Štev. 23.
Cena ednoga drobca 60 fil.
6. Juni 1920. Leto VII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K., na polleta 10 K., na štrtinleta 5 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi se. ne vrnejo. Oglasi (inserati) s sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-30 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Bratonski tabor.
Okoli pétjezero Slovencov i Slovenk je prišlo na risalski pondelek v malo, a tem lepšo prekmőrsko ves: Bratonce. Ta mala ves je junake rodila. Ljübiteo i büditeo svojega roda, pisateo prekrasne prekmürščine, junaški delavec svojega naroda, ki je od jetike mučen vse svoje moči posveto vnoga leta svojemi ljüdstvi, Kühar Števan, bivši bogoslovec, se je tü rodio, tü delao i tü mro za svoj narod. Ta mala ves je rodila po njegovom zgledi, i vplivi zavedne Slovence, prave rodoljübe, ki so vrstoma mogli povrči svoj rojstni dom i si zvoliti britki krüh pregnanstva, zato ka so nej v laž obračali bože reči na sebi, štera jih je za Slovence stvorila.
V to malo, edno tih najzaved-nèjših slovenskih vesnic' se je zbrao tábor, tábor krščanski. Kaj se je lani meseca augusta začelo, se je tű da svetlo dalo- kak delo potrjeno : krščansko zdrüženje Prekműrcov Kapelica bratonske je Mariji, Pomočnici krščenikov na čast posvečena. To proščenje je obhajala tű fara beltinska. Po sv. predgi, štero so meli vseučeliški profesor, dr. Slavič od moči sv. Düha j po sv. meši, Štero so slüži! g. Lejko Števan domači kaplan i med šterov je bratonski mešam popevski Zbor če.t-verogiasno lepo spevao, se je začeo tábor. Odpro ga je Godina Jožef, osmošolec, referent prekmurskoga or-lovskoga Okrožja.
Za njim so prišli na vrsto govornik Klekl Jožefi Urednik Novin je predstavo ljüdstvi novoga g. komisara, dr. Lipovšek Gašpar i govoro od potrebe krščanskoga zdrüženja mladine. Dr. Lipovšek Gašpar, c. komisar, se predstavi občinstvi, štero ga vi-hérno pozdravlja, posebno, kda njemi naznani, ka je on tüdi prostih, kmečki starišov sin i zato zna ceniti nevole ljüdstva. Prosi to, naj vüpanje ma do njega, tisto vüpanje, štero on Stavi v nje, ka po sküpnom sodelovati se dosegne blaženost Prekmőrja. Dr. Slavič Matjaš, vseučeliški profesor od dela, štero se je zvršavalo na mirovnoj konferenci za mir z Vogrskov, Pirc Jožef, predsednik orlovske zveze, od orlovske organizacije v štero vábi vse prekmürske dečke, Sever Božidar, župan z D. Lendave od shoda, šteroga je meo ravno zdaj v Türnišči i na šterom je 10 jezero ljüdi zahtevam, naj se Ragdona ne
odcepi od Jugoslavije, pita i tü zbrano spravišče, naj odkrije svoje želena Radgono gledoč. Celi tabor je zdigno roke i zahtevao naj naša vlada vse mogoče i potrebne stopnje včini pri obmejnoj komisiji, štera končnoveljavno meje določi, da Radgona naša ostane.
Nazadnje se je predsednik orlovskoga okrožja za Prekmurje zahvalo v imeni prekmürskih Orlov g. civilnomi komisari, ka je obiskao njihovo slavnost, ka jV odstrano vse zaprke, štere so slavnost štele prestaviti, zadüšiti pa blatom oriom iz Slovenije, ki so je prišli iz daleka obiskao Popoldne je govoro ešče g. Pušenjak Vlado .nadrevizor od lepih sadov, šteri so se roditi Prekmurji od lanskoga beltinskoga tabora dozdáj, kak močno se razvija krsčanska organizacija i naglašüvao, ka v Prekmurji vsaki dečko do zadnje kuče mora stopiti k »Oriom. kajti krščansko Prekmurje takše ostane sama. po krščanskoj drüžbi za mladino, štera se zove „Orel#. Po govorah se je-ig-rala i navdüšeno pozvala naša himna nepa naša domovina", za njov pa se razvrsti!! pri! v čete (čupore, csa-pat) i korakali med občinstvom dol po vesi. Bi je vidili, kak ponosno, kak junaško, bi se potolaži!! rekoč: Dokeč de slovenski rod, slovenski kmet meo trdno, krščansko mislečo mladino, štera Kristušove zapovedi má z je drli, kak je namen ,,Orlov#, de raseo v moči i diki pred Bogom i svetom.
