Nadaljevanje na morske baterije budno pazijo na angleško obalo, zmerom zasleduje gibanje sovražnih bombnikov, je skupina angleških obmorskih stražarjev. Poštnina pfatana v gotovini Cena 2 din' DRUŽINSKI TEDNIK Leto XII. Ljubljana, 25. julija 1940. štev. 30 (562) Vsaka pesem ima svoj konec, £ (Slovenski narodni pregovor.) »DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja ob £etrtklh. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. PoStni predal St. 346. Telelon St. 33-32. — Račun poStoe hranilnice V Ljubljani St. 15.393. — Rokoptiov ne vračamo, nefrankiranlh dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti ra 3 din znamk. NAROČNINA »/« leta 20 din, */j leta 40 din, vse leto 80 din. V Italiji na leto 40 ilr, ▼ Franciji 70 frankov, v Ameriki 2*/i dolarja. Drugod sorazmerno. — Naročnino Je plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (vlSlna 8 mm In Širina 65 mm) 7 din: v oglasnem delu 4‘50 din. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. N otlce : beseda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročilu popust. Danes: Socialne spremembe v SSSR Vojna se bo nadaljevala Anglija /e odklonila nemško mirovno ponudbo Hitler je v imenu držav osi kot zmagovalec ponudil Angliji mir, ki ga pa je v imenu angleške vlade odklonil zunanji minister Halifax Adolf Hitler, vodja nemškega naroda, ki je pretekli teden poslednjič apeliral na angleške državnike za sklenitev miru. V Ljubljani, 24. julija Napad na Anglije se še zmerom ni začel. Vse se sprašuje, kaj naj to pomeni. Odgovor je težek, ker ni mogoče videti, kaj se godi za kulisami. Kaj prav za prav Nemčija namerava? Na to vprašanje bi se že dalo lažje odgovoriti, saj nemški tisk tega ne skriva. V nemških listih beremo poslednje dni poročila o razmerah na Angleškem. Vsa ta poročila soglasno podčrtavajo razliko med CKufcKiTlovo vlado in angleškim narodom. To se vidi najbolj v tem, ko poročajo o učinku Churchillovega govora, ki da je tako resno naslikal bodočnost, da je to angleške množice hudo prestrašilo. Prav tako poudarjajo, da je angleški narod že zdaj pod vtisom iz dneva v dan naraščujočih napadov nemških bombnikov. Po nemški sodbi se med narodom govori, da bo tekla kri samo zaradi trme ljudi, ki so v vladi. Vedo tudi povedati, da se na Angleškem pojavljajo glasovi, ki zahtevajo sestavo vlade po vzoru Petainove. Značilno je tudi spominjanje na znani intervievv nekega ameriškega novinarja s Hitlerjem. Hitler mu je izjavil, da ni namera Nemčije, da bi uničila angleški imperij. Nekaj bo pa prav gotovo uničeno. In to, je dejal Hitler, ona plutokratska klika na Angleškem ki je odgovorna za sedanjo vojno. Vendar tega ne bo storila Nemčija, ampak angleški narod sam. To seveda ne pomeni nič drugega, kakor padec Churchillove vlade. Ta vlada predstavlja danes višek neomajne odločnosti, da se vojna nadaljuje do kraja. Zaradi tega bi vsaka vlada, ki bi sledila Churchillovi, morala predstavljati pojemanje te odločnosti. Tako prikazuje nemški tisk položaj na Angleškem. * Nevtralnega bralca bo bržčas zanimalo kakšno je razpoloženje v Londonu. Pri tem se opiramo na opazovanja londonskih dopisnikov listov nevtralnih držav. Na Angleškem je ljudstvo trdno prepričano, da bo Anglija zmagala. Nikjer ni opaziti razburjenosti, strahu ali celo panike. V angleškem narodu je krepko zasidrano prepričanje, ki ga tudi najspretnejša nasprotna propaganda ne more spremeniti: da je Anglija v svojih vojnah sicer izgubila vse bitke, nikdar pa ne poslednje in odločilne. Nikomur na Angleškem ne pride niti za trenotek na misel, da bi se v sedanji vojni moglo .zgoditi drugače. Ta zavest je prav za prav nerazumljiva, slehernemu je namreč znano, da je Anglija stopila v vojno slabo pripravljena. Povprečni Anglež vojno sovraži in to je tudi vzrok, da so bile priprave za vojno v vsakem pogledu pomanjkljive in nezadostne. Življenje se je na Angleškem precej podražilo. Novi vojni preračun vsebuje nove davke, ki bodo narod občutno prizadeli. Zlasti velja to za dohodninski davek. Racionalizacijo so razširili tudi na angleško narodno pijačo, na čaj, kar pa normalni potrošnik ne občuti tako hudo. Racionalizacija velja samo za civilno prebivalstvo. Vojaštvo dobiva namreč hrano, kakor še nikdar poprej, kar se zlasti Vsak dan prihajajo v London nove čete iz Škotske, Kanade in drugih delov britanskega imperija. Na sliki vidimo nekaj čet, ki korakajo proti buckinghamski palači. vidi v velikih obrokih masla in sladkorja. Nasproti tujcem so postali Angleži precej nezaupljivi. Zaradi bridkih izkušenj na Holandskem g rg-.č: i:.~-~8, so v Londonu začeli v množicah internirati nemške, avstrijske in italijanske državljane. Posamezni listi temu nasprotujejo, ker da ne gre, da bi prav vse tujce brez izjeme smatrali za pripadnike tfri? . Življenje v Londonu teče popolnoma normalno. Gledališča in kinematografi delujejo kakor prej, enako vsa prometna sredstva v polnem obsegu. Le v luksuznih restavracijah so nedavno zmanjšali obroke. Oboroževanje se mrzlično nadaljuje. Vse dela za vojno industrijo. Zaradi tega je v mnogih obratih opaziti pomanjkanje nameščencev. Na voliv- Angleški zunanji minister Halifax je v imenu angleške vlade odklonilno odgovoril na Hitlerjev mirovni apel. nih mestih zatrjujejo, da bo Anglija imela do zime najmanj 5 milijonov mož pod orožjem. Največ delavnosti je glede produkcije letal. Po uradnih podatkih se je od lani izdelovanje nekajkrat pomnožilo, vendar števila iz razumljivih vzrokov ne navajajo. Minister za letalstvo, lord Beaver-brook, je pred kratkim pozval prebivalstvo, naj odstopi gospodinjske aluminijaste predmete, ker iz Francije ni mogoče več dobiti bavksita. Ze v nekaj dneh' so nabrali več ko 1000 ton razne kuhinjske posode. Tuji novinarji so se lahko na svoje oči prepričali, kako so se na Angleškem pripravili za morebitno invazijo. Padalce čaka vrsta prav neprijetnih presenečenj. V splošnem so se Angleži že privadili na misel, da bo vojna dolgo trajala. Vsa Anglija brez izjeme je enodušna v svojem razpoloženju, da je treba vzdržati do kraja in da ne sme hiti za trenutek popustiti v svoji Volji do končne zmage. • Konec prejšnjega tedna je prinesel velik političen dogodek. Docela nenapovedano se je v petek zvečer sestal nemški državni zbor, ki se je začel in nehal s poldrugo uro trajajočim Hitlerjevim govorom. Hitler je najprej razvil program narodno-socialističnega pokreta, ki stremi za revizijo versajskega miru. Zatem je podal pregled vojnih dogodkov in je hudo napadel demokracije, zlasti Francijo in Anglijo, ki da sta odgovorni za sedanjo vojno. Glede nemške zunanje politike je poudaril, da ima sedanja Nemčija pod njegovim vodstvom dva velika politična cilja: sporazum z Italijo in Anglijo. Prvi se je posrečil, ker vodi današnjo Italijo človek, kakršen je Musolini. Glede Angleške je izjavil, da še danes globoko obžaluje, da se z njo ni posrečilo doseči enakega prijateljstva, ki bi bilo blagodejno za oba naroda. Italija je nudila Nemčiji veliko pomoč, ko je pa stopila v vojno, je to storila prostovoljno. Vojaško in politično sodelovanje med obema državama je popolno. Govoreč o bodočnosti je Hitler izjavil, da se je položaj Nemčije močno okrepil. V vojaškem pogledu še ni bila nikdar tako močna, Izgube v dosedanji vojni so bile res bridke, a če se premisli, da poteka fronta od Severnega rta do Španije, so prav malenkostne in v nobenem razmerju z onimi v svetovni vojni. Produkcija vojnih sredstev znatno presega porabo. Skladišča so polna, zalog pa toliko, da primanjkuje prostora. Danes ima Nemčija več orožja kakor v začetku vojne. V pogledu surovin, zlasti premoga in železa je Nemčija danes neodvisna od uvoza. Zaloge zadoščajo tudi za dolgotrajno vojno. Italija in Nemčija imata razen tega še velike možnosti v izkoriščanju zasedenega ozemlja. Nasprotnikom se ni posrečilo, da bi med Nemce zasejali razdor in povzročili revolucijo. Zaman upajo angleški državniki, da se bo Rusija odtujila od Nemčije. Obe državi sta za vselej razčistili vprašanje, kaj spada v rusko in kaj v nemško interesno področje. Nemčija ni ničesar storila, kar bi presegalo njeno interesno področje, na drugi strani pa tudi Rusija ni posegla v nemško interesno področje. Zaman upajo Angleži, da bodo izzvali novo evropsko krizo in tako razbremenili sebe. Če računajo pri tem na razdor med Rusijo in Nemčijo, so taki računi brezplodni. Hitler je končal svoj govor s pozivom na Anglijo naj se vojna konča. Dejal je, da noče vojne, pač pa da namerava zgraditi nemško socialno državo. Napad na Anglijo bo strahoten. Veliki angleški imperij bo uničen. Ob tej uri kot zmagovalec vnovič apelira na Anglijo, ker ni nobenega vzroka, da bi se vojna nadaljevala. * Na Hitlerjev poziv je prvi odgovoril angleški zunanji minister lord Halifax. Dejal je, da Hitler v svojem govoru sploh ni omenil, da mora biti mir zasnovan na pravičnosti, da tudi drugi narodi lahko sami odločajo o svoji usodi, kakor je tudi Hitler neprestano poudarjal pravico Nemčije do samoodločbe, Hitler je popolnoma zamolčal, kaj bo z narodi, ki jih je podjarmil. Hitler si bodočo Evropo predstavlja tako, da bo Nemčija gospodovala nad vsemi narodi, ici jim je vzela svobodo. Podoba Evrope, kakršno si predstavlja Angleška, je povsem drugačna: to naj bi bila svobodna družina svobodnih držav. Hitler je jasno povedal, da pripravlja z vso nemško oboroženo silo napad na Anglijo. Angležev pa take grožnje ne morejo omajati v njihovi odločnosti, da se bore proti sili. Nihče ne dvomi, da bi Hitlerjeva zmaga pomenila kraj vsega tistega, o čemer pravijo Angleži, da dela življenje vredno. Angleži se dobro zavedajo, da lahko v borbi izgube vse, a ravno to daje borbi pravo vrednost. Anglija ni hotela vojne. Nikogar ni na Angleškem, ki bi želel, Franklin Roosevelt tretjič kandidira, za ameriškega prezidenta. na trajala le en dan dalje, kakor bi bilo treba. Zato Angleži ne bodo odnehali prej, dokler ne bo njihova, pa tudi svoboda drugih narodov popolnoma zajamčena. Angleži hočejo živeti tako, kakor se jim zdi prav in ne tako, da bi se morali bati prisluškovanja. Angleži ne bodo nikdar dovolili, da bi jim kdo vzel svobodo vere, svobodo vesti. Samo v Nemčiji narod izroča svojo vest Hitlerju in je postal stroj, ki izpolnjuje povelja, ne da bi presodil, če so dobra ali slaba. Hitler si pa predstavlja novo Evropo tako, da bo v nji njegova moč postala zakon za usodo ljudi in narodov. Ker ima Nemčija moč, naj tudi Nemčija odloča, kako naj se narodi obnašajo in žive, pr ~ - 'i* s - -res Halifax je zatem zavračal razna načela narodnega socializma in je izjavil, da je dolžnost vseh Angležev, da se z vsemi silami bore proti Nemčiji. Izrazil je upanje, da se bo angleški državi posrečilo preprečiti neizmerno tragedijo, ki bi jo povzročila nemška zmaga. Angleški zunanji minister je končal svoj govor z upanjem, da se bo nemški napad ustavil in razbil na angleški trdnjavi. Tudi v Ameriki s čedalje večjim zanimanjem gledajo na dogodke v Evropi, ker se zavedajo, da niso zato gradili svojega doma, da bi ga zdaj dali drugim. V Nemčiji in Italiji so sprejeli Hali-faxov govor kot uradni odgovor Anglije na zadnji Hitlerjev apel. Pravijo, da zdaj ni drugega izhoda, kakor da med obema strankama odloči orožje. V Nemčiji izjavljajo, da na Hali-faxov »ne« nimajo ničesar več pripomniti in da bodo prav kmalu poučili Angleže, da ne morejo računat* na ameriško pomoč. D Vse kaže, da Sovjete ne zanima preveč, kaj se godi na zahodu. Na uradnem mestu v Moskvi zmerom vnovič zatrjujejo, da gre ruska zunanja politika ne glede na levo in desno po svoji začrtani poti Vse tri baltiške države so prosile sovjetsko 3. strani. .Angleške obmorske čuječno oko je Njihovo Na sliki 0 zboljšanju plač »Trgovski list« z, dne 17. t. m. je priobčil uvodnik ki se bavi s plačami državnih nameščencev. Zaradi aktualnosti ga prinašamo v izvlečku. Clankar najprej ugotavlja, da so vsi pristojni činitelji priznali, da je treba čim prej zboljšati plače državnih nameščencev, a se kljub temu zadeva nikakor noče premakniti z mrtve točke. Rešitev je namreč v zvezi s finančnimi težavami predvsem zato, ker število državnih in samoupravnih nameščencev neprestano narašča. Uvajanje monopolov v zunanji trgovini nudi ugodno priložnost, da se ustanavljajo zmerom novi uradi. S tem se število uradništva veča, obenem pa zmerom bdj znižuje finančna možnost, da bi se uradniške plače zboljšale. Kljub stalnemu porastu števila nameščencev pa nikakor ni mogoče reči, da bi se tudi poslovanje javne uprave zbdjševalo in da bi naši uradi hitreje poslovali. Ravno nasprotno je res. Cim ve* je novih uradov, tem bolj se kom-plicira poslovanje, tem bolj trpi delavnost. Vsi ti novi uradi izdajajo nove predpise in tako je vedno več pisarije, ki ne prinaša prav nobene koristi in ki se nanjo noben urad ne ozira. te gledamo to stalno naraščanje števila javnih nameščencev, skoraj ne moremo drugega reči, kakor da se pri nas postopta po načelu: čim več nameščencev ki it t r-;- i CZ 't Veljati bi moralo ravno narobe: čim manj nameščencev, a ti čim bolj delavni. Druga bistvena napaka v naši upravi je, da je delo napačno razdeljeno. Nekateri nameščenci so preobremenjeni, drugi nimajo pa prav nobenega dela. Kaša javnost je že ponovno grajala, da je v Sloveniji premalo poštnega peebja. Znano je tudi, da so železničarji v Sloveniji čez mero prezaposleni. Ali je res tako nemogoče, da bi te ljudi pravilno zaposlili in da bi premalo zaposlene poslali tja, kjer je premalo nameščencev? Z malo dobre volje bi se to pač dalo urediti. Javni uradi so donosni le tedaj, če naglo poslujejo in so gospodarskemu življenju zares v oporo. Zato morajo iz javnih uradov izginiti vse nepotrebne pisarije, vse birokratične sitnosti. Od ljudi naj se zahteva le to, kar je zares potrebno. Vsaka nepotrebna pisarija zahteva od gospodarskih podjetij novih izdatkov, ki zmanjšujejo davčno moč, kar nujno vpliva na možnost zvišanja plač javnih nameščencev. Malo več uvidevnosti, pa bo šlo. Politični tednik 61. rojstni dan podpredsednika vlade dr. Vladka Mačka so svečano proslavili po vsem Hrvatskem, še posebno pa v Zagrebu. 2e večer pred njegovim rojstnim dnem so organizacije HSS dve uri defilirale mimo njegove hiše na Prilazu. V sprevodu je bilo okrog 20.000 ljudi. Na pozdravni govor predsednika hrvatske delavske zveze je dr. Maček odgovoril, da so Hrvatje dočakali njegov rojstni dan lepše in svobodneje kakor lani, zato pa še z večjimi skrbmi kakor poprej. Zagotovil je pa, da se bo trudil, da ohrani hr-vatskemu narodu in vsemu Balkanu mir. V nevihti, ki vlada nad Evropo, upa, da se bomo rešili kakor majhna jadrnica, ki spretno krmari in upravlja svoja jadra. V nedeljo popoldne je dr. Maček obiskal več krajev v hrvat-skem Zagorju in Posavini, kjer so mu povsod priredili svečane sprejeme. V Stubici, rojstnem kraju Matije Gubca, je imei govor, v katerem je med drugim dejal, da se v sedanjem času menja svet. Ruši se vse, kar je bilo pred dvajsetimi leti ustanovljenega z nasiljem. Hrvati se pa zavedajo, da proti njihovi volji ne bo nobene spremembe v njihovi domovini. Bodoče čase čaka hrvatski narod bolje organiziran kakor pred dvajsetimi leti; zato bo tudi uspeh večji. Spomenik kralju Aleksandra so v nedeljo slovesno odkrili v Somboru. Zenska — polj&delka Ženska. ki sama upravlja velikansko samostansko posestvo Gospodična Popovičeva sama seje, orje in žanje Sremski Jazak, julija. Že dvajset let je minilo, odkar gospodična Temira Popovičeva z velikim uspehom upravlja samostan Jazak v Praški Gori. Ta nenavadna ženska, ki razume vse poljske posle, je s svojo bistroumnostjo postavila na cvetočo vlSino zanemarjen in obubožan samostan, ki bi bil sicer prav gotovo propadel. Agrarna reforma je samostanu Jazku vzela 250 oralov zemlje, tako da je popolnoma obubožal. Ker ni bilo pravega gospodarja, ki bi bil z bistroumno glavo dvignil gospodarstvo tega nekdaj velikanskega imetja, je polje preraščala trava, gospodarska poslopja so se pa polagoma rušila. Prav v najkritič-nejšem trenutku, ko nihče več ni vedel, kako bi dvignil zapuščeno imetje, se je javila gospodična Popovičeva in je obljubila, da bo samostansko imetje dvignila na prejšnjo cvetočo višino. Samostanski predstojnik sicer ni imel prav nobenega zaupanja v žensko moč, vendar je hočeš nočeš samostan moral oddati v najem gospodični Popovičevi. Gospodična Popovičeva je vzela samostansko posestvo v najem za dvanajst let. že po štirih letih napornega in požrtvova nega dela je ta nenavadna ženska-poljedelka dosegla presenetljiv uspeh Zapuščena polja so vzcvetela in rodila obilen sad. V teku let je umna gospodarica zgradila ne- kaj novih poslopij za delavce in gospodarska poslopja; nakupila je orodje, ki je danes vredno več ko 200 tisoč dinarjev. Vse to je gospodična Popovičeva dosegla s svojo bistroumnostjo, pa tudi s svojimi pridnimi rokami. Vsako pomlad sama preorje polja, poleti sama žanje, tako da so njene roke prav tako žuljave kakor roke njenih delavcev. Gospodična Popovičeva sadi na samostanskem posestvu pšenico, koruzo, oves, ječmen in repo, vse to z velikim uspehom. Sama večkrat smeje pojasnjuje, kako je mogla doseči tako velik uspeh. »Dolgo«, pravi, »sem morala raziskovati, kaj se na tej zemlji najbolj obnese sejati in kaj na njej nabolj uspeva. Seveda sem spočetka imela velike težave.« Gospodična Popovičeva se pa ne zadovolji s samim poljedelstvom, temveč redi na samostanskem posestvu konje, krave, osle, posebno jo pa še veseli reja prašičev. Seveda pa gospodična tudi neverjetno skrbi za svoje živali. V zidanih svinjakih na primer mora biti čisto kakor v kuhinji. Zrak v njih je čist in prijeten in prašiči se igrajo na čisti slami. Poleg tega imajo v hiši tudi posebno kuhinjo za prašiče. Vso zimo dobivajo prašiči trikrat na teden toplo hrano. Popovičeva pravi, da je za mlade prašičke najboljša hrana konjsko meso; juha iz konjskega mesa, krvi in kosti jim menda never-j^no tekne. Vsakdo, ki si pa to posestvo bolj skrbno ogleda, takoj zapazi, da je Popovičeva ne samo izvrstna poljedelka, temveč tudi ključavničarka, mehani-čarka in kovačica. V njeni delavnici lahko vidite vse mogoče priprave, ki po večini služijo za popravilo raznih strojev, ki jih uporablja pri poljedelstvu. Kadar se kakšen stroj pokvari, takoj pokličejo Popovičevo, ki dobro pozna ves mehanizem svojih strojev in zato takoj strokovno ugotovi, kaj se je pokvarilo. Sama skromno pojasnjuje vsakomur, da je to njeno znanje neizogibno potrebno na tako velikem posestvu. »Koliko denarja bi potrošila,« pravi, »če bi morala za vsako majhno popravilo poslati v vas po delavca! Tako pa vse sami popravimo doma brez tuje pomoči.