r:
•loYenski dnevnik v Združenih državah
V«Ua za v»e leto - . .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
71
GLAS NARODA
n
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in B the United States.
g Issued every day except Sundays | and legal Holidays. 75,000 Readers.
TEUTON: CHELSEA 3878 NO. 152. — STEV. 152.
Entered as Socood Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1878
TELEFON: CHELSEA 3878
NEW YORK, SATURDAY, JUNE 29, 1929. — SOBOTA, 29. JUNIJA 1929.
VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII.
NAPETOST MED JUGOSLAVIJO IN BOLGARSKO
SPLOŠNO SE DOMNEVA DA IMAJO LAHI ZOPET
SVOJE KREMPLJE VMES
Zadnji dogodki ob meji so povzročili v Sofiji veliko razburjenje. — Jugoslovanski poslanik je bil pozvan domov, da poroča o celi zadevi. —\Itali-ja je obljubila Bolgarski, da jo bo podpirala, če bo nastopila preti Jugoslaviji. *
BEOGRAD. Jugoslavija, 28. junija. — Ker je bilo pred kratkim usmrčenih par Bolgarov na meji •e je napetost med Bolgarsko in Jugoslavijo poostrila. Jugoslovanski poslanik Nešič je bil pozvan iz Sofije v Beograd, da bo vladi natančno poročal o položaju.
Istočasno poroča sofijsko časopisje, da bo Bolgarska v najkrajšem času poslala Beogradu oster protest. Tak protest bi smatrala* Jugoslavija za resno provokacijo ter bi poverila zadevo Ligi narodov.
Spopadi na meji niso ničesar novega v zgodovini bolgarsko-jugoslovanskih odnosajev. i
Jugoslavijo razburja neko drugo dejstvo.
Pred kratkim je bil na Bolgarskem italijanski tajnik za avijatiko, Italio Barbovter v izzivalnem govoru podžgal staro sovraštvo Bolgarov proti Jugoslovanom. Jugoslavija sluti, da ima v tem slučaju Italija svojo roko vmes.	j
Zagrebške "Novosti" pišejo:
"Bolgarsko kampanjo proti Jugoslaviji je treba; smatrati za izzivanje. f Bolgarska ni sama, ampak j jo podpira močna sila, ki je sovražna Jugoslaviji.
1 ekom nekega zborovanja v Sofiji je govoril tudi tajnik laškega poslaništva, Nuri Gianni. Rekel je, da se Bolgarska lahko v vseH oziriH zanese na Italijo.
ZBOROVANJE M0KRAČEV VKODAN JU
Danski ministrski pred-tednik je rekel mokra-čem, da je alkoholna pijača v rabi že tekom dolgih stoletij.
KOD AN J, Danska, 28. junija. _
V svojem pozdravnem govoru pred tristo delegati na tukajšnjem mednarodnem kongresu proti-prohibi-cijonistov Je rekel dr. Stauting, da morajo biti vse postave, ki reguli-
ZAČEL JE IZHAJATI NA ZADNJI STRANI NAŠEGA USTA ROMAN x
MLADA LJUBEZEN
Citatelji že dolgo niso čitali kaj tako lepega, iskrenega in prisrčnega.
K
G 1
a s
Kdor naroči Naroda" do
15. JULIJA
mu pošljemo vse številke od prvega dne naprej, da ne bo zgrešil
rajo način življenja državljanov, posledica skrajno natančne preiskave glede splošnega socijalnega učinka.
— Pijača je luksus, — je rekel, — a najbolj priljubljen med številnimi. Pijača je tudi predmet zelo velike trgovske vrednosti. Mi se moramo spomniti, da sta bili produkcija ter prodaja alkoholičnih pijač tekom stoletja vodeni s privoljenjem postave ter javnega mnenja.
Na sličen način so se izrazili tudi vsi ostali govorniki, ki so prišli iz Finske ter Anglije.
Profesor Ehrearooth iz Finske je zna čil prohiblcijsko postavo dežele kot postavo na papirju ter pripisoval naraščajočo nepostavnost izjalovljenju te postave.
Henry Ernsshaw iz Edinburgha je napadel krajevno opcijo v Angoli-
STRAŠNA NESREČA Z LETALOM
Napaka letalca je zahtevala življenje treh. — Pilot ni odkinil mrtvega motorja ter zakrivil s tem nesrečo.
