BiH ■1« jše gorenje p@[p@dflirapiMl speiml pa tlenje, 19. maja 1993 tal \ Leto XXVII. Številka 15 :S':vXv:w>?:y^č¥z":v>: s; Pef zvezdic za Gorenjeve pralne stroje v Avstraliji Da Se med svetovnimi proizvajale y°sPodinjskih aparatov odvija ePmnehna tekma za energijsko kat a!b°lj varčne stroje in okolju vse boi Jfizrie, ni nič novega. V tej tekmi se in Pe*no kosajo tudi Gorenjevi aparat, v v Avstraliji so naši pralni stroji na mu lestvice posebne brošure, ki kup p®fn svetuje, kako in kaj naj izberejo. PSr 6ZC*'C s' ie na testiraniu prislužil tip °35terse na lestvici povzpel na dmgc st°, saj je glede energijske varčnosti gl em v ospredju. necerie res, da je od testiranja minilo že a Kai časa. Sedaj so pralne stroje za ^stralsko tržišče še izboljšali, predvsem namenili vso pozornost boljšim pral-učinkom. Spremenjeni so programi ania, centrifugiranja, časovna nasta-z ®v Začetka pranja in še kaj, kar pač str ,6Va avstralsko tržišče. Tako so vsi Dr°il' ki so namenjeni preko oceanov, 'rejeni za toplo in hladno vodo, vse pa la,1 odlikujejo sestavni deli, ki so tako ali j. 0 že v celoti vrhunske kakovosti. I6 razvidno iz slike, se je na solidne ®sto uvrstil s štirimi zvezdicami tudi PS ■ aied pralnimi stroji z manjšim bob-Ve 171 Pa je PS99 dobil sicerštiri zvezdice, \j . ar pa je dosegel celo četrto mesto. 18,1 brošuri so na solidnem mestu tudi Zunanjetrgovinska konferenca 'j* že i fe tradicionalni zunanjetrgovinski konje e,,c, Gorenja Gospodinjski aparati, bila lod^ii Ponedeljek v Topolšici, so na-jjovornejši delavci Gorenja Gospodin-n'aParati in direktorji Gorenjevih podjetij t . U/efn, spregovorili o aktivnostih v zvezi tri Vaianjem okolju prijaznih izdelkov, p in finančnih izidih za leto 1992 in ° tromesečje 1993. ?®zna CP^aili so se s prizadevanji za zamenjavo v v hladilno-zamrzovalnih aparatih nove Q ' MaUNMU-^.CUm Z.UVCUI MM cJJJCtlcUlll I IUVO š6n8rac'ie hladilnikov 600 mm. Govorili pa so Poiriii nekaterih novostih programa Pralno- ,la IValni aparati. Ko so obravnavali položaj s ,r9u, upoštevaje recesijo in medvalutne p iJ^embe, so bile v ospredju zahteve za kar vri, i racionalno poslovanje in znižanje vseh Proškov tudi v podjetjih na tujem. hladilno-zamrzovalni aparati Gorenje Pacific, in sicer HTS 101 W na četrtem mestu v svoji skupini, kjer so si vsi priborili največ po tri zvezdice, v skupini večjih aparatov pa je KZS 311 W dobil štiri zvezdice in 6. mesto, medtem ko ima Z OS 210 WS s štirimi zvezdicami mesto sredi lestvice, na četrtem mestu pa je še aparat HBS 101 W. To pa pomeni, da so si Gorenjevi aparati pridobili pomembne ocene, ki so marsikdaj odločilnega pomena. Kupci namreč najprej pogledajo nalepke na aparatih, preštejejo zvezdice, podatke o porabi energije in nato preračunavajo, kaj se jim bolj izplača. Ali kupiti dražji aparat z več zvezdicami ali aparat z manj? Koliko jim prinese prihranek pri energiji, je mogoče ugotoviti z nalepke, saj je na vsaki tudi podatek o porabi energije. Vsak prihranjeni kilovat preračunajo v dolarje in v desetih letih, na primer, privarčujejo toliko, da lahko kupijo nov aparat. Kako pa je pri nas? Ob vsej poplavi najrazličnejših aparatov iz uvoza sicer v nekaterih časopisih že objavljajo različna priporočila, verjetno pa bi kazalo bolj opozarjati kupce na številne prednosti aparatov Gorenje, ki zunaj dobivajo laskave ocene, doma pa so žal premalo poznane. H.J. VVashing Machines t(\w* Lo#d fUt U N»> tjt 1ytv Sur Kvint 5 kg to 5.5 kg C*par&j OrtM »»'g«’«'— ............ M«*- AK> WW Hvifnundik' W73,1 Ky V Vzdrževanju Gorenja Gospodinjski aparati so v ponedeljek, 17. maja 1993, začeli s poskusno proizvodnjo na novi liniji za izdelovanje košar za zamrzovalne omare. Napravo bodo po preizkusu preselili v Gal-vano, sicer pa je plod znanja in dela domačih strokovnjakov. Regres za leto 1993 Regres za letni dopust v letu 1993 bomo v Gorenju Gospodinjski aparati izplačali v treh obrokih. Do konca maja bomo prejeli prvi obrok, drugi obrok bo izplačan do konca meseca junija, zadnji obrok pa v juliju, še pred nastopom kolektivnega dopusta. Višina regresa bo pogojena z višino delavčeve plače glede na poprečni osebni dohodek v Gorenju Gospodinjski aparati za mesec april 1993. Poprečni bruto OD v GA za obračunski mesec znaša 57,478,00 SIT. Višina regresa za posamezne višine plač Višina plače znesek razredi neto 57.478 in več 36.000 51.730 do 57.477 37.000 40.235 do 45.981 38.000 do 40.234 40.000 KAKOVOST Kakovost je predpogoj vsega, kar delamo Kakovost je danes kar nekakšna modna tema. Vsi in povsod govorimo o njej, le redki tudi vedo, kaj kakovost pravzaprav je. Zagotavljanje kakovosti, pravijo strokovnjaki, je umetnost. Ljudi je treba namreč prepričati, da delajo tako kot bi že sicer morali. Pri nas je vodja Zagotavljanja kakovosti dipl. inženir elektrotehnike Matjaž Ma-rovt. Njemu smo tokrat zastavili nekaj vprašanj. Kakšna je pravzaprav naša politika kakovosti, katere so njene osnovne usmeritve? Politika kakovosti Gorenja Gospodinjski aparati, ki jo na prvo mesto svojih zahtev postavlja tudi ISO 9000, je zasnovana na korporacijski kulturi in njena osnovna usmeritev je kakovost življenja. Torej, ne želimo si le kakovosten izdelek, ampak tudi zadovoljnega kupca, zadovoljne zaposlene in zadovoljno družbo. Politika kakovosti Gorenja Gospodinjski aparati « Naša usmeritev je kakovost življenja • Priznavamo samo evropska merila • V središču pozornosti je naš kupec • Dobiček ustvarjamo s kakovostjo poslovanja • Neprestano se z novimi znanji prilagajamo novim izzivom Priznavamo samo evropska merila in se ne moremo izgovarjati, češ da smo prvi v Sloveniji, ker to nič ne pomeni. Vedeti moramo, kaj pomenimo v Evropi. Ravnati se moramo torej po evropskih merilih in standardih. V središču naše pozornosti mora biti kupec. Prisluhniti njegovim željam, zaznati njegove potrebe in mu tudi ponuditi svoje rešitve je ključ dolgoročnega uspeha podjetja. Dobiček ustvarjamo s kakovostjo poslovanja. Tudi to je prav tako del naše politike kakovosti. Odvisni smo od kakovosti prodanih izdelkov in od tega kako kakovostno jih bomo prodajali. In nenazadnje, z novimi znanji se moramo nenehno prilagajati novim izzivom. Ne smemo obstati in reči, sedaj smo pa dobri, ampak je potrebno neprestano napredovati, kajti napredujejo tudi drugi. Kako to politiko kakovosti udejaniti? Naša politika kakovosti ima vgrajena evropska pravila in osnova za njeno izvajanje je dana. Vendar včasih, ob vseh naporih za doseganje planov, izpolnjevanje rokov - pozabljamo, da kakovost pri tem ne sme biti vprašljiva. Kakovost ne sme biti alternativa, kakovost je predpogoj vsega, kar delamo. Proizvodnjo je treba organizirati tako, da plan ni vprašljiv, kakovost pa zagotovljena. Tudi pocenitve morajo biti takšne, da zagotavljajo isti nivo kakovosti za nižjo ceno. Cena mora biti vedno v koleraciji s kakovostjo. Naši uporabniki ne pričakujejo aparatov tipa Miele, ampak pričakujejo, da bodo naši aparati služili svojemu namenu boljše od vseh z enako