« Popovičeva priznava, da obdeluje zemljo že celih trideset let. »Moj oče,« pripoveduje, »je imel velikansko posestvo v Bački. Prišla je vojna in oče je moral oditi. Tedaj sem morala sama prijeti za delo in sem se do dobra seznanila z vsem poljskim delom, s težavami in z veseljem, ki ga ima poljedelec, Danes mi je 50 let in sem kljub tej starosti še zmerom čila in zdrava, tako da lahko primem za vsako delo. Včasih so se mi ljudje posmehovali, ker sama toliko delam. Mene pa delati ni sram. Delo mi je v veselje, zadovoljstvo in srečo.« Poleg nepregledne množice ljudi iz vse Bačke in Baranje se je odkritja spomenika — dela kiparja Avgustinčiča —udeležilo tudi nekaj predstavnikov oblasti, med drugimi zastopnik Nj. Vel. kralja Petra armijski general Ilič ki je spomenik tudi odkril, predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, prometni minister inž. Beslič in drugi. Navzočnih je bilo tudi nekaj vojaških enot. Službo božjo je opravil pravoslavni vladika Čirič. Za odkritjem je bilo več govorov, med drugimi je govoril prometni minister Beslič kot zastoonik vlade. Naposled so defilirale mimo spomenika navzočne vojaške čete. Odkritje je bilo prava narodna manifestacija. Ruski poslanik v Beogradu Viktor Andrejevi* Plotnikov je v spremstvu prvega tajnika poslaništva te dni odšel k spomeniku Neznanega junaka na Avali, kjer je položil lep venec. Takoj nato se je pa odpeljal tudi na Ople-nac, kjer je na grob kralja Aleksandra položil venec z napisom »Minister SSSR kralju Aleksandru«. Z zanimanjem si je ogledal cerkev in njene umetnine. V Banji pri Venčcu si je ogledal vinogradniško zadrugo. Kmetje so ga prisrčno sprejeli. Delnice borskih rudnikov bi rada kupila neka nemška finančna skupina po poročilih iz Berlina. V ta namen se pogaja s francosko finančno skupino, ki je ustanovila družbo za izkoriščanje borskega rudnika. Iz Beograda pa poročajo, da so izdali nekatere ukrepe za ohranitev interesov naše države pri nekaterih rudarskih podjetjih. Baje obstaja možnost, da bi ta podjetja nacionalizirali. Pri tem gre pred vsem za rudnika Trepčo in Zle-tovo. Pomanjkanje koruze občutijo v Sloveniji, posebno pa v mariborskem okolišu in rudarskih revirjih. To je posledica maksimiranja cen, pa tudi izčrpanih zalog. Zdai skuša Prizad uvažati koruzo iz Bolgarije. Nov trgovinski sporazum z Grčijo so podpisali v trgovinskem ministrstvu v Beogradu pretekli teden. Za Jugo- slavijo je podpisal trgovinski minister dr. An dres, za Grčijo pa grški poslanik na našem dvoru g. Bibico Roseti. Ob tej priložnosti je dal trgovinski minister dr. Andres izjavo o izmenjavi blaga med obema državama. Dejal je, da bo Grčija plačevala naše blago 35 odstotkov v devizah, ostanek pa v kompenzacijskih bonih. Naš izvoz v Grčijo znaša okrog 200 milijonov dinarjev, Zadnji čas se je izmenjava blaga med obema državama še povečala in upamo, da se bo v bodoče še bolj. * Roosevelt tretjič kandidira za pre-zidenta. Kongres demokratske stranke v Cikagu ga je z veliko večino izvolil za svojega kandidata. Pred glasovanjem je newyorški senator Wagner prebral program demokratske stranke. Ameriški demokrati žele, da bi ostale Združene države izven vojne in se čim bolj ravnale po Monroevi doktrini. Amerika bo pomagala državam, ki imajo z njo skupne interese, pred vsem bo pa varovala svoj mir. Vrnitev Gibraltarja želi general Franco, kakor je izjavil v svojem govoru ob štiriletnici španske državljanske vojne. Dolžnost in naloga španske vlade je: pridobitev Gibraltarja, razširjenje španske posesti v Afriki in varovanje nacionalne edinosti. Francija bo imela svojega zastopnika v Angliji tudi po prekinitvi diplomatskih odnošajev. Zastopnik bo znani francoski pisatelj Paul Maurin; imel OKVIRfl u SLIKE. FOTOGRAFIJE, GOBELINE, KLEIN LJUBLJANA, Wolfovo 4 bo naslov agenta vlade, užival bo popolno imuniteto in diplomatske privilegije in bo imel položaj pooblaščenega ministra. Hitler je govorit pretekli teden v nemškem državnem zboru. Njegov govor je trajal poldrugo uro. V svojem govoru je položil obračun pred novo ofenzivo. Najprej je razložil svoj program, podal pregled vojaških operacij, govoril o pomenu zavezništva z Italijo in o položaju Nemčije v tej vojni. Govoril je tudi o razmerju Rusije z Nemčijo in poudaril, da se kljub trudu nekaterih diplomatov, ki so po vsaki ceni hoteli Rusijo in Nemčijo spreti, to ni posrečilo in da sta si Nemčija in Rusija jasno razdelili interesna področja. Naposled je poslednjič apeliral na zdravi razum angleških politikov, naj se vojna ustavi, ker ne vidi nobenega smisla, da se vojna nadaljuje. Poudaril je, da bo imel po tem apelu čisto vest proti vsemu, kar bo sledilo. Krivdo za vojno bo nosila angleška vlada, ne pa angleški narod. Politično razmerje med Romunijo in Bolgarijo se je poslabšalo, ker je Bolgarija poslala romunski vladi noto za diplomatsko ureditev Dobrudže. Romunska vlada je ta predlog zavrnila in začela nekatere Bolgare zapirati in jim zaplenjati premoženje. Veliko Bolgarov je zbežalo v domovino. Protesti bolgarskega poslanika v Bukarešti so ostali brez uspeha. Pomorska bitka med dvema italijanskima in dvema angleškima vojnima ladjama se je vnela v bližini Krete. Pri tem sta se ena italijanska ln ena angleška ladja potopili. V bitki so sodelovala italijanska letala. Angleži čedalje bolj utr ja je jo Gibraltar. Italijanska letala ga neprestano bombardirajo. Nekateri diplomati menijo, da bo boj za Gibraltar še hud. Novi vrhovni poveljnik domače angleške vojske je postal general Allan Brook namesto generala Ironsida, ki je postal maršal. Razen te spremembe so nastale v angleškem vrhovnem poveljstvu še nekatere druge. Tri nove sovjetske republike so se priključile sovjetski uniji. To so Estonska, Letonska in Litva. Vlade vseh treh držav so odstopile, da bi omogočile sestavo novih vlad. Priključitev so izglasovali novi parlamenti vseh treh držav. Na zahodnem bojišča razen hudih letalskih napadov na obeh straneh na važna letalska oporišča, pristanišča i*1 tovarne ni bilo večjih dogodkov. Tako poročata vojni poročili obeh taborov. Angleški zunanji minister Halifax je po radiu odgovoril Hitlerju. Dejal je, da se bo Anglija borila do konca, do popolne zmage svojih idej. Hitler hoče protektorat nad vso Evropo, Angleži hočejo pa svobodno zvezo neodvisnih držav, brez vseh groženj. Anglija s« zaveda, da se bori za pravičnost in svobodo in za takšne ideale je vredno prispevati tudi največ je žrtve. To bo tudi storila. Konferenca vseh ameriških držav se je začela v Havani na Kubi. Na prvi seji je govoril zunanji minister Združenih držav Hull in je dejal, da Združene države soglašajo s pobudo, da prevzamejo evropska posestva v Ameriki pod svoje varstvo. Razen tega je Hull predložil program štirih točk, ki se tičejo ameriških držav samih. Lahko krvavenje iz prenežnih dlesni (sluznice) prepreči zdravilna PARA-DENTIN krema za čiščenje zob in masiranje zobnega dlesna. Glavno skladišče Drogerija Gregorič, Ljubljana. Nemški zonanji minister Ribbentrop je povabil predsednika romunske vlade Gigurta in zunanjega ministra Ma-noilesca v Solnograd na razgovor o razmerju Romunije do njenih sosedov, posebno do Madžarske Bolgarije in Sovjetske Rusije. Romunska vlada bo predložila ukrepe, ki bi jih bila pripravljena izdati da zadovolji Madžarsko. švicarski listi menijo, da pripravlja sovjetska vlada na Romunijo nov pritisk in da so Sovjeti romunski vladi poslali novo noto, kar pa uradni krogi zanikajo. Nemška vlada je baje povabila v Nemčijo na razgovor tudi predsednika bolgarske vlade Filova in zunanjega ministra Popova. Ti razgovori so po mnenju nekaterih diplomatov posledica romunskega prizadevanja zadnjih tednov, da bi ji Nemčija in Italija zajamčili njene meje. Halifaxov odgovor Hitlerju je zbudil v Italiji in Nemčiji veliko ogorčenje. Rimski in berlinski listi menijo, da se Halifaxovi predlogi ne skladajo z idea- li pravega mini. Nekateri listi pišejo celo porogljivo o Halifaxovem govoru. V Berlinu so si edini v tem, da je kocka padla in da je zdaj prišel trenutek za uničenje angleškega imperija. Ukinili so popoldansko dostavo vseh pisemskih pošiljk in ta omejitev bo veljala za vse dni v tednu razen sobote, ko bodo pismonoše dostavljali tudi popoldne. Seveda bodo po|>oldansko dostavljanje takoj spet uvedli, ko bo prenehala najhujša vročina. Časopise, ki jih stranke navadno dobe popoldne, lahko dvignejo same na glavni pošti pri okencu na vratih pismonoškega' oddelka od 15 do 18ih. Graditi bodo začeli novo cesto Ča-čak—Guča —Ivanjica —Sjenica — Bijelo Polje, ki pomni pričetek gradnje nove važne prometne zveze Srbije s Primorjem. Cesta bo držala preko zetske banovine in bo imela prvenstveno turističen značaj. Nova cesta bo ..a planini Javoru dosegla višino 1225 m, kljub temu je pa tako izpeljana, da kljub tej veliki višini ne bo izpostavljena vetru in nevarnosti zametov. Svoj muzej ustanavlja mesto Krapina in te dni so imeli v občinski posvetovalnici sestanek zaradi te nove ustanove. Ob tej priložnosti je dal nasvete znani profesor in ravnatelj muzejskega društva v Varaždinu. Na njegov predlog so tudi takoj ustanovili muzejsko dmStvo. Listek »Družinskega tednika1* NENAVADNI POKLICI Sila kola lomi, pravi pregovor. V sili človek postane iznajdljiv. Tako se je zgodilo, da je ravno v Ameriki, kjer so gospodarske razmere precej dvomljive, cela kopica iznajdljivih ljudi ubrala nova, že ne izhojena pota za utrditev svojega obstoja. In celi vrsti ljudi se je to posrečilo s presenetljivim uspehom. * Tako prebiva v Rochestra v drfavi Newyorku mož po imenu EUiot May-nard in se bavi izključno sr gojenjem metuljev. Njegov cenik obsega 230 domačih in eksotičnih vrst metuljev in naročite jih lahko v kokonih ali pa že izležene v kakršni koli količini. Cene so od desetih centov do treh dolarjev za primerek. Odjemalci g. Maynarda so raztreseni po vsem svetu. To so fotografi, učitelji, zbiralci, biologi in tisti umetnja-karji, ki različne svetilke ln pepelnike krasijo z nalepljenimi metuljimi perutmi v bolj ali manj okusnih vzorcih. Naposled lma pa tudi »boljše« odjemalce — »o so velike tovarne za izdelovanje različnih pripomočkov proti žuželkam, in podobno. Te potrebujejo Maynardovo blago za preizkušanje učinkov novih kemičnih spojin. Na precej sorodnem področju se udejstvuje Mr. W. C. Pesch. Njegov poklic je v tem, da zbira in goji po-loniee. V zgodnjem poletju se s svojim avtomobilom vozi po deželi in lovi po-lonice po skalah, grmovju in starih drevesih, če ima uspešen dan, pripelje s takšne vožnje v svojem avtomobilu kakšnih 50.000 polonic. Njegova razpodiljalnica ima potlej polne roke dela, da izvrši vsa naročila: kajti iz cele Amerike pišejo lastniki sadnih vrtov g. Peschu, naj jim pošlje polonice. Pa ne zato, ker so te živalice tako ljubke na pogled, temveč iz bolj realističnih nagibov. Polonice so namreč rojene sovražnice listnih uši, ki se pasejo po rožnih grmičih ln sadnih drevesih. Tudi na Francoskem živi svojevrsten gojitelj žuželk, gospod Pierre Gran-taire, lastnik farme pajkov. Stalno ima na zalogi okrog 10.000 izbranih pajkov, ki jih na debelo razpošilja. Njegovi odjemalci so predvsem vinski trgovci, ki nekaj žrtvujejo za to, da pajki v kratkem času popolnoma nove steklenice vina prepredejo z mrežami —- znamenje častitljive starosti. Razen tega se pa tudi izdelovalci natančnih mehanskih optičnih priprav zanimajo za pajk- gospoda Grantaira. Kajti paj_ kova nit ne podleže nikakršnim vplivom temperature in vlage in je zato izvrstno sredstvo za daljnoglede, drobnoglede in računala. Kje dobite srajčni ovratnik št. 48? Kdo dobavlja zmrzle muhe za žabe? Ah je kje mogoče kupiti materinsko mleko? Ce imate na srcu takšno ali podobno željo, pokličite s popolnim zaupanjem »Donnelly Red Book Service« (seveda če ste slučajna v New-yorku!). To podjetje daje pojasnila vseh mogočih vrst in ponosno trdi, da zna odgovoriti na 99 odstotkov vseh vprašanj, ki jih prejme. Kajpak pa za pojasnila zahteva primerno pristojbino in ker vsak dan odgovore na precejšnje število vprašanj, se razume, da Mr. DonneIlyju podjetje kar lepo cvete. V St Louisu si je Eddie Broadway izmislil originalno pomoč bližnjemu. Večer za večerom dirja s svojim motorjem po cestah in oprezuje za avtomobili, ki sta se jim pokvarila svetilka ali žaromet. K njim pride kot zaželen rešitelj, kajti v svoji prikolici vozi vse mogoče nadomestne dele in priprave za popravilo takšnih pokvar. Iz trpke izkušnje si Je znala neka Mrs. Rodgersova ustvariti poklic. Pred nekaj leti je oddala za nekaj časa podnajemniku svoje stanovanje z dragocenim pohištvom; ko se je pa spet sama vselila vanj, je našla polomljene antične stole, dragocene kozarce in druge drobnarije razbite, čajnice brez ročajev, razpoke na prevlečenem pohištvu. V Ameriki so redki dobri obrtniki, zato je imela Mrs. Rodgersova dosti truda, preden je našla strokovnjake za popravilo takšnih raznovrstnih poškodb. Ko jih je pa naposled abrala, se je odločila ustanoviti strokovno podjetje za popravila. In odtlej se vsakdo, kdor hoče kaj umetno zalepiti, zamazati, zakrpati, polirati ali kaj podobnega, s polnim zaupanjem obme do gospe Rodgersove in njenih »Repairs, Inc.« Toda tudi popolno svatbo z vsem, kar spada k njej (razen poročnega para seveda), si v Ameriki lahko najamete. Pri tem ne naletite na nikakršen diletantizem, pozabljivost ali kaj podobnega. Podjetje »Wedding Embassy« skrbi zato, da res vsi sorodniki in prijatelji dobe vabila, da najdete cvetlice, prstane in mrzel bife v pravem trenutku na pravem mestu, in ves poročni sprevod * družicami, svati in poročnimi pričami tako dolgo vadijo pod vodstvom Izvedencev, dokler se vse ne ujema kakor v gledališču. V neki odlični trgovski ulici v New-yorku Je pisarna, kjer utegnete naročiti govor o poljubni snovi in s slehernega področja — cena poldrag do osem centov za besedo. Veletrgovci, bančniki, zdravniki, politiki, vsi tl se prištevajo med odjemalce te ustanove, katere najvažnejša krepost Je zamolč-ljivoet. Doslej si ta ustanova šteje v čast, da je razposlala svojim zadovoljnim odjemalcem poldrag milijon besed. Snov teh govorov se razteza na vsa področja, od frivolnih govorov, ki jih govore v klubih za gospode, do velikih političnih izjav za vse obstoječe stranke in do strokovnih govorov o vseh vprašanjih gospodarskega in znanstvenega življenja. Kajti človek utegne biti dober trgovec, vesten zdravnik, temeljit gospodarstvenik, ne da bi bil dober govornik. In če potlej zaidete v stisko, da bi morali govoriti pred javnostjo, radi plačate primerno vsoto za sestavljen, retorično učinkovit govor. Ta svojevrstna ustanova zaposluje ne samo lepo število stalno nastavljenih moči, temveč tudi več ko sto delavcev, med njimi vaeučUiiklh profesorjev, žurnalistov in dam, nadarjenih za literaturo. K nenavadnim poklicem štejemo tudi »finančne nadzornike«, ki so v svetu hollywoodskih zvezd v zadnjem času vse bolj priljubljeni. Mislite si novopečeno filmsko zvezdo — dekle na primer, ki je doslej nastopala na revijskem odra ln zaslužila nekaj dolarjev, zdaj pa na lepem razpolaga z neznanskimi vsotami. Pogosto ti od sreče blagoslovljeni izvoljenci izgube glavo. Ne vedo, kaj naj začno s svojim denarjem, stoje pred novimi reprezentančnimi in socialnimi dolžnostmi in konec Je pogosto čisto nepotreben materialni polom. Ta poseže vmes »finančni nadzornik«. Zapisati si da vse zvezdine dohodke in » tvojim klientom ravna kakor dober varuh. Z ozirom na vse možne okoliščine izdela za zvezdo proračun, ki se mora po njem ravnati, če hoče ali ne. Gotovine dobi umetnik ali umetnica le pičlo vsoto, vsi drug) računi gredo pa skozi roke »finančnega nadzornika«, ki si prepuščenega pooblastila potlej ne da tako hitro vzeti iz rok. 8 tem Je pomagano vsem prizadetim. Zvezdi ni treba skrbeti za denar, vama Je pred sleparijami in drugi«11 poskusi in ve, da ne živi bolj razkošno, kakor sme, temveč stalno daje nekaj denarja na stran, poleg tega Pa še »finančni nadzornik« čisto lepo z®" služi. VSAK TEDEH DRUGA ♦♦M M M t♦«♦♦♦♦♦»« ,8 kroglo r glavi živi delavec G juro raj novic iz Brodskega Varoša. Pred tremi leti ga je nekdo ustrelil v glavo. Prepeljali so ga v bolnišnico, sdravniki se ga pa niso upali operirati, ker so bili prepričani, da bi tako težke operacije v glavi ne prebolel. Kmalu so ga odpustili iz bolnišnice in so bili seveda prepričani, da mož ne bo dolgo živel. Na veliko začudenje yseh pa delavec še danes živi, čeprav je od takrat preteklo že nekaj let. Iz nabiralnikov po sarajevskih cerkvah je kradel denar mizar Pero Anic iz Sarajeva. Že nekaj časa so po sarajevskih cerkvah, posebno pa še v sarajevski katoliški katedrali zapazili veliko tatvin. Pred kratkim sta pa dva duhovnika prijela mizarja Pera Anica, ki je ponoči prihajal v cerkev in praznil puščice. Mizar je pred nekaj meseci popravljal cerkvena vrata in si je tako lahko priskrbel ključ od cerkvene puščice. Staro srednjeveško mesto je odkril beograjski profesor dr. Petkovič v bližini Niša. Dr. Petkovič je v okolici Niša iskal rojstno mesto cesarjev Justina in Justinijana. Po petih letih odkopavanja je profesor končno našel podstave velikega in lepega mesta, ki so ga zgradili uajbrže v šestem stoletju po Kristusu. V tem mestu je imel svoj sedež škof, ki je priznaval rimskega papeža za svojega verskega Poglavarja. Mesto so pozneje porušili Slovani, ki so se preselili na balkanski polotok. Izkopanine tega mesta so selo znamenite; zanimal se je zanje yelo Vatikan, ki bi rad sodeloval pri izkopavanju. 1 Neurja. V Trbovljah je neurje napravilo velikansko škodo. Banovinska cesta, ki pelje skozi Trbovlje, je pod vodo in za promet neuporabna. Vsa stanovanja rudarskih družin so poplavljena in voda je iz pritličnih hiš odnesla in pokvarila skoraj vse pohištvo. Hudournik je zaprl cesto pri Šetincu in pri Bergerju in zato je 'udi tu ves promet pretrgan. Rudarske družine in številni posestniki v Trbovljah trpe velikansko škodo. — Strašno neurje s točo je divjalo tudi v Savinjski dolini, kjer je nevihta v Pol ure napravila na polju in na stanovanjskih poslopjih za več milijonov dinarjev škode. Najbolj je nevihta divjala v bližini Žalca in Celja, kjer jo pobila več perutnine, opustošila hmeljske nasade in uničila sadovnjake. V Slovenskih goricah je padala kot oreh debela toča in so najbolj Prizadeti kraji vzhodno od Konjic proti Ločam. Toča je oklestila sadno drevje in uničila seno, ki ga imajo ljudje še na prostem. Huda toča tudi Polskavi ni prizanesla. V četrt ure je Uničila četrtino poljskih pridelkov. Najbolj so prizadeti kraji Zgornja in Spodnja Polskava in Sele. Za vse šene in dekleta! Zakaj ku-Pujete drage kuharske knjige, ko pa dobite za din 10'— zbirko preizkuše-Jhh receptov, ki jih je spisala poklicna kuharica po lastnih dolgoletnih izkušnjah? Razne juhef navadne in pikantne omake, od navadne pečenke do °aifinejše mesne specialitete, od navadne močnate jedi do najfinejše torte, cazuo pecivo za vse prilike, razne likerje in barske pijače ter razne dru-domače in tuje specialitete lahko kuha po tej knjigi okusno vsaka žena 0 deklet To vam jamči pisateljica kpge, ki je kuhala v prvovrstnih re-tavracijali in hotelih in ki je prebro-c« ..