Pa edno ešče. Te dén so nastopi prvič javno naši domači krščanski dečki, „Orli“. Srce nam je bilo od radosti, gda smo je vidili kuražno stepati zdrüženo s svojimi prečnomi brati. Vidili smo na njihovom obrazi veselje i želo. Veselje, ka v kratkom časi se jih je zbralo više sto v „Or-lovsko zdrüženje", — želo, ka bi se to njihovo število povekšalo, razse-jalo iz beltinske, bogojanske i črensovske fare v vse drüge prekmürske, ka bi z ednim srcom i z ednov düšov pravo vsaki prekmürski dečko, evan-geličaneč i katoličanec: Slovenski krščanski dečko sem, kotriga „Orlovu.
Mladina, spremi želo svojih pajdašov !
H konci se Bratončarom toplo zahvalimo za lepo slavnost i je oprosimo, naj njej na špomin spunijo žeIo naših krščanskih organizacij: „KmeČka Zveza" »Orel", podajo si roke.
Kmečka zveza.
Do vse kotrig prošnja.
Kmečka Zveza se iz cele düše skrbi, naj pomaga našemi slovenskomi ljüdstvi. Vnébokričeči krivica je bila dozdáj, ka se je zrnje tű spoküpilo, zodpeialo. melo našega lastnoga zrnja smo mogli klečeč prositi pa kelikokrát zaman še. I če smo jo dobili, smo jo mogli podvojeno plačati, foringo tá i nazaj k. nam, zaslüžek küpcom tá i nazaj i poleg toga vsaka vés ešče foringo v Soboto ali v Lendavo po svojo melo, štera se je .V Ljubljane ali v Celji ali Bog ve kje napravila z našega žita te, kda > so naši mlini ne meli kaj mleti. Naj se ta krivica prepreči, naj se to verii-nišfvo i pdiranje odpravi, prosi k. zveza svoje. Kotrige i Občinsko poglavarstvo na sledeče.	1 i
       V vsakoj vesi oprosite kmete, ki
pripovajo kaj za odajo, naj naznanijo keliko kilogramov so mogoči odati po najvišišoj ceni. Odavalo de se po najvišišoj ceni. Občina naznani svojim sirotam, ki morejo zrnje küpüvati, ka má za nje zrnje, predsedništvi kmečke zveze v Črensovce pa naznani, keliko má k odaji ešče za drüge sirote v Prekmurji. Občine, štere pa nemajo k odaji, naj sem naznanijo, keliko metrov potrebüjejo zrnja. Stem potom kmet dragše oda, zato ka vožnje ne trebe plačüvati do železnice niti železnice, niti trüda trgovci, siromak pa li Mej küpi, kak bi mogo sledkar državno melo plačüvati pa falej njemi pride ne malo, nego dosta. Obá ta mela hasek, kmet i siromak! Ne modrüjmo, nego pomágajmo, nosimo mehko srce, Kristušovo srce v svojih prsah, ne pa kamen. Voditelstvo kmečke zveze brezplačno vzeme na sebe té trüd, teisto prosimo od kotrig i občine, naj*sirotam falej vse pride, iz med šterih so si vnoge že več mesecov ne pekla krűha v bogatom Prekmurji.
Jun. 14. si to pogučimo v Beltincih. Zauprn, k. z. pridite 14. junija v Beltince na sestanek! Spravišče bomo meli Zaodvečara ob treh v šoli poleg staroga časa. Pogovarjali si bomo, kak bi se više povedano spi-šüvanje zrnja vršilo i drüge gospot-darske reči pa določimo čas pa meš o svojih mesečnih sestankov i tabora u Soboti. Vsaka fara pošlji svojega za-
2
NOVINE
1920. 6. Juni.
upnika (zavüpnika!) Evangeličanci vi tüdi! Kmetje, ki te meli kaj za odajo, naj vás tüdi pridem kem več na té sestanek. Naj sme več trgovcov küpüvati živino v Prekmurji, je k. z. prošnjo vložila v Ljubljano na „vnovčevalnico za živino“. Vsaka občina naj ravno to prosi na té atres. Plemenske bike i telice naj moremo tüdi drügim trgovcom odati, je k. z. prošnjo vložila na kmetijsko drüžbo v Ljubljano.