BEACH HAVEN. N. J., 28. junija. Dejstvo, da ni pilot amfibijske^a aeroplana odrezal mrtvega motorja, ko je hotel ,'čeraj za silo pristati v Little Egg zalivu, je imelo za posledico, da. je planil aeroplan v vodo ter odnesel s seboj v smrt tri može. Poškodovana pa sta bila pilot ter neki nadaljni mož.
Pilot je pojasnil. da je motor prenehal delovati, ko se je nahajal aeroplan v višini nekako tisoč čevljev. V višini 600 čevljev je motor popolnoma utihnil, a ostal je še vedno odprt. Ko so pontoni zadeli ob vodo, je pričel motor zopet delovati. Vsled nenadne uporabe sile je je hidroplan nenadno preobrnil.
Predno so mogli reševalci dospeti na pozorišče nezgode, je bil že celi aeroplan pod vodo.
Mrtvi so bili trije, poškodovana pa dva, med njimi pilot.
Micelli; pilot, ki ima že osem let. izkušnje, je poletel z aeroplanom iz North Beacha v newyorski terminal Curtiss zrakoplovne službe. Od tam je delal izlete ter računal po pet dolarjev za izlet. Pri devetem potovanju se je pojavila napaka z motorjem.
NOVE KVOTE UVELJAVLJENE
V -ponedeljek bo stopila v veljavo nova kvotna postava, ki bo precej zmanjšala priseljevanje iz Nemčije, Švedske in Norveške.
WASHINGTON, D. C., 28. jun Nov sistem priseljevanja v Združene države bo uveljavljen v ponedeljek. Priseljeniške kvote temeljt za narodnostnem izvoru, in tozadevna postava je bila sprejeta kljub odporu predsednika Hoo-verja.
Po novem sistemu je dovoljenih iz Evrope nekako 150.000 priseljencev. Po starem sistemu se jih je smelo priseliti 160,000
Anglija in Severna Irska, ki sta bili upravičeni v tekočem letu de 34.000 priseljencev, bosta lahko poslali v Združene države po novem sistemu 65,721 oseb.
To pomenja, da bo priseljevanje iz Anglije naraslo za 44 odstotkov ter bo na prvem mestu izmed vseh evropskih dežel.
ZADOVOLJSTVO SUHAŠKEGA SENATORJA
Suhi senator je bil zelo vesel, ko se je izpremenil njegov grozdni sok v resnično vino.
OSEM UBITIH V ROVU
SANTIAGO, Chile, 28. junija. --Osem oseb je bilo ubitih tekom predčasne eksplozije v rovu v bližini Topacillas, v provinci Antofo-gasta, kot se je glasilo v poročjlih od tam. Pet delavcev je bilo lahko poškodovanih in trinajst nadalj -nih težje.
Nasprotujoča si prejšnja poročila so javljala, da je bilo ubitih dvesto ljudi.
POSLANIK BLISS SE JE 1INHA
BUENOS AIRES, Argentina, 28. junija. — Ameriški poslanik Bliss se je danes vrnil s počitnic v Evropi.
VELIK POŽAR V CAMDENU
V Camden, N. J., je izbruhnil velik požar, ki je povzročil za nekako pol milijona dolarjev škode.
WASHINGTON. D. C., 28. junija Dcoti razpravljano prohibicijskc vprašanje je postalo naenkrat bo- ! gatejše za en predmet pogovora. | Arthur Gould, republikanec i^ Maine, ki je bil izvoljen leta 192G kot naslednik senatorja Bert Fer- j nandeza, na "suhaški" platformi, ■ je doživel to izpremembo v mne- i nju. Sedaj veruje, da je prohibicija neizvedljiva ter se zavzema za iz- j delovanje piv ter lahkih vin. To je razvidno iz pisma, katero je na pisal leta 1927 ter objavil sedaj.
Gould, katerega so vedno smatrali za suhača, čeprav je glasovai proti Jones postavi, ki naj bi poostrila izvedenje prohibicije, lahko računa vbodoče na opozicija prohibicijskih voditeljev, poeebna prihodnje leto, če se bo potezal za svojo zopetno izvolitev.