ceno. Vse, kar delamo, mora biti narejeno kakovostno. Da bi to dosegli, smo sprejeli tudi program kakovosti, ki ima pet zelo konkretnih točk (te že izvajamo), od organiziranja procesov poslovanja v skladu z zahtevami ISO 9000 do izboljšanja tehničnega sodelovanja s kupci, o čemer smo v Informatorju že pisali. Osnova boljšega obvladovanja kakovosti in porok za uspeh programa kakovosti pa je povečanje odgovornosti vsakogar za nadaljnjo funkcijo, ki se pojavi v krogu kakovosti. Tržniki prevzemajo odgovornost za posredovanje idej, ki prihajajo s trga, da bodo to res tiste ideje, ki nam prinašajo dobiček, so izvedljive, ne obremenjujejo prekomerno proizvodnje in ne vsebujejo možnosti napak. Večjaje odgovornost razvoja za definiranje takšnih izdelkov, ki bodo v proizvodnji obvladljivi in izvedljivi. Tehnologi postajajo bolj odgovorni za to, da bo proizvodnja kar najbolj definirana in ne bo prepuščena improvizacijam. Samo takšna proizvodnja namreč lahko zagotavlja izpolnjevanje plana in tudi kakovosten izdelek. Po drugi strani mora proizvodnja kar najbolje obvladovati svoje delo in ne sme čakati, da napake odkrije šele kontrola. V logistiki morajo poskrbeti, da se ne bodo dobro narejeni izdelki kvarili ali poškodovali med skladiščenjem in transportom. In na koncu mora prodaja znati vso to kakovost posredovati uporabnikom, jo torej kakovostno prodati. Uvajamo tudi nove in izpopolnjene metode na področju zagotavljanja kakovosti, ki naj bi izboljšale kakovost zlasti tehnologije in konstrukcije. Mednje sodi na primer analiza napak in njihovih vzrokov Kakovost je zastonj. Ni darilo, vendar je prosto na razpolago. Tisto, kar je drago, so nekakovostne stvari - vse dejavnosti, ki so posledica tega, da posel ni opravljen pravilno že prvič Philip B. Crosby Matjaž Marovt ra, Pr ali FMEA metoda. Le-ta pomaga, da pr® ventivno razmišljamo o možnih napal.;16 usmerjen v preventivo, dosegli *aPje le-teh. Božena Gorjan r°9ram kakovosti * Or s, Saniziranje procesov poslovanja v , ^du z zahtevami ISO 9000 ... ebnološko-investicijski, konstruk- Ciisk; , ^ K|, proizvodni in oskrbni ukrepi dela ‘sti ^l|š: SPloš, h . 6|Vaianje novih ali izboljšanih metod v a ha področju zagotavljanja kako-ustj ku J°ljšanje tehničnega sodelovanja s sen dvig motivacije za kakovost Preden pričneš, premisli! "Sodelavec mu je v kabino viličarja vrgel vrečko z eksplozivno zmesjo, ki je eksplodirala in mu trajno poškodovala obe ušesi..." je bila vsebina interne prijave delovne poškodbe. Kje? ... Ne boste verjeli! V naši delovni organizaciji! Posledice poškodbe so hude, invalidnost, trajna delna izguba sluha. Nagibi za to dejanje niso znani. Je bila to" nedolžna" šala, postavljanje pred sodelavci?... Temu lahko rečemo nerazumno dejanje, ki pomeni hudo kršitev varnostnih predpisov. Pa ni to osamljeni primer delovnih poškodb, katerih povzročitelji so sodelavci. Vrstijo se naleti viličarjev na ljudi, razne "nedolžne šale", prepiri med sodelavci, ki imajo vse prevečkrat za posledico trajne poškodbe za sodelavce. Pri raziskavi poškodb ugotavljamo, da prihaja do te vrste poškodb zaradi slabega odnosa do varnosti. Klasični izgovori so: - Se pač zgodi - Nesreče se pač dogajajo - Nisem ga(jo) videl(a), iznenada je stopil(a) predme - Nisem mislil, da se bo to zgodilo - Samo pošaliti sem se hotel(a) - Tako se mi je mudilo, da.. Kaj privede do slabega odnosa do varnosti na delovnem mestu? Nekateri ljudje mislijo, da lahko varnostne predpise ignorirajo, kadarkoli jim ni udobno, da