Kmečka Zveza za Prekmürje priredi meseca junija ali julija veliki kmečki tabor v Soboti. Den ino govorniki se bodo naznanili v Novinah. To bo tabor krščanskoga ljüdstva, povabjeni ste vsi katoličanci ino evangeličanci. Če priredijo ljüdjé z nekrščanskoga tabora, šteri delajo proti vsakoj veri i dühovnikom v Soboti kakše spravišče se ne bo tisto razglasilo v Novinah. — Prekmurski Slovenci ne idemo na nekrščanska spravišča, (shode) ár smo proti včeniej i veli naših sovražnikov. Krščeniki smo do veri i djanji.
Blagajnikom kmečke zveze i kmetijskih drüštev na znanje. Peneze, štere ste od kotrig nabrali, ne püstite ležati brez intereša, nego je vložite v Vašo kmečko kaso. Ta -kmečke kasa, štero vodijo ne za plačo samo kmeti na hasek kmečkomi ljüdstvi je Ustanovljena v Črensovcih pod naslovom: Hranilnica in posojilnica v Črensovcih. Ta kasa da intereš od penez kak drüge kase od 2% do 3%% zdaj. Z celoga Prekmürja v seme peneze na intereš. Siromaki tű dobijo najfelej peneze. Komaj smo jo začeli, že na jezere so vložili notri penez. Penez se tű zgübiti ne more,
ar je kasa v drűštvi z drügimi kmečki-mi kasarni v Sloveniji, šterih je više 500.
Beltinske kasa je prosila, naj se. vzeme v drüštvo naših kmečkih kas. Predsedništvo k. zveze je podpiralo prošnjo, naj ne prejde penez naših ljüdi, šteri je v to kaso vloženi i se prošnja bo poslühnola.
Kmečka zveza je v Türnišči vstanovljema. Kotrig ma 200. Predsednik Vojkovič Jožef, podpredsednik ali namestnik Roš Franc, blagajnik Maroša Jožef, tajnik Hovat Jožef, odbornik! : Bakan Franc, Lütar Franc i Vidra Mihal. Kotrig ma 200. V törjanskoj fari ešče samo v- Renkovcih nemajo k. z. Naznanjeno nam je, da jo bodo tű tüdi. Popaščite se malo Renkovčarje.
Kmečka zveza za Goričanee. Kmečka Zveza je poslala prošnjo na poverjeiiištvo , za agrarno reformo v Ljubljano, naj ne da silja z veleposestev vözvoziti, nego je oda na Goričko posebnim siromakom.
Novine lanske št. 22. i 31. ki ma naj mi je pošlje v Črensovce, Plačam je. Urednik.
Glasi.
Sv. .Trije Kralj! v Slov. goricah. Šteri Prekmurec ne pozna te ve-ličastne. romarske cerkve ? Skoz 400 let so njo verno obiskávali ravno prekmurski Slovenci. Tükaršnja boža pot še je zopet poživila. Letos Obdrügim svetimo najslovesnej svetek Presv. Srca Jezušovoga. V tork, sredo in četrtek dne 8., 9. 10. junija se vrši v toj cerkvi tridnevnica v čast božjemi Srca, štero bodeta vodila dva čč. gg. misijonara z Celja. V tork i sredo zütraj i večer predga i slovesne večernice. Vse tri dneve ceü den prilika za sv. Spoved. V noči pred svetkom Srca Jezusovega bo od 9. vüre večer do 5. vüre zajtra na krasnom oltari božega .Srca sv. Rešnje Telo izpostavljeno t,bodo verniki celo noč z molitvicov i popevanjom slavili pre-dobro Srce Zveličarovo i ga prosili odpüščenja za -vse žalitve. Svetek Srca Jezusovega dne 11. junija se bo ob-hajo kak se obhajajo najvekši svetki z ranov, poznov in popoldnešnjov slüžbov božjov. K poznoj slüžbi božoj pridejo Vse sosedne županije vprocesijah i vse vrši pred poznov slüžbov božjov, velikanska procesija s sv. Oltarskim ; Svestsvom ino s po-dobov presv. Srca. Lanska slovesnost je bila lepa i.genljiva, letošnja mora bili še lepša..Bože Srce je tüdi v punoj meri zaslüži. Spovednikov bo dovole na razpolago. Bratje ino sestre iz Prekmürja^, na veselo svidenje! Zdrüžimo se v, proslavi vse molitve i časti vrednoga božega Srca Jezusovogá!