Pismo je b:lo objaviljeno v Si. Louisu tekom nekega prohibicij-skega procesa. Gould je priznal odkrito. da ga je pisal. On daje v nje; prednost prodaji piv ter lahkih vin pred izvsdbo prohibicije. Gould ie pis.U pred drugim v njem, c*a jc izpremenil v svoji kleti grozdni sok v vino, in da je bil zelj zn t voljen z izidom.
Pi požaru ki je izbruhnil včeraj popoldne iz nepoznanega vzroka v tovarni lakov in barv v Camden, N. J., je bilo poškodovanih osem oseb, med njimi pet ognjegasesv. Povzročena škoda znaša pol milijona dolarjev.
Oddani so bili triie alarmi. Nastalo je več eksplozij, tekom katerih so frčali goreči deli do tristo Ževljev visoko.
Vsled eksplozij in gorečega olja niso mogli ognjegasci v bližino.
Ogroženih je bilo pet velikih sosednjih posplopij, toda požarni brambi se je posrečilo preprečiti veliko katastrofo, kajti plamen je bil že blizu 40 sodov smodnika, ki se je nahajal v nekem stranskem poslopju.
SEDEM UBITIH PRI EKSPLO ZIJI V ČEŠKI TV0RN1C1
BRATISLAVA. Čehoslovaška. 28. junija. — Sedem delavcev je bilo raztrganih na kosce in deset nadal. nih je bilo resno poškodovanih pri ekspjpziji, ki se je pripetila v tukajšnji gumijevi tvornici. Tvornica je bila popolnoma porušena.
DEMONSTRACIJE V NEMČIJI
Vsa Nemčija obžaluje sklenitev Versaillske pogodbe. — Posvetila je dan demonstracijam ter zanikanjem vojne krivde.
BERLIN, Nemčija, 28. junija. — Na deseto obletnico podpisanja Versaillske pogodbe, se je danes združila cela Nemčija ter obsojala mirovne pogoje, ki so bili diktirani od zaveznikov. Zavrnila je tudi obdolžitev, da je sama odgovorna za izbruh svetovne vopjne.
Oficijelno je bilo nemško zanikanje vojne krivde potrjeno od vladnega manifesta, ki nosi podpis predsednika von Hindenburga in vseh članov kabineta, ki so obsodili pogoje Versaillske mirovne pogodbe, posebno pa ono sekcijo, v kateri se je naprtilo vso krivdo izključno le nemškemu narodu.
LA GUARDIA OPERIRAN
HOT SPRINGS. Ark, 27. junija. Kongresnik Fiorello La Guardia iz New Yorka, je bil operiran danes v armadni ter mornariški splošni bohiici radi unetja tonsilis. Včeraj zvečer se je glasilo, da se počuti dobro.
Ko je dospel semkaj, so vprašali Mr. La Guardijo, če bo opozicijski kandidat proti županu Wal-kerju.
— Prezgodaj je razpravljati o politiki mesta New Yorka, — je odvrnil.
DIVJANJE KITAJSKIH BANDDIT0V
Kitajski vojaki so opleni-li mesto ter uničili jet-nišnico.— General Feng namerava odstopiti.
š\NGHAJ, Kitajska, 28. junija Nenadna vstaja banditskih vojakov v Hupeh provinci, kjer so bila mesta oplenjena ter jetnišnice porušene, je nadalje komplicirala že itak težavni problem vlade, ko so se skušali voditelji tristo tisoč vojakov pod generalom Fengom ter governerjem Jehsišanom spun-tati.
:Feng je zapretil, da bo zapustil provinco ter živel v inozemsetvu, če bo vztrajala vlada pri tem, da prevzame njegove čete.
Feng zahteva istočasno, da se umakne s političnega polja, vsled česar bi ostala velika armada brez vsake kontrole.
Vladne čete hite iz Hankova v zapadni Hupeh, kjer so se baje polastile uporne čete pod vodstvom komunistov, več mest, vključno Čangjang in Ličuan.
Ječe so bile porušene ter jetniki oproščeni. Neki sodnik je bil umor-v Ličuanu.
BRAZILIJA IN BOLIVIJA PODPISALI POGODBO
RIO DE JANEIRO, 28. junija. — Formalna izmenjava ratifikacij, ki so končale vse obmejne spore med Bolivijo ter Brazilijo, se je završila včeraj tukaj. Izmenjava je zaključila pogajanja, ki so se pričela leta 1867.