bi se po njih ravnali. Morda skušajo tako dokazati, da se predpisi njih ne tičejo, ker so oni pač tako odporni in žilavi. Nihče ni žilav v tem pomenu! Tudi neobvladanje čustev poraja nekatera nagnjenja kadar se dopusti, da razsodnost zameglijo razočaranje, jeza,strah, ali skrb in v takem raspoloženjuse rine naravnost v nesrečo. Pozablja se, da naša dnevna čustva lahko vplivajo na naš odnos do varnega dela. Mešanje svojih skrbi in težav z delom je nedopustno. Kadar se to počne , in se kaj zgodi, se lahko poškodujemo sami in spravimo v nesrečo še druge.Čustev ne moremo odstraniti in življenje bi bilo brez njih pusto, vendar jih moramo znati obvladati in spravljati v meje razuma. Pomanjkljivo znanje lahko povzroči nezgodo - poškodbo storjeno sodelavcu. Spoznajte sebe, svoje sposobnosti, meje, samoobvladanje in spretnosti. Ne se bati spraševati o delovanju kakih mehanizmov. Zmote v presojanju povzroče nesreče. Zapomniti si je treba, da izbira vedno zavisi od nas samih. Naša sodba, dobra ali slaba, lahko dovrši opravilo varno za okolico ali pa se konča z zmoto, ki lahko poškoduje ali ubije nas same ali druge. Obstajajo dobra in slaba nagnjenja do varstva pri delu Nagnjenja vplivajo na vedenje. Nevarna nagnjenja ali odnosi vodijo do nevarnih dejanj, ki povzročajo poškodbe. Nevama nagnjenja lahko z lahkoto spremenimo v varna! Kako? Vedno, ko se ti kam mudi ali ne veš kako bi kaj opravil, upoštevaj nasvet : PREDEN PRIČNEŠ, PREMISLI ! V.P. Pošta po novem S 1.5.1993 je priče! delovati Ekspedit Gorenja Gospodinjski aparati, ki je organiziran v okviru kadrovsko splošnih zadev, vsa opravila v zvezi s prevzemom, distribucijo in odpremo pošte pa bo izvajal tudi za hčerska podjetja Gorenja GA. Na področju organizacije poslovanja so pripravili ustrezen organizacijski predpis, ki so ga prejeli vodje in tajništva programov in področij. Za uporabnike to ne pomeni kakšne večje spremembe. Pošta se bo prevzemala in oddajala dvakrat dnevno, paziti pa bo treba na označevanje pošte s šifro sprejemno odlagalnega mesta. V rubriko naš znak bo treba vpisati številko sprejemno odlagalnega mesta in priimek pošiljatelja (npr.: 15-Krajnc), pri interni pošti pa bo treba vpisati šifro tudi ob naziv naslovnika. Za izvedbo postopka v svoji sredini skladno z določili predpisa odgovarjajo direktorji programov oziroma področij, za ažurni prevzem, razdelitev, distribucijo in odpremo pošte ter za evidentiranje pošte v skladu z določili predpisa odgovarja ekspedit, za dosledno označevanje dopisov s šifro sprejemno- odlagalnega mesta pa odgovarjajo tajništva organizacijskih enot. D. V. li 19' 5-1993 K. IZOBRAŽEVANJE Manjši stroški, večja vrednost izdelka O tem, kako organizirati delo, ga spremljati, meriti in vrednostni, je idej včasih celo preveč, čeprav industrijski inženiring v Sloveniji šele dobiva prve obrise. Ideje same pa seveda niso dovolj. Prav zato se je vodja oddelka za industrijski inženiring pri nas, dipl. inženir fizikalne kemije Bojan Jus odločil za poučevanje metod, ki so sestavni del industrijskega inženiringa. Najpreprostejša metoda, ki se je da najhitreje naučiti in vpeljati v delovno prakso in nam tako sorazmerno hitro da rezultate je, po njegovih besedah, vrednostna analiza. "To je metoda," pravi Bojan Jus," ki nam hkrati zmanjšuje stroške in povečuje vrednost izdelka." Na seminar o vredostni analizi, ki je bil konec aprila, je povabil najprej tiste, ki bodo lahko po tej metodi delali. To so delavci razvoja, konstrukcijskih oddelkov