NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI CLEVELAND, O. TOREK, 25. JUNIJA 19m Taft in Sherm kandidata m: m,m NO. 50. novice. tne Sokol v Clevelandu e letos na slavno-način svojo petnajstletnico. rOGO PIKNIKOV. —'Slovenski Sokol, ki stoji 26 let. ia braniku slovenske ideje in da »ne zamre med naro-om, praznujte- letos petnajstletnico svojega obstanka v Cle-|.$elaridu. Možje, ki so stali pri porodu Sokola so se danes razšli, ker je usoda tako določila ^ali j h ugrabila smrt. Malo je Se začetnikov v sokolskih vrstah. Toda ideja, ki jo goji So-ol še ni umrla, pač pa cveto-? napreduje in se širi. Dokler |dcjo Slov .ni imeli Sokole, se jim ni treba bati za prihod-njost, ker z vežbanjem duha it> telesa se širi slovanska misel med narodom in kaže drugim narodom, da ji; tudi Slovan rod, ki ne more izumreti dokler ima branilce medgeboj. Da pa ostane petnajstletnica dili krsti, k? je bila popolnoma zakrita \z venci, katere so prinesli meščani policijski žrtvi. Pravega morilca ustreljenega pol cista so pa prijeli v soboto dopoldne. V neki gostilni na (Orange ave. se je bahal, da je on ustrelil "krvpikp". To ga je . iizdalo; da so ga prijeli. Z«prli j so ga brč-z poroštva in uknjiži-li za sodnijsko obravnavo kot ubijalca prvega reda. Imenuje se Salvaton* Rinando in je star —Poročil se je v soboto Frank Smolej in Helena Dacar Bilo srečno -^Mes'to Clevie land ima danes več gotovega premoženja kot sploh kdaj prej. Mestni blagajnik novo mestno hišo in za nov most pneko reke, in $800.000 pa za vodni tunel. Župan Baker je odšel v Baltimore kot delegat narodne demokratične konvencije. On ov. Sokola v Clevelandu1 je zelo nasproten guverniSTju vsem v živahnem vv prijetnem i Harmonu, kot predsedniškemu spominu, je sklenil odbor, da kandidatu in podpira kandida-priredi izvanredno slavnost, ki turo Wilsona iz New Jerseya. bo trajala 5 dni. Prostor za to Baker je napredne stranice, slavnost je srečno izbran. Ve-j Jiki semenj in ljudska slavnost! ~His:« Ja»ger je bila se bo vršila na lasfiem sokol- v ziut)raJ poslana v Na- »kem zemljišču na Glass ave.|tlonal City banko, da potegne in 61 cesti, kjer bo v bodoče tam $9«> gotovega denarja, katera svota bi se morala razdeliti delavcem, ki so čakali plačila pri Custom Garment Co. 400 Lakeside ave. Ko je pa stopila iz banke jo je ustavil rtcki tnjec, ki je rekel, da je naredil blagajnik pri itetju moto. Ko se gospodična ustavi in pogleda denaT, zgrabi tujec hitro bankovce in zbeir. To je četrti slučaj v enem mesecu, da je eden in isti lopov 0-kradel ljudi ravno pred bankami. Policija je bila vendar sicer vedno takoj za petami, pa ni mogla dobiti tatu. stal tudi ponosen Sokolski dom, katkeil katerega je vozil nje-' brat. Bila je že tema, ko so v Nottingham blizu Bliss , Vodnik avtomobila ni vert odsekana in vozil' naprej. Zmanjkalo je rtomobil se je prevr-navzdol, se spo-dvakrat obrnil in koneč-stal. V avtomobilu je bilo seb, trije starejši in. pa nikomur se ni ejšega pripetilo. En o-, zvinjeno roko. Pokli-j je bila Grdinova ambulan-i je konečno vso družino a domov. ■ ■■ )to popoldne so po- —V Clevelandu so sodniki tako jsaposljerni z ločitvami zakonov, da še na počitnice ne morejo iti ob praviem času. Kakih 200 prošenj za ločitev zakona leii Še nerešenih v sodnij-skih dvoranah. —Novi šolski djjektor v Clevelandu je Frank Hogen, prejšnji d rektor javne varnosti in republikanski kandidat za župana lansko lieto. Svojo službo je odpovedal tudi mestni kemik Taussig, in. se je izjavil, da so preveč politike delali z njim. —Josip Kolar, 18 let star je svojemu gospodarju in stanovalcem na 1306 E. 55th St. v petek zvečjer odnesel $140 dolarjev. Zadnjič ko so ga videli-je nosil črno obleko. Uzmovič ima kostanjeve lase, nekaj zob z zlatom napolnjenih in je doma iz Begunja. pri Cerknici. —»Slov. žen. podp. dr. Sokol nam naznanja,, da se je pri-klopilo k S. D, P. Zvezi v Co-wemaugti, Pa. —Društvo Mir, št. 132 S. N. P. J. priredi n avgusta piknik ob priliki (Jveletnice društva in razvitja nove zastave. Bratska društva so vabljena. Kje se piknik vrši, nam tajnik ni naznanil. —Umrl je rojak Anton Slavec, star 27; let. Bolehal je dalj časa za šušico. Doma je bil iz Knežaka na Notranjskem, kjer zapušča živeče st£-riše, tukaj pa enega brata in sestro. N. p. v miru! —-Starišem Louis Skoda je umrl j3 mesečni sinček. iikanski konvenciji ime-zopetno izvolitev. 350 telo glasovati. Taft je V soboto ponoči sta bila pri rep novana stara kandidata Rooseveltovih delegatov ni dobil 21 glasov večine. Roosevelt je ustanovil novo politično stranko, kateri je kal ime "Narodno-Napredna Stranka". Konvencija te stra ** ____ Taft je vesel svoje zmage. Blizu Buffalo je padlo kakih 200 ljudij v vodo in dvajset jih je bilo ubitih, ko se je podrl dok. DIVJI PRIZOR. Buffalo, N. Y, 23. junija. e se vrši meseca avgusta.1 Kakih p"tnajst ljudij je bil° no~ Chicago, 24. junija. Republikanski narodni tiket ji: William Howard Taft za predsednika; James Scholcraft Sherman za podpredsednika. Predsednik Taft je sprejel nominacijo od zlonvlj.ene in poteptane stranke, ko je 350 delegatov molčalo ob volitvah, sto sedem je oddalo svoje glasove Roosevelt 11 in je b.'lo čez 60 glasov oddanih za druge kandidate. Ko je Warreji'G. Hardiirrg, delegat iz Ohio predlagal Ime Tafta kot predsedniškega kandidata, tedaj je nastal v dvora1-ni upor >in divjanje, da so morali policisti delati mir. Mnogo starih republikancev je žalostnega srca zapustilo konvencijo, ko so se izjavili, da kaj takega šs niso doživeli. Roosevel-tovi privrženci so žvižgali, sika! i. ropot aV z -nogami in glasno klicali zasmehovalne kli-oe, ko se je naznanilo ime predsedniškega kandidata Zjedinje-nih držav. Kaj tacega bi bilo pred štirimi leti nemogoče in se splch še ni zgodilo nik- lar da bi republikanci zbrani pri re-konvčuiifi zfilgali nad imenom republikanskega predsednika Zjcd:njenih držav. Kdkih sto delegatov je trpko jokalo v dvorani, ko so slišal! žvižge. Izjavili so» -viencija zaključila, je manjkalo že polovica delegatov v dvorani. Predsednik Taft je dobil sporočilo o svoji izvolitvi zjutraj ob drugi uri. Bil je silno vesel in takoj častital delegatom nad "premišljenim" d»elom, katerega so naredili, da ohranijo republikansko stranko zjedinje-r.o in čisto o;l upornega duha, kakor ga ima baje Roosevelt v seb:. Chicago, 23. junija. Bivši predsednik Theodore Roosevelt jte bil imenovan predsedniškim kandidatom nove stranke, bas 1A je umirala regularna republilanska konvencija. Privrženci Roosevelta so se zbrali v Orchestra Hall in {obljubili vso svojo pomoč Teddyu. Ko ie Roose-velt sprejel inominaci-io, je izdal oklic na vs. 5 r ka. In kaj zmore ta stranka, se je pokazalo pri -zadnji republikanski konvenciji. Narodni odbor r«pub$k&tt-ke stranice je bil pod popolnim u pij i vem mehanikov, k: so gradili stroj. Nazadnjaški del stran k« je imel kontrolo na konvenciji; nazadnjaške delegate je spravil skupaj v osredju, a na-ptednjaki so bili razpršeni po dvorani. Vlelike delegacije iz New Yorka in Indian« so bili nameščene spredaj pred govorniško tribuno, pred njimi pa velikanski policisti, skrivni a-genti in močni redarji. Ce bi .naprednim delegatom padlo v glavo, da udarijo proti govorniški tribuni, tedaj bi padli najprvo v rok« velikimi policistom pred tribuno. In Če bi »e posrečilo te odvreči. tedaj bi morali mimo nazadnjaških delegacij in konečno skozi voj nfco skrivnih agentov, ki bi preprečili v-ak izbruh pravice. Vsak uhod na konvenciji je bil zastražen s celo vojsko policistov. pripravlj*»r'ih. da nastopijo s »voj nn i palicami m začnejo tolči po Rtooffeveltovih i h. In na prizorišču kon-so Mli največji politični tare gar maŠŠflm zastopniki nazadnj^štva in pre- Mjfyyti politični volkovi, veli-cani v politiki. Xapredujaki so j napadli nazadnjake, uro za u-o. dan za dnevom. toda kaj j i m je bilo pom s ga no, ker niso jtrganfairiraui — .-koplje na črta t arih gardistov je držala skuhaj kot nanovo skovana veriga, ki si t ne da razkleniti.'Stari po-itični generali so se smejali na->adom itiaprednjakov. Danes še ne vedo, ti ostanki «tarih časov, da je zapililjal med nje jesenski veter, in da je cvetje že padlo iz republikanskega drevesa. Sadu ni prineslo letos nobenega kot staro jabolko — William Tafta. List za listom pada, drevo ostane rolo. Čez zimo se pa posuši. Poleg tega drevesa, starega in golega; je pa zrastlo drugo I revo, ki je sedaj še majhno, vccidar čvrsto poganja. Jeseni bo to drevo cepljeno od ljudi j in sicer pri volitvah. St,*iro gardo pa bodejo nesli v- pogrebu v hladen grob k po-jitkn, katerega tako zelo potrebujejo po dolgem in trdem boju. Na pozorišoe pa stopijo novi junaki, novi bojevniki, katerim ljudstvo zaupa, ker 9e na judstvo naslanjajo. okolici, M bo imelo društvo SV. Družine, št. 5. K^S.K.J. prvo letno veselico vprid društve ne blagajne. Veselica se bo vršila na prvi cesti v Mr. Filip Raztresenem saloonu in pričesk veselice je 3. julija zvečer in konča se 4. julija zvečer. Vabljeni ste vsn k tej veselici, ob-jiethiem vabim vsa lasallska društva, da nas isti dan v -največjem številu obiščejo, za kar bodemo jako hvaležni. V slogi je moč, in 6e na-s več skupaj pride bo več dobrega -narejeno za društvo. Torej ne pozabite n-a društveno zabavo 3. julija. Tudi lasallska dekleta 'naj ne pozabijo priti isti dan na veselico, ker bo dovolj prostora za ples .Zatorej vam kličemo: Na svidenje 3. julija v R R. prostorih. Anton Štrukelj. Izjava. Podpisana hočem resmei na 'juho izjaviti bedeče vrstice: \Vka nesramna oseba je v listu '-<5l.r Svobode" grdo napa-IIa in lažnjivo obrekovala gospoda Antona Grdina, ki je pokopal ranjkega mojega soproga, hš, da je on proti meni posto->ol grobo, da si je prilastil mo- 0 zavarovalno polico in da je irej'el vel ko plačilo, i.n da je delo prejel denar od zavarovalne družbe in z njim odšel v tari kraj. To je naravnost grla laž in nesramno obrekovanje. Resnica pa je ravno na-protno. Pogrebpik Anton Gr- 1 i na s»e je trudil, da bi meni in mojim otrokom pomagal. Račun za tako dostojen pogreb mojega ranjkega mpža, katerega je priredil Anton Grdina, je )i| zslo majhen, ker se je moj soprog .nahajal še pri drugih 1 ruši vili, račun je pa znašal atno $93.50 in jaz spodaj podpisana udova sem mu zelo ivaležna in zadovoljna. Obso-am pa tudi ljudi kot dopisniki Gl. Svobode, ker prinašajo najtrše reči na dan. da bi škodovali svojemu bližnjemu, svojemu rojaku. Tudi denar sem prejela od zavarovalne družbe, in n'esramna laž je, da je A. Grdina sprejel moj denar, pač pa se je trudil za mene, hodil z menoj, zgubljal čas in storil vse najboljše, da bi meni in mojim otrokom pomagal. Vse o je storil brezplačno, za kar e um v imenu ubogih otrok n v mojem udovskem imetmi najprisrčnejše zahvalujem in mu klicem: Bog mu povrni! Obsojam pa najostreje v imenu mojih otročičev in mojem nesramne *t? lažnjive dopise v G1. Svobode. Stedaj rojaki vidijo, kakšen list je to. ki prinaša tako nesramne in lažnjive sle->arije. Lucija Kovač in otroci. Da je resnica vse to. kar sem izjavila, sva tudi podpisana kaj nad tri leta, te nisem mogel od-datiVsakdo hoče imeti že kako korist od otroka. K čemu pa naj pripomore trileten otrok? A prišel mi je na pomoč moj gospodar, dolyer gospod. JBW je nekemu znancu v Gradec in Maliko so sprejeli v sirotišnico. Ko je Žagar govoril o smrti svoje žene, o vseh stiskah, ki jih je imel takrat, o otrocih, ki jih je oddajal tujim ljudem, se mi je od srca smilil ta mož. In mislil sem. da se mu bode ob teh žalostnih spominih do sok storilo. Bil }e že nekoliko vinjen in vinjenost tako rada stiska solze iz Oči, a niti ena mu ni prišla na dan. Mož ima krepko srce, sem si mislil, m poprosi za neko pojasnilo in nistm mogel vet slediti temu pripovedovanju. Ko pa ikpnčam ta kratek pogovor, se ozrem na Boitja|l na. Tedaj pa so mu kapale debele solze po zardelih licih. "Odkod one solze ?" sem premišljeval. "Ali se hudo godi ubogi Maliki v tujem mestu? Jeli stroga vzr.eja v onem zavodu, mora li stradati?" Radovednost me je gnala, da bi bil kar naravnost vprašal moža, kaj mu je privabilo one solze v oči. Omizje pri Boštjanu se je razredčilo, mnogo gostov je odšlo, da je slednjič sam ostal ob voglu mize, ki je bila tik mene. Nekaj časa je strme gle dal predle. Potem pa mu je postalo dolgčas inv se je kar k meni primaknil. Začel je govoriti, da me že dalj oasa pozna, pa da naj rte zamerim, da me on kot navaden delavec ogovori. Ko sem mu zatrdil, da mi je vsaka prijaznost ljuba, ki mi pride od tega aH od onega cTbveka, se je začel pogovarjati z menoj. Kakor sem pričakoval, takoj je bil v toku svojih teženj ter mi iznova pripovedoval zgod'bo o smrti syoje žene in nadlogah svojega vdovskega stanu. Pomaknil se je čisto k meni, da mi je nasproti silil neprijetni vinski duh iz njegovih ust. Na dolgo in široko mi je zopet vse od konca pripovedoval in marsikatero stvar večkrat ponovil, kakor sem že poprej čul, a potrpeti sem hotel, bil sem radoveden ma konec: "Odkod one solze?" Dobri molž je gpvoril dalje, "Oni teden pa sem si mislil, kaj velj.a da pogledam, kaj počne moja najmlajša hčerka Malikia v Gradcu, zdaj je že stara blizu pet let. iSkoro poldruge leto je nisem videl. .Nič mi ni žal za tiste krajcarje, ki sem jih porabil za to potovanje. Videl f?c pogovor ena izmed tjun, ki je bila vešča slovenščine. "Kaj ne, hudo vam je bilo, ko ste niste mogli ražumeti z ia-stn m otrokom v materinem je'ziku?" In zvedavo sem uprl oči v njega. "Oj, to dobro dete, kako hitro se je privadilo nemški "šprahi". Kako lepo jo je bilo slišati, ko je pelo, molilo in-potem čvrljalo po .nemški. Kdo bi si mislil, ta žaba drobna.. ." Može je prevzelo zopet ga-notje, kakor 'S>em ga viettel poprej. Na' obrazu so »e zgibnile mišice, v oči pa so mu privrele solze in padale so po licih v debelih jggodah. "Torej od veselja ste jokali?" "Ja ljubi gospod, od veselja." Tediaj one solze, so bile solze- radosti, sem si mislil. Ta mož se veseli, ker je njega lastno dete postalo zanj muta-sto, ker je nežnemu detetu vzel tuji svet edino dedšcino po u-bogi materi... Zmračilo se mi je v duši. Takih solz veselja še nisem videl in jih nisem mogel poj miti. Za zrl sem .s?e v časo in v mrtvi pijači se mi je zdelo, da gledani motno zgodovino, ki jo piše dandianes naš ubogi narod. Služba. Komaj je minulo par tednov, odkar je prišel v Loke straž-mojster Martinec. pa so ,£e govorili vaščani, da se ženi t pri Poštarjevi Rozalki. Koliko je bilo na tej Stvari resnice, ni mogel od zadetka nobeden dognati, kajti stražmojster Martinec ni brl kakor njegov prednik, ki se je ratzgovarjal z vsakim vaščatvom- 5e s tktimi mi žandarji, na isti o celo umaknil, če ga je zagledal na» cesti z visoko dvignjeno glavo in trdim, odlpč-nini korakom, kakor je hodil vedno, pa naj si je bil v službi, ali na izprehodu. Star je bil okrogljo trideset let, dasi ga je izdajal njegov strogi in mračni obraz skoro za nekoliko starejšega1. I^adar je govoril s r človekom, se mu je čelo .naguba nčilo, oč» pa so gledale izpod stisnjenih obrvi, kakor da ho-1 čejo videti vsakemu čisto v dno duše. Govori je malo, besede pa je nekoliko vlekel in zate- j go val, da so ga Ločani kmalu ; obsodili za Dolenjca«, kar pa Martinec ni bil. Služboval je' pač nekaj let tudi na Dolenj- j sktni, svoja detinska leta pa je preiiivel -na pustem Krasu, kjer je pokazal že kot otrok svojo osorno in kruto naravo, da »se človeku zledo, kakor da so ga hotela trda kraška tla pokažati svetu kot pristnega svojega o-troka. Očeta ni poznal nikoli, dasi je pozneje izvedel popolnoma natanko, kako se je zgodilo "z njegovo materjo, ki je odšla v svet kmalu po njegovem rojstvu in se njegovem rojstvu je izginila tudi ona. Nekateri so menili, da je odšla za njim, ki jo ji onesrečil in zapustil, drugi so pa mislili drugače, le njena mati, ki je bila vdova že nekaj let, je tiho prenašala to sramoto in negovala malega Medar-da kakor lastnega otroka. In da ni umrla osem let potem nenadoma brez vsega testamenta, bi bilo tudi Menardovo življenje vse lepše in ugodneje. Tako je pa pripadlo vse domačemu sinu, ki &e .je kmalu potem oienal, Medardu pa izročil koze in ovce, kar je prej opravljal neki bajtarjev sin. Zdaj je bilo z Medardovim u-čenjem pri kraju in če je kdaj še mogel pogledati kak tiskan papir, se je to zgodilo le ob nedeljah in praznikih. Ko. je postal za pastirja že premočan, se je udinjal pri županu za hlapca, čez štiri leta pa je odšel prostovoljno -v vojake, kjer ga j:e srečalo, čisto novo življenje. železna strogost, kateri se je sužernsko pokorilf mu je ugajala bolj od vsake svobode in v njegovem srcu je živela samo želja, da bi mogel kdaj tudi on zapovedovati s tisto osorno silo. Red in točnost v vs»em, sta mu postala naenkrat najvažnejši smoter življenja in ko je drugo lfeto porem postal podčastnik, je sfoje rnazore tudi udej-stvil. In polkovnik, ki je dobro poznal njegovo, naturo, mu je zadnjie leto svetoval, naj vstopi m«d orožnike, kjer mu je zagotovoljena še lepa bodočnost. Martinec je brez vsakega pomisleka sledil njegovemu nasvetu, kajti življein!jer kakršno je že poprej imel, se mu je zdelo tako pusto, brez vsakega reda in brez vsake oblasti, čemur bi se ne mogel nikdar več privaditi. In služboval je prva leta na Dolenjskem, kjer je vsak za najneznatnejši prestopek takaj spoznal orožnika MartinCa. NiČ več ni bilo v vasi toliko pretepov, krčmarji so zapirali točno kakor na povelje in se je čez nekaj let raznesla novica, da je povišan Martinec v straiž-mojstra in odide* v kratkem tja daleč v Loke, si je marsikdo veselo oddahnil. A Martinec se ni izpremenil na svoji novi službi niti za las, zato se je zdelo marsikomu celo čudno, da se žom pri po-štarjevi Rozalki. Pa stvar je bila resnična. Napravili so vse nekako na tihem in tako hitro, da ju je celo župnik oklical enkrat za trikrat. In nato je bilo ženito-vanje tiho in mirno, kakor še ..............so baje za poštarjevo Rozaiko in I>!r zdaj so ugibali fantjje na dolgo in široko, kako se bo osvetU nad žandarjem Martincem. Pa Slaparjev Ivan menda ni mislil na nik^Jso maščevanje, ker je hov. Iz Pariza poročajo e I i. 'juninija da so v pred-Colombes aretovali anar-Metza in Goujona, ki sta padla neko staro žensko, ko zapustila neko denar-ijalnico ter ji iztrgala sri je imela Polkovnik umoril kapelnika. V Kijevu je ubil 17. maja ponoči polkovnik generalnega štaba Lilje v varieteju "Apollo" 1 tamošnjega kapelnika Solvreiherja s s&'bljo. Polkovnika so aretirali in izročili vojaški oblasti. V'zrok umoru je meir.da neka ljubavna afera. Samoumor dveh učenk. Iz Tridenta poročajo: Desetletni učenki Marija Berlini >in Anun-ciata Grabo v Recoaru sta dobili v šoli ukor. Ker sta se-bait vsled tega kazni doma, ste se zastrupili z arsenikom. Trupli obeih deklic so našli v nekem grmovju. Kdo jima je preskrbel strupa, ni zwano. Telefon brez žič. Brezžični brzojav že ni več nova stvar, pač pa sedaj poročajo, da je izumil prof. dr. Goldschmidt v Darintsadtu nov stroj: telefon brez žic. Neko berolinsko podjetje je z novim izumom napravilo jako uspele poaskuse ter hoče sedaj izdelati tielefon brez žic, s katerim bi se moglo govoriti okoli celega sveta. Električni tok tok bi s pomočjo nove iaraajdbe deloval od po-četne stajice v Rerolinu Okoli cele zemeljske oble do končne postaje v Hanovru, Stroji, ki se rabijo pri telefonu brez iic, so zelo lahki, visoki en meter ter se morejo postaviti kjerkoli. Novi* izum bo gotovo ustvaril velik preobrat. Miiljonska ustanova za dobrodelne namene. V Hana-u je neožen}eni tovarnar nakitja Cezar Boehrn v oporoki volil mestu dva milijona mark za dobrodelne namene. Naši zastopniki. Sledeči rojaki so pooblaščeni pobirati naročnino, proda* tau knjige, naročati iukowiic in pobirati oglase v svojih na lelbinah Ža Chicago, 111. Fr. Mravlja, 2059 VV. 23rd St. Chicago, 111. /ia Springfield, 111.: Anton Kui-žnik, IJ01 So. 19th. St. Forest City, Pa. John Oso-lin, Box 492. vice, ki sta jih prinesla možni na haciendo, niso nič kaj prijazne. Visndar „f._tt niso obupali, pač pa so resno pripravljali na obram-1». Posadka haciende je Štela e vs»tmi peoni vakverji, ki •o prišli iz okolice, kakih tr -inše«tdeset mož, dočim je bilo Apačev več stotin. Poljak Moravski in haciendero sta zapovedovala. Branilci so vedeli sami, da napadejo Apači haciendo danes ponoči, a kaj bolj natančnega 11: > vilice znal. l*ga-[ fiili so carno toliko, da imajo Apači navado napadati malo pred začetkom dneva. Stari hišni oskrbnik drbi poveljstvo nad onim delom male trdnjavice, ki se je raztegal najdalj pnoti gozdu. Deset hra-^fcVlIi pastirjev mu je pridetje-nih. Kakor se je pozneje izka-je b:la t. ker v t č'it« nj h je •1j- 1 eapic s pušč-ki-h m C.', pa Apači na-ejo haciendo po dnevu, te-je pa to bilo dobro za ker nemirnt živali bi Indijance in bi »rej pripravili na dbijejo v prvem s»e je posvetovanje hacientkrom in najsta služabniki. Konečno »c sklenilo, da se korale od-s pust i živina na prosto, del svojega premoženji iciendero moral žrtvovati, začasno, ker pozneje sc josreči večji del ž vi-'iti nazaj. Toda se pre-ta predlog do veljave Meksikanec drug pred-je vsem še bolj ugajal m. Dva moža se takoj kot spremstvo one-je stavil drugi predlog, so, da imajo še nekaj torej so brez strahu majhna vrata pri veli-Podak so se v ko-kjer so zrahljali vse plo-kole in žioevje, tako da se navalila proti bi se morali sled-Ireti. Potem so pa vak-zvezali dva bika in enega in jih vrgli n« tla. Pod konja in med rogove bi-pa so privezali dračje, po-v smolo in olje. Vse tri živali ležijo v bližini majh-vrat. t -Ko je bilo vse to gotovo, se mnaknejo «ostaii v haciendo, oba vakverja in jezdec, si je zmislil »načrt, ostanejo ..mai haciende pred kora* lan. |j •. 1 . « Medtem so pa zvrševall V zadnje priprave. Vra-so dobro zapahnili in zavarovali. razdelili streljivo meo posadko ter postavili straže na strehah m strelnih Hnah. Pogasili vse luči. Na streho so znosili cele tone vode, da hi takoj preprečili vsak poizkus skim na vrh strehe, kjer je bil dober razgled. Zopet mine #na ura, potem se začuje od zapada sem nekako šumenje, kot bi množica drvela ibimo. V kratkem pa tudi to šumenje zgine v smeri proti vzhodu. "Jaz mislim, da so psi opustili 'svoj namen in ne napadejo iTnaciende," reče Poljak. Senator mu pa položi roko na usta. "Tiho, senor," šepeče. "Jte prehitro bodemo slišali o njih. Sedaj so spravili svoje konje na varno mesto, ker k srič: se morajo okoli te ha-cicnde le peš braniti in napa-, dati. Ali imate užigalnik gotov?" "Da, senor." "forej pai/Jite, drugo znamenje velja vam " Gotovo je bilo marsikateremu branilcu tesno pri srcu, vitndar so^bili vsi pogumni in odločni prodati svoje 'življenje za najdražjo ceno. Vedeli so, da tt nahaja v tem njih rešitev, ker gorje jim, če padejo Apače 111 v roke. Celo Slong in Amerikan-sc sta s*e odločila, da se branita, ker sta oba že skusila, kaj se pravi Apačem prit' v oblast. Ležala sta nedaleč od drugega poročnika tkspedicije in čakala strela. Poprej smo že omenili, da je jezdec, ki si je zmislil dober načrt, in ki, je bil prej me-ksikanski vojak, še vedno pred vratmi v bližini koral. Ležal je zraven gruče krav, ki so mimo prežvekoval poleg njega. Tudi or.v je spoznal šum imHjanskih čet in vedel, kaj pomeni. Toda svojega prostora ni hotel zapustiti pred zadnjim trenutkom. Njegova pozornost se podvoji, uho se mu naptie, in oči skoro predirajo temo njim. Megla, ki se je dvigala kaka dva ali tri čevlje nad tlom, je bila najholjše varstvo Apacev; treba je bilo dvojine pozornosti, (Ja ga ne presenečijo. Kakor velik je bil njegov v more slednji zakričati. U-sta A paca se široko od pro, in Meksikanec dvakrat sune z vso močjo v žrelo. Ko se prepriča, da je rudečkar mrtev, se hitro splazi nazaj v varstvu megle meti poč i vaj oči m i živalim i proti zidovju, kjer sta ga pričakovala oba tovariša. Bil j« tudi it skrajni čas. Dve minuti pozneje že mrgoli Vte polno temnih postav v bli-zini, "Ali sta pripravljena?" vpraša Meksikanec. _ v , 1 < "Da, senor.' ~ "Potem pa v imetttt VMe device naprej Tri svetle toiSW posvetijo črno temo ter se približajo dračju privfetffcitem na živino. V pa zbere haciendero še vse svoje moie, opravijo molitev, nakar -se raz-moštvo močan pori-ija. Haciendero jih še rudečkarjev zažgati haciendo.! prihodnje«! trenutku se že po- ' svetijo "trije ognji, vezi živine se 'prereže j o, trije možje se dvignejo kot bi ustreKli in hitijo proti malim vraticam. Se niso bili pet korakov da-opotnni, da vztrajajo leč. se že začuje iz stotine a-svojem mestu, nakar se 1 paskih gTl bojni klic. Spozinair I so. da niso nikogar iznenadili teh pripravah se je s svojim prihodom, pač pa so prva jutranja tira.: jih ljudje v haciendn že pri-noči zaspal; čakovali. Kakih dvajset .puščic i, pa vse brez pro. M o-/ je so drugič zapiska. Mogočna raketa pade 'S strehe med živino, njej sledi druga in tretja. Velike iskre frčijo po korali in begajo živino. Oba bika in žrcbec, ko začutijo na svojih truplih ogenj, skočijo kot divji kvišku ter planejo med ostalo živino, ki je bila tudi že- vsa zbegana radi raket, ki so švigale okoli. Grozno tulenje, rjovenje, rezgetanv-je in divjanj-e^nastane. Prestrašene živali se vržejo na človeške postave, ki se med njimi drenjajo. Mnogo Indijancev je bilo pohojenih, ranjenih ali pa so postali nezmožni za boj. Sivemu Medvedu, ki je vod'.l A-pače, ni preostajalo druzega kot dati znamenje, da se u-maknejo nazaj. Toda zapove-dati je bilo lažje kot storiti. Sedaj šele pla.ejo, divje živali izza ograj ter pomandrajo v s* pred seboj, kar jim je na potu. Jeza Sivega Medveda je bila velika. Devet vojnikov je bilo pohojenih do ?mrti, štirinajst pa jih je bilo tako ranjenih, da so jih morali ostali vojniki iresti ven iz koral. Kar je pa bilo še hujše za Sivega Medveda, je bilo dejstvo, da je š; taki zvijači v past. Veselje Meks kancev je pa bilo samo delno. Glavi.a moč pod poveljstvom Čr.ie Kače je ostala v precejšnji daljavi z:tdi in sanio kakih sto vojnikov seveda najbolj hrabrih in po*, gtvmnih je imel Sivi Medvec: s seboj. Na dvorišču haciende pa je vladalo živahno veselje. Skoro vsi so obstopili predrznega Meks-kanca, kateremu se je pri družil tudi haciendero in mu podelil v znak priznanja dia manten prstan, za kar se Meksikanec lepo zahvali. Toda treba je bilo misliti na nadalj ne priprave. Noč se je jela umikati d'.'evu, in lui^a je polagoma zgubila svoj sijaj. In tako je minilo kakih petnajst minut. Dnevno svetloba je vedno bolj 'razsvitfyevala okolico. Potem pa zapazijo branilci haciende nekaj ČudtttgA* Na celi pročelni stra-ii proti haciendi prihajajo bivoli in krave, opotekajoč in počasi; zdelo se je kot bi živali le nerade šle naprej. Toda bližak so se neprestano. "Zlodej naj me vzame, če vem, kaj to pomeni," za momlja Poljak. "Karamba, Indijanci so, ki -e nam božajo pod varstvom živalij. Pri svojem begu so po-lovili del bivolov ter jih gonijo sedaj pred seboj, da jih imajo kot varstvo proti .našim kro-gljani. Senor Eskobedo (tako je b:lo M>eksikancu ime,) ali ste. 1n6goče dober strelec?" "Nekoliko. Vendar mislim, da onemu rudečemu lopovu, ki kaže .nogo za bivolom lahko prestrelim kolena." Gibljej izia bivolom pokaže, da jie kro-glja zadela, vendar to ni uplji-valo na Apače, ker živali so prihajale vedno bližje. Kmalu se je pričel napad. V trenutku prileti kakih dvajset puščic, ovitih z mahom in smolo proti haciendi. Bile so prižgane in imele so namen, da užgejo poslopje. Dasi je bila glavna stavba zidana iz kamenja in straha zgrajena iz mogočnih hrastovih debel, vendar je imela hacienila dovolj slabih točk, na katerih se je ogenj vnemal. in branilci so imeli dovolj dela. Zmagalni klic Apačev je maznanjal, da so dosegli svoj namen. Toda bffcttiki niso počivali. Poljak Moravski je pri-ffcijj&l s seboj oba topova od grofove ekspedicij*. Slednje u-kaže nabasati s smodnikom, starim železom in (žeblji, potem pa potegniti na zidov je. Apfcfci so silili od vseli stranij v "haciendo, in le skrajni /hrabrosti branvilcev se je bik) zafhvaliti, so morali vedno pobegniti s krvavimi glavami. "Vse v redtt, gospod poročnik?" "Gotovo!" odvrne Moravski. Haciendero potem še počaka, da se A padi nekoliko bolj približajo, nakar zapove: 'Ogenj !* S*reil a&doni, in uspeh je bil izvrsteh. Več kot trideset In-dijanoev je popadalo na tla, inekaj mrtvih, nekaj ranjenih, in groza iti bra so mogli doseči s svojimi kro-gljami m da bi sami sebe pokazali sovražniku. Kljub ponovno odbitem napadu, pa nevarnost »ni. bila odstranjena. Sovražnik je sedaj začel pritiskati proti oni strani, kjer je stal stari hišni oskrbnik s svojimi desetimi možmi. 2e na treh mestih so priplazili Apači na vrh zidovja ter se sku šali 5 svojimi tomahavki proti branilcem. Haciendero hitro pošlje ducat branilcev tja, o prišli so ob pravem času, da preprečijo nadaljno prodiranje Indijancev. S puškinimi kopiti in noži ponrečejo rudečkarje raz zidovja. 2al, da se je pri tem pripetila nesreča. Stari oskrbnik je vodil iz stolpa ven svoje molže proti napadalcem. Dočim so priklicani možje pah.nili Apače nazaj, se je enemu posrečilo prti do velikih vrat, kjer j« skušal potegniti ogromne zapahe vstran in tako odpreti vrata* druhali** Edini oskrbnik je zapazil to nesrečo. Skočil je z visokega stolpa na tla in hitel proti sovražniku. Padec pa je bil za starega moža prehud.. Vendar je imel še toliko moč:, da s-e je oklenil kolen velikanskega Apača in ga hotel potegniti vstran. Apač pa potegne svoj tomahavk in ga zavrhti nad oskrbnikovo glavo. Ta dogodek je opazil tudi Estevan rez streho, kjc.r je opazoval boj. Že je stegnil svojo puško, teda bila je izstreljena-. V tej sili zakriči proti nietodi-stu Slongu: "Sto dolarjev, če ga rešite!" Master Silong dvigne puško v istem trenutku, ko pade tomahavk Indijanca navzdol. Ker je oskrbnik h-itro umaknil glavo, ga udarec ni tja zadel, pač pa je prihtel z vso silo na njegova ramena. Z bolestnim krikom pade starec poleg svojega sovražnika, ne da bi ga spustil, in komaj opazi, da s« sovražnik trenutek za njim sam zgudi na tla. Kroglja Slonga mu je razdrobila glavo. dela izginejo, bodete imeli vedno Dr. MIHAEL SETNIKAR, «181 »T. CLAIU AVE. Tal. Princeton IB44 L ml. Priporoča rojakom in društvom prvo slovensko rano v Clevelandu za veselice, igre. za poroke in h atne slavnosti kakor tudi za vae dnige prilike. Priporoča svoj dobro urejeni saloon. Svoj k EXPELLER — v svoji hifii in ga bodete rabili po predpisih. 2f>c. in 50e. steklenice v lekarnah. Čuvajte se ponarodb. iTTTTTTTTTTTTT T IT T !! T T T TTTTTITTTTITTTTTTTT H IT T T T P •M M. MCMTER A CO., 211 furt ti- N* Yqt. & V- Dr. Rtohterj«T« Congo Pilule olajlaja. (25e. «11 SOc.) SEVEDA HOČETE NAJBOLJŠE — in vi hočete isto v«ak dan. Dobri vzroki so za kaj dajajte s voji družini LAUBOV GOLDEN RQI> KRUH. Zavit v papir, varen proti prahu in boleznim. 5 Cts. Tbe , Jacob Laub Baking Company 4919 LORAIN AVE. Delam in popravljam vozove vsake vrste, barvam in prodajam Ozdravljam krnj ske od tiske in preklanH kopita. Kujem konje z naj večjo pazljivostjo - CENE* PRAVE IN DOBRA ^ POSTREŽBA. >f E ^ TOSIIST ECOST-22L, 1263 E. 55th Si E £1111111111111111111 ±111111.111JJ.ULI111ULI111 llilllll' Dalje prihodnjič. --... Lep« igre. V zalogi imamo še nekaj iger, ki so jako lepe. dobre vsebine in pripravne posebno za manjše odre. Cena vsakemu zvezku je 15c, in osebe, ki naročijo spodaj omenjene igre, naj svoto takoj priložijo v pismu. Sledeče igre so jako do-;>re in pripravne za manjše odre: "Pokojni moji", šaloigra v v enem dejanju. "Trnje in lavor" drama v 2 dejanjih. Srce je odkrila", vesela igra v ene mdejanju. "Perzijski šal", šaloigra v enem dejanju. "Stara mesto mlade", vesela igra v enem dejanju "Na kosilu bom pri svoji materi", žalostnovesela igra v enem dejanju. Prvi ples", komedija v enem dejanju. Idealna tašča", veseloigra v enem dejanju. "Medved snubač" veseloigra v enem dejanju . "Pri puščavniktt", veseloigra v enem dejajnju. "V medenih dneh", veseloigra v enem dejanju. "Srčna dama", veseloigra v enem dejanju. -- The Dornback & Buckiiolz Co. PLUMBER JI '.. '.......... 1 ............... 1 Napeljujejo cevi za vodo in kimale, krijejo strehe, polagajo cevi za gas in delajo kopališča. Se priporočajo rojakom. 7109 St. Clair av. Bell Phone East 3365 FRANK ZAKRAJSEK, 6521 ST. CLAIR AVE Se priporočam rojakom v nakup naj1 oljiih KOLES (BYCICLE IN MOTORCYCLE*) kakor tudi v popravljanje. Kdor želi imeti dobro kolo naj se obrne na prvo in največjo slovensko trgovino, osebno ali pismeno, ker v zalogi imam najboljia kolesa po nizki ceni ter jamčim, da hodem vsakemu za-dovoljnost. Predno greste drugam, pridite k meni in prepričali se bodete. Odjemalcem ven is Clevelanda pošiljam po expresu. Svoji k svojim t 1 i — -i— ' -UI-1 Angleščina brez učitelja! i Po navodilu slovensko angleške slovnice, tolmača in angleSko slov, slo-vaija. Knjiga trdo v platnu vezana stane $ I. — in jo je dobiti pri: V. J. KUBELKA, 538 V. 145 St., New Tori, N. T. ssssasBS Največja zaloga slovenskik knjig. Pilite po cenik. 1 — oooooo Brez dovoljenja. Bliža fcie čas, ko bodejo morali VSi oni, ki hočejo prodajati vino, prositi vlado za dovoljenje, brez katerega se ne more prodajati nobena pijača, ki ima sebi alkohol. Mi želimo zopet opomniti maše trgovce, da Tri-nerjtevo Ameriško grenko vino ne spada v to kategorijo, ker je zdravilno vino. Trinerjevo vino se lahko prodaja brez vladnega dovoljenja. Trinerjevo ameriško grenko vino je jako dobro zdravilo pri žtflodon>il\ boleznih in preba>fljalni(h organih, kakor tudi jetrnih, pri nervozno>ti, revmatičnih napadih. zaprtje, vrtoglavost. Oni, ki teško delajo, z možgani ali z rokami, tudi če so popolnoma zdravi, bi moral li spiti en kozarec te pijače M ' H PRIPOROČILO. Rojakom v Sari Francisco, Cal. naznanjamo, da je naš zastopnik za to mesto in okolico Mr. Jakob Laušin 2110 19. cesta. San Francisco, Cal., ki je splošno znan in spoštovan v tej naselbini. Rojakom ga priporočamo, da se v vseh poslih, ki se tiče našfe tiskarne in lista z zaupanjem obrnejo na njega . . Priporočilo. Nai zastopnik za Waukegan in No. Chicago, 111. je Mr. Fr. Osredkar, Box 546 No. Chicago, 111., ki je pooblaščen, da pobira naročnino. Rojakom ga priporočamo. $m i Tisoče in tisoče rojakov bere "Clevelandsko Ameriko". Ali ste tudi vi med njimi, ali ste zvest naročnik lista? Rabite plin in hranite denar! Vsi pametni ljudje v Clevelandu rabijo plin. Bolj so pametni, več rabijo plin kot drugo kurivo. Plin je cenejši leot premog. Je čist, zanesljiv. Jako priporočen za dom. Če hočete Se več zvedeti o plinu, pridite v naš urad in vam bodemo z veseljem povedali. Pokazali vam bodemo kako se s plinom kuha, in kako grejete vaše stanovanje z majhnimi stroški. RABITE PLIM ki vas ne velja toliko kot mislite • ■■. "' ' > The East Ohio Gas Co. Masonic Temple Building, 1447 EAST 6th STREET. jw . za posiljalce denarjev v staro domovino Rojakom, ki pošiljajo »vojcem denarje v ataro domovino naznanjam, da odpoSljem vsako pošOjatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in grt s panukom v sredo čez morje; za to najraje vzamem najhitrejše paraike. Po-Šiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo a hitrimi parniki v soboto v Evropo. To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, daje potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali fotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše, posluževati se draftov, Money Ordrov, denarje v gotovini do zneska »50.00 pa je pošiljati v registriranih pismih. Rojaki, uvažnjte to in vedno bodete dobro In sigurno postopali. Pošiljatve je nasloviti: i 1 _ —