*°.P°1 sveta. Kuhajte po teh re-. Ptih in vaša družina bo z vašo ku-® zadovoljna. Nakažite din 10'— na cun Poštne hranilnice št. 14.259 ali slo v znamkah na spodnji na- Prn t'n P°siie,“ vam knjižico poštnine Žt 6 ^czbler'j Mizerit, Zidani most Začel se je zračili promet med Beogradom in Budimpešto; prvemu vzletu z letalom so prisostvovale številne ugledne osebnosti, med njimi tudi madžarski poslanik na našem dvoru Beszenyi. Medvedi so napravili mnogo škode kmetom v kotorvaroškein okraju v Bosni, kjer so se pojavili zadnje čase. Posebno v vaseh Imljanih in Škender-Vakufu so poklali veliko živine. Zdaj so kmetje sklenili, da bodo napravili na medvede lov. Lova se bo udeležilo kar 100 kmetov iz Kotor varoši in iz Banjaluke. 24 milijonov dinarjev kredita je dobilo zagrebško vseučilišče in ta denar bodo razdelili na posamezne fakultete. Sedem milijonov in pol bo dobila medicinska fakulteta za gradnjo nevrološke klinike. Pravna fakulteta bo dobila za gradnjo svojega novega poslopja devet milijonov dinarjev, botanični zavod pa dva in pol milijona dinarjev za novo zgradbo v botaničnem vrtu. Za gradnjo novega etnografskega muzeja sta pa določena dva milijona in pol. V Stahovici so prijeli nevarnega vlomilca, 231etnega Franca Pegana iz Ovšiš pri Radovljici. Zadnje čase je vlomil v blagajne raznih hotelov in si tako nabral lepo vsoto denarja. Zdaj je nekega dne s tem denarjem popival po Veliki Planini in so ga orožniki v Stahovici prijeli. 130 kg je težak 16Ietni kmečki fant Adam Sefer, doma v Jarmini pri Vin-kovcih. Adam je star šele 16 let, je pa kljub tej zgodnji mladosti velik 180 cm in težak 130 kg. Zdaj so mu pomrli starši in je doma brez gospodinje. Zato se je odločil, da se kljub svoji mladoletnosti oženi s svojo so-vaščanko Terezijo Buriševo. Odšel je v Djakovo k škofu in ga prosil za dovoljenje, da sme stopiti v zakon. Mura je naplavila v bližini tvornice lepenke v Ceršaku pri Št. liju žensko truplo. Zdaj so ugotovili, da je neznanka Josipina Hohengasserjeva iz Gradca, ki se je z nekim svojim sorodnikom peljala s čolnom po Muri. Čoln se je sredi Mure prevrnil in Josipina je utonila. Anglila le odklonila nemško mirovno ponudbo Nadaljevanje s 1. strani vlado, da jih sprejme v okvir Sovjetske Rusije. Ker ni pričakovati odklonilnega stališča, lahko že danes rečemo, da bodo Estonska, Latvija in Litva trinajsta, štirinajsta in petnajsta zvezna republika SSSR. S temi državami, z Ukrajino, finsko Karelijo, z Bukovino in Besarabijo, se je Rusija močno povečala in bo štela več ko 200 milijonov prebivalcev. Italija in Nemčija zagotavljata, da na teh izpremembah nista prav nič zainteresirani. Velik j pozornost je zbudil najnovejši ruski korak v Romuniji. Kakor znano, se je Romunija pred kratkim popolnoma preusmerila in naslonila svojo politiko na os Rim-Berlin. Imenovana je bila nova vlada, ki imajo v nji odločilno besedo pristaši »Železne garde«. Po najnovejših vesteh se ta vlada nahaja v krizi, kar je pripisati — tako piše ameriški tisk — ruski intervenciji. Po ameriških vesteh naj bi v Romuniji stopila na krmilo vlada, ki bo vzpostavila z Rusijo zajamčeno dobre in prijateljske odnose, ker Sovjetska Rusija smatra imenovanje Gigurtove vlade za izzivanje, ki ga Rusija ne more mirno gledati. V zvezi s tem ni ostalo neopaženo, da je bil za novega romunskega poslanika v Moskvi imenovan bivši zunanji minister Gafencu. Velik pomen pripisujejo sestanku, ki bo v petek v Solnogradu. Nemčija je namreč povabila zastopnike Romunije in Bolgarije, naj pridejo v Solno-grad. Po italijanskih vesteh iz Berlina bodo na tem sestanku razpravljali o položaju v Romuniji, kakor tudi o zahtevah Madžarske in Bolgarije nasproti Romuniji. Govorili bodo dalje o romunskih dobavah Nemčiji, ki so v poslednjem času zelo neredne. Na sestanku se bodo po italijanskih informacijah pogovorili o notranjih trenjih v Romuniji in menda tudi o delovanju ruske propagande po raznih romunskih krajih. Na sestanku ameriške demokratske stranke so z velikansko večino glasov določili kot kandidata za predsedniške volitve vnovič Roosevelta. Vsa demokratična Amerika je vest, da bo Roosevelt že tretjič kandidiral, sprejela z največjim navdušenjem, ker so prepričani, da Amerika še nikdar doslej ni potrebovala takega moža kakršen je Roosevelt. V Nemčiji, tako poroča uradna agencija DNB, vidijo v Rooseveltovi ponovni kandidaturi ost, ki je Nemčiji sovražna. Nemška uradna agencija opozarja v zvezi s tem na poslednji Rooseveltov in Hullov načrt, ki predvideva dovolitev naknadnega izrednega kredita 500 milijonov dolarjev za nakup izvoznega presežka v južnoameriških državah. DNB poudarja tudi, da ves ameriški tisk soglaša v tem, da je slednji ukrep očitno naperjen proti Nemčiji. Prosimo Vas, poravnajte naročnino! Lahke potresne sunke so pretekli teden občutili prebivalci otoka Hvara. Prvi potresni sunek je trajal okrog šest sekund, poznejši sunki so bili pa zmerom slabši in krajši, spremljalo jih je pa podzemsko bobnenje. Dognali so, da je bil epicenter tega potresa v Bitvah na otoku Hvaru, kjer se je zrušila neka hišica in je bila laže poškodovana Anica Dubokoviče-va. Tudi nekaj drugih manjših hiš se je podrlo. Potres so posebno močno občutili kraji: Brišnik, Vrbovška, Jelša in Stari grad. Utonil je, ko je hotel rešiti svojo hčerko iz valov Vardarja, bistreniški župan Uroš Antič. Njegova 81etna hči Jelica se je s svojim dveletnim bratom Aleksandrom kopala v plitvini Vardarja, ko je nenadno bratec zašel predaleč v vodo. Sestrica ga je hotela rešiti in tako sta oba zašla v valove. Ko sta to videla oče in njegov starejši sin, sta oba skočila v vodo in hotela otroka rešiti. Starejši sin je res kmalu potegnil k bregu svojega dveletnega bratca, župana Antiča je pa v vodi na lepem zadela srčna kap in je s svojo hčerko Jelico utonil v valovih Vardarja. Že dvanajst let trpi za spalno boleznijo Hercegovec Franjo Marič iz Hornov. Franjo skoraj neprestano spi. Vsak dan ga spanec napade po deset-do petnajstkrat in to celo med delom. Nenadno se začne tresti, in ne da bi se mogel ubraniti, zaspi. Pri tem je VjciieiHt ftociUticc ne daleč od Ljubljane v prekrasni, idilični Poljanski dolini vas bodo razvedrile in osveži le. Lepi izleti, čist zrak in kopanje v prijetno topli Poljanščici. Dobro boste preskrbljeni in zadovoljni s okusno domačo kuhinjo v gostilni Maček. Brezplačne informacije daje: GOSTILNA MAČEK Poljane nad Škofjo Loko zanimivo, da med spanjem vse ve, kaj se godi okrog njega, pomagati si pa ne more. Prav tako je upravnik zdravstvenega doma v Mostarju, dr. Lovro Dojmi, ugotovil sličen primer tudi pri 171etnem Simu Iliču, ki že pet -let spi. Prebudi se samo za kratek čas, da nekaj poje, potem pa spet zaspi. Mladenič je kljub svoji nenavadni bolezni videti zdrav in je dobro razvit. Nove motorne čolne je dobila finančna kontrola na morju. Te dni so v Splitu spustili v morje že drug tak motorni čoln. Splitska ladjedelnica bo zgradila deset takih motornih čolnov. Coln je dolg 16 metrov, motor ima 20 konjskih sil in razvija hitrost 12 morskih milj na uro. Novo veliko palačo bo zgradil beograjski Pokojninski zavod v Novem Sadu. Zavod ima v Novem Sadu svojo poslovalnico, ker ima veliko število zavarovancev, ki -so doma iz Vojvodine. Zato so zavarovanci zahtevali, da bi Pokojninski zavod zgradil tudi v Novem Sadu palačo in tako naložil del svojega premoženja. Palača bo veljala 6 milijonov din in bo stala na najlepšem trgu. Poln lonec srebrnikov je našel na svoji njivi kmet Marjan Petrovič iz okolice Bosanske Dubice. Kmet je zelo siromašen in se že vse svoje življenje muči in dela, da bi preživel kopico lačnih otrok. Ko je pred dnevi šel na njivo okopavat koruzo, ki je glavni živež vse rodbine, se mu je nasmejala sreča. Ko je prvič udaru z motiko po grudi, je zadel na nekaj trdega. Začuden je pobral trdo stvar in zagledal poln lonec svetlih srebrnikov. Ves iz sebe je pobral zaklad in stekel z njim v vas. Marjan Petrovič je nepismen in ne zna niti šteti. Zato so mu mo- rali sosedje prešteti njegove srebrnike, ki jih je bilo 900, težkih nad 7 kilogramov. Srebrniki so še iz dobe Marije Terezije in so iz pravega srebra- Zagrebško tovarno cigar so pričeli preurejati; njene siroje bo pa prevzela senjska tovarna cigar, ki bo odslej izdelovala vse vrste cigar razen vir-žink, ki jih bo tudi poslej izdelovala tobačna tovarna v Ljubljani. Zagrebška tvornica bo izdelovala cigarete »Morava«, »Zeta«, »Ibar« in »Drava«, mešani tobak in tobak za pipo. Nove stroje so naročili v Nemčiji, in sicer so to najmodernejši stroji na električni pogon; tudi stroji za kartonažna dela, zavijanje in tisk so najmodernejši. Tako bo zagrebška tovarna najmodernejša te vrste v državi. Zelo važno za naše izseljence je pojasnilo, ki ga je izdala Narodna banka v Beogradu o zvišanju tečaja izseljenskega dolarja od 55 na 70 din.. Zvišanje velja samo za čeke, ki prihajajo naravnost na banke. To pomeni, da bi tisti, ki bi sam prišel s čekom menjati dolarje dobil za dolar samo 55 din, medtem ko bi mu banka menjala dolar po 70 din, če bi ona dobila direktno ček od pošiljatelja. Zato morajo odpošiljatelji poslati nakazila direktno banki, če hočejo, da se prejemnik lahko okoristi z zvišanjem tečaja. Ta ukrep je bil potreben zato, da bi kdo ne izrabljal zvišanje tečaja in skušal menjati dolarje, ki jih niso poslali izseljenci. V Barki so pričeli z žetvijo pšenice in žanjejo na poljih, kjer so posejali zgodnjo vrsto pšenice. Koliko bo pridelka še niso mogli oceniti, pač pa poročajo iz Novega Sada, da bo pridelek oljne repice zelo slab zaradi mrzlega pomladanskega vremena. Menijo, da bo znašal pridelek samo polovico lanskega. Peronospora uničuje vinograde v okolici Petrinje. Zaradi velikega in pogostega dežja v času, ko je vinska trta cvetela, se je po številnih vinogradih pojavila peronospora. V nevarnosti je nad polovico vinogradov. Kakor vse kaže, bo dala letošnja trgatev komaj petino lanskega pridelka. Mlekarsko šolo bodo zgradili v Bje-lovaru. kjer se je že mudila komisija banske upravo iz Zagreba. Banovinski mlekarski šoli bo dodeljena še mlekarna, ki bo lahko sprejemala 20.000 litrov mleka na dan. Državni premogovnik pri Mostarju bo dobil nov rov, ki bo 150 m globok in 5 m širok. Premogovnik je eden izmed največjih v državi; v zadnjih letih je v njem zelo živahen promet. Za izgradnjo rova in napravo novega železniškega tira je na razpolago 10 milijonov din. Rekordna letina koruze bo letos v Primorju, čeprav tega v začetku niso pričakovali. Zadnji dež, ki je padel v Splitu pred kratkim, je pa tako pripomogel k rasti koruze, da bo letos letina rekordna in bo pridelek na hektar večji kakor v najboljših letih v Banatu. Rekordno hitrost je doseglo poštno letalo, ki vozi med Beogradom in Newyorkom, na progi Newvork—Lis-bona—Barcelona—Rim—Beograd. Na tej progi vozi letalo trikrat na teden. Te dni je letalo pripeljalo v Beograd poštno vrečo, ki jo je sprejelo v New-yorku in ki je že po dveh dneh in nekaj urah prišla v Beograd. To je glede na pot 6.000 km najnovejši zračni rekord na tej progi. Madžari so priredili svečan sprejem prvemu našemu potniškemu letalu, ki je pripeljalo na budimpeštansko letališče po redni progi Beograd-Budimpe-šta. Letališče je bilo okrašeno z jugoslovanskimi in madžarskimi zastavami. Našim gostom na čast so priredili v Budimpešti svečan obed. netfiA dni Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Osebne vesli V VSAKO SLOVENSKO HISO! Poročili so se: V Ljubljani: g. Stanko Kolenc, akademski kipar ln poštni uradnik, in gdč. Marija Suha-dolc-Vidmajerjeva, trgovka. V Mariboru : g. Emil Stante, absolvent prava, in gdč. Milena Kocuvanova, diplomirana učiteljica; g. Anton Groši, ključavničar državnih železnic, in gdč. Štefanija Bebčkova; g. Konrad Hartman in gdč. Ljudmila štrablekova; j g. Feliks fltelcl, tkalski mojster, in gdč. Elizabeta vrtačičeva; g. Viktor Krepek, poštni uradnik, in gdč. Zora Kerhlankova.VRogaški Slatini: g. Boris Ferlinc, učitelj pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini, in gdč. Ela Kur-busova, učiteljica pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini. V Martuljku: g. Fedor Košir, sodni pristav okrajnega sodišča v Trebnjem, in gdč. Mila Ka-čičeva. V Celju: g. Mirko Batesin, diplomirani tehnik, in gdč. Hedvika Krivčeva, cand. phil.; g. Alojzij Kumer, rudar iz Pečovnika, in gdč. Jožefa Slapškova. Bilo srečno I , Umrli so: V Ljubljani: Albin Ham, mesar in posestnik; Matija Wrinskele davčni upravitelj v pokoju; Katarina Podkrajškova; 841etni Albert Sežun, magistratni pisarniški ravnatelj v pokoju; Nevenka Steindlova; Marija Peternelova; 581etni Ivo Fabčič; Angela Merslavičeva; Frančiška Januš-Bendova; Ivan Lipuš; Ana Kre-: čeva. Na Jesenicah: 511etni Da-; vorin Tancar, hišni posestnik in go-; stilničar. V Mariboru: 701etni Franc Gulič; Viktor Pertot, nameščenec ljubljanske kreditne banke; 59-; letna Marija Potočnikova, posestnica;; 441etni Maks Jurič, posestnik; 371etni' Franc Kovač, zasebni nameščenec, V Celju: 211etna Tea čaterjeva; 65-; letna Marija Rajškova. V Grajen-; ščaku pri Vurbergu: 831etna Helena Goršičeva, mlinarjeva vdova.' Naše sožalje I ; Mladi izgubljenec '■ Hodil sem po našem delavskem revirju. Na vogalu stare, naspol podrte barake sem zagledal komaj izletnega fanta, zelo zanemarjenega, kako je vlekel dim iz cigarete. Začuden sem ga vprašal, kje je dobil denar zanjo in če mu oče dovoli kaditi. Korajžno mi je odgovoril, da ves dan prodaja šopke cvetlic, izkupiček pa nese v trafiko za cigarete, ki si jih doma z očetom razdelila na polovico. Za ostanek si pa oče kupi »šnopsa«, ki si ga prav tako s sinom prijateljsko razdelita. S studom sem pomislil na očeta, ki tako lahkomiselno zapravlja mlado življenje svojega sina. Dijak Visoka inteligenca Zaradi nakupa različnih stvari stopim k najbližjemu trgovcu in vprašam za cino orehovih jedrc. Trgovka mi zgovorno pripoveduje, da so zelo poceni, samo 24 din kilo, da zraven sploh ničesar ne zaslužijo. Poceni jih prodajajo samo zato, da ljudem ustrežejo in da bi svojega soseda trgovca prisilili, da si ne bo mogel delati tako mastnega dobička. »Veste, odkar smo mi tukaj (je namreč novinec), mora marsikaj znižati in to ga strašno jezi.« Nazaj grede pogledam pri nasprotnem trgovcu po jedrcih, pa glej čudo, prav tako lepa jedrca, pa samo po 20 din kilo. Potem pa recite, komu naj človek še verjame. Deželanka. Vzgoja Zadnjič, ko sem šel na sprehod po našem murskosoboškem drevoredu, sem bil priča epizodi, ki me je zelo pogrela. Nasproti pride neki berač in me prosi miloščine. Rade volje mu dam nekaj dinarjev. Toda kmalu nato slišim za seboj krike. Ozrem se in kaj vidim. Mimo berača pride neki dijak iz boljše družine. V ustih je imel cigareto. Berač tudi njega nagovori in ga prosi, naj mu da »čik«. Toda prevzeten fante je začel berača hruliti: »Poberi se, ti uš smrdeča ti...!« Sram me je ponavljati njegove izraze. Na koncu koncev ga je še brcnil, da je ubogi starček padel na tla in si zlomil roko. Kakor sem prej omenil, je bil dijak iz boljše družine, štel bi naj med »dobro vzgojeno in pametno mla- dino!« D. C. Nenameravan atentat Pred kratkim sem šel po Celovški cesti. Bilo je tik pred nevihto, zato je pihal malo močnejši veter. Pred menoj sta šla gospod in gospodična. Kar na lepem pa pade s prvega nadstropja neke hiše na pločnik cvetlični lonček. Razbil se je dva metra pred njima. Prestrašena sta za trenutek obstala, misleč na nesrečo, ki bi se utegnila zgoditi, če bi stopila malo hitreje, potem sta pa mirno nadaljevala pot. Bila sta po mojem zelo hladnokrvna, da na tako bliskoviti napad nista reagirala. Pogledal sem na okno, s katerega je padel cvetlični lonček. Videti je bilo, kakor da v sobi ni bilo žive duše. Lahko je nesrečo, ki se je pa še srečno iztekla, povzročil prepih ali morebiti veter z ulice. Vsekako pa drži, da cvetlični lončki na oknu niso bili zaščiteni z mrežo, ki bi preprečila nesrečo. Mislim, da bi bilo zelo umestno, da bi vobče prepovedali imeti cvetlice na neograjenih oknih. N A Nacionalna ura 17. t. m. sem poslušal prenos nacionalne ure iz Zagreba. Naslov predavanja je bil: »Zagreb in njegovo življenje«. Med drugim je predavatelj dejal tudi tole: »Zagreb se mnogo bavi ,fusbalom‘» čestitam gospodu predavatelju k njegovi nacionalni govoričil J. P. Vzor mladini Obiskujem srednjo šolo v Mariboru. Na našem zavodu imamo že starejšega g. profesorja, ki pa še kljub svoji starosti zamenjuje dijake z vsemi mogočimi stvarmi, kakor na primer s kozli, z gnojem, z opicami, z barabami, s svinjami in s hudiči. Ali se potem še lahko čudite, če slišite večkrat iz mladih ust takšne prostaške besede? ^ otroke v Kanado, kjer bodo šole v Montrealu. ' Smrt povzročiteljice tragedije AN bo maverlinška skrivnost le poiasniena? V zavetišču za onemogle je umrla Marija Luiza Meyersova Bazel, julija. V starosti 82 let je pred kratkim umrla v nekem zavetišču za onemogle v Augsburgu mirno in osamljeno Marija Luiza grofica Wallersee-La-rischeva. Ravno pred pol stoletjem je zbudila pozornost sveta, ker je bila ona baje tista, ki je povzročila tragedijo avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa in lepe baronese Večere. Ona ju je namreč seznanila in na ta način povzročila skupni samomor mladega ljubečega se para. Marija Luiza je uradno veljala za hčer vojvode Ludvika Bavarskega in njegove morganične žene Henriete Mendlove. Sama je pozneje v svojih spominih priznala, da je hči napol-ske kraljice, sestre avstrijske cesarice Elizabete. Vsekako, naj bo že tako ali tako, je bila Marija Luiza nečakinja cesarice Elizabete, ki jo je poklicala na dunajski dvor. Postala je njena bralka in kmalu njena najintimnejša zaupnica — do tistega nesrečnega leta 1889., ko se je prestolonaslednik Rudolf na še nepojasnjen način ločil od tega življenja. Marija Luiza, ki se je bila med tem poročila z grofom Larischem, je prišla zaradi tega na dvoru v nemilost. Izgnali so jo z dvora in ločili od njenega moža. Mnogo let pozneje se je v drugo poročila z gledališkim igralcem Brucksom in odšla z njim v Ameriko, kjer je pa mož umrl. Kot 661etna starka se je v tretje poročila, to pot z nekim farmarjem iz neke južne severnoameriške države. Leta 1928. se je Marija Luiza Meyerso-va, kakor se je zdaj pisala, po ločitvi vrnila v Evropo in je svoje življenje končala v mestu Augsburgu, kjer je preživela tudi svoja otroška leta. Zdaj nekateri trdijo, da se bo njeno ime še enkrat pojavilo v evropski javnosti. Kajti zmerom je pripovedovala, da ima neko pismo prestolonaslednika Rudolfa, v katerem je jasno popisana »mayerlinška uganka«. To pismo smejo odpreti šele po njeni smrti. In čeprav vladajo zdaj na svetu aktualnejše skrbi, bo pojasnitev mayerlinške skrivnosti gotovo vsaj za en dan zbudila pozornost Evrope. Robinsomko naselje Lima, julija. Dva peruanska letalca sta nedavno odkrila naselje 80 arabskih rodbin v gozdu pri Madre de Diosu. Letalca sta letala nad gozdom, da bi pregledala, kakšen je. Našla sta pa tam na svoje veliko začudenje človeško naselje, ki že od leta 1915. ni imelo nobene zveze s civiliziranim svetom in niti ni vedelo, da je bila kdaj svetovna vojna. Zdaj so pač zvedeli za nekatere po-edinosti o teh Robinsonih. Ti prebivalci so bili delavci v industriji gumija, ki so se leta 1915. po zlomu gu-mijske industrije naselili v tem prostranem gozdu. Ni se jim še posrečilo, da bi prišli v stik s civilnimi oblastmi, ker so jih obdajala divja indijanska plemena, a sami niso imeli orožja. Sčasoma so se privadili gozdnemu življenju in se pričeli preživljati z lovom In ribjim lovom, prav tako kakor naši predniki. Toda oni niso podivjali, temveč so živeli nekakšno polcivilizi-rano življenje. Večina jih zna čitati, a veliko tudi pisati. Obleko so delali iz rastlinskih bilk in drevesne skorje. Imeli so mnogo otrok in živeli vemo po . rimskokatoliški veri. Nikoli še niso videli nobenega letala in zato si lahko predstavljamo njihovo presenečenje in začudenje, ko sta prišla mednje ta dva peruanska letalca. Napoleonov sodobnik Cikago, julija. Leta 1811. je dosegel Napoleon vrhunec svoje moči in prvi parnik za Mississipl so spustili v vodo. Istega leta je, kakor je te dni pri popisovanju prebivalstva izjavil, Sajed Mehren zagledal luč sveta v Kairu. Ta stari Egipčan je povedal, da je bil rojen 11. januarja 1811. in ima danes 129 let, kr bi lahko tudi dokazal, če ne bi bil pred sto leti izgubil svoj krstni list v Aleksandriji. Toda vendar lahko potrdi svojo starost iz drugih arabskih listin. Ce človek pogleda tega majhnega, še ne zelo sključenega starca, bi mu ne prisodil več ko 75 do 80 let. »Toda to še ni nič,« pravi on sam, »ampak poznal sem v Egiptu človeka, ki je bil 200 let star. Mi Egipčani živimo zdravo in redno življenje, molimo petkrat na dan boga, kar nam daje duševni mir in nam krepi telo, ne mislimo, ne kadimo in ne jemo svinjine.