in oddelkov tehnologije, študija dela, preoblikovanja pa vse do trženja. "Tiste, ki tvorno delajo, dan na dan, osem urna dan z novimi stvarmi." Tržniki vedo (vsaj morali bi vedeti), kaj želijo kupci, kakšne izboljšave na naših aparatih. Ostali vedo, kako to napraviti, oblikovati, embalirati, odpremiti... Zato se morajo pred uvedbo neke novosti sestati, pogovarjati, skupaj razmišljati o prednostih in slabostih te novosti. Bojan Jus nam za primer navaja uvedbo nove posode za jajca v hladilniku. Ko se odločamo zanjo, moramo vedeti, kakšno vrednost ta novost predstavlja za kupca, vedeti moramo, kakšne materiale bomo zanjo potrebovali, kakšne spremembe bo to zahtevalo v proizvodnem procesu in ne nazadnje, koliko nas bo to stalo. O tem se skupina strokovnjakov z vseh naštetih področjih pogovarja preden se v proizvodnji odločijo za uvedbo novosti. Ce se jim pri tej vrednostni analizi izkaže, da je novost zelo draga, kupec pa si jo niti ne želi, potem se zanjo seveda ne bodo odločili. Rezultat je lahko tudi drugačen. Nova posoda bo prinesla višjo ceno hladilnika, naši stroški zanjo so nizki. Dokler pa vsega tega ne vemo, se za novost ne odločimo. In, če ne delajo tržniki, razvojniki in ostali skupaj, tega tudi ne moremo vedeti, novost pa je lahko povsem nepotrebna ali nekakovostna, v obeh primerih pa predraga. "Prav v času od ideje do novega izdelka lahko torej prihranimo ogromno denarja, saj se s kvalitetnimi delom v razvoju izognemo nepotrebnim stroškom," poudarja Bojan Jus. Metode vrednostne analiza so torej tiste, ki nam prinašajo manjše stroške in boljšo kakovost. Ni naključje, da se je vrednostna analiza potem, ko so jo pred več desetletji začeli uporabljati v Ameriki ne le razširila, temveč tudi ohranila v uspešnih firmah Evrope in na Japoskem. Glavni cilj vrednostne analize je namreč ta, da je kupec zadovoljen z izdelkom in zanj plača toliko, kolikor hoče prodajalec. Ali drugače povedano, ob raznolikih funkcijah in kakovosti aparata, pozabi na njegovo ceno. Kdo bi si ne želel takšnega izdelka? Božena Gorjan O seminarju so povedali: Janez Mihič, vodilni inženir v programu Kuhalni aparati: "Seminarje bil več kot zaželen, saj se s pomenom stroškov srečujemo že pri snovanju izdelkov. Glede na to, da se s konstrukcijo določi že okrog 80 odstotkov stroškov, je prav, da sedejo za mizo strokovnjaki z različnih področij dela in izmenjajo izkušnje. Tako lažje pride do novih pogledov in pristopov k reševanju določenih nalog in pomembnih odločitev. Z več alternativnimi rešitvami je lažje najti optimalne cenovne rešitve." Miran Razboršek, v razvoju pralno-pomivalnih aparatov dela pri urejanju dokumentacije: "Zelo sem zadovoljen s temo seminarja, saj sem se tokrat prvič srečal s področjem vrednostne analize. Že na seminarju sem prišel do novih spoznanj, čeprav je pre- malo, če slišiš le enkrat. Po šestih ali sedmih urah predavanj sam vsega tudi še ne moreš dojeti. Zato bi morali o tem še govoriti in prebrati več literature, če bi bila na voljo. V spominu pa mi bo ostalo tudi praktično delo, saj smo s seboj prinesli vsak kakšen polizdelek ali določen material in se o tem pogovorili, kot to zahteva teorija. Dobro je tudi to, da smo se spoznali med seboj. Vemo, komu se obračati in kako nadaljevati s tem delom, ki je vse bolj pomembno." Franc Koren, študij dela programa Kuhalni aparati: "Sama metoda vrednostne analize je zelo koristna, saj obravnava problematiko izdelave in konstrukcijske rešitve izdelkov tudi z drugih