PAPEŽ SPREJEL IRSKEGA POSLANIKA
RIM, Italija, 28. junija. — Prvi poslanik proste irske države pri sveti stolid, Bewley, je danes izročil v Vatikanu svoje poverilne listine. Formalno je bil sprejet od papeža Pija.
mu HOBOJEV JE ODSTOPIL
KASNSAS CITY, Mo., 27. junija. Triindvajsetletni Leon Labarewitz je odstopil kot "kralj hobojev". S tem naslovom se je postavljal že več let. Ko Je bil star štirinajst let, je graduiral na neki brooklynski šoli. in tedaj ga je strast potovanja pognala po svetu. Vsega skupaj je premeril 396,345 milj. Nekaj Je hodil, nekaj Je plaval, nekaj se je vozil po železnici in v zrakoplovu.
Zdaj pravi, da bo začel pisati svoje spomine.
VE2BANJE POLICISTOV V STRELJANJU
Slika nam kaže policista G. M. Upshawa iz Pasadena, CaL, ki je baje najboljši strelec z revolverjem v Združenih državah. Upshaw pregleduje mehanične figure, kje jih je pogodil. Figure se pomikajo na posebnih tračnicah.
ŽRTEV SKRIVNOSTNE BOLEZNI UMIRA POČASI
--
George Mosher, štirinajstletni ' fant, ki je zbolel na skrivnostni kala-azar bolezni, je danes počasi umiral, vendar pa ostal zelo dobre volje. Rojen je bil pred štirinajstimi leti na 54. cesti ter blizu desete Avenue v New Yorku ter je bil danes. na svoj štirinajsti rojstni dan zelo slab.
DVA MACEDONCA UBITA V SOFIJI
SOFIJA, Bolgarska. 28. junija. — Dva macedonska krojača sta bila včeraj zvečer ustreljena tukaj od nepoznanih napadalcev Morilce je zasledovala policija, a se je posrečilo vsem zbežati, z izjemo eneg£\ ki je bil težko ranjen.
Domneva se, da sta se spopadli dve nasprotujoči si macedonski tolpi, čeprav zanikujeta obe stranki. da se jc unel kak prepir med njimi.
iDVERTISE IS GLAS NARODA
EUGENE YSAYE ZELO BOLAN
BRUSELJ Belgija, 28. junija. — Eugene Ysae, slavni belgijski igralec na violino, Je resno bolan po operaciji na ledicah. M. Ysaye je star sedemdeset let.
DENARNA NAKAZILA
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
Din.
v Jugoslavijo			
600 ........	I 9.80	Lir	10«
1,000 ........	$ 18.40	M	too
2,500 ........	% 45.75	M	800
6,000 ........	$ 90.50	M	500
10,000 ........	$180.0C	M	1000
v Italijo
9 9.71
$11.50
$64J2i
Stranke, ki »cm naročajo izplačila t> ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma b naiim zvezam 9 štorom kraju v stanu znižati pristojbino za taka išplaSUa od 3% na 3%.
j Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30._ 60c;
za $50 — $1; za $100 — $2 ; za $200 — $4 ; za $600 — $6.
| Za izplačilo večjih zneskov kot gora J navedeno, bodi«! ▼ dinarjih j lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljše pogoje. Pri Tolikih t«^ | čilih priporočamo, da se poprej s nam fporexometo gloda
nakagila.
I i*PLAClLA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVRH DO VRBM TKDKItt
I NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER MA
PRISTOJBINO 75c.
SAKSER STATE BANK
| «2 OOBTLANDT STREET, " NBW XOBK, H, I TmUphonot Barclay 0380
M
_.. ____________-
------- _______
"G LAS NARODA"
' '-»Wf? ■"«.....- 1 -
c-**-	-r "
NEW YORK, SATURDAY, JUNE 29, 1929
I
ff
Glas Naroda
99
if—a
m *
g, s
.Jf
Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(A Corporation)
Frank Sakser, President	Louis Benedik, Treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 2I< W. i>th Street, Borough of Manhatan, New York City, N. Y.|
-GLAS NARODA" (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leto velja list za Ameriko; Za New York za celo leto________$7.00
in Kanado ................................$6.00 Za pol leta ....................................$3.50
Za pol leta _______________.$3.00 Za inozemstvo za celo leto........$7.00
Za četrt ltta ...............................$1.501 Za pol leta ..................................43.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemšl nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli požlljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo
naslovnika.
"GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
Telephone: Chelsea 3878
«	PO DESETIH LETIH
Včeraj je minulo deset let, ko so nemški delegati podpisali v Versaillesu pogodbo, katero so jim zavezniki veleli podpisati.
V	teh desetih letili se je* dosti izpremenilo. Razmerje napram zmagalcu in premaganeu se je predrugaeilo. Duh, ki veje sedaj po Evropi je drugačen kot je pa izražen v versaillski mirovni pogodbi.
Nermfija vstopa v družino narodov in jim postaja enakopravna.
Pogodba je bila že enkrat revidirana in brez dvoma bodo v bodočnosti njene določbe še večkrat izpremenjene.
Svet ima danes o Versaillesu dmigačno mnenje kakor ga je imel pred desetimi leti, ko se j^ govorilo o kartažan-skem miru.
V	desetih letih se je izkazalo, da pomote, napi*avi jene v Versaillesu, niso bile tako usodepolne kot so prerokovali, da bodo.
Dejstvo je, da je v tem desetletju Evropa okrevala. Da je okrevala tista Evropa, ki je bila ranjena na smrt.
To pa nikakor ni zasluga gospodov, ki so sklepali mir v Parizu. To je ponoven dokaz o nepremagljivi človekovi volji do življenja, bas kakor je bila vojna dokaz, da zna človek neizmerno vztrajati in trpeti.
Kritiki so prerokovali, da bo imela Versaillska pogodba katastrofalne posledice, kar se pa ni zgodilo.
Nemčija se ni zrušila, ker je izgubila svoje premogovnike in svoje kolonije^ ampak je močna v gospodarskem oziru.
Xlavzule glede reparacij so bile revidirane do skrajne možnosti.
Vprašanje glede Alzaeije Lorenske je menda zavedno
uravnano.
Glede svojih vzhodnih meja se je pa Nemčija v lo-caraski pogodbi zavezala, da je ne bo skušala revidirati na ^ ni m potem.
O balkanizaciji Evrope je razmeroma le malo slišati.
Nove države centralne Evrope so prebolele otroške bolezni in se krepko razvijajo.
Kotišča novih vojn so precej iztrebi jena.
Narodi verujejo v samoodločevanje.
Narodi verujejo v samodoločevanje.
Posledice svetovne vojne se seveda še povsodi opažajo. In čutila jih bo ta ter najbrž tudi prihodnja generacija.
Diplomati, ki so sestavili Versaillsko mirovno pogodbo,
se izgovarjajo, da jim v obstoječih razmerah ni bilo mogoče drugače ravnati.
Tok čajsa bo tudi določbe Versaillske mirovne pogodbe izpremenil. Oziroma pogodba bo ostala nei z premen jena, dočim bodo narodi, neoziraje se nanju, korakali svojo pot.
The LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
Novice iz Slovenije*
JdOONEY IN BILLINGS
Californijski governer Young je vzel se!boj na počitnice usodo Mooneya in Billingsa.
Pred odhodom je rekel:
— Vse svoje počitnice bom posvetil podrobnemu pro-učavanju procesa, ki se je vršil proti Mooneyu in Bill-ingsu. Natančno bom tudi preštudiral obdolžbe, da so nekatere priče pokrivem prisegle. Predno se bom odločil, bosta morda potekla dva meseca, morda trije.
Governerju je treba čestitati, da se bo začel končno baviti s to zadevo, nihče nlu pa ne more oprostiti, ker jo je dosedaj puščal vnemar.
Vsi še živeči Mooneyevi porotniki razen enega, sodnik, ki je vodil proces, načelnik detektivov, ki so bili zapleteni v slučaj, sedanji državni pravdnik, časopisi, verske in šolske skupine .ter brezštevilni posamezniki, so prepričani, da jima je bil zločin podtaknjen ter da sta po-nedolžnem v ječi.
Billings in Mooney, ki sta se predčasno postarala v ječi, pa morata čakati, predno bo governer preštