. In če nima človek več dovolj svoje volje v oblastJ, da bi krotil svoja razpoloženja in početja, pravi—če ni več gospodar nad samim seboj, potem je najbolje, da se ustreli, pravi Jenny." i u Helge Je smehljaje se pogledal k nji doli: "pravi Jenny" in "Je rekel Gunnar" in "Imela sem prijatelja,-ki Je navadno dejal." Kako mlada in zaupna Je bUa. "Že," Je dejal. 'Toda za gospodično Winge veljajo nemara drugI zakoni kot za vas. Mar si tega ne morete predstavljati—tako različni kot sta vidve—saj še beseda življenje dvema človekoma ne pomeni istega." "Ne," Je rekla tiho. "A jaz imam Jenny tako rada. Jaz jo tako silno potrebujem." Prišla sta do mostu. Frančiška se Je naslonila preko ograje. Višje zgoraj ob reki je stala ob vznožju rjavkaatozelenega holmca tovarna, katere visoki sloki dimnik se je trepetaje zrcalil v nemirni rumenkasti vodi. Daleč tam za valovito ravnino pa so te dvigali grebeni Sabln-sklh cora, llnatnsivl In goli s slnjkastlmi zijav-kami in zasneženimi skalami. "To je Jenny slikala—a v žarkordečem večernem solneu. Tovarna In dimnik oblita z rdečo lučjo. In razpoloženje, ki vlada po tako vročem dnevu, ko ni moči videti sKal od sopare, kvečjemu rahel aneženl svit visoko gori v težki, kovinski sinjlnl. In zraven oblaki, veliki oblaki vrh snega. Lepa slika—prosila bom Jenny, naj vam Jo pokaže." "ße ne bi dalo dobiti tu malo vina?" Je vprašal' - "Mraz bo kmalu, a nekoliko lahko še pose-diva." Krenila je po poti preko okroglega trga za mostom. Ismed vseh oetertj je Izbrala majhen vrt. Za nekakšnim skednjem z mizami In pletenimi stoli Je sUla klop pod golimi bresti. Pred vrtom se Je razprostiral zelen travnik— za njim pa se Je na drugi strani reke. dvigal grič in se temno odražal proti bledemu oblačnemu nebu. Frančiška je utrgala vejico Is brezgovega grmlčja v meji. Imela je majhne zelene, sveže brstiče, ki so na svojih konicah počrneli od "LejU, tako stoje In poganjajo in prezebajo vso zimo. Ko pa pride pomlad, jim zima vendarle nI mogla prizadeti škode." Ko je odložila vejico, jo je vzel on. In obdržal Jo Je ves'čas v roki. Naročila sta si belega vina. Frančiška ga je mešala s vodo In Je samo srkala. . Nsto se je proseče nasmehnila: "AH mi hočete dati cigareto?" "Z veseljem—če lahko prenesete." \ "Ah, saj idaj skoraj ne kadim več. Zaradi mene Je tudi Jenny skoraj čisto opustila kajenje. A nocoj, mislim, se bo že odškodovala. Nocoj sta s Gunnarjem skupaj." - Vžigaličln avit je obsijal Krančlškln smeh- r Ual. "A ne smete povedati Jenny, da sem kadila —¿ujete?" "Ne ,ne." Zasmejal ae je/ ♦*Da." Zamišljeno je puhnila oblak dima predse. "Tako rada bi, da bi se Jenny in Gunnar vzela. Pa »e bojim, da se ne bosta—zmerom sta ai bila tako dobra prijatelja. Potem se ni mogoče tako lahko zaljubiti, ali ne? Ne v človeka, ki ga že od prej tako dobro poznaš. V bistvu sta si tudi oba močno podobna. Pravijo pa, da se privlačijo samo nasprotja. Zdi se mi, da je ha ta način kaj nespametno urejeno—a bo že tako. Bilo bi veliko bolje, če bi ljubili koga, s katerim se čutimo po duši sorodne. Potem bi ne bilo trpljenja in nadlog, ki so v ljubezni. Se ne zdi tudi vam tako? Pomislite, Gunnar je sin siromašnih kočarjev iz Smaalene. Prišel pa je v Kristijanijo—njegova teta Iz Gruenerloekkena ga Je vzela k sebi, ker jim je doma tako trda predla. Bilo mu je tedaj šele devet let, pa je moral že raznašati perilo, teta je imela namreč likalnico, nato pa so ga dali učit rokodelstva. Vsega, kar ve in zna, se je sam naučil. Brez prestanka se mora učiti, vse ga zanima v taki meri, da mora do dna prodreti % to. Jenny pravi, da bo pri tem pozabil sllkanjer^zdaj se je že tako temeljito priučil italijanščine, da lahko čita vse knjige, tudi verze. Jenny pa Je prav taka. Strašno veliko se Je učila, samo, ker Jo je zanimalo. Jaz pa se iz knjig nikoli ne morem ničesar naučiti—mene prične boleti glava od branja. A Jenny in Gunnar ml pripovedujeta. To pa si potlej zapomnim. VI tudi gotovo grozno veliko veste—ali mi ne bi malo pripovedovali o svojem učenju? Najlepše, kar poznam, je to, če mi kdo pripoveduje. To si dpbro zapomnim. Gunnar me je naučil tudi slikati. Že kot otrok sem zmerom risala—zdelo se ml je tako lahko. Nato pa sem se nekoč pred tremi leti srečala ž njim v gorah—bila sem tam gori in delala. Malo sem ga poznala že od prej. Bila sem tam in slikala podobe—grozno pravilne, a brez sledu umetnosti. To sem sama čisto dobro vedela, a nisem vedela za vzrok. Hotela sen» spraviti v svoje slike nekaj, a sama nisem prav vedela, kaj bi bilo to, in nisem imela niti pojma, kako bi se lotila tega. Nato pa sem govorila ž njim. Pokazala mu svoje slike. On je znal še veliko manj kakor jaz—se pravi, tehnično. Saj je tudi samo leto dni starejši od mene. Cesar pa se je naučil, je znal uporabljati. No, tako sem naslikala dvoje podob poletne noči. Tisti čudoviti clair-obscur —vse barve leže tako globoko, a so vendar takö bleščeče krepke.—Seveda sta bili sliki zanič. Nekaj pa je bilo v njih takega, kar sem hotela Imeti—videla sem lahko, da sem sliki napravila jas, ne pa kakšno drugo mlado dekle, ki ae je trohico naučilo.—Razumete? Tod zunaj sem našla neki motiv—druga pot v mesto. O priliki pojdeva tja dol. To Je pot med dvema vrtnima obzidjema—čiato ozka stena. Tam stojita nekje dva portala v baročnem slogu z železnimi rešetkami. Na vsaki strani stoji po ena cipresa. Napravila sem nekaj pe-rorisb In jih prevlekla s tušem. Nad cipresama pa trepeče težak, globokosinji oblak, sijaj zelenega ozračja In lesketajoča se zvezda— mestne strehe in kupole daleč Um notri pa so samo narahlo označene—. To bi moralo imeti nekak patos, vesta—." Že se je Jelo močno mračltl. Njen obraz je bledo sijal Izpod klobuka. "Kajneda—aH se vam ne zdi—da bi morala apet ozdravetl—da bi delala—." " "Da," Je šepnil on. "Oh, gotovo—vi mila—" Cul Je, kako loško je dihala. Za hipec Je bilo vse tiho. ' Nato je dejal on s pridušenim. glasom: "Koliko veselja fmaU nad svojimi prijatelji, gospodična Jahrmannova." "Raa.—In rada bi. da bi bili vsi ljudje moji prijatelji. Tako dobra bi bila rada s vsemi, vesU." Cisto tiho je rekla to in globoko dahnila. Helge Gram so Je nenadoma sklonil k nji in poljubil njeno roko, ki Je bela in drobna ležala pred nJim na mlsl. "Hvala vam," Je tiho šepnila Frančiška. -Nekaj trenutkov sU oba molčala. "Iti morava, prijaUlj. Uko mrli prihaja ..." (Dalj« tritMMteju.) Ko je natakar postregel gostu,—je profesor opomnil: "Od jutri naprej ne pozabite, da bon» sedel zopet v kotu!" "Hvala za opozorilo, g. profe-aor. Vem, da je jutri prvi th da boste izmenjali prostor kakor vsakega pol leU." Nadaljnje tri mesece od tega dne je profesor obedoval v kotu resUvracije. Njegova miza je stala poleg telefonske celice, kjer je celo podnevi gorela električna svetilka. | V tridesetih letih, odkar je zahajal v U lokal, je profesor šestkrat spremenil menu, ki si ga je vsakega pol leU sestavil deloma iz fantastičnih jedi. In vsak menu je ponovil istotoliko-krat v temnem kotu kakor na svetlem prostoru. Restavrater je bil zaradi tega prepričan, da profesor ne zahaja k njemu toliko zaradi obeda, kakor zaradi nekega eksperimenU Danes je našel restavrater svojega gosU v posebno dobrem razpoloženju. Profesor si je zadovoljno mel roke, se blaženo smehljal in je dajal od sebe čudne glasove podobne žvižganju. Zato se je resUvrater, majhen možiček čokate postave, približal gostu z vprašanjem: "Nu> ali ste bili zadovoljni s kosilom, g. profesor? "Zadovoljen, hvala za vpraša nje," Je odvrnil vprašanec. "Ampak moram vam nekaj povedati: ne bom več dolgo zahajal v vaš lokal." "Kako? Zapustiti nas nameravate potem, ko vam je stregel moj ded, moj oče, in sem *as od njega prevzel jaz? Kaj pa je vzrok vašemu nezadovoljstvu? Ce se da, bomo popravili!" "Dragi gospod, jaz nimam vzroka za nobeno pritožbo zara di postrežbe," je dejal profesor. "Nasprotno, zelo sem zadovoljen z vašo restavracijo v vsakem pogledu. In zdaj—ali vam smem povedati? Veste, dosegel sem to, kar eem želel in hotel doseči. V treh mesecih bo izvedelo vse človeštvo za odkritje, ki je zaenkrat še moja Ujna. Vaša restavracija bo, posUla svetovna znamenitost!" ResUvrater je široko od#l usU. n "Oprostite, g. profesor," je rekel, "priBbvedujete mi nekaj, česar ne razumem popolnoma. Kaj se bo zgodilo z mojim lokalom?" "PostaMbo svetovno slaven!" je dejal profesor. "Nu, sedite, povedal vam bom vse od kraja." In je začel .¡"Pred tridesetimi leti je bilo, ko sem prvič prišel v ta lokal. Bil sem tedaj še čisto mlad dijak. Naročil sem kosilo. Vrnil sem se drugič, tretjič, neštetokrat. Ol "Gospodje, vsi, ki vss ne tlači unijsks mora, dvignite roke." Dr. Avg. Relsman: Iz spominov na avstrijska sodišča (Nadaljevanje in konec.) 9 Begunci V letih 1915 in 1916 sem imel prvič priliko opazovati trpko sodo beguncev, ki so prihajali v Maribor poleg ranjencev z bojnih front. Kot prvi so tfribežali po izbruhu vojne med Italijo in Avstrijo naši primorski rojaki iz Trsta in okolice. Vsaj v Maribor pa so prišli samo reveži, največ žensk, ki so se naselile v predmestjih,-zlasti v Krčevini. Ko je pritisnila zima, je bila njihova usoda hujša. Bilo jim je videti, da niso vajene naše zime in zato tudi niso imele zimskih oblek. Mariborčani pa so opažali s simpatijami, kako so se znala ta revna in priprosts dekjeta z juga s skromnimi sredstvi okusno oblačiti, mnogo prikupneje, kakor meščanke iz mesta v svojih dragocenih oblekah. Begunke so se pa ti|di v tedanjem (»onemčenem Mariboru kmalu znašle in si pomagale Od vsega začetka sem po-1 lajšati usodo z delom/ večinoma Svečal pozornost neki stvari, ki s šivanjem. Nadležni niso bili t je vi gotovo niste opazili, zame prvi begunci nikomur, vendar pa je bila velikega pomena. Ta- sem takrat slišal sovražne psov- Prostor pri oknu V restavracijo je stopil gospod visoke posUve. ki bi mu človek na oko prisodil kakšnih petdeset let. Raztreseno je pogledal okoli sebe in veščak je lahko na prvi pogled presodil, da je to možakar, ki «e bavi s abstraktnimi atvarml.s Ril j#"fta!*Nč se lo površno obleč*n in nI dsl oči-vldno nič na svolo zunanjost. Ne da bi posUJal. se Je došlec napotil v najtemnejši kot resUvracije ter se usUtll pri mizi z napisom "R*si»rvlrano" Odrinil Jo Ubit» v stran, sedel na stol ia mlso. Preskočil je natakar in vljudno vprašal: • k~—:— "AH smem g. profesorju prinesti kosilo?" %. "Prinesite." Je dejal gost. "Kakor včeraj?" -'"Kakor včeraj." 8 tem Je bil pemrnek pri kraju Samo ob sebi je bilo razumljivo, da Je profesor naročil taksno kosilo kakor prejšnji dan, kakor, predvčeraj in kakor prod Štirimi tedni, ftent mesecev sapo redoma je namreč jedel popolnoma enak obed. Vsakega pol leta je naročil jedilni liat, ki ga Je z veliko natančnostjo preštu-tstegnil noge pod diral. 8 pomočjo tega Jedilne- ' t m $ 4 ga HsU je sesUvil kosilo za šest nadaljnjih mesecev- in Ukšho kosilo so mu prinašali na mlso dan za dnevom pol leta. Nikoli se nI naveličal ponavljajočih se Jedi. Prihajal Je v to restavracijo že celih trideset let. vsedel se Je vedno ta isto miso ob isti uri in Je plačal določeno ceno. Ni si dovolil nobenega presežka, kajti smerno»t je bila vodilo njegovega življenja. Poulil nI nikdar skorjice kruha, vzel nI niti ščepca soli. Kakor so mu posUvili jed na miso. Uko Jo je použil. Profesor je strogo pazil samo na to, da Je bila jed vsakega pol te-U is dneva v dan enaka. ko rekoč znanstven problem. VI-diU, to, kar bom odkril človeštvu, se imenuje: žarki za tek! V vašem lokalu sem odkril te žarke, o katerih imam doma na-Unčne zapiske in bom zdaj na podlagi lastnih izkusUv začel pisati učeno knjigo." ResUvraUr še vedno nI razumel. * "Vidite, morda sU opazili, da spremenim vsakega pol leU svoj menu, ki ga uživam tri mesece tukaj v temnem kotičku, tri mesece pa Um na svetlejšem prostoru." "Seveds sem to opazil," je rekel resUvraUr. "Vidite, to ni bilo golo naključje aH učen jaška kaprica. Po na-Unčno zabeleženih podatkih sem prišel namreč do prepričanja, da se tisU tri mesece, ko jem svoje koello v svetlobi pri oknu. precej zredim. In kosilo je prav Uko sesUvljeno kakor obed, ki ga uživam tri mesece tukaj v Umnem kotičku." -•JTako, Uko »« Je pokimal resUvrater. "VesU, kaj dekazuje to? To dokazuje, ds obstojajo poleg svetlobnih in toplotnih žarkov še neki drugi ftarki, ki prihajajo is etra ter blagodejno vplivajo na celice člpveškega organizma. Te žarke, ki so nevidni človeškim očem. Imenujem jss Žarke, ki pospešuj«»jo dober tek. Ljudje, ki Jedo v svetlobi, se pri istih količinah Jedi bolje nasitijo in m> tudi bolje počutijo in sTOdijo kakor ljudje, ki použivajo svojo hrano v mraku in Umi. Kaj pravlu. ali se ni Izplačalo trideset'let bistrega opasov ke o "Cičih", kakor so mariborski Nemci označevali primorske begunce. Žal se je to vsled vpliva prejšnjih, mogotcev Maril»ora preneslo deloma tudi med naše domačine, posebno po prevratu ko je prišel nov dotok beguncev iz Primorja. Mnogo so bili temu krivi po prevratu tudi oni, ki so skušali presajati v naše kraje južne nasilne politične metode Odkar je to ponehalo, tudi n več slišati zmerjanja 4 "Ciči" Narod se je sporazumel lam med aeboj, ko so prenehali z zastrupljanjem tuji elementi. Težja je bila usoda daljnjih transportov beguncev iz Pri morja, kaUre so peljali preko naše meje in jih namestili v U boriščih Vagni pri Lipnici. Tam bila deloma tudi prehodna postaja za nekatere naše politične internirance. Dobivali smo žalofetna poročila o pomanjkanju, stradanju, nesnažnosti in [>rezebovanju v tistih barakah. Danes imamo raztresene primorske begunce po celi severni meji in moremo le-obžalovati, da niso v čašu tiste dobre kon junkture italijanske lire pokupili še več nemških posestev ob meji. Žilavo in smotreno gospodarstvo Primorcev vsekakoi tudi vzgojno dobro vpliva na mejo. V dneh, ko so prihajali k nam primorski begunci med vojno, so avstrijski časopisi prinašali naj ostudnejše psovke o drugilf slovanskih emigrantih, jugoslovan skih in čeških, ki so zapustili Avstrijo, da bi v inozemstvu propagando pripravljali osvobo-jenje slovanskih narodov iz av stro-ogrskega zatisanja. Slovenski listi so morali prinašati tisto uradno psovanje ravnotako kakor zlagana poročila o znagah. Mlajši pa smo že vede i, kaj delajo naši emigranti v inozemstvu, dobivali smo "vesti iz Prage in včasih tudi kak inozem ski časopis v roke. Tudi general štabna poročila o "izboljšanju strateških položajev" smo že znali čiUti in jim nisnio ničesar verjeli. Večkrat sem si mislil, če bomo le vedeli vsikdar ceniti gostoljubje, ki so ga bili deležni naši emigranti v tujini! Kadar prihajajo begunci, domačini vedno radi pozabljajo: kaj — Če bi nje zadela Ukšna tuoda in našli na begu same neprijazne, brezsrčne ljudi, ki bi pred njimi zapirali vrata? zaslužkom, dokler ni prišla koi kuronca. Toda na mariborskih ulic ¡sem naenkrat videl povsem dr« | gačne Žide: V Pragi so bilk pn možni in manj premožni trgovc intelektualci, profesorji, bančni ki, pisatelji — a tu naenkrat dovski proletarijat, reveži ko jih niti predmestni Maribor | poznal. ^ Večinoma visoki možje suhi (postav, v črnih, tankih, že da* no oguljenih suknjah, dolgih ¿1 nih las s "pejzi" pri ušesih, bai va lic prav koščeno bleda, bi ne bilo v tej glavi niti kai ljice krvi več. Plaho, kot bi imeli pravice hoditi po ulica) so švigali mimo Jjudi, večinom [po dva in dva. Prihajali so .se iz Spodnje Polskave, kamor jih pripeljali po vdoru ruske a made menda v poletju 1916. Na prej so bili nameščeni po hiša Spodnje Polskave in Pragersk ga, toda naenkrat je med njii izbruhnil legar. Prvi je oboi njihov obredni klavec, in tako bili vsi židovski begunci kon maciranl. Morali so se prese šolsko poslopje in nato grajšino Freistein, kjer so po sUvili za bolnike barako. Umrl so štiri osebe, med njimi kandi dat za rabina, ki so jih pokopal v Spodnji Polskavi, a poznej prepeljali domov v Galicijo. 2e v začetku novembra 191 je šolska oblast ustanovila n Spodnji Polskavi tudi židovsk šolo, v kateri je bilo okrog 6 židovskih otrok, ki so obiskovi li poduk v 2 razredih, vsak dai popoldne, ob četrtkih in nedeljal pa ves dan. Poučevali sta dve s čiteljici, Židinja Herma Popp i Ukrajinka Lea Četiner, ki je do mačim učiteljicam zapela tu< svoje otožne rusinske pesmi Pomladi 1917 so se vsi Židje m selili v gradu Freistein, delom pa so jih poslali v Ribnico n Kranjsko. Šolo so vzdrževali i sredstev štipendije "Baron Hirscha." Ko sem hodil v tistih časih i Slov. Bistrice na Polskavo, sei tudi tam srečaval te begunce i moram reči, da jih domačini ni so sovražili, ampak so se jii prej smilili. - " " Sele v zadnjih letih sem pri razumel ta židovski proletarija ki ga je na stotisoče v Galicij Podkarpatski Rusiji, Bukovii in ,menda čez milijon na Polj skem, ko sem čiUl življenje tel židovskih asketov v povesti ¿1 škega pisatelja Ivana Olbrach ta. Revščina in skromnost 1 bistveni znaki teh staroverskil Židov, zaprtih še vedno v sva srednjeveški svet, kjer neomeji no gospodari in vlada vsemogoJ ni rabin, duhovni in posveti njihov vladar. rtnj^ da n sem prišel do tega zaključke Trideset let—zame je bila to doba preizkušnje, ampak tud doba uspeha, ki ga bom zda oznanil vesoljnemu človeštvu!" ResUvraUr je malce pomislil potem pa sf je oglasil: "Gospod profesor, vse, kar sU mi zdajle povedali, je z vašega vidika prav zanimivo. Zdaj pa dovolite, da vam dan\, še jaz neko pojasnilo. Pri nas imamo to navado, da prinašamo ljudem, ki jedo na svetlem prostoru pri oknu poeebno velike porcije. Zakaj? Po ulici neprestano hodijo ljudje in se ozirajo po resUvra-cljskih mizah. Ce vidijo, da ao na krožnikih velike porrlje. Jih to privabi v restavracijo. To reki smo, Uko potrebno za haš poklic. sem videl >ri Svojem očetu in sem Jo po njem uspešno posnel Saj veste, da brez reklame nobeno podjetje ne uspeva er. 10. Židovska šola na Spodnji Polskavi Nsslednje leto so se začeli pojavljati po mariborskih uliesto novi begunci s severa, židi iz-Galicije in Bukovine. Usoda teh žrtev vojne me je skoro še bolj ganila. Dotlej sem poznal Žide samo iz mesU Prage in moram reči, da mi niso vzbudili prav nikake nevolje ali antipatije. Dostikrat smo slovenski študentje kupovsli v znani Celetni ulici v Židovskih trgovinah in nismo slabo kupili. V gledališčih 90 nastopili odlični umetniki Židi kot Moissi, Bassermann in drugi, M i so ustvarjali umetnine, da jim je moral pod leč i vsakdo. ki je imel kolttkaj čuU za lepoto in duševno življenje. Gledališča so bila pred vsakim njihovim nastopom razprodana. Moje sočustvovanje so vzbujale knjige o zs pojavljanju ži-do\*sk4flf*1judstva v srednjem veku, ko so jih silili in natrpali v posebne dele' mesU "GheU". Z zanimanjem smo ponovno obiskovali znano staro židovsko pokopališče, s vso mladostno dušo sem črpal lepoto pesmi Žida Henrika Heineja. 8 prijateljem pravnikom Tonetom K. sem dostikrat hodil po Pragi od trgovine do trgovine Židov, katerim Je Tone prodajal žirovske čipke ia se ni kdo ni tožil nad slabim ANEKDOTE Škotska Škot pride v lekarno in zahti va majhno stekleničico. "Ce vzamete prazno, vas »U ne dva pennyja," pravi leksi nar, "če vam pa smem dati ki noUr, potlej vam je ne bom u računal, stekleničico boste dobi li ^povrhu." •Dobro," se odreže Skot, "e li noter zamašek!" e Razlika "Tam prihaja Peteršiljček, I sem mu dolžan lepo vsotko, meni gospod Mrmolja svoji k ni, "pojdiva na drugo stran T "Tam gre pa Koren, ki mu ti di nekaj dolgu ješ!" ga opotd žena. "Saj res — a njemu 6 manj!" s Verjetno Sodnik: "Kako morete doki sati, da s svojim motornim k1 lesom nisU vozili prehitro?' Obtoženec: "Gospod sodnik.1 iizor j