vidikov, ki se ponavadi izpuščajo. Ža uporabo te me- Bojan Jus ^ Seminar o uporabi vrednostne analizeie J bil v treh delih, žal je bil osip slušatelj^ ^ precejšen. Ne zaradi nezanimivosti teH’® v ali predavatelja, le udeleženci seminarJ. n niso uspeli uskladiti vseh obvezno®' D "Samo s prakso dobiš izkušnje, ka^ * v pravem trenutku sprejeti odločiteV' s, pravi Bojan Jus. Zato so trotji dan ^ vrednostne analize preizkušali 11 j povsem praktičnih primerih, ki so I' ^ prinesli slušatelji s seboj. k Ta praktični del so izkusili Ivan Glu®|C' v< Zdravko Golob, Franc Koren, MarjaJ lo Korun, Janez Mihič, Božena Pletel'3^ Milena Sekavčnik, Iztok Vivod in s Zupanc in Marko Kreča iz tehnologij6^ razvoja programa Kuhalni aparati, Mira Razboršeki iz tehnologije Pra\no-p0^ valnih aparatov, Brane Sekavčn1' Katarina Fajdiga, Edi Pocajt, GoraZ Vrhovnik iz programa Hladila0 zamrzovalnih aparatov. ( l^j tode bo treba razviti timski način dela, ^ je v praksi še premalo upoštevan- ^ ideje do realizacije je še velik razkorak pa bi ga lahko zmanjšali z vključitvij0^ timsko delo kar največ strokovnjak vseh področij - od nabave, konstrukti tehnologije... do prodaje." Matija Zupanc, konstruktor v razV°l Kuhalni aparati: , "Seminarje bil dobro organiziran. Vet0 udeležencev je bila iz tehničnih sl^T pogrešal pa sem strokovnjake s podre0!j marketinga. Morda bi ob večji udeleZ delavcev različnih, tudi netehničnih P dročij, bil še bolj uspešen. V Gorenj0 zadnjih se dveh, treh letih delamo vel' ^ za zmanjševanje vseh vrst stroškov, uvajanjem novih metod vrednostne ana' ize pa bi lahko bili še bolj uspešni." H-J' n n K s t 0 di di Hi S< ki s< Sl Hi Sl is ž Sl ie Ai Žr In tu P; ll 19 SREČANJE ioiy Marjan Verbič Či e nekoga srečaš na delovnem mestu, anko dosti izveš o njegovem delu, le ftia/o pa o njem samem. Telefon Slliivo zvoni, sodelavci trkajo na delo je delo in ni časa, da bi ePetal o tem in onem. Tako je s temi afioclot3ra' a ne povsem, bi dejal Ve|jg j0 V razvoju pralnih strojev, in to tw stl V6dno dovolj Urr|9ntacija, ki jo Marjan Verbič pripravlja aparat, mora zajemati vse njegove pa fVne oiemente. Imamo nek aparat, kupec Dol n°v *'P aParata s svojim dizajnom, dg, č|t' je treba tip aparata, pripraviti načrte in Ne Rentačijo za nove komponente. 1 za ostale aparate, je presenečenj in J^dhje je treba poskrbeti, da je vzorec jw jo u oua ^/vor\i uou, ua jo v v i o v Vo^ apara,a potrjen, preden gre v redno proiz-l0VanJ°- 2a takšno delo je potrebno sode-nls tudi z ostalimi službami, od razvoja >alaže >dobni 'plb.alaže do prodaje. Sev 0bno ve|ja tudi za razvoj novih tipov. ^ eda je tu treba pripraviti dokumentacijo Ce'°ten aparat. Ta pa zajema konstruk- KuLTURA Siti to, kar si 'V vsakem od nas je vse, kozrr a'e/rj, je spomin na celoto in Indijo," je nekje zapisala dr. M s°sfr- Zakaj potem ločevanje? V iZCevanie’ pogovarjanje, •'< planje ?,eiT1 življenju; o sreči (tvoja dolžn s^5rečen), o ljubezni (največji dpH -. recen)i 0 ljubezni (najvecji 'ščini), o zvestobi (kaže na od s.1 in disciplino), o domu (ta je ta 111 disciplino), o domu (ta je ta Jddje, ki jih imaš rad), o nevošč nas ubija in o strahu, našem naj' ^BŽnikl r r» \/eom Izo r io vlv/lion s Vu|ja m o siranu, našem naj s ražniku; o vsem, kar je življen di, ki je ni, je govorila dr. Manc; ^ Podstavitvi svoje knjige Mošl i,,je nastala po istoimenski t 2 M°ddaii 'n i° ie 'zc*ala založba ^ ^anco Košir se je tega tople; si anco Košir se je tega tople jee9a večera pogovarjal Silvo Tč . hiti 7loh