« Sajed je povedal, da se nekako megleno spominja iz zgodnje mladosti, da je od svojih sodobnikov slišal o Napoleonu I. To je bilo takrat, ko se je še kot majhen fant v katoliški šoli v Kairu učil francoščine in latinščine. Prav tako se še medlo spominja tistega časa, ko je kot .pisar spremljal neko angleško ekspedicijo, ki je šla v Sudan, da bi tam zgradila nasip preko Nila. Prav dobro se pa še spominja zračnega napada na Aleksandrijo leta 1880. Leta 1893. je prišel v Združene države kot tolmač neke skupine Egipčanov, ki si je ogledala Svetovno razstavo v čikagu. Takrat se je tudi oženil in postal ameriški državljan. Japonski Tarzan Tokio, julija. V nekem tokijskem sirotišču imajo japonskega Tarzana. Ima 17 let, jč surove golobe in druge ptice in sam ne ve, kje se je rodil. Pred tedni, ko so izvedli veliko racijo po Tokiu, ga ,e ujela policija. Fant je bil zelo slabo videti in nikogar ni bilo, ki bi se bil zanj zavzel. Zato so ga dali v siro-tišče. Sam se spominja, da je pred davnim živel z nekim starčkom v težko dostopnih hribih pokrajine Vakajame. Starec ga je učil starojaponskih vojaških umetnosti. Jedel je jagode, lesnike, volčje meso in ptice roparice, ki jih je v onih gorah zelo veliko. Ko je nekoliko odrasel, mu je starec dejal, da ga ne more ničesar več naučiti, in ga poslal v svet. Od tedaj je fantič izgubil vsako vez s starcem. Ta neverjetna povest se nekoliko strinja s stanjem, v katerem ga je našla policija. Ujeli so ga prav takrat, ko je jedel golobe na vrtu nekega svetišča. Golobe je najprej s kamnom ubil in jih kar surove pojedel. Japonskemu Tarzanu je ime Taro-Kanda. Visok je 170 cm, kar je za Japonce že nenaravna velikost. Najbolj vesel je takrat, kadar lahko po mili volji pleza po drevesih zavetišča. Zlato in srebro v vranjem gnezdu Oslo, julija. Ko so podirali stara drevesa v bližini Bajruma nedaleč od Osloja, so na nekem drevesu našli staro in zapuščeno vranje gnezdo. Iz tega gnezda se je pa nekaj zelo lepo svetilo. Delavci so pogledali v gnezdo in na svoje največje iznenadenje našli v gnezdu nekaj zlatnikov in srebrno žličko z monogramom, ki se pa ni dal več prebrati. Razločiti se je pa mogla samo letnica 1899, torej je ta žlička bila v tem gnezdu že celo vrsto let. Poleg tega so pa našli v gnezdu tudi zlat prstan. Vse te predmete, ki jih je vrana pokradla, je skrbno pokrila s perjem. Odlikovana tovarna konzerv Moskva, julija. Mikojanovo tovarno konzerv v Moskvi so odlikovali zaradi odličnega dela in visoke vrednosti njenih Izdelkov. Prvikrat je ta tovarna zaslovela po Papaninijevi ekspediciji. Na ledeni sh ili »Severnega tečaja« so se papa-njinci hranili samo s konzervami, ki so bile izdelane v tej tovarni. Tovarna Glede na nevarnost zračnih napadov na Anglijo so začele angleške oblasti prevažati ostali do konca vojne. Na sliki vidimo skupino otrok, ki zdaj obiskujejo šole v naredi dnevno 120 ton različnih konzerv. Njene specialitete so pa jedi in pijače v tabletah in praških. Kadar hočejo jesti katero koli jed, prašek ali tableto raztopijo v določeni količini vode in jed je gotova. V Nemčiji so začeli izdelovati poletne sandale iz upogljivega stekla. Ti čevlji so prišli na trg šele pred kratkim in za zdaj še ne vemo, kako jih bodo sprejele ženske in kako zdravniki. Jed, pripravljena na tak način, se prav nič ne razlikuje od navadne sveže hrane. Tudi vitamini so ohranjeni. V tej tovarni je zaposlenih 4 tisoč delavcev In delavk. Biblija v 732 jezikih London, julija. Po zadnjem poročilu Mednarodnega biblijskega društva je prevedena biblija na 732 jezikov in narečij. Lani so prevedli biblijo na devet jezikov, za katere navadni laiki še ne vedo, ker niso še nikdar slišali o njih. Nekateri od teh jezikov so: vongo, ki ga govore domačini v Belgijskem Kongu, hangaza v Tanganjiki, nuer ob Gornjem Nilu, buja in kituba v Kongu, tho v Indokini in eskimo v Zapadni Arktiki. Leta 1938. je društvo prodalo 11,039.491 izvodov, kar pomeni, da je prodaja od leta 1937. padla za 279 tisoč kosov. N emško-italijanska tekma filmov v Benetkah Benetke, julija. Letošnjo VIII. mednarodno tekmo filmske umetnosti, ki je bila določena za mesec avgust, so odpovedali za nedoločen čas. Namesto tega bodo pa v drugi polovici avgusta priredili v okviru Bien-nala filmsko tekmo med Nemčijo in Italijo. Predsedništvo Biennala pa sl pridržuje pravico, da sprejme na to tekmo tudi filme iz drugih držav, samo če same hočejo sodelovati. Nemški lekarniški muzej Berlin, julija. Nemški lekarniški muzej so prenesli iz Monakovega v Frankfurt ob Maini, kjer so ga šele nedavno odprli. V tem muzeju so najstarejši primeri lekarniškega orodja, a poleg tega je naj-glavnejši predmet v tem muzeju popolna baročna lekarna. Pripravljen je pa tudi prostor, kjer bo stala renesančna lekarna. V neki sobi z oboki bodo pa razstavili staro srednjeveško lekarno, ki bo takšna, kakor nekakšna alkimijska delavnica. Na francoskih železniških postajah sc sleherni dan gnetejo množice beguncev, bodisi da se vračajo na svoje domove, bodisi da se selijo v kakšen drug kraj, da ubežijo pomanjkanju. Na sliki vidimo izmučene begunce, ki čakalo na neki francoski podeželski postaji prihod vlaka. Nekoliko prostorov je namenjenih zgodovini lekarništva. V njih je shranjen pečat, s katerim so pečatili kožo proti kugi, originalna steklenica za kolinsko vodo iz leta 1792. in star čistilnik, eden izmed treh, ki se nahajajo na svetu sploh. Najimenitnejše so pač steklenice in aparati, ki jih je rabil Liebig. Na muzejskem vrtu je pa zasajen medicinski vrt, prav takšen, kakršnega so sadili leta 800. in ki je bil last sanktgallen-skega samostana. Nenavadno maščevanje zapuščene neveste Skoplje, julija. Mlada šivilja Vera Najdanovičeva iz Skoplja se je na kaj svojevrsten, toda učinkovit način maščevala nad svojim ženinom, ki jo je kar meni nič tebi nič zapustil. S svojo materjo in sestro je namreč vdrla v stanovanje nezvestega ženina, odstrigla na vseh iyegovih oble--kah rokave in hlačnice in odprtine sešila. Prav tako je napravila z njegovim perilom. Ko se je pa nesrečnež vrnil z del*V’. ni imel kaj preobleči, in ker.. poHfe tega tudi denarja ni imel, mu ■!<*■ preostalo nič drugega, kakor da j«1 nekaj tednov ostal doma. Tako tudi ni mogel h kakšnemu dekletu. Namen maščevanja ji je torej uspel. Silna vročina na Švedskem Stockholm, Julija. Na Švedskem vlada takšna huda vročina, kakršne ni bilo v tej severni deželi že celih 111 let. Pred dnevi so zabeležili 30" Celzija v senci, kar je v deželi, ki je večji del leta pokrita s snegom, izzvala veliko strahu med prebivalstvom. Državna meteorološka postaja V Stockholmu je izjavila, da ni izključeno, da se bo vročina zvišala še na 36", ki je bila na Švedskem samo enkrat zabeležena In to leta 1811. Pred kopališči je vsak dan ogromna množica ljudi, ki hiti, da bi se ohladila od hude vročine. Zaradi prevelikega navala na kopališča je bila policija prisiljena, da zapira dohode v kopališča že opoldne. Velikanskega kita so ujeli v ribiške mreže Carigrad, julija. Te dni so neki ribiči v Marmarskem morju doživeli prav nenavadno dogodivščino. Ko so lovili z ribiškimi mrežami morske ribe, so začutili v mrežah nenavadno težo, ki jih je vlekla navzdol. Sprva sploh niso mogli dognati, kaj se je pripetilo, šele po daljšem času so spoznali, da se je bil v njihove mreže ujel velikanski kit. K° se je kit ujel v mrežo, je plula ribiška ladja v bližini otoka Prinkipa, ki leži nedaleč od Carigrada. Ker se pa kit nikakor ni mogel izmotati iz ribiške mreže, je začel z vso močjo vleči ribiško ladjo za seboj. Zdaj se je čela strašna borba med človekom J® ten morskim orjakom. Kit je vlekel ladjo 20 km daleč, potem jo je pa spet pripeljal nazaj na isto mesto, kjer se je ujel. Ribiči so le z največjo težavo obdr-žali svojo ladjico v ravnotežju. N* srečo so jim kmalu prišli na pona»® še drugi ribiči in se jim je tako * skupnimi močmi posrečilo ukrotiti privleči na površje morsko zverino. Novela »Družinskega tednika** KAKO JE IZGINIL GOSPOD HIESCH Napisal Karel Čapek »ToIe,< je rekel gospod Tausig, »ni tila slaba zgodba, ima pa veliko napako, to namreč, da ni biilo v Pragi: V<6te, tudi v kriminalnih zadevah mora človek gledati na domači kraj. Prosimo vas, kaj pa imamo od takšne zgodbe iz Palerma ali od vrag si ga vedi kod? Od tega nimamo nič. Kadar 66 pa obnese kak čeden zločin v Pragi, mi to, gospoda, l.ar nekako laska; mislim si, zdaj govore o nag po vsem svetu. To, veste, kar nekako pogreje človeka. Seve, v kraju, kjer so uvedli dobro policijsko službo, cvete tudi trgovina, kar priča o boljših razmerah mi sploh vzbuja zaupanje. In storilca' morajo prijeti. Ne vem, ali se spominjate na prigodo s starim Hirschem v Dlouhi tridi. Tam je imel trgovino s kožami, včasih je pa prodajal tudi perzijske preproge in druge orientalske reči. Veste, več let je imel v Carigradu nekakšno trgovino — od ondod vsaj je prinesi nekaj na jetrih. Zato je t«l suh kakor crknjena mačka in bled, kakor da bi ga potegnili iz rakve. Im preprogarji iz Armenije ali Smirne so hodili k njemu, ker se je znal z njimi tako po vražje pomeniti. Veliki premetenci so tile Armenci. Pri njih mora biti še žid pozoren. Hirech je imel kože v pritličju, in od tam si prišel po polžastih stopnicah v njegovo Pisarno. Za pisarno je bilo njegovo stanovanje in v njem je sedela gospa Hirscheva. Bila je tako debela, da niti hoditi ni mogla. In tako je prijel nekega dne v pisarno gospoda Hirscha pomočnik z vprašanjem, ali naj pošljejo nekemu Weilu v Brno kože na upanje. Toda gospoda Hinscha ni bilo v pisarni. Bilo je sicer čudno, toda pomočnik si je mislil, da je gospod Hirsch morebiti za hip odšel h gospe Hinschevi. Toda že čez trenutek je prišla služkinja, češ da naj pride gospod k obedu. Kako, k obedu, je rekel pomočnik, saj je vendar gospod Hirsch v stanovanju. Kje naj bi bil v stanovanju, je rekla služkinja, saj gospa Hirscheva ves dan sedi poleg pisarne, Pa ga že oii jutra ni videla. — In mi, Je rekel pomočnik, ga tudi nismo videli, ne, Vaclav? Veste, to je bil sluga. Ob desetih sem mu prinesel pošto, je pravil pomočnik, in gospod Hirsch se je še name jezil, ker bi morali urgirati pri Lambergerju zaradi telečjega usnja; od tega časa pa ni pomolil nosu iz pisarne. — Ježešmarija, je rekla služkinja, saj ga ni v pisarni. Kaj ni šel inorda kam v mesto? — Tod, ekozi trgovino, ni šel, je rekel pomočnik, morali bi ga bili videti. Ali ne, Vaclav? Morda je šel skozi stanovanje. Ni mogoče, pravi služkinja, sicer bi ga bila videla go«pa Hirscheva! Tak počakajte, je rekel pomočnik; ko sem ga videl, je imel na eeibi domačo haljo in copate. Pojdite gledat, ali je vzel čevlje, galoše in zimsko suknjo? Veste, bilo je v no-yembru in je močno deževalo. Če se je oblekel, je rekel pomočnik, je šel Pač nekam v mesto, če ne, mora bili nekje doma. Služkinja je torej tekla navzgor in se vrnila vsa iz sebe. Za boga, gospod Hugo, je rekla pomočniku, saj gospod Hirsch ni vzel čevljev in sploh ničesar; in gospa Hirscheva pravi, da s*ozi stanovanje ni šel, ker bi bil sicer moral iti skozi njeno sobo! — Skoza trgovino prav tako ni šel, je rekel pomočnik; sploh ga pa danes ni bilo v trgovino, samo poklical me je v pisarno zaradi pošte. Vaclav, Pojdite ga iskat! — Tako so tekli najprej v pisarno. Tam ni bilo nereda, le nekaj zvitih preprog je ležalo v kotu in na mizi je bilo še nedokončano pismo Lambergerju. Nad mizo je gorela plinska luč. Mora biti nekje v stanovanju. — Pregledali so vse stanovanje, toda nikjer nič. Gospa nirscheva je začela v svojem fotelju bridko jokati. Bilo je, je kasneje pra-?‘i Hugo, kakor da 6e trese ceia gora Golice. Gospa Hirscheva, je rekel Hugo — čudno je, kako se takle mlad naglo znajde, kadar se mora — gospa Hirscheva, ne jokajte. Gospod “irach ni ušel, saj se kože zdaj dobro Prodajajo in tudi dolgov še ni izterjal: gos|>od šef mora nekje biti. Če bi ga večera ne našli, bomo javili poli-C|P, prej pa ne. Veste, gospa Hirsche-takale zadeva, ki zbuja pozornost, škoduje trgovini. .. Čakali so torej do večera in iska-l’ toda po gospodu Hirschu ni bilo ■JJ- duha ne sluha. Ko je gospod Hugo ? določeni uri zaprl trgovino, je ja-‘1 policiji, da je gospod Hirsch iz-h*nil. S policije so poslali detektive. vesite, da so tam vse preobrnili, Pa niso našli nobene »ledi. Tudi kri ® iskali po tleh, toda nikjer nič. Posl T v° zaPe>2»tili pisarno. Nato so za-i«ali gospo Hirschevo in vse drugo ,Je’ kaj se je tisto jutro zgodilo. £ena in dvajset«. Lebeda je naglo skril banko, toda detektiv mu je rekel: gospod Lebeda, danes ni zaradi »ene in dvajset«, danes je zaradi gospoda Hirscha. Gospod Hirsch se nam je izgubil in vi ste bili poslednji, ki ga je videl. Seve, Lebeda prav tako ni ničesar vedel. Pri gospodu Hirschu je bil zaradi nekih jermenov in ni opazil nič posebnega; samo gospod Hirsch se nvu je zdel slabotnejši ko sicer. Vi nekako pojemate, gospod Hirsch, mu je rekel. Ampak gospod, mu je rekel komisar, ča bi bil gospod Hirsch še tako skupaj zlezel, se nam vendar ne bi bil mogel izgubiti v zraku. Vsaj kaka kost ali morda zob bi bil moral ostati po njem. In v aktovki ga prav tako niste inogli odnesti.« No počakajte, zdaj ima zgodba drugačen konec. Saj veste, da so na kolodvorih garderobe, kjer potniki puščajo razne reči in kovčege. Nekako dva dni je minilo, odkar je izginil gospod Hirsch, in garderobierka je rekla nekemu postreščku, da ima kovčeg, ki se ji zdi sumljiv. Ne vem, zakaj, je rekla, toda tega kovčega se kar bojim. — Postrešček je slopi! h kovčegu, ga povohal in rekel: Mamica, veste kaj, pojdite rajši na policijo. — Pripeljali so policijskega psa, in ko je ta kovčeg ovohal, je začel renčati in ježiti dlako. To je bilo sumljivo in zato so v kovčeg vlomili: vanj je bilo stlačeno truplo gospoda Hirscha v domači halji in copatah. Ker je bil bolan na jetrih, je revež že smrdel. In na vratu je imel debel motvoz: bil je zadavljen. Toda čudno je bilo, kako je mogel priti v domači halji in copatah iz svoje pisarne v kovčeg iu na kolodvor. Ker je že vse čudežno, bo čudežna tudi cena te svojske palače: nič manj in nič več ko 330 milijonov dolarjev bo stala. Seveda bo lahko vsak obiskovalec tudi pozimi deležen blagodejnega in zdravilnega vpliva sončne svetlobe; čeprav bo sonce umetno, bo vendar sončnim žarkom enakovredno. Zdravniki in tehniki se trudijo, da bi ustanovili velik konzorcij, ki bi lahko take palače zidal v vseh ameriških velemestih. Pred vhodom bo velik napis oznanjal obiskovalcem, kakšna zračna zdravilišča in kakšne toplice bodo lahko uživali. Posebne žarnice bodo izžarevale umetno sončno svetlobo z učinkom, ki ga ima sonce v želenem podnebju; lahko se boš dal obsevati z ultravijoličastimi žarki, a tudi zdravljenje z Roentgenovimi žarki bo vsakomur dostopno. Dih podnebja bodo proizvajale ogromne jeklene steklenice, ki seveda za obiskovalce ne bodo vidne. Iznajditelji si obetajo od te klima-tične palače ogromen uspeh, zlasti zdaj, ko je Američanom nemogoče potovati v znamenite evropske toplice in svetovna zdravilišča. Hiša iz steklenic Newyork, julija. Ko so se v severnoameriški državi Nevadi naseljevali prvi rudarji, ki so začeli kopati srebro, so uporabljali kaj čuden in svojevrsten material za grad- Zdravje je naše največje bogastvo. Z bolnimi zobmi noben človek ni zdrav. Chlorodont ž o b n a pasta njo svojih hišic. Ni bilo važno, iz kakšnega materiala sp bili zgrajeni njihovi domovi, važno je bilo, da so imeli svojo streho nad glavo. Zato je razumljivo, aa pri Izbiri materiala niso bili bogve kako izbirčni. Pa tudi mogli niso biti izbirčni in to je bil glavni vzrok. Zlasti mesto Tonopah je naglo raslo iz tal. Les in kamen je bilo mogoče pa le s kar naj-večjimi težavami pripeljati v divjo pokrajino, kjer še skoraj ni bilo oest. Tako so nastale najčudnejše hiše, ki si jih moremo misliti. Gradili so jih iz slame, iz starih vreč, Iz starih pločevinastih škatel in starih zabojev. Najčudneiša je bila pa prav gotovo hiša rudarja Williama Pečka, ki si je zgradil hišo iz samih praznih steklenic od piva. Hiša je bila dolga šest in široka pet metrov, streha je bila pa dva in pol metra visoka. To čudovito stavbo je zgradil v enem mesecu v prostih urah. Notranje stene je zamazal z malto, in sicer tako na debelo, da je popolnoma pokrila vratove steklenic In da je bila stena popolnoma gladka. Pečk je živel v tej hiši iz steklenic s svojo ženo in dvema otrokoma, deklico sedmih in dečkom treh let. V njej se je baje zelo udobno počutil. Medtem ko prebivalci ostalih čudnih hiš v Tonopahu niso nikakor mogli segreti svojih domov, je vladala v Peckovi hiši zmerom prijetna temperatura. To zadevo so izročili komisarju | Mejzliku. Ta si je ogledal truplo ’n takoj opazil, da je imelo na obrazu in rokah zelene, modre in rdeče lise. To je bilo tem bolj vidno, ker je bil gospod Hirsch tako bled. To je kaj čuden znak razkrajanja, si je mislil gospod filejzlik in skušal obrisati eno izmed lis; in lisa je puščala barvo. Poslušajte, je rekel okoli stoječim, videti je kakor anilin. Moram pogledati v pisarno. Najprej je iskal v pisarni barve. Toda teli ni bilo; nenadoma pa je postal pozoren na zvite perzijske preproge. Razvil je eno in tri enega izmed modrih vzrocev z oslinjenim robcem. Na robcu se mu je napravil moder madež. Tele preproge so vražje slepilo, je rekel komisar in iskal dalje. Na mizi gospoda Hrscha je našel v pepelniku dva ali tri ogorke turških cigaret. Zapomni si, človek, je rekel enemu izmed detektivov, da se pri kupčiji s perzijskimi preprogami vedno kadi cigareta za cigareto. To siada že nekako v orientalski običaj. In je poklical gospoda Huga. Gospod Hugo, mu je rekel, ali je bil za gospodom Lebedo tu še kdo? Je bil, kajne? Da, je rekel gospod Hugo; toda gospod Hirsch nikoli ni maral, da bi govorili o tem. Vam naj bodo kože mar, je rekel, za preproge se pa ne menite. To je moja stvar. Seve, je rekel gospod Mejzlik, ker so vtihotapljene preproga. Poglejte, niti ena nima carinske plombe. Ko bi gospod Hirsch ne bil mrtev, bi imel presnete sitnosti v Hybernski ulici in bi plačal globo, da bi bil črn. Zdaj pa hitro! Kdo je bil tu?. Zavidanja vreden pes Bazel, julija. Neki mesar iz vasi v bližini Mar-manda v južni Franciji je svojega psa tako izvežbal, da prinese iz vaškega ribnika zmerom prav tisti kamenček, ki ga je njegov gospodar vrgel vanj. Pes se nikoli ne zmoti, da bi prinesel napačen kamenček. Prvič se je zmotil te dni, toda njegova pomota je bila za gospodarja kaj razveseljiva. Namesto vrženega kamenčka je prinesel iz vode z glenom pokrito — listnico. Najbolj razveseljivo pri vsem je pa to, da je bilo v listnici okrog 500 frankov denarja. Pes je dobil za plačilo veliko klobaso iz gospodarjeve mesnice. Dobro razloženo Newyork, julija. Ameriški milijarder Pierpont Morgan rad pripoveduje tole zgodbico: Neki farmar, ki je živel v ameriškem pragozdu, je nekoč prejel neki račun. Njega In njegovo ženo je pa zelo razburilo večkratno ponavljanje besedice »dito« v pismu. Menila sta, da mora biti po sredi kakšna zmota, kajti nikoli nista kupila kakšnega »dita«. Da bi se o zadevi posvetovala z odvetnikom, sta se odpeljala v najbližje mesto. Mož je šel sam v pisarno, žena ga je pa počakala zunaj in pazila na konje. Ko se je vrnil, ga je vprašala: »Nu, kaj je povedal? Kaj je dito?« Smeje se ji je farmar odgovoril: »To ti hočem ravno razložiti. Jaz sem velik tepec in ti dito!« Zenski upor v španski vasi Madrid, julija. V španski vasi Villl Lonhi, v pokrajini Valenciji, se je pred kratkim zgodila nenavadna ženska revolucija, ki je zbudila tudi pozornost oblasti. Več ko dve sto žena je zaklenilo svoje može v domove, potlej so se pa zbrale na trgu in začele burno demonstrirati zato, ker so zavlačevali pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe s poljedelskimi delavci. Orožniki so razburjene žene poskušali pomiriti in razgnati, toda niso s* dale kar tako ugnati v kozji rog. Zelo odločno so napadle orožnike. Ti so v svarilo nekolikokrat ustrelili v zrak, toda vse zaman. 2ene so jih še dalje napadale. Naposled so bili orožniki prisiljeni, da so se jih otepli z gumijastimi palicami. V tem pretepu je bilo okrog 12 žena ranjenih. Mušice povzročajo prometne nesreče Berlin, julija. Velikanski roji majhnih mušic so se pojavili na Westfalskem in v nekem mestu povzročili več prometnih nesreč. Ceste so namreč zaradi nekaj milijonov teh pohojenih mušic postale tako spolzke, da so se konji na gladki cesti spotikali in se je zato pripetilo že nekaj nesreč. 107letna Američanka se bo petič poročila Boston, julija. V bližini ameriškega mesta Bostona živi na farmi svojega sina 1071etna starka gospa Rut Larvikova. Kljub svoji visoki starosti je še zdaj neverjetno zdrava, rdeča in krepka in No, je rekel gospod Hugo, okrog pol enajste je prišel z odprtim avtom debel in zagorel zamorec ali žid in vprašal po turško ali kako, kje je gospod Hirech. Pokazal sem mu pot do pisarne. In za njim je šel dolgin, sluga, suh kakor trska in črn kakor črna mačka. Na rami je nesel pet velikih zvitih preprog. Z Vaclavom sva se čudila, kako jih je mogel nositi. Ta dva sla torej šla v pisarno in ostala tam kakih petnajst minut. Nisva se Zanimala za to, ker sva jih neprestano slišala, kako je govoril tisti črnec z gospodom Hirschem. Tedaj je znova prišel tisti sluga in imel na ramah samo štiri zvite preproge. Aha, sem si mislil, gospod Hirech si je zopet eno kupil. Da, in Armenec se je med vrati okrenil in še nekaj rekel gospodu Hirschu v pisarni. Toda kaj je dejal tega nisem razumel. No, in dolgin je vrgel preproge v avto in odpeljali so se. Tega zato nisem povedal, ker na vsem ni bilo nič posebnega, res, je rekel gospod Hugo. Koliko takih preprogarjev je bilo že pri nas! In vsi so enaki zločinci. Veste, gospod Hugo, je rekel nato gospod Mejzlik, da boste vedeli, nekaj posebnega je vendar bilo na tem, Tisti dolgin je v eni izmed zvitih preprog odnesel truplo gospoda Hirscha, razumete? Za boga, človek, saj bi bili morali opaziti, da je mož teže odhajal, kakor pa je prišel! Res je, je rekel Hugo in prebledel, saj je šel ws upognjen! Toda, gospod komisar, saj ni mogoče. Debeli Armenec, ki je šel za njim, je še med vrati govoril z gospodom Hirschem v pisarni! No seveda, je rekel doktor Mejzlik, Posebno pazite kaj bolnik pije! Pitje ni le za zdravega Človeka zelo važno, temveč fudi za bolnika mnogokrat važnejše od hrane! Zato piife Vi in Vaš bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki ie obenem tudi zdravilna ono se rderimi srci P ospekte in vsa potrebna navadila pošlje Bratiš n z veseljem Uprava zdravilnega kopaliita SLATINA RADENCI opravlja še najtežja dela. V svojem dolgem življenju se je že štirikrat omožila, zdaj je pa spet nevesta. Ko je bila Rut Larvikova stara 80 let, je tretjič postala vdova. Takoj se je odločila, da se spet omoži. Ker pa v svoji okolici nikakor ni mogla najti primernega ženina, je poskusila svojo srečo z oglasi v časopisih. Kar kmalu se je po časopisu spoznala z nekim veselim starcem in se z njim tudi takoj poročila. Zakon je bil prav srečen in je trajal 18 let. Ko ji je tudi četrti mož umrl, je Rut Larvikova več let živela na farmi s svojim 641etnim sinom. Sama je kuhala, prala In vodila vse gospodinjstvo. Ko ji je hotel sin olajšati delo in najel kuharico, ji je kmalu odpovedala, češ da je še dovolj močna, da lahko še dolgo opravlja vse domače delo sama. Pred nedavnim se je pa gospa Larvikova v svojem 107. letu spet zaljubila v 851etnega delavca, ki je zaposlen na njeni farmi. Svojemu sinu je takoj povedala, da se bo z njim tudi poročila, ker se je že naveličala vdovstva. Sin ji seveda te poroke ni branil in tako se bo zdaj lOTIetna petič poročila s svojim »mladim« ženinom. Davek na ološčene nohte Newyork| julija, Američani so si izmislili že mnoge donosne vire davkov, višek iznajdljivosti na tem področju je pa pred kratkim dosegla uprava kopališča Lorrow Beach pri Los Angelesu. Zanima se namreč pred vsem za noge kopalcev in budno pazi, ali lastniki niso obvezani plačevati svoj tri-but za svoje nohte, Vsak gospod in vsaka dama, ki Se pojavi na tej gostoljubni peščini, mora plačati davek petih dolarjev za vso sezono, če ima nohte na nogah ološčene z loščilom rdeče ali kakšne druge barve. Na j preprostejši jezik na svetu Ncw.vork, julija. Pri nekih plemenih v Patagoniji, najjužnejši pokrajini Amerike, so našli najpreprostejši jezik na svetu, jezik, ki obsega vsega le malo več kot sto besed. Naučite se ga lahko v nekaj dneh, posebno ker ne pozna nobenih slovničnih oblik. Razumljivo je, da morajo imeti domačini še neke znake, da se med seboj sporazumevajo. To so različne kretnje z rokami. Te so pa spet tako komplicirane, da so za tujca kaj težko razumljive. govoril je v prazno pisarno. In ko jo prej dolgin davil gospoda Hirscha, ja dotični gospod pri tem neprestano govoril. Gospod Hugo, takšen armenski žid je bil prebrisan, kakor ste vi. In v zviti preprogi je odpeljal v hotel truplo gospoda Hirscha. Ker pa ja deževalo, je z anilinom pobarvana preproga, v katero je bil zavit, pustila barvo na gospodu Hirschu. To je jasno kakor saldo-konfo. In v hotelu so dali telesne ostanke gospoda Hirscha v kovčeg in ga poslali na kolodvor. Tako je s lo zadevo, gospod Hugo! In medlem, ko je gospod Mejzlik to raziskoval, so že našli tajno sled za Armencem. Na kovčegu je bila namreč nalepka nekega berlinskega hotela. Iz tega so sklepali, da je Armenec v redu plačal svoj račun. Veste, tile hotelski vratarji dajo s temi nalepkami vsemu svetu na znanje, kje vse je bil v tuzemstvu odjemalec. In ker je Armenec dobro plačal, si ga je berlinski vralar tudi dobro zapomnil: pisal se je Mazanian in je potoval najbrže skozi Prago na Dunaj. Prijeli (»a so ga že v Bukarešti. Tam so je tudi v zaporu obesil. Zakaj je ubil gospoda Hirscha, tega nihče ne ve. Najbrže sta imela kak trgovski spor še od takrat, ko je bil gospod Hirsch v Carigradu. Iz tega primera se vidi, je rekel, gospod Tausig zamišljeno, da je prva stvar pri kupčiji solidnost. Ko bi bil imel Armenec prave preproge, ki niso barvane z ničvrednim anilinom, bi ne mogli tako hilro dognati, kako ja odpravil gospoda Hirsclja. Toda, kdor prodaja cenene stvari, se mu to prej ali slej maščuje.c (Iz češčine prevedla M. K.) peš, pijte ljeno vodo. klepar, mangan Za mesto v poletni vročini je zelo prikladna tanka svilena jopica iz progastega tvoriva. Nabavite si jo brez odloga, posebno če imate svetel ohlapen plašč in kakšno temno krilo. Ugora, Zorka. UGANKE? KRIŽANKA Pomen besed: Vodoravno: 1. kemijski znak za evinec; železniška postaja pri Sisku. 2. japonski denar; rudnik v Bosni. 3. pritok reke Tibere (Italija) ; vzhod (francosko). 4. vas v Savinjski dolini; kratica za dolžinsko mero; moško ime; kratica za folio. 6. števnik. 7. vernik; žensko ime. 8. zvijača; vas pri Ljubljani. 9. reka v Jugoslaviji; nota. Navpično: 1. raza; člen. 2. dvo-členec; veznik. 3. reka v Afriki; del roke. 4. dom. 5. veznik; žensko ime; vzklik. 6. vas pri Vodicah. 7. resica; jeza. 8. uradni spis; karbolna kislina. 9. zaimek; industrijsko mesto na Švedskem. * KVADRAT omen besed : črke: a a.a abddd«ee«gik innnoooooppppprrrstvz Vstavi v kvadrat tako, da dobii 1. zemeljsko obliko, 2. kuhinjsko potrebščino, 3. okraj (francosko), 4. uakoka, E. brezno, 6. transport in diagonalno za Donjecki bazen. PREMIKALNICA MOKASIN PODARIM MI ČURIN JATAGAN Besede premikaj tako, da dobiš /navpično nove besede, ki pomenijo: strup, koliba, kvarta v igri, iensko fime, mesto v Sremu, žensko ime. ČAROBNI KVADRAT 1 . . . * . 2 * . • i . 3 • . a • • 4 * ■ . • . 5 . . * * , Pomen besed vodoravno in navpično : 1. mesto ob Donavi, znamenito po {2 turških bitkah, 2. košnja, 8. turški davek, 4. gora pri Beogradu, 5. mesto ▼ drinski banovini. POSETNICA JURIJ KLANČAR 8 TON Kaj je ta oseba? * STOPNICE a i i i i i i 1 1 1 1 1 m m m m n n o o o Pomen besed: 1. srbohrvatski veznik, 2. zemlja, 3. reka v zetski banovini, 4. pralno sredstvo, 5. blejska naselbina, 6. južni sad. — Vsaka naslednja beseda sestoji iz črk prejšnje in še ene nove črke. Rešitve ugank iz Rešitev križanke. Vodoravno, po vrstit l. km, topola, t. rod lopar. 3. adam mir. 4 Jenisej, d. 6. el, nln vi. 6. c, poreden. 7. čir, koča. 8. pelin, nem t. apatit, ro Rešitev premikatnice: bIovo, vrata, radič. Rešitev kvadrata: l. slepar, 2. 8. Slovak, 4. stavba, 5. Bolgar, 6. — Slovan, Rešitev številnika: a) Korab. e) /oran, č) banka, d) Asuan, e) Ku/.baz — banana. Rešitev magičnega lika: 1. bar, 2. berač, S. farissej. 4. Razor, 5. čer. Rešitev posetnice; 6trugarski pomočnik. Prijazna prodajalka Pred kratkim me je obsedel bogve kakšen vražiček in odločila sem se, da bom preizkusila naše vrle prodajalke v različnih trgovinah. Pa ne, ker ne bi poznala njihovih muh, pa tudi izredne ustrežljivosti nekaterih. Pač pa zato, ker sem dobro vedela, do kakšnih odkritij prideš na takšni poti. Najprej sem smuknila v trgovino z nogavicami, lepimi svilenimi nogavicami vseh vrst. V izložbi so bile obešene različne vrste, razvrščene kakor v pahljači. Takoj ob vstopu sem zagledala par, ki mi je ugajal. Toda gospodična prodajalka se ni potrudila do mene, temveč je zaklicala od daleč, daleč, ter si brisala mastne prste od še bolj mastne malice: »Gospodična želi?* In spet me je obsedel ne vem kakšen vražiček, da bi mi bil kmalu ušel odgovor: »KlobukU Kaj naj bi pa želela v trgovini z nogavicami? Toda prijazno sem na glas dejala: »Nogavice, prosim!* In pri tem sem tako razločno pokazala na prav tiste, ki sem jih želela, da je gospodična le prišla bliže in mi milostno začela streči. V njenem vedenju je bilo nelcaj visokostnega, češ: mi smo specialna trgovina! Razumela sem in si na tihem zapisala za uho: študija št. 1. Potlej sem zavila v špecerijsko trgovino. Prodajalnica velika, prostorna, marsikaj je razloženega tako, da si stranke lahko same postrežejo. Bilo je dopoldne in v trgovini ni bilo nobene odjemalke. Imenitno, bom vsaj preje končala! Toda uštela sem se. Gospodična je namreč pravkar kramljala. In bilo je takooo važno, kaj je o n rekel sinoči! To se je celo meni važno zdelo in zato sem potrpežljivo čakala. Že sem imela na pultu polovico blaga, ki sem ga nameravala nakupiti — gospodične ni bilo blizu. Samo enkrat me je bežno ošinila s pogledom, potlej se je pa oelo obrnila. Vstopila je neka dama. Bila je res prava dama. Zelo poslikana tn zelo odločna. Takoj je začela brskati po blagu in poklicala gospodično. In gospodična je takoj pritekla! Stala sem vdano in potrpežljivo ob strani, saj je jasno, da ni bilo nikakršne primere med poslikano damo in menoj. Za njo sem kajpak tudi jaz prišla na vrsto in sem bila zelo hvaležna zatol Slišala sem, da je trgovina z drobnim blagom 'zelo utrudljiva za prodajalke, ker ‘morajo tekati z enega konca na drugega, Tu je teže biti prijazen kakor 'kjer koli drugje. In tako sem bila 'naposled še vesela, da nisem gospodični prodajalki življenja še bolj za-' grenila, kakor je že bilo grenko, čeprav bi me kar veselilo, da bi se od 'kod prikazal šef. Nekoč sem se pa odločila, da se 'bom malo pošalila. Stopila sem v trgovino 8 čevlji in spregovorila samo klasični stavek: >Rada bi čevlje.* •Kajne, čevljev je toliko tisoč različnih parov, jaz pa niti z besedico ni-’sem omenila svojih podrobnejših žeblja. Gospodična je ostala kljub temu •prijazna in ustrežljiva in kmalu sem •imela pred seboj celo skladovnico ■različnih ikatel. Niti malo ni bila ■živčna, ko me je spraševala po mojih •željah. Bila sem ganjena in se nadalje vedla kot dobra kupovalka. In \ko je prišel mimo njen šef, bi mu ;najrajši dejala: čudovito prodajalko j imate v svoji trgovini! Sicer bom pa ‘}še šla tja in drugič takoj izrazila ■svojo željo. Zmerom res ni primerno ; izkušati prodajalko! ; In še tole1 Pogosto sem opazila, da mnoge prodajalke dosti bolje vedo, kaj se mi poda, kakor jaz sama. svetel oiiui-temno krilo, njunih barv. V njej boste nad vse elegantni. Zahtevam na primer belo bluzo. Oh, gospodična, rdeča ali modra bi se vam dosti bolje podala. Ko pribijem, da si želim belo, šele izvem, da so jih razprodali. Moj Bog, toda gospodična ve, da mi bolje pristoji rdeča ali modra. Ali pa: kupuješ pletenino. Na primer kopalno obleko. In kot nalašč je tvoja velikost razprodana. Večjo in manjšo številko še imajo. Ko si ogleduješ manjšo, ti prodajalka prijazno svetuje: T>Kar brez skrbi jo vzemite, saj se pri kopanju prav zanesljivo raztegne.* Ko potlej rajši vzamem v roko veliko, upajoč, da se mi ne bo stegnila, pa prodajalka spet za-žvrgoli: *Če se vam bo pri nošnji kaj raztegnila, se bo med pranjem prav zanesljivo skrčila.» Zdaj ne veš, pri čem si. Toda gospodična prodajalka to tako natančno ve in potlej bo že držalo. Torej, kakor veter piha. Toda gospodična bi tako rada izpolnila svoj blok in bog ne daj, da bi odjemalka odšla iz trgovine praznih rok. Članek ni nikakršen protest proti poštenemu poklicu prodajalk. Zelo dobro vemo vsi, da »mi odjemalci« pogosto nismo prav nič prijetna družba (glej študijo št. S!). Toda kakor pribito velja, da gremo rajši tja, kjer so nas prijazno in.— pošteno postregli. K prijaznosti pa ne spada samo ton, temveč tudi pozornost. In k poštenju spada, da nam v obraz povedo: »Tega res ne vem, ali se blago med pranjem zelo skrči.* Kajti s tem napravijo odjemalcu večjo uslugo kakor pa s kakršnim koli odgovorom, ki ustreza samo njihovemu trgovskemu uspehu. M. A. Naša kuhinja KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Jedilnik za skromnejše razmere Četrtek: Krompirjeva juha, palačinke. Zvečer: Mlečen močnik. Petek: Fižolova juha, zabeljeni široki rezanci. Zvečer: Sirovi štruklji. Sobota: Goveja juha z rezanci, pečen krompir, solata. Zvečer: Polpeti. Nedelja: Goveja juha z rižem, telečji zrezki, krompirček, solata. Zvečer: Trijet. Ponedeljek: Pašta fižol. Zvečer: Ocvrta jajca, solata, kava ali čaj. Torek: Golaževa juha, kruhovi cmoki. Zvečer: Ledvičke v omaki. Sreda: Grahova juha, praženec. Zvečer: Mlečen riž. Jedilnik za premožnejše Četrtek: Francoska postna juha,1 grah v omaki, krompirjevi kifeljčki. Zvečer: Ribe, radič v solati. Petek: Gobova juha, zabeljen stročji fižol, krompir v kosih, kompot. Zvečer: Marelični cmoki. Sobota: Goveja juha z vlivanci, goveji zrezki v omaki, pražen krompir, solata. Zvečer: Ocvrti možgani. Nedelja: Kurja juha, pečena kokoš, mešana solata, kavna poslastica.* Zvečer: Obloženi kruhki, čaj, pe-eivo. Ponedeljek: Goveja juha z zdrobovimi cmoki, stročji fižol v omaki, krompirjev pire, borovnice. Zvečer: Ocvrta telečja jetra. Torek: Telečja obara, zabeljeni ma karom, rižev narastek. Zvečer Ocvrti telečji zrezki, pesa v solati, kompot. Sreda: Zelenjavna juha, riži biži, solata, kompot. Zvečer: Stepena jajca z gobami.’ Pojasnila: ‘Francoska postna juha: Osnaži ko-lerabico, nekoliko peteršilja, zelene, ohrovta, čebule in krompirja, zreži vse na majhne rezance, ki jih duši toliko časa na presnem maslu^ ali mozgu, da porumenijo. Potlej maščobo odlij, če je je preveč v kozi, posipaj nekoliko z moko, in ko se zarumeni, zalij s slano vodo. V juhi lahko skuhaš tudi zelenega graha in narezanih gob; še pa tega nimaš, pa pest riža ali pa deni vanjo kot prikuho ocvrtih žemeljnih kock. ‘Kavna poslastica: Potrebuješ 14 dek sladkorja, 4 rumenjake, 4 žličke smetane, 12 dek mandeljnov, pol skodelice močne črne kave, tri osminke litra stepene smetane. Mešaj v loncu, postavljenem v drugem večjem loncu z vrelo vodo, sladkor, rumenjake in 4 žličke smetane. Ko se napravi gosta pena in preden začne delati mehurčke, vzemi z ognja in ohladi med neprestanim mešanjem. V hladno maso zmešaj prav drobno sesekljane mandeljne, črno kavo in naposled trdo stepeno smetano. Postavi na led in ravnaj kakor z vsako kremo. •Stepena jajca z gobami: Tri jajca stepi z dvema polovicama jajčne lupine mleka, osoli, vrzi na vročo mast ali maslo in neprestano mešaj, dokler se poljubno ne strde. Med tem časom pa posebej prepraži na maslu za dve žlici na tanke listke zrezanih gob, jih osoli, popopraj in začini s sesekljanim Praktičen popoldanski komplet, eden izmed tistih, ki jih lahko nosite več lit, ne da bi prišli iz mode. Obleka iz lepe rožaste svile na črni podlagi je nad vse elegantna. Ker je že sama po sebi dovolj pisana, je torej preprosto ukrojena. Plašč je iz finega, tankega volnenega tvoriva H popolnoma nevtralno ukrojen. Zraven spada preprost moderen klobuček. peteršiljem. Gobe zloži na kupček na že pripravljena jajca. Grah in stročji fižol za zimo: Oluščen grah in očiščen in podolgem zrezan stročji fižol vlagamo na isti način. Vržemo ga v veliko posodo slanega kropa in naspol skuhamo. Potlej precedimo, splaknemo z mrzlo vodo, dobro odcedimo in na tesno zložimo v manjše kozarce. Nanj vlijemo ohlajen in čist krop, in 6icer vsaj za prst nad sočivjem. Kozarce dobro zapremo in kuhamo dobro uro v sopari, računajoč od zavretja dalje. Po osmih dneh kuhamo kozarce znova za pol ure, jih pustimo, da se ohladijo z vodo vred, ter jih hranimo v hladnem in temnem prostoru, kakor pač vsako vloženo zelenjavo. Voda kot zdravilo Voda, ki jo imate zmerom pri roki, je lahko pravo zdravilo. Rabimo jo na popotovanju, če nam postane nenadoma slabo, če se nas loteva nahod, če imamo revmatične bolečine in če smo tako hrabri, da lahko ves dan zdržimo, ne da bi jedli. Poglejte živali; tudi one, če so bolne, ne bodo ničesar Jedle, toda izpile bodo mnogo vode. Voda nam je potrebnejša od hrane, Poletni komplet za mlado damo so čipkast plašč, odgovarjajoča bluza in temno krilo, če izberete lepe moderne barve, si ne morete misliti elegantnej-šega oblačila. Zraven spada ljubek klobuček x nežnim pajčolanom. saj se veliko hitreje umre za žejo nego za lakoto. Poleg tega se z vodo in kuhinjsko soljo lahko zmerom zdravite. Vsak dan bi morali izpiti osem kozarcev vode in tako bi si bili v svesti, da ste se osvobodili vseh toksinov, še sami se ne zavedamo, kakšno razliko občutimo v svojem telesu, če redno pijemo vodo. če pa kdo ne more prenesti osmih kozarcev vode, je tudi dovolj, če jih izpije štiri, in sicer en kozarec na tešče, dva kozarca med dnevom'in enega pred spanjem. Utrujenost pomeni zmanjšanje kalorij v človekovem telesu. Da se pa te kalorije takoj nadomestijo, je najboljši in najenostavnejši način ta, da popijemo kozarec tople vode. Slana voda Za higieno nosu: na liter vode vzemite žličko kuhinjske soli in s to slano vodo izpirajte vsak večer in vsako jutro nos. Za higieno grla: izpirajte grlo vsako jutro s slano vodo. Za oči: zjutraj in zvečer izpirajte oči s slano vodo. če nimate posebne cevke za oči, pomočite košček vate v vodo in iztisnite nekaj kapljic slane vode v oko, za tem pa potegnite s prstom preko očesa, in sicer z leve strani na desno. Proti utrujenosti: Denite v umivalnik dve do tri žličke debele kuhinjske soli in jo raztopite v mrzli ali pa v mlačni vodi. V to vodo pomočite svojo kopalno rokavico in se z njo močno zdrgnite po vsem telesu, noge pa kopajte v slani vodi. Po tem drgnjenju boste postali spet sveži in kakor prerojeni. Ce ste primorani, da za toplih poletnih dni morate dolgo časa hoditi med potjo prav malo oso- vadna pitna voda Proti nespečnosti: zaradi prevelike utrujenosti ali nervoze je najbolje, če denete na tilnik majhen termofor s toplo vodo, in videli boste, da boste hitro zaspali. Prav tako je pa dobro uspavalno sredstvo obkladek tople vode, če ga denemo preko oči. Proti lenivosti črevja: v gotovih primerih polenitve črevja vam bo dobro pomagalo tole sredstvo. S krpo, namočeno v mrzlo vodo, drgnite preko želodca, in sicer v krožni smeri, želodec drgnite tako nekaj minut in videli boste, kako hitro boste dosegli svoj namen in da bo črevje spet redno delovalo. Poravnajte naročnino! Monogratnl — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino In hitro izvrši Natek & Nikeš LJUBLJANA, Franliikanska ulica nasproti Uniona Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del lis sti pas a kdaj; lahko vsako kremo drugo, izgubi sleherni okus, celo okus; po ribah, če ga hudo segrejete, potlej; pa nad ognjem vržete nanj precejšen; kos namočenega kruha in ga pustite; peči v njem. Naposled pomočite v olje še velik šopek peteršilja, ki ste ga do; dobra odcedili. Olje precedite in ga; uporabite kakor svežega. J Vezenje na poletnih oblekah je zelo; ljubko in učinkovito, toda dosti časa; nam vzame. Ali ste že kdaj pomislili, da imajo isti učinek lepo pošite vrvce.; bele ali različnih barv? Iz njih lahko napravite proge in kvadrate, pa tudi cvetlice in zvezde. Svetle glacč-rokavice bolj brez nevarnosti kakor z bencinom očistite Pazimo na mleko! Poleti se mleko zelo rado pokvari. Mleko je pokvarjeno, kadar ima neprijeten okus, vonj ali barvo. Mleko se največkrat skisa, je pa lahko tudi slanega, grenkega okusa, lahko se vle-če, je sluzasto, zaudarja po različnih zdravilih, večkrat pa ima močan duh Po hlevu ali kak drug neprijeten vonj. Da dobimo brezhibno mleko, moramo paziti že pri molži. Pred vsem je treba, da je krava zdrava, pravilno hranjena in dobro gojena. Hlev mora biti dovolj prostoren, svetal, zračen, vselej čist, suh, da ga pobelijo vsega vsaj dvakrat na leto, v višini enega In pol metra pa vsakih deset dni. Tudi molsti mora zdrava oseba, povsem čista, ki si pred vsako molžo Umije roke z milom in si pripaše čist predpasnik. Tudi kravji rep je treba privezati, da z njega ne pada v mleko kakšna nesnaga. Vime moramo vsakokrat umiti z mlačno vodo in zbrisati s svežo brisačo. Da se mleko ne pokvari, moramo skrbeti, da je posoda, v kateri ga hranimo, čista, če je posoda iz pločevine, Jo moramo oprati z vrelo vodo, ki smo ji primešali nekoliko luga. Potem jo pa dobro izperemo z mrzlo vodo in jo pustimo, da se na soncu posuši. Lesena posoda se pa teže umiva. Najprej jo od zunaj in od znotraj namažemo z redkim apnenim mlekom, pustimo, da apno pol ure razjeda posodo in jo potem prav tako umijemo kakor pločevinasto posodo. Važno je pa tudi to, da se mleko takoj po molži precedi skozi čist cedilnik iz lanenega platna, a najboljša so cedila z vato. Cedilo morate po molži skrbno umiti, prekuhati in posušiti. Mleko se bo poleti najdalj ohranilo sveže, če ga takoj po molži ohladimo na čim nižjo temperaturo. Prve curke mleka moramo zavreči, ker so lahko okuženi z bakterijami, ker so bili v neposrednem dotiku z zrakom. Drugače je pa mleko v vimenu popolnoma sterilno, to se pravi brez mikrobov. Iz istega razloga se ne sme s tem mlekom vlažiti kravino vime, kar se pa pri nas na žalost često dogaja. Za prenos mleka mora imeti vsaka mlekarica samo pločevinaste, dobro RajnoveiSe vozičke, igrače, raznotera kolesa samo dobre znamke S.REB0U na vogalu Miklošičeve in Tavčarjeve pokositrene vrče, ki se morajo sproti dobro čistiti. Da bo ostalo mleko dovolj dolgo sveže, ga ne smemo nikdar mešati. Tako ne smemo zmešati večernega mleka z jutmjim ali a,mlekom, ki smo ga pomolzli opoldne.* če gospodinji nima hladilnic^ jz ledom ali električne hladilnice, je najbolje, če mleko takoj prevre, pa tudi ona mora paziti na čistočo posode, v kateri sprejema mleko in ga hrani, če bomo zmerom pazili na vse to, kar Velja za nego mleka, se nam mleko prav gotovo ne bo nikdar pokvarilo. na to, da bodo ostala otrokova kolena prosta, da se bo lahko prosto gibal in brcal. Razen še ene mehke plenice, prav tako iz bombažastega tvoriva, srajčke in tanke pletene jopice ni otroku potrebno nič drugega, če je v sobi. Kadar ga pa peljete na sprehod, mu oblecite še eno debelejšo jopico, kadar je pa zima, še nogavice, volnene copatke, rokavice in kapico. Pod glavo mu pa denite lepo zravnano rjuho, kajti blazinica mu ni prav nič potrebna. Tudi to dobro vem, da se mnoge matere ne morejo ločiti od pretiravanja nekaterih stvari. Otroka imajo često v družini za pravo pravcato igračko, katero zmerom preoblačijo v lepe pisane oblekice, še prav posebno rada stori to mlada mamica, kadar ve, da bo dobila kakšen obisk, kadar jo obiščejo njene drage prijateljice. Zato moram dodati še to: poleg navadne plenice daste lahko svojemu otroku še eno. Najprej jo lepo zložite podolgem v štiri dele in jo položite na drugo v trikot zloženo pleničko. Vmes pa denite gumirano platno (30X30), ki ga ne smemo otroku nikdar dati na golo kožo. Pleničko pa potem zavežete prav tako, kakor smo jo povijale na prvi način. Tako nam ne bo otrok nikdar zmočil obleke. Gumijaste hlačke vam pa najstrože prepovedujem. 2e v petem mescu mnoge matere hitijo šivati nepotrebne oblekice, nogavičke in volnene copatke. Usnjene copatke naj pa otrok prične nositi šele takrat, ko je že shodil. Kadar se pa otrok še plazi po tleh, takrat je najbolje, če mu oblečemo kratke hlačke. Mokrih plenic ne smete nikdar samo posušiti in potem spet uporabljati. Zato morate imeti pripravljenih 10 do 12 plenic na dan. Plenice morate vselej prekuhati in zlikati, da uničite vso mogočo nesnago in morebitne bacile. Temperatura v sobi, kjer spi dete, mora biti 19"; če je pa otrok pokrit, znaša lahko temperatura tudi 15». 0 d&fchikov Novorojenčke, še prav posebno prezgodaj rojene novorojenčke, moramo varovati pred izgubo lastne telesne toplote. Morda bi bilo bolje, če mu dajemo v posteljico topel termofor, kakor Pa da ga preveč zavijamo in odevamo. v prav nobenem primeru pa ni dobro, da povijamo novorojenčka po starih pravilih naših babic in prababic, ki so povijale svoje otroke, tako da so nosile po rokah prave pravcate štruce. čeprav še dandanes mlade matere rade povijajo svoje otroke, je ta stara in nezdrava navada že precej prešla. Otrok mora prosto gibati, če ne, se njegovo telo in mišičevje ovira v razvijanju. Poleti je pa še prav posebno nevarno povijati otroka v tesne povoje, kar ima lahko pogosto hude posledice. Med najlažje posledice prištevamo razpokano, vneto kožo in gnojne mozolje. Kako naj torej oblečemo svojega novorojenčka in kaj mu naj pripravimo? Najprej morate kupiti mehke, kvadratne plenice (90 X 90) iz bombažastega tvoriva. Plenico morate zgrniti žez pol tako, da dobite trikotnik. Na-njo položite otroka. Levo in desno Imate konce trikotne plenice, a tretji konec ima otročiček med nogami. En konec, levi ali pa desni, morate poteg-niti preko otrokovega želodca pod otroka, drugi del pa tudi prav tako Preko želodčka, zgoraj pa oba konca lePo zabašete v pas. Potem mu oblecite srajčko in jopico. Pripravljen morate pa tudi imeti precej širok trak. s katerim boste otroka takole povile: sredino traka poležite čez otrokov že- c ec, potegnite en konec traku pod °trokom in ga zvežite z enim krajem Plenice, in sicer s tistim oglom, ki ga jma otročiček med nogami. Z drugim koncem traku pa storite prav tako in Vaš črviček bo nosil hlače. Vse to povijanje pa poskusite najprej na kakšni lutki. Pazite zmerom Kako sešijemo obleko iz umetne svile Vse tkanine iz umetne svile so izdelane iz zelo tankih, le tu pa tam debelejših niti. Zato moramo tako obleko šivati z zelo tenko iglo in majhnimi vbodi. Samo tako moremo preprečiti, da se tkanina ne pokvari in da se šivi ne razvlečejo. V obleke iz umetne svile moramo zmerom všiti potnice, a vso bluzo moramo podložiti s kakšno lahko podlogo, da obleka ni direktno izpostavljena potenju kože. Da se obleka ne razvleče, čeprav ima razlikane šive ali pa samo na eno stran zali kane šive, ji moramo s šivi vred prišiti tanek trak ali pa pošljemo šive s takšnimi trakovi. Obleke iz .umetne svile ne smejo nikdar biti pretesne, še prav posebno maramo, pa paziti, da so rokavi dovolj široki in.nas nikjer ne vežejo. Tudi gornji del bluze ne sme biti pretesen, ker bi se pri nošenju raztrgali šivi; poleg tega nam bo pa prav prišlo, če bomo pustile pri obleki večje šive in tudi večji rob, da bomo lahko obleko, kadar bomo potrebovale, razširile in zdaljšale, če bi se nam blago pri pranju skrčilo. Na tenkem blagu se zelo težko delajo luknjice. Da se luknjice ne bi raztegnile in razvlekle, moramo pod vsako podložiti kos istega blaga, toda tako, da bodo niti podložene krpice ležale v nasprotni smeri kakor leže niti blaga, na katerem delamo luknjice. Kadar delamo luknjice, moramo potegniti z iglo tudi podloženo krpico, da bodo luknjice močnejše. Za šivanje ne smemo jemati sukanca, temveč je treba uporabljati svileno Črn dopoldanski kostum s kockastim okrasjem, priljubljenim telovnikom in z gumbi pripetimi reverji. Kockasti ali progasti telovniki h gladkim kostumom so letos zelo modemi. Na ta način lahko na primer izredno poživite kakšen bolj ostarel kostum. Model na naši sliki je kaj prikupen in vam bo služil za vzorec. nit, ki ne pušča ba&ve. če hočete spoznati, ali je svilena nitka res pristna in ne pušča barve, jo namočite in posušite v beli platneni krpi. Ako nit ni pobarvana, bo platno ostalo belo; če je pa pobarvana, bodo ostali na platneni krpici madeži od svilene niti. Varčujte s starim platnom! Ko pregledujete perilo, s katerim razpolagate v svoji hiši, boste našle med njim kakšne krpe, ki bi jih bilo dobro vreči proč. Našle boste pa še kakšne dobre kose platnenih ostankov, ki ne veste ne kod ne kam z njimi. Zato boste te kose uporabile, da boste z njimi popravile tisto, kar bi sicer morale zavreči. Med svojo šaro boste našle kak star prt, ki je že tako star, da ga ne morete za nobeno stvar več rabiti. Toda ne vrzite ga proč. Iz takšnih prtov so že v prejšnjih letih delale gospodinje druge nove prte, tako, da so jim dale kakšne vložke iz čipk ali pa so kaj navezle. Zdaj jih pa bo praktična gospodinja popravila tako, da bo naredila iz kakšnega grobega platna ali pa iz blaga kakšne druge barve lep vložek in tako bo imela iz starega prta, ki je že toliko let ležal med staro šaro, lep in okusen prt. Prt lahko tudi pošljete z lepim šivom ali: pa ga v lepem vzorcu povežete. Prtiče, ki imajo približno 70 cm v kvadrat, prav lahko uporabite za prevleko blazinic, če so kaj manjši od blazine, jih lahko povečate tako, da jim dodaste čipko, lepo vezenje ali pa kakšen drug kos platna z ažurom. Tudi iz našivka lahko dobite lepo blazinico. Iz starinskega prta lahko tudi naredite predpasnik. Prtič obrnete po-šev, gornji vrh odrežete in vse robove obšijete in našijete z našivi. Naramnice naredite iz kosov, ki so vam ostali, ali pa iz drugega podobnega platna. Tako bo lahko vsaka gospodinja porabila vse, tudi že stare stvari in si olepšala svoje stanovanje in tudi svojo kuhinjsko garderobo. Problem št. 57 Sestavil Oton Meissling (1902) Mat v 4 potezah (B 20) Problem št. 58 Sestavil Oton Wurzburg (1896.) Mat v 3 potezah (B 91) Zguba tempa — poraz Francoska otvoritev (Petrograd 1914.) Kako čistimo lakaste pasove Lakast pas bo videti kakor nov, če ga boste večkrat namazali z ricinusovim oljem in ga potem odrgnili volneno krpo. če je pa vaš lakasti že izgubil sijaj, potem ga kdaj pa namažite z beljakom. Prav tako mažete lakasto torbico in sploh lakasto usnje z navadno belo za mazanje čevljev. Joj! Zažgali ste obleko z likalnikom. Brž omočite zažgano mesto z vodo, ga posipajte s soljo in postavite na sonce. Zadnji čas je, da naberete rožmarin. Najbolje je, če ga natrgate zgodaj zjutraj Zvežite ga v šopke in ga dobro posušite. Spravite ga v pločevinasto škatlo, čaj iz rožmarina (50 gramov na liter vrele vode) odvaja pri vročičnih boleznih različne strupe in dobro učinkuje pri utrujenosti, onemoglosti in telesni ter duševni izčrpanosti. Vsak otrok lahko prinese domov iz šole ali iz tramvaja kakšno golazen, posebno pa uši. Zato se nikar preveč ne ustrašite. Če ste to takoj zapazile, ga skrbno češite z glavnikom, ki ste ga pomočile v raztopino 100 gramov peteršiljevega semena in 100 gramov kisa. ki ste ga preje kuhale četrt ure. Koštrunovina kot pečenka bo dosti okusnejša, če jo boste tik pred uporabo natrli s pehtranom ali pa dve uri pred uporabo s timijanom in soljo. Ali prav za prav veste, kakšni ste videti, kadar jeste? Mogoče ne prav lepi in prijetni na pogled. Zato ob prvi priložnosti, ko boste sami pri mizi, nekoliko opazulte v zrcalu svojo zunanjost med jedjo. Bela platnena obleka, ki je dolgo časa ležala v omari in od ležanja že nekoliko porumenela, ne sme takoj priti v lug. Najprej jo skuhajte v mlečni vodi, ki ste vanjo narezali ko- PRAKTIČNI NASVETI šček belega mila. Potlej jo pomočite v toplo milnico, jo izplaknite v mrzli vodi ter sušite v senci. špinača na sicilijanski način je prijetna sprememba za našo kuhinjo. Kuhajte jo pet minut v slani vodi, pustite jo, da se odcedi, pretlačite jo in denite v kozo. Med mešanjem nad njem spravite iz nje sleherno Potlej ji primešajte nekoliko presnega masla, sladkorja v prahu in nastrgane limonove lupinice. Prekuhajte in naposled dodajte še eno jajce in za oreh presnega masla. Pogosto se zgodi, da nepričakovanemu gostu ne veste s čim postreči. Prav prikladni za takšne obiske so sirovi biskviti, ki jih lahko hranite v pločevinastih posodah. Tanke rezine črnega kruha namažite s presnim maslom, nanj natresite plast nastrganega sira, povrh pa še nekoliko nastrganega muškata. V mlačni pečici kruhke zlatorjavo zapecite. Neprijetna posledica navadno prijetnih malic v naravi med nedeljskim izletom so — travnati madeži. Iz vseh vrst tvoriv, celo iz najbolj občutljivih, se dado odstraniti z devetdesetodstot- nim alkoholom ali pa z mešanico dikovega prekisa in nekaj kapljic mijakovca. Olje, ki ga nameravate drugo, izgubi sleherni okus, celo po pa Beli: Cmi: Njemcovič Alapin 1. e4 e6 2. d4 d5 3. Sc3 Sf6 4. eXd SXd5 5. Sf3! c5 6. SXd5 DXd5 7. Le3! cXd 8. SXd4 a6 9. Le2 DXg2? 10. Lf3 Dg6 11. Dd2 e5 12. 0—0—0 eXd4 13. LXd4 Sc6 14. Lf6! DXf6 15. Thelšah Le7 16. LXc6šah Kf8 i7. Dd8! LXd8 18. Te8 mat. Elegantna žrtev topa Iz partije Njemcovič—MMehall (New York 1927.) TV>>0 VftO 29. Dd4Xf6 šah Kg7—g8 30. Lg5—h6. Marshall se je vdal, ker sledi ne- mat. (30 Df7, 31. Dd8 32. DXf8 mat.) Svetle glacč-rokavice bolj varnosti kakor z bencinom takole: potegnite jih na roke in jih zdrgnite z zmesjo suknarskega ila in galuna v prašku, ki ste si jo natresli; na flanelasto krpo. Zelo umazana me-; sta odrgnite še s suho krušno sredico. Dober kompot napravite iz pol kile jagod. Nanje vlijte dva kozarca rdečega vina, ki ste ga z 20 dekami sladkorja kuhali četrt ure. Pustite stati dobro uro. Na mizo postavite zelo mrzle, pokrite z mareličnim želejem in pecivom. Poleti nimate mrzlejše shrambe kakor sta brezposeln kamin ali peč. Rešitev problema št. 55 1. Tal—a5! Kb6Xa5 2. Dc2—c6 a7—a8 3. Dc6—c5mat. 1. ... Kb6—b7 2. Ta5—b5šah karkoli 3. Dc2—c6(c8) mat. 1.... a7—a6 .obov 2. Dc2—c8! Kb6—a5(a7) .1» 3. Dc5 ali Ta6mat. Rešitev problema št. 56 1. Kgl—h2 Kel—dl 2. Dc3—d4 kar koli 3. Dd4—al(gl) mat. 1. .... Kel—f2 2. Dc3Xd2šah karkoli 3. Dd2—e2 mat. Na 1...... f3 sledi De 3 šah. LJUBEZENSKI ROMAN MLADEGA DEKLETA NAPISALA AN NY PANHUYSOVA £ REVEDLA K. N. 13. nadaljevanje Pogosto je Egon premišljeval o svoji bodočnosti in o svoji preteklosti in nič pametnega se ni mogel domisliti. Zavedal se je, da bo v tuji deželi trd začetek. Imel ni nobenega izpričevala, zato bo moral prijeti za katero koli delo. Ce bi njegova ljubezniva gostitelja vedela, česa so ga obdolžili v njegovi domovini, bi ga najbrže izkrcala v prvem na j bližjem pristanišču. Sramoval se je svoje preteklosti, čeprav je bila njegova vest čista. še zmerom bo trpel zaradi ob-dolžitve, vse dotlej, dokler ne bodo našli pravega krivca. V to srečo pa malone ne more upati. Egon Štern je stal na krovu in strmel na neskončno, s soncem obsevano gladino. Plavolasa gospa ga je pustila samega. Bil je vajen, da je bil sam. Ricardo Espada je navadno ves dan sedel v svoji kabini in delal. Kaj neki je prav za prav delal? Plavolasa gospa mu je razložila, da njen mož najlaže dela na širokem morju. In res ga Egon Štern sploh ves dan ni videl, razen ob južinah in ob obedu. Nekaj je bilo čudno. V bližini tega Spanca se ni nikoli prav dobro počutil, ni mogel trpeti njegovega predirljivega pogleda, ki se je tolikokrat ustavil na njem. Egon je vzdihnil. Srce ga je bolelo; spomnil se je, kako je zalučal Sabinino sliko v morje in kako so se nje kosci razfrčali na vse strani in izginili med belimi penami. Vendar je moral še zmerom vsak dan misliti na njo, ki jo je tako zelo ljubil in ki se je z njo razšel brez slovesa, brez dobre besede. Na lepem se mu je zazdelo, da je nekaj hušknilo mimo njega. Ozrl se je. Bil je mali kitajski steward. Zdaj je stal tik njega. Egon je na lepem zaslišal vsiljiv šepet: »Mladi mož, varuj se rumenega žganja in dolge doktorjeve mize! V morju je dovolj prostora!« Egon se je zdrznil in zapovedujoče vprašal: »Kaj praviš?« Kitajec se je delal, kakor da ne razume niti besedice. Okrog njegovih tenkih, stisnjenih ustnic je trepetal skrivnosten smehljaj in mali steward je hušknil mimo njega kakor senca, še preden ga je mogel Egon prijeti in vprašati za pojasnilo. Egonu bi se utegnilo zdeti, kakor da si je vse to samo domišljeval, če mu ne bi še zdaj razločno zvenelo v ušesih: »Mladi mož, varuj se rumenega žganja in dolge doktorjeve mize. V morju je dovolj prostora!« Ta vznemirjajoči stavek se mu je zdel hkrati smešen in grozilen in tako brez vsake pametne zfeze. Kakšno mizo je menil Kitajec in o kakšnem žganju je neki govoril? In tudi o nekem doktorju je bilo govora. Saj na jahti vendar ni nobenega zdravnika ali odvetnika! Blizu njega je stala plavolasa žena In se Igrala z vrvjo belega jadra. Egon je stopil k njej In ji dejal: »Vendar je res škoda, da vaš mož preživi vse te krasne dneve v svoji kabini. Morda mi boste zamerili, če vas vprašam, s kakšnimi stvarmi se bavl vaš mož? že večkrat sem premišljeval o tem, da je pojem zasebnega učenjaka zelo širok. Vaš gospod Je lahko zgodovinar, raziskovalec staroegiptskih umetnin, prav tako kakor botanik ali zbiralec starih novcev. Znanost ima vendar toliko področij!« Plavolasa žena je ponosno odgovorila: »Moj mož je zdravnik, gospod Štern.« »Varuj se rumenega žganja in dolge doktorjeve mize! V morju je dovolj prostora!« je šinilo Egonu skozi možgane. Le zakaj se ga je na lepem polotil takšen blazen strah? »Ali vam ni dobro?« je sočutno vprašala plavolasa gospa. »Tako bledi ste!« »Nisem še čisto vajen vožnje po •aorju,« se je hlastno Izgovarjal. , Prikimala je; videl je, da je za- opljena v svoje misli. Naposled ga je pogledala: »Zakaj pa ne greste nič v vas k mojemu možu? Saj sploh še niste bili v njegovi študijski sobi! Tako ve-likozvočno namreč imenujemo kabino, ki v njej dela. Prav danes mi Je dejal, da bi ga lahko ob priložnosti obiskali.« Njene besede so bile čisto nedolžne, brez sleherne zahrbtnosti, toda Egonu so se zdele neprijetne. Prav nič mu ni bilo po godu, da bi zdaj obiskal Ricarda Espado. Nekaj v njem se j« temu z vso silo upiralo. Na nesrečo pa ni smel odgovoriti s kratkim ,ne‘, temveč se je moral kako drugače izmazati. Popotniki, ki jih bogata ljudje takole zastonj povabijo na svojo jahto, morajo biti vljudni. »Kar z menoj pojdite,« je silila plavolasa gospa, »moj mož bo zelo vesel vašega obiska. Razkazal vam bo svojo knjižnico, če vam je prav, se vam bom pridružila in vas bom prijavila. Moj Ricardo je namreč včasih nekoliko raztresen.« že je vstala in šla pred njim po stopnicah, držečih v notranjščino jahte. Ni mogel drugega ko iti za njo. Pomislil je, da se ne sme dati premagati kakšnemu topemu nerazpoložen ju do teh dobrih ljudi. To razpoloženje so ustvarile nesmiselne Kitajce ve besede, besede norca, ki se je slučajno naučil nekaj nemških besed in Jih povezal v bedast stavek. Vendar je bilo tako lepo tukaj, pod milim nebom, da mu ni prav nič dišalo, oditi v zaprto ladijsko kabino, že so se pa tedaj pred njim odprla neka vrata in že je zaslišal masleni glas gospe Espado ve: »Pripeljala sem ti obiskovalca, ljubi Ricardo!« Spančeva kabina je bila razmeroma velika. Na prvi pogled je zagledal Egon majhno pisalno mizo in dokaj veliko polico s knjigami. Del tega prostora je bil zakrit z zeleno zaveso. Ricardo Espada je bil zelo ljubezniv. Stopil je k omari in potegnil iz nje steklenico likerja. »Menda boste kozarček,« je dejal prijazno. »Ta liker je eden najboljših, kar so jih kdaj zvarili menihi. Jaz sam sem abstinent, kajti moje delo je vse preveč važno in naporno, da bi smel pokusiti le kapljico alkohola.« »Ali boš tudi ti kozarček?« je vprašal svojo ženo. Plavolasa gospa je odkimala: »Saj vendar veš, da na potovanju ne prenesem alkoholnih pijač,« je nejevoljno dejala. Španec je nalil likerja v tenko, lepo brušeno Šilce in ga skoraj pretirano vljudno ponudil Egonu: »Izpijte ga, gospod Štern, videli boste, tako izvrstnega žganja že dolgo niste pili!« ,Boj se rumenega žganja! V morju je mnogo prostora!* je spet završalo po Egonovih možganih. Ali ni bilo, kakor da bi mu Kitajec prav zdajle zašepetal te besede na uho? Ali ni bilo, kakor da bi mu te besede še zdaj zvenele po ušesih? »Najlepša hvala, gospod Espada,« je s težavo dejal, »toda žganja in likerjev iz principa nikoli ne pijem.« Vedel je, da, je to bedast izgovor, toda v hitrici se ni mogel domisliti drugega. »Principi so zato tukaj, da se jih zdaj pa zdaj otresemo,« je prav tako prijazno odgovoril gospod Espada. »Vidite, zdaj imate najlepšo priložnost, da jih vržete čez krov.« »Le vrzite takšne bedaste principe v morje,« je zažgolela plavolasa gospa. »Zanima me, kaj boste dejali o tej pijači. Pri svojih znancih v Nemčiji sem slišala doslej samo še hvalo o njej.« Prav zato, ker so ga tako silili, Egonu ni dišalo, da bi izpil slovito žganje. Zdaj se mu skrivnostne besede drobnega Kitajca niso zdele več tako nesmiselne. Nekaj je možak pač moral vedeti o žganju; saj je dejal, da je rumeno. Zato je odgovoril vljudno, toda odločno: »Prosim, da mi oprostite, toda žganje ln likerji se ml tako upirajo, da jih ne morem piti.« Opazil je, da se je sicer gladko špančevo celo nabralo v globoke V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA gube, toda bil je odločen, vztrajati pri svojem. Nihče ga ne more prisiliti, da bi popil to žganje. Zdelo se mu je, da je na smehljajočih se ustnicah mlade žene smehljaj nenadno zamrl. Gez čas je Španec prijazno dejal: »Prav, pa pustimo liker. Žena vam je obljubila, da vam bom razkazal kabino, ki je hkrati moja delovna soba. Ta kabina je moje svetišče, tukaj najrajši delam. Zdaj se ukvarjam z izboljšanjem rontgenske fotografije. Rad bi, da bi se dale plošče razviti takoj, kar bi silno pocenilo vso zadevo. Če se mi bo posrečilo moj izum izpopolniti, si bo lahko tudi najubož-nejši zdravnik nabavil rontgenski aparat.« Pomel si je drobne, krempljem podobne roke. »To svojo pripravo sem poskušal že na vseh svojih prijateljih, nihče mi ni ušel... Moja žena se je pa že nekoliko naveličala teh večnih poskusov.« »Morda bi bili vi, gospod Štern, tako prijazni in bi namesto nje žrtvovali znanosti nekaj minut? Rad bi s svojo pripravo fotografiral vašo notranjost.« Egonu se je zdelo, da že vljudnost terja, da se Špancu za njegovo gostoljubje nekoliko oddolži. »Ali so potrebne kakšne posebne priprave?« je vprašal. Ricardo Espada je odkimal. »Prav nobenih. Prosil bi vas, da bi legli slečeni na posebno mizo, ki vam jo bom takoj pokazal. Sam bom pa porinil fotografski aparat nad vaše telo. Nekaj sekund in vse bo končano.« »še nikoli se nisem dal rontge-nizirati,« je dejal Egon obotavljajoč se. »Torej bo za vas to prijeten doživljaj,«- je masleno odgovoril učenjak, hkrati pa raztegnil zeleno zaveso, ki je poprej zakrivala drugi del sobe.« Egon je zagledal dolgo mizo, podobno operacijski mizi. Skoraj prav takšno je nekoč videl v neki bolnišnici. Na lepem je spet začutil top strah hi spet so mu zazvenele v ušesih Kitajčeve besede. Kitajec je vendar govoril tudi o dolgi mizi? In glej, takšna miza res stoji v špančevi .delovni sobl‘... »O rontgeniziranju se bova že še pomenila, mar ne?« je neprisiljeno dejal, »saj se nič ne mudi.« Ricardove jeklenosive oči so se potopile v njegove. »Narobe, čisto narobe. Prosil bi vas, da bi ml člmprej štorih to uslugo. Zena je bila zdaj nekoliko slabe volje in bolehna in že dalj časa nisem mogel storiti nobenega praktičnega poskusa.« Egona Sterna so motile španče-ve predirljive oči, ki so se kar vsesale v njegove. Ta pogled je učinkoval nanj, kakor učinkuje na bolnika narkoza. S silo se je zbral in z muko odgovoril: »Oprostite, gospod Espada, toda pri najboljši volji ne morem ugoditi vaši želji. Danes se nič prav dobro ne počutim in prosil hi vas, da mi oprostite, ker sem vas moral razočarati...« Priklonil se je in odšel proti vratom. »Če vam ni dobro, pa popijte vendar kozarček likerja,« je vzkliknila plavolasa gospa, »boste videli, kako hitro vam bo odleglo!« Espada je spet uprl vanj svoje hipnotične oči; njih pogled se je zdel Egonu kakor kačji pogled. S silo je Štern odtrgal svoje oči od učenjakovih in pogledal dolgo, belo mizo. Lahen srh ga je spreletel po hrbtu, ko je skoraj osorno odgovarjal: »Žal mi je, gospa, da vam ne morem ugoditi, kajti likerji se mi gnusijo!« Pri teh besedah se je priklonil in hitro odšel iz sobe. Ni maral več gledati bele operacijske mize! V bolnišnici ali v stanovanju kakšnega zdravnika bi mu ne zbujala tako čudnih občutkov, tu ga je pa dražila in mu nagnala strah v kosti. Tekel je v svojo kabino, se zaklenil in jel premišljevati, kaj vse je že doživel na tej jahti. Komaj so se zaprla vrata za njim, sta se učenjak in plavolasa žena spogledala. Zdravnikovo čelo se je nabralo v globoke gube. ■ »Ali sl opazila, kako se je vedel?« je dejal tiho, kakor da bi se bal prisluškovanja, »človek bi dejal, da ga je kdo opozoril!« | HUMOR 1» ANEKDOTE | Na meji »Gospod, vi imate še košate lase, v vašem potnem listu pa izrečno stoji: ,Pleša‘. Potni list je ponarejen!« »Ne, lasje!« Slabo kosilo »Jože, zakaj pa po kosilu zmerom kadiš smotko?« »Zato, da se iznebim slabega okusa v ustih!« Poletni plaši »Mina, obesite moj poletni plašč v omaro, toda tako, da se molji ne prikradejo vanj!« »Ali naj ga zapnem?« Razvajene muhe Neka tovarna muholovcev je dobila od nekega odjemalca takšnole pismo: »Vaše muholovce vam pošiljamo nazaj, ker niso za nobeno rabo. Muhe se hodijo sprehajat po njih, toda nanje se ne prilepijo. Naše muhe so vajene boljšega blaga.« V šoU Učitelj vpraša: »Enajst dečkov odide na peščino, da bi ae kopali, Štirje dečki ne smejo v vodo. Koliko se jih je kopalo?« »Enajst!« odgovori učenec. Med prijatelji Miha pride z naglimi koraki čez cesto in prime svojega prijatelja pod roko. »Dragi prijatelj,« začne, »nič ni neprijetnejše kakor biti prisiljen, da prosiš prijatelja za majhno posojilo!« »Pač!« odgovori prijatelj. »Nu, na primer?« »Da moraš posojilo odkloniti!« Moderni berači »To je pa višek! Zdaj hodita že v dvoje beračit!« »Samo mimogrede, milostljiva! Hotel sem svojega tovariša samo uvesti pri svojih strankah!« Radijski recept Martin pride za kosilo domov. Julija stoji obupana sredi kuhinje. »Oh, Martin!« »AH si jokala, Julija?« Julija .zaihti: »Pomisli, ravnokar sem kuhala po receptu, ki ga je pripovedoval radijski napovedovalec. Na lepem je pa vstopil trgovec z radijskimi aparati, ki mu še nismo plačali zadnjega obroka, in mi je sredi napovedi radio odnesel!« Poslednjič »Ze spet sto dinarjev? Ce ml jih do srede ne vrneš, ti poslednjič posojam denar!« »Potlej mi daj rajši sto petdeset dinarjev, dragi prijatelj!« Škotski Neld Skot je prišel v London in stopil v tramvaj. Sprevodnik mu je rekel, da mora plačati tudi za veliki kovčeg, ki ga ima pri .sebi, Skot pa ni hotel in začel se Je prepir; naposled vrže sprevodnik razdražen kovčeg v Temzo, ko Je tramvaj ravno peljal čez most. Skot je z žalostnim glasom dejal: »Se ni dovolj, da ste zahtevali preveč voznine, zdaj ste me oropali še edinega sina!-« * Mac Muff si je kljub svoji veliki varčnosti privoščil radijski aparat. »Kako si zadovoljen s svojim radijem?« ga je vprašal MacPherson. »že gre,« je menil Mac Muff, »nekaj že slišim —'toda žarnice so tako slabe, da pri njih ničesar ne morem čitati!« Zakaj hodi Shavv na deželo Nekoč je ameriški življenjepisec slavnega Shavva Archibald Henderson pesnika vprašal, kako je prišel do tega, da si je izbral majhno posestvece ravno v neki vasi v grofiji Hertfordshiru. Shavv je peljal Američana na pokopališče majhne vasice. Na spomeniku neke ženske, ki je umrla v starosti 83 let, je stalo zapisano: »Njeno življenje je bilo kratko.« »Ko sem videl spomenik,« je dejal pesnik, »sem si dejal, da je bivanje v tem kraju pač bolj zdravo kakor v katerem koli drugem kraju, ker imajo starost tri in osemdesetih let za kratko,« Nerazumljivo delo •Neki znan nemški vseučiliški profesor je napisal novo delo. Bilo je zelo znanstveno in zelo nerazumljivo. O njem so govorili v neki družbi, v kateri jo bil tudi slavni nemšlt* zdravnik Virchow, »Kaj pravite o tem delu?« so vprašali Virchowa. »Odlično je. Zaslužilo bi, da bi ga nekdo prevedel v nemščino.« RADENSKO KOPALIŠČE oo naravni ogljikovi j zaloputnil vrata, da so se stresle I trdne stene. Blakstar, Night in i Bells so bili po vrnitvi neprestano z ar zaklenjenimi vrati v flej veži; njihova kopita so tolkla po trdih kasmnitnih tleh. Lassiter je Jano izpustil; opotekajoč se in trepetajoč se je naslonila ob mizo, natovorjeno z jezdnim priborom. Začel' je stikati po sedelnih krošnjah. Zaslišal se je žvenketajoč, kovinski zvok — škle-petanje’ revolverjev In nabojev. Prsti so mu drhteli, ko je zatikal naboje v nadomestni nabojni pas. Toda ko si je zapel ta pas vrh spodnjega, se je popolnoma pomiril. Ta vrhnji pas je imel dva toka s po enim revolverjem, ki sta bila manjša, ko onadva črna, bingljajoča mu ob bokih; obrnil ju je tako dalee nazaj, da ju je pokril njegov ; suknjič. Čedalje naglejše so postajale1 njegove kretnje. Jane Wither-steenova ga je opazovala ko- uko-vana, vendar brez razumevanja. In videla je, kako je Lassiter sedlal Blacksiara in Niglita. Potlej; je potegnil Jano k ogromnemu oknu, sklonil se nadn jo te zagrabil njeno roko z jeklenomrzlimi prsti, j »Da, Jane, vsega le konec — toda »e vi — temveč jaz pojdem k E>yerju... Ta je La&sitrova pet. j Pogledala m« je v oči, v njegovo ; grozo zbujajoče obliej« — a še besedice ni razamela. Kdo je bil tale mož mrliškottledega obraza, prete-' Čih oči... Da ni bila tako' oslabljena, bi bila zavpila, zavpila ob pogleda na ta čudno od grenkobe te grozote skrivenčena usta? Kje je dobri, blagi Lassiter? Kaj neki pomeni ta senca, ki je padla vzdolž veže —ta leden* in. nevidna senca?1 »Da, konec je vsega, Jane,« ie Spet povzel, strašno hladno, tiho In neizprosno. »In mene še čaka mimogrede majhen obisk. VI, Jane1, »stanete ttt; zaklenil bom vrata — bi ko se spet vrnem, morajo bfti sedelne krošnje napolnjene z mesom in kruhom. In Jane Wither-, ate en o ta mora Mti pripravljena, da zajezdi koKjar« »Lassiter!« je kriknila Jane. Vsa obupana je leflila njegove sine oči; zaman! Vsa obupana je arnerom znova hotela ujeti, njegov pogled; borila se je s samo seboj, ddkier se ff spet niso mrih torti, vrnila misli... In poročilo se je in tedaj je vedela vse. 'V/VV a kratkovalovne (opekline povzročujoče) sončne žarke zadržuje dblg&vfilbvtte Cporjavltev povzttjčlijoče) sončne žiirlte da* propušoa. ( »Ne, ne, ne!« je tožeče vzkliknila. »Dejali ste, da ste se odrekli ! maščevanji*. Obljubili ste mi, da ' boste prizanesli škofu* Byerjm« »Jane, zdaj ne gre več za1 maščevanje, ne za srd in sovraštvo*. zdaj, gre samo še za pravico!'« i »Umorili' ga boste?..,« | »Ako mi da Bog samo- še eno uro* ; življenja!1 če ni Beg, ltt me sili, po-j tlej je sam peklenšček!« »Umoriti ga hočete; samo da bi | ohladil svojo slo po maščevanj,-«!« j »Ne K« S »Zaradi Miffiy Erneve?« j »Ne!'« ! »Zaradi male Faye?« ! »Ne!« | »Oto-, zakaj poglej?«-»Za>sadi> vas ! « »Njegova kri bo prišla nadme!« je šepnila Jane te padla na kolena. Tisi je bilia dolgo- pričakovana ura dopotejenja. In navada dolgih-, let — verska strast njenega življenja — se je sprostila iz hromečega ukletja — in zdelo se- je, ko da ni bilo dolgih’ mesecev, ko se se ,ie po-malem lotevali dvomi. »Ako boste prelili Dyerjevo kri1, bo oškropila mojo dušo, dušo mojega pokojnega očeta. Ali ne slišite?« Oklenila se je njegovih kolen, ko jo je skušal: dvigniti, »čujte, Lassiter!’ Ali vam ni nič do mene?« »škoda te nesmiselne besedne igre! Ljubim vas! Prav kmalu vam bom dokazal.« »O, Lassiter, vdala se vam bom, vaša bom — odšla bom z vami iz te dežele, poročila se bova — samo .prizanesite temu možu!« Njegov odgovor je bil leden, strašen smeh. Skočila je pokonci s pogumom' obupa in mu- ovila roke okoli vratu to ga tako trdno držala v fereevi-tem objemu, da se je zaman skušal izviti. »Polj robi mer« je slepo šepetala. »Ne — za to ceno* nikoli'!« Je odgovoril. Alt se mu Je bil glas spremenil ali pa Janina ušesa niso več prav slišala... »Poij-abi mei Ali si m«ž? Poljubi me te... reši me N s Niko li niste bili do mene iskreni in pošteni,. Jane Wit£i*rsteenova. Zgolj igra, ogabna igra.. In zdaj hočete še lastne dušo zastrupiti s tak® lažjefrf« »Na spomin svoje matere —- na sveto pismo — ne, ne—saj nimam svetega pisma!' Na upanje v nebesa ti prisegam, da te ljubim!« Lassitrove pobledeie ustnice so oblikovale brezglasne besede, ki so • Ji povedale, da niti njena ljubezen ne more streti njegove valje. Kakor da je bMa meč njenih rok moč nebogljenih otroških ročic — tako , z lahkoto j® je odrinil in stopi! nazaj. »Počakajte šel Nikar še ne hodite! Pustite, da spregovorim še poslednjo besed«?... Naj pravičnejši m miloBtlivejši Bog kakor ta, ki so me ga HčiM častiti, naj ta izreče sodbo nad mmol — na J mi odpasti — naj me odrešif Zakaj dalje ne morem molčati!... Lassiter, ko sem prosila Dy«ja, Je bila kere Se- na moja prošnja za mojega očeta!' Moj oče,, mormonski' starešina, je bil’ vodjem cerkve v činu enak. i Moj oče je bil- tisti, ki' je posM Dy-Jerja med pogane;, da bi jih spreobrnil. Moj; oče- je bil tista-, ki je imet ledenosinje oči in zlatopiavo brado. Moj’ oče je bil1, ki ste na® pred' Beti sled1 za njim-. Bes- je, da je-: Miliy Ernovo uničil Byer, da jo je fon ugrabil’ te pripeljal' v tPBah-, v j COtftompoods; Teda' zgodite ae je za j mojega očete!1 Ako je Mi* M% Ernova' kdaj' žena kakšnega mormona, je bil’ ta- moraew edinole' mo| oče!’ Nikoli nisem mogla iz-[vedfeti — to> nikoli ne bom. izve-’ dela — ali je- bila- res njegova prava žena. Lahko;,, da sem' slepa — ■ Lassiter — in da sem' se držalfe s : fanatično zvestobo' krive vere — to pa vemd&r vem1,, kaj je pravič-j n ost... Moji oče je za. človeško prai-vičnost že- mrtev. Fratv gobove ga -je doletela zaslužena in pravična 'kazen — nekje na drugem sveti*, i Zato,, samo zato me je pretresal ! mraz ob misli, da bi moral umreti Dyer od vaše krogle, da opere greh : mojega očeta!« »Jane, preteklost je mrtva. V svoji, ljubezni do vas sem pozabil preteklost. Ne zaradi vas, ne zaradi Milly, ne zaradi Faye moram* nagniti to kupo. Niso stvari iz pre-: teklih dni... Sedanjost me sili, ta ' temačna sedanjost! Za vas gre, Jane Withersteeruova!.,. Zato po-:slušajte! Od svojili otroških let še nisem nikoli za nič hvali Boga. če je Bog, ga hvalim zdaj za ta leta, ki so iz mene skovala Lassi-tra!’.... Moje roke čutijo to lepo, tež-;ko orožje — in predobro vem,, kako mi je na uslugo. Samo čudež, takšen čudež, ki veruje Dyer vanj, kakor' trdi, samo takšen čudež, Jane,. mu še lahko resi življenier« Ko se je Jane zavedela iz ometl-! levice', je opazila, da leži na ležišču poleg okna v svoji sobi. Njeno čelo je bilo vlažno in hladno>, nekdo ji je trt roke. Spe znala je JudMtisa; iV njegovent koščenem,, trdem cbra-za je videla zapisano neznansko 1 vznemirjenost. f sJodtkianisl« Glas se Ji je zlomil. »O, ®iss Withersteenova, samo da ste si spet opomogli. Samo hipec še ostanite prt odru, Vae je v i redu, vse je v naj lepšem redu!« »Kje je — aa?« l »Lassiter? — Nikar si zaradi njega ne belite glave!« »Kje je? Govorite f Brž govorite!-« »V sosedni sobi je te. si lepi obliže na nekaj piškavih lukenj ed > krogel« »In — te škol Dyer?« »Hm. Ko sem ga poslednjič videl — pred kakšne pol ure približno — je tott na kolenih. Zdel se je na moč zaposlen — pa ne z i molitvijo.« »človek feoiji, Ženete me v blaznost. Ali je Lassiter škofa mrtreltl? »Seveda.« »Ali je ubil tudi Talla?« Valje prihodnja v restavraciji. Gospod S ubito Bližaio se srečni dnevi za igralce državne razredne loteriie Veliko žrebanje V. razreda 40. kola se prične v Beogradu dne 9. avgusta in bo trajalo do 7. septembra. Glavne milijonske premije bodo izžrebane v Nišu. Srečke za V. razred se obnovijo najkasneje do 4. avgusta. Novim naročnikom so pa na razpolago tudi med žrebanjem v številnih serijah — v domači glavni kolekturi državne razredne loterije »VRELEC SREČE« ALOJZIJ PLANINŠEK Ljubljana, Beethovnova ul. 14 v palači zavarovalnice „Dunav“ Za kulisami japonskega imperializma (Nadaljevanje z 10. strani) Opoldne je streljanje na lepem prenehalo. O poli treh se je začela z vseh strani valiti v mesto množica motornih koles s prikolicami in strojnicami. Sledili so jim konjenica, oklop-ni avtomobili, pehota in tanki. Medtem ko so strojniški oddelki prodirali po ulicah, so japonski vojaki razoro-ževali kitajske stražnike, ki so bili še ostali na svojih mestih, in prevzemali njihovo službo. Med to odurno proceduro je prišlo na ulice na tisoče ruskih emigrantov; nosili so japonske zastave in kričali novodošlim: Banzai! Banzai! Mnogo najetih ruskih deklet je hitelo naproti japonskim infanteri-stom; poklanjale so šopke cvetlic japonskim oficirjem! večkrat je sledil objem in poljub. Nekaj ur pozneje je korakal po ulicah sprevod 10.000 ruskih emigrantov, navdušeno vzklikajočih Japonski in sramotečih in psujočih Kitajce. Mnogo Kitajcev so celo pretepli — v zahvalo za plemenito gostoljubnost, ki jo je Mandžurija izkazovala ruskim beguncem, ljudem, pred katerimi je ves ostali svet vrata zapiral. Po oktobrski revoluciji so se bili stotisoči Rusov zatekli v Mandžurijo, kjer so jih brez izjeme pozdravili kot prijatelje. Od 1917. do 1932. leta ni bilo dneva, da ne bi prišel kakšen kontingent ruskih ubežnikov na Mandžursko. Naj so imeli potni list ali ne, naj so bili zločinci ali poštenjaki, vsi so bili deležni toplega sprejema in vsi so si lahko ustvarili novo eksistenco. Danes živi v Šanghaju približno 30.000 carističnih Rusov,- pretežna večina jih je prišla iz Harbina. Ti bi mogli potrditi, da so dejstva, ki jih omenjam, resnična. Mandžurske oblasti so vse ukrenile, da bi olajšale gorje mnogoštevilnih žrtev ruskega političnega prevrata. Tisoči med njimi so dobili kruha v državni službi, v vojski, pri policiji, železnici ali drugod, večkrat na škodo Kitajcev samih. Svoja društva so ruski emigranti ustanavljali ne samo s privolitvijo kitajskih oblasti, ampak celo s podporo mandžurske vlade. Ruski emigranti so smeli imeti svoje predstavnike v mestnih svetih; bili so člani trgovske zbornice itd. In zdaj — zdaj so se obrnili proti svojim kitajskim gostiteljem in vzklikali banzai zavojevalcu. Kakšen je bil cilj teh gnusnih hlapčevskih demonstracij? Nič drugega kakor ustanovitev belogvardejske vlade na Mandžurskem. To je bil njihov naj-ljubši sen. Da bi si pridobili naklonjenost teh 250.000 emigrantov, so jim Japonci obljubili vso svojo pomoč. Ubogo, neumno, osleparjeno ljudstvo! Prav malo časa je vzklikalo bahzall Spoznanje je prišlo le prekmalu. Nekaj tednov po prihodu osvajalcev je bežalo lz Mandžurije na tisoče in tisoče ruskih emigrantov. Ostale tisoče ib vrgli v ječe, na stotine so jih postrelili ali pa na drug način pomorili. Na stotine mladih Rusinj »o japonski vojaki posilili. Denar in premoženje, ki so sl ga pridobili v sožitju s Kitajci, sta priila v japonske roke. ■r*. • Zaplembe celotnega premoženja, ki so jih redno spremljale aretacije, ječa ali smrt, so bile na dnevnem redu. Oblast so dobili v roke japonski častniki. Tako so zmagoviti zavojevalci nagradili ruske emigrante za navdušeni sprejem. Za cvetje, s katerim so obsipali barbarske tolpe, so dobili v »iačiio smrt in ponižanje. », ; 5 % • . . Sleherni Japonec, ki danes na Mandžurskem nekaj velja, ima po eno ali dve ruski priležnici. Mlada ruska dekleta so bila primorana služiti za pet kitajskih dolarjev v japonskih hišah. Nesrečni, prevarani Rusi — kričite danes svoj banzai! Jutri boste preklinjali sami sebe, ker ste kdaj navdušeno pozdravljali te strahotne ljudi, bitja, ki nimajo niti trohice človeškega čustvovanja. Dalje prihodnjič |= ŠPORTNI TEDNIK^ Prvo besedo ima plavalni šport Prejšnji teden so se začele plavalne tekme ligaških klubov. Po enoletnem presledku se jih letos udeležuje tudi ljubljanska Ilirija.. Novinec v ligi je ZPK (Zagrebški plavalni klub), ki ima nekatere prav dobre plavalce, kot celota pa bržčas še ne bo prišel v poštev za eno izmed prvih mest. Po dosedanjih izidih sodeč si bodo prva tri mesta razdelili Viktorija, Jug in Ilirija. Slednji se precej pozna odsotnost dr. Wilfana, vendar je vrzel nekoliko zamašil mlajši rod, ki mnogo obeta. V prvi letošnji ligaški tekmi sta se srečala dubrovniški Jug in ZPK. Tekma je bila v Dubrovniku. Jug je slavil visoko zmago v razmerju 69:40 točkam, v waterpolu pa 5:0. Jugovi tekmovalci so na vseh točkah zmagali. Najboljši rezultati so bili doseženi v naslednjih točkah: na 400 m prosto Žižek (Jug) 4:58.4, na 100 m hrbtno Marčič (J) 1:16.6, na 200 m prsno Poznjakova (J) 3:25.5, na 100 m prosto štakula (J) 1:03.4, na 100 m hrbtno Bartulovičeva (J) 1:29.6, na 200 m prsno Barbieri (J) 2:57.6. Ostali rezultati so bili povprečni. Pred prvim nastopom v ligi je Ilirija pregledala svoje vrste. V svojem kopališču je priredila javen trening, ki je pokazal, da se je pod vodstvom madžarskega trenerja Koestnerja dobro pripravila. Od prej je najbolj napredovala Draguša Finčeva, ki je na 100 m prosto dosegla čas 1:15.4, kar je za znano težko vodo v Ilirijinem bazenu izvrstno. Pozornost je zbudil Pelhan z dobrim rezultatom na 200 m prosto v 2:29.9. Pelhan je velik talent in sposoben, da nastopi Wilfanovo dedščino. Drugi ligažki nastop je bil v Splitu med Jadranom in ZPK. Jadran še zmerom boleha za pomanjkanjem dobrih moči. Starejši ne nastopajo več in ker se vodstvo ni o pravem času pobrigalo za vzgojo dobrega naraščaja, Jadran ne predstavlja več onega kluba, ki je bil prejšnja leta zmerom najresnejši tekmec za prvaka. Pomanjkanje dobrega naraščaja se je pokazalo v srečanju z ZPK. Zagrebčani so proti pričakovanju zmagali s 57:52 točkam, čeprav so bili rezultati povprečni. Najboljši so bili: Drobnič (ZPK) na 100 m hrbtno z 1:16.4, Danica Beara (Jadran) na 100 m prosto z 1:15.9, Petrone (J) na 100 m prosto z 1:03.6 in Jadranova ženska štafeta 4X100 m prosto s 5:36.3. V waterpolu je Jadran brez težave zmagal s 4 :0. Isti dan je bila še ena ligaška tekma. Ilirija je gostovala na Sušaku proti tamošnji Viktoriji, ki brani naslov državnega prvaka in velja tudi letos za favorita. Izid je bil presenetljiv. Viktorija je zmagala le s pomočjo Ilirije s tesno razliko ene točke v razmerju 55:54 točkam. Zaradi taktično slabega plavanja na 200 m prsno je namreč Martinova lahkomiselno zasedla šele drug* mesto, ko je zmago že imela v žepu. Tako se je zgodilo, da je bil končni izid ena točka razlike za Vik' torijo namesto 58:53 za Ilirijo. V wa Hrvati so zmagali s 3 : 2. Punčec je vnovič izgubil nasproti Asbothu. V Ljubljani in v Murski Soboti sta bili dve pokalni tekmi. V ljubljanski je Ljubljana zmagala nad Kranjem 3 : 1, v soboški pa Maribor nad Muro 2:1. Na Starnberškem jezeru je bila mednarodna kajakaška regata. Nastopila je tudi Jugoslavija s tremi tekmovalci iz Zagreba. Znani Vincenc je v enoj-kah dosegel 4. in 5., v dvojkah pa Gluhak in Ružinski 3. in 8. mesto, kar je prav lep uspeh. Prejšnjo nedeljo je bila na Jezerskem vrhu dirka. Med motoristi je dosegel najboljši čas dneva Janko šiška (Iliriia) na NSU, med kolesarji je pa bil najhitrejši Blatnik (Edinstvo). Na Jesenicah je imelo Bratstvo svoj športni dan. Na sporedu je bil nogomet, ping-pong, boksanje in atletika. Višek je bil dosežen v metu kopja, kjer je član ljubljanske Planine Mau-ser postavil nov jugoslovanski rekord 62.59 m. Zenski atletski miting v Mariboru, ki ga je po nalogu Jugosl. zveze ženskih športov priredil SK Železničar, je dobro uspel. Nastopile so tekmovalke iz Zagreba. Osijeka, Ljubljane in Maribora. V teku na 800 m je Babičeva (Železničar) dosegla nov jugosl. rekord 2:38.4. terpolu, kjer Ilirija ni nikdar Igrala vidnejše vloge, je Viktorija premočno zmagala z 10:0. Vsi rezultati so bili rv dobri, celo prvovrstni in to ne pri zmagovalcih, ampak tudi pri naslednje plasiranih. 2e v prvi točki, na 400 m prosto, je bila prva trojica odlična. Zmagovalec Curtini (V) Je dosegel čas 5:07.5. De-filipis (V) kot drugi 5:14.7 in Mlhalek (I) kot tretji 5:16.2. Na 100 m prosto je Finčeva (I) z lahkoto zmagala t 1:16.1. Izvrstna sta bila rezultata prve dvojice na 200 m prsno. Zmagal je Cerer (D v 2:50.6 pred Orkiničem (V) v 2:55. Na 100 m hrbtno je Finčeva komaj premagala Wimmerjevo in sta obe imeli isti čas 1:30.6. Presenetljivo dober je bil Pelhan na 100 m hrbtno s časom 1:13.9, a tudi Vidmar (V) z 1:15.5 kot drugi ni bil slab. Izvrstna sta bila dalje oba zastopnika Viktorije Curtini in Defilipis na 100 m prosto. Prvi je potreboval 1:01.6, drugi pa 1:02.7. Najboljše čase so pa dosegli v štafetah. V ženski je Ilirija koma] zmagala v 5:24.5 pred enakovredno Viktorijo s 5:24.8. V moški olimpijski štafeti je Viktorija plavala 9:35.2, Ilirija pa 9:48.2. Po kakovosti je bila to dozdaj najboljša tekma. V soboto zvečer je bila še četrta tekma med Jugom in Jadranom v Dubrovniku. Spet je visoko zmagal Jug, ki si je priboril 63, Jadran pa le 46 točk. Waterpolo se je končal 5 : 1 za Jug. Najboljši izidi: Žižek na 400m prosto 5:07, Beara na 100 m prosto 1:15.8, Marčič na 100 m hrbtno 1:14.7, Poznjakova na 200 m prsno 3:26, Barbieri na isti progi 2:52 in Jugova olim-pllska štafeta 9:44.3. Po teh nastopih je stanje v ligi naslednje: Jug 132 točk (povprečno 66), Jadran 98 (49), ZPK 97 (48.5) Viktorija 55 (55), Ilirija 54 (54). V Zagrebu je bil prijateljski teniški dvoboj med Hrvatsko in Madžarsko. 50. cose^tčHiA^ tturcLa£crU dircrAcrBeh Sl LAHKO BREZO8VEZNO OGLEDATE PRI IGH.VOK LJUBLJANA,TAVČARJEVA 7 Radio Lj ubljana od 25. VII. Jo 31. VH. 1940. ČETRTEK, 25. JULIJA 7.00: Jutrnji pozdrav. 7.50. Poročila. 7.15: PlošCe. 12.00: Plošče. 12.30: Poročila, objave. 13.00? Napovedi. 13.02: Kmečki trio. 14.00: Poročila. 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura. 19.40: Objave.. 20.00: Deset minut zabave. 20.10: Slovenščina za Slovence. 20.30: Tamburaški orkester 21.15: Reproduciran koncert simfo-ične glasbe. 22.00. Naipovedi, poročila. 22.50: Samospevi. Konec ob 23. uri. PETEK, 26. JULIJA: 7.00: J.utrnji poizdrav. 7-05: Napovedi, poročila. 7.15: Plošče. 12.00: Plošče. 12.30; Porodila, objave. 13,00: Napovedi. 13.02: Šramel Štirje fantje. 14.00: Poročila. 14.10: Turistični pregled tujakoprometae zveze. 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nac. ura. 19.40: Objave. 20.00: Za planince. 20.10: Gospodinjska posvetovalnica. 20.30: Pevski koncert ge. P. Lovšetove. 21.15: Plošče. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Koncert na lutnji. Konec ob 23. uri. SOBOTA, 27. JULIJA 7.00: Jutrnji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Plošče. 12.00: Druga za drugo plošče hitijo ob zvočnikih dobro voljo budijo. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Druga za drugo plošče hitijo, ob vzočnikih dobro voljo budijo. 14.00: Poročila. 18.00: Klavirska harmonika (g. Jože Povše). 18.40: Pogovori s poslušalci. 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nac. ura. 19.40: Objave. 20.00: Zunanjepolitični pregled. 20.30: Smo skuhali dovtipov zmes. natresli pesmi, godbe vmes. —' Pisan večer. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Melody — jazz. Konec ob 23. uri. NEDELJA, 28. JULIJA: 8.00: Jutrnji pozdrav. 8.15: Narodne pesmi poje gdč, Poldka Zupanova. 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. 9.45: Verski govor. 10.00: Plošče. 10.15: Jožek in Ježek. 11.00: Gorenjski trio in plošče. 12.30: Objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Koncert Delavskega pevskega društva. 14.00: Plošče. 17.00: Kmet. ura. 17.30: Cimermanov kvartet in Fantje na vasi. 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nac. ura. 19.40: Objave. 20.00: Plošče. 20.30: Kitara in klavir. 21.50: Koncert Pevskega zbora iz Ježice. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri. PONEDELJEK, 29. JULIJA: 7.00: Jutrnji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Plošče. 12.00: Plošče. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Dvospevi 14.00: Poročila. 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nac. ura. 19.40: Objave. 20.10: O štajerskih gradovih. 20.30: Čajkovskega dela. 21.15: Plošče. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Citraški dueti. Konec ob 23. uri. TOREK, 30. julija. 7.00: Jutrnji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7. 15: Plošče. 12.00: Plošče. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Orglice in harmonika. 14.00: Poročila. 19.00: Napovedi, poročila. 19.20; Nac. ura. 19.40: Objave. 20.00: Deset minut zabave. 20.10: Ali mine jecljanje saino ob sebi (g. Vilko Mazi). 20.30: Akademski pevski kvintet. 21.15: Pevski koncert. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Magistrov trio. Konec ob 23. uri. SREDA, 31. JULIJA: 7.00: Jutrnji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče. 12.00: Pio šče. 12.30: Poročila, objave. 13.00 Napovedi. 13.02: Plošče. 14.00: Po ročila. 18.30: Mladinsika ura. 18.45 Plošče. 19.00: Napovedi, poročila 19.20. Nac. ura. 19.40: Objave. 20.10 O Konsiki. 20.30: Veseli trio. 21.15 Pevski zbor ^Cankar«. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri. REVMATIZEM protin, ishijas, zbadanje, krčne žile itd. z največjim uspehom zdravi „ANTIRIUMIN" Je dober zdravilen preparat preizkušen, doma kakor tudi v tujini. Cena originalni steklenici, 75 gr din 35’~, s poštnino din 43‘". 3 originalne steklenice din 105’-franko Po povzetju pošilja Mr. Ph. JI. Mrkušič, lekarnar v Mostarju - banovina Hrvatska Dobiva se pa tudi v vseh lekarnah. — reg. pod Br. 14245 od 11. VIII. 1935 1. Oglas ..DRUŽINSKI TEDNIK" v vsako SLOVENSKO HIŠO! Pdmlatf s« prebuja ■3 r m, »,0-ke‘4 ameriška guma Vas varuje infekcije. 3 komadi din 10*— v lekarnah ZA URI kupite najcenejše zložljive vrtne fotelje, rožaste kreton in klot odeje, primerne zavese v različnih vzorcih pri SEVER, Marijin trg 2. Prevzamemo v popravilo tudi stare odeje. Otroški voziček, kolo ali šivalni stroi najhitreje in najbolje kupite, prodaste ali zamenjate v trgovini Josip Uršič — Celje Narodni dom RESMAN LOJZE-Ljubljana Cesta 29. oktobra (Rimska) it 21 iBfefon 44-90 Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi v največji izberi, najceneje Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 FR. P. ZAJEC IZPRAiAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Strltarfeva ul. 6 pri frančiškanskem mostu Vsakovrstna otaia, daljnogledi, toplomeri, narometn. Ujgrometri, itd. Veuka ubira ur, zlainii.e in srebrnine. Samo kvalileina optika Ceniki bremtaCno MULI OGLASI FRANJO PIRClNMČ konc elektrotehnično podjetje LJUBLJANA, Cosposvetska cesta 1* Telefon 23 71 Na talogl Imam vedno vse priprave la apa rate ta gospodinjstvo, kakor tudi vsa svetlobna telesa. t. J. od *arnice do lestenca sve-iovnoznane tvrdke »Siemens«. Itvriujem tudi električno napeljavo ta razsvetljavo la pogon NAJMODERNEJŠE VZORCE « priborom dobil najceneje in po ugodnih pogojih pri Tvor-nlcl Šablone ta ročno delo M. Bteler, Za Stančičeva ul. 18. Zagreb, KOLESA PRVOVRSTNA, nudi po reklamnih cenah trgovina: Podobnik Franc, Rudnik 123 — Ljubljana (poleg gasilnega doma). Rabljena kolesa jemljem v račun. Odprto tudi ob nedeljah la prarnikih. OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v ., MEDARN1 Ljubljana, Zidovska ul. 6. 48. T. OKAMA MAZILO It idravllnlh teliSč. Cudo-vit uspeti pri ranah. ope» klinah, ožuljer.jih, volku, turib Id vnetjih itd. *a nego dojenčkov pri kožnem vnetju, izpuščajih in hra stnb na temenu, fa razpokane Drsne bradavice. Dobi se v lekarnah in drogerijah. STARO ŽELEZO IN VSE KOVINE najboljge plača »Metalia«, telefon 32*88, Gosposvetska cesta 16. KUPUJEMO IN PRODAJAMO vsakovrstne dobro ohranjene predmete po najugodnejših cenah. »Metalia«, Gosposvetska c. 16, telefon 32-88. Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mlhalek — vsi v Ljubljani.