Delitev zemlje. Dosta se guči od delitve zemlje. Deljena bo, to je gotovo tak v Jugoslaviji kak na Vogrskom i po drügih državah. Kak pa? Dozdaj postave (pravde, törvénye) za to Prinas ešče nega, jé pa od regenta Aleksandra podpisana odredba, štere vsebina je: 1) naj se iz vrši agrarna reforma, je nastavlene ministerstvo za agrarno reformo (v Sloveniji v Ljubljani stanüje), tem pa Okrajna ravnatelstva (pri nas v Soboti),, občinski odbori za agrarno reformo pa spadajo pod Okrajna ravnatelstva za agrarno reformo. Agrarna reforma je diačka reč, i po našem pomeni »prenovljenje zemlje". Dokeč ne de pravde (törvény) za agrarno reformo, de se samo árenda plačüvala za dobljeno zemljo.
Arende se more plačüvati osemkrat teliko za en plüg (1600 kv. klaftrov), keliko eden nosi katasterskih dohod-. kov pri njivah, desetkrat pa teliko pri trávnikih. V katasteri se najde té dohodek i je ne veliki i se da spremeniti če je Zemlja nej dobro klasificé-rana. Če je Zemlja predobra, sme se renda povišati, a ne več kak za 100%. če je pa slaba, sme se pomenjšati.
Arende štrti del pripádne državi da iz nje zdržava urade za agrarno reformo, trije štrti deli se pa denejo v hranilnico za veleposestnika. Če što dobi grünt, v treh letah si mora hižo na njega spraviti; če si je nespova, se njemi vzeme grünt, ravnotak, če zanemari obdelávanje zemlje. Ki prosi fundaš za povanje hiše ga dobi samo na prošnjo občinskoga odbora i komisijo, štera pride grünt, vömerit, mora sam plačati. Občine majo juš, za sebe sküpno tüdi že zdaj zahtevati zemljo (za šolo, cerkev, špitao, faro itd.), samo naj si zvolijo svoj odbor za agrarno reformo. Ne sme se vzeti veleposestniki nikaj, ne da bi on ali njegov namestnik tüdi nazoči ne bio i vse se njemi mora plačati, kak to sledkar pravda določi. Proti vsem odredbam se more v Belgrad na ministerstvo za agrarno reformo apelál-vati (prizivati) v 14 dnévah.
Ki olje (olij) potrebüje za mladini stroj (mašin za mlatiti), naj ga prosi od „Odseka za prehrano" z Ljubljane. Prošnjo mora župan podpisati i posvedočiti, ka prosilec zaistino ma mašin i ka ljüdstvo ž njim da mlatiti.
Cena mesa je na Štajarsko« štiri korone falejša kak Prinas, čeravno je tam živina štiri krone dragša pri kili kak Prinas. To je vganko. Sto vgoni, ka je tomi zrok?
Pošteni tat. V V, Polani jezere večer nekom i gospodari odnešeno platno z plota. Župan da zbobnjariti, naj se smilijo oškodüvanoga gospodara i platno nazaj dajo. Še tisto noč je platno nazajpoloženo. So še pošteni tatje, jé še düšna vest.
Delavci 1 Pazite na to! Delavci, ki so se glasili na delo, naj idejo, posebno z črnelavec, Gradišča, lvanovec, Oto več, Tešanovec i drügih krajov. Vozne liste na polovično plačo majo pripravljena pri župani. Plača je dobra, delo se pa odlaša. — To naznanja vsem delavcom komisariat.
Na prekmursko misijonsko fundacijo darüvali v koronah: Balažek Ana, M. Polana 4, z Adrijanec 111. Roža 30,vCapo! Jula 20, z Bed-njáj, Tkalec Štefan 4, -Magdič Marija Renkovci, 20, Kühar Antona žena, Ižekovci, 20, Djura Jožef, Malakocija, 20, Kocet Ivan, Črensovci 200, z G. Bistrice: Vučko Matjaš 8, Ritlop Jožef 4, Horvat Janoš 40, Vučko Jožef 1, Djura Jožef 1, Horvat Marija 6, Ftičar Marko, Hotiza, 10, Vučko Andraš, D. Bistrica 4, Občina: Nedelica 450, M. Polana 731, Ižekovci 206, Renkovci 457, Lipa 897, Türnišče 690, Črensovci (drügoč) 40 koron. Penezi odposlani v Celje maja 1 — 13.
Živinozdravnik v D. Lendavi je g. Sok Anton, ki je dozdáj bio v Slov. Bistrici.
3
NOVINE
1920. 6. Juni
Na afrikanske misijone so darüvali v koronah : Tivadar Bara, V. Polana, na krst zamorčka z imenom Bara 30, N. z Gančan 30, Magdič Marija, Renkovci 10, Matjašec Mihal, Lipa, na krűh sv. Antona, 10, Žalig Marko, Türnišče, na krst deteta z imenom Marija Magdalena 25, . za svojega prveišega krščenca 7, Sobočan Peter, Lipa, na Odküp i krst deteta Ivana 85, Düh Ana, Lipa na krst Ivana i Ane 50, Kocet Katá Trnje, na krsic Kate 25, Kreslin Ana, D. Bistrica, na.krst Jožefa i Ane 50, Horvat Franca, D. Bistrica, na krst France 25, Kelenc Magda, D. Bistrica, na krst
Íočeta 25, Horvat Ivan, Žižki, na od-üp' poganskoga deteta 60, na - meše v Namen. M. mešne Zveze 35, na krűh sv. Antona 15, Matjašec Ana, V.'Polana, na krűh sv. Antona 30, Kelenc Jula, D. Bistrica, na krst Fer-dinanda i Jule 60, Škafar Treza, Črensovci, 20 koron: Vküp 592 K. Odposlani klaverovoj. drüžbi v Ljubljano mája 12.
Ki razbija shode, spravišča (gyülés), se kaštiga z zaporom od 1 tjedna do šest mesecov, ki pa neopravičeno nazoči prinjih i na poziv je ne zapüsti, se kaštiga z plačov od 10 K do 4000 K.
   Prestave (teater) so dači podvržene. Izvzete so, če se vršijo v poučne namene od drüžbe, štera ne dela za dobiček, ali če je dohodek namenjen na dobre cile; pri veških cerkvenih ali narodnih slavnostih tüdi nej trebe té dače plačati. Potrebno je pa to vsaki hip prositi od ministra za finance. Prireditel predstav se mora vsikdar naznaniti 24 vör prle na davčni urad i policiji, ali kje té nej, župani.
Zabavni večer je melo „Slovensko pevske drüštvo" v Ljutomeri 29. maja. Čisti . dobiček je dobilo .podporno drüštvo národne šole".
Civ. komisar za priklopitev Radgone k. Jugoslaviji. Dr. G. Lipovšek c. komisar je na predsedništvo deželne vlade na komisijo za mirovno komisijo v Ljubljano poslao brzojavko (telegram), v šteroj naznanja, da sta tábor v Türnišči z 10 jezero ljüdi, i v Bratoncih celi velikanski ljüdski shod zahtevala i sklenila ka Radgona kak bistveni del Prekmurja, križišče i gospodarska -ednota toga'mora pri Jugoslaviji ostati.
Dar m. gospé 'f Civ. komisara drè B. Berbuča. V špomin na svojega dobroga moža, našega f Civ. komisara, dr. B. Berbuča je njegova mil. gospa poslala 240 K kak polletno naročnino Novin za 20 sirot v Prekmurji. Gda se mil. dobrotnici v imeni sirot za to dobroto srčno zahvalimo, prosimo te, naj se pri uredništvi Novin zglasijo, da njim je prezplačno dopošlemo. — Urednik.
Na podira M. Lista i Novin so darüvali z Gradišča f Rüžič- Jožef, Tudján Treza, Horvat Martin, po 1 K, Pavlinjek Janoš, Pavlinjek Ana, Ranko Franc, Kos Jožef, Škrilec Ana, Sever Treza, Lukač Matjaš po 2 K, Flegar Janoš, Čirič Franc, Bártfi Franc po 4 K, Ratnik Ana, Varga-Ana po 6 K, Kolmanko Ana 10 K, Kühar Jožef 12 K.
Na kapelo sv. jeronima v Štrigovi je Belovič L. žena t Šafarskoga nabrala v črensovskoj i bel-tinskoj fari 367 K 50 fil
Adrijanci. Dnes tjeden je obhajala náša občina svojé vsakoletno proščenje god presv. Trojstva. Letošnjega proščenja slavnost je pod-zdigno naš domači, izvrsten pevski četvéroglasen zbor, šteroga jé sprevajala goslarska igra. Tak pesmare kak goslarje so nastoplli že deloma tüdi v Ameriki i Bridgeporti, v Slovenskoj cerkvi Sv. Križa,' kam so je ešče Francozi hodili poslüšao
Pošta.
Gomboc L. Krajna. Peneze dobo. Horvat Franc. Št. Vid. Novine prosi od g. Jeriča, a prle moraš dobro znati nalogo. Magyar Franciška. Gerečavci. Prišli so.
Lebar Marko. Nedelica. Kepa za vaše réme ne morem dobiti. En čas moramo šče počakati, nam piše trgovina. Zglasite se proti jeseni. Titan Franc Krog. Prošenih knig nej. Potrdilo od poslanih penez mi po priliki dajte po kom prek, kda de što tü hodo.
Dom i svet.
Jugoslavija. Začele so se seje v državnom spravišči (narodnom predstavništvo. Sekvestri óad lastninov državljánom (állampolgár) bivše Austro-Vogrska države, štera pripada Jugoslaviji, čeravno še mir ne podpisao, ne valajo več; ali tiste osèbe, šteri briga sekvester, moro izjaviti, ka odškodnine ne zahtevajo i da z rázveljavljenjom sekvestrov nemajo stroškov. Mirovna pogodba s Madjarskov še nej podpisana, da so ešče nešteri poslanci ne zvoljeni v Krajini prek Tisze vode, štero so Rumuni še pred partjedni meli zasedeno. Večina poslancov je za to, da mir podpišejo. Sam grof Apponyi se je izraze, ka nepodpis mirü bi pomeno smrt za . Vogrsko. Rusija. Boljševiki so začeli ofenzivo proti Polákom, je premagali, šteri na celoj fronti ido nazaj v velkom nerédi iz velikimi zgübani! na moštvi i strli ví. V zvezo narodov je stopilo dozdáj 37 držav, naša Jugoslavija tüdi.
Meksika. Generala Carranza so puntarje morili. Ki vmorilca Villo zgrabi, dobi 100 jezero pezet. Napad na Lenina. Nekak je strelo na boljševiškoga voditela Lenina. Vlada je krivca zaprla, a ljüdstvo ga je z voze püstilo. Francozki predsednik Des-chane! se je z automobilom ponesrečo. Njegov stan je ne nevaren, ltalija. Železničarje stavkajo. Češko. Nova vláda je nastala pod predSed-nikom Tussarom. Ljüdstvo se punta zavoljo dragoče. Vojaštvo je poslane proti njemi.
Podpis vogrskoga mirű. Madjari so šteli čakati, kak smo omenili, da bi samo te podpisali mir, kda bi se odebrali poslaniki v krajini pred kratkim še zasédenoj. 65 poslanikov do té krajinè še votile. Da bi se pa stem čakanjom dugo odložo podpis. mir je pa čem hitrej potreben, so vsi ministri (ministerski svet) dokončali, ka se. mir mora podpisati Den, Šteroga so določili, je Juni 4. Telbvo, popoldné ob 4.
Odaja. Na dugoveškom bregi je 5 plügov oratje zemlje i senožat z sadovnjakom pa z hišov za dolare na odajo. Küpci se naj glasijo pri Hinko Sterni v Dolnjoj Lendavi. ■
Vsaki ki namerava odati ali küpiti kakše imanje (posestvo), hišo, vilo, kmetijo, grajščino, hotele, industrijo, ali vzeti kaj spodobnoga v najem, — naj se zavüpno obrne na realitno pisarno Havoiik — Simčič v Maribori, Gregorčičova (Schillerova) ulica štev. 6., pritličje, telefon 132.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.
4
NOVINE
1920. 6. Juni
Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z.
odáva:
razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine).
Küpüje: pšenico, žito, kukorico, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t. d.
Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah.
Glavna trgovina i pisarna V Gornjoj Radgoni.
Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki), Beltinci.
Ivan Kokot
trgovina z mešanim blagom
 (nasproti cerkve)
Dolnja Lendava.
Priporoča svojo veliko zalogo različnoga manufakturnoga blaga kakti:
Zefirjé, druke, šifon, käper, satene, belo platno, cajgé za moške in ženske, štofe i. t. d. V zalogi zmeraj karbid kak tüdi drügo špecerejsko blago.
Küpüvanje jajc po najvišjih dnevnih cenah.
Točna postrežba.              Zmerne cene.
Dolnje-Lendavska
Hranilnica.
(Alsólendvai Takarékpénztár)
Vstanovljena leta v Dolnji Lendavi. 1873.
Sprejma vloge na hranilne knižice poleg najvekši procentov.
Dava vsakovrstna posojila.
Küpüje dollare i vse vrste vrednostnih papirov, zlate i srebrne peneze vsigdar po najvišišoj ceni.
Prevzeme vsakovrstne bančne posle i rada da vsakomi tanač v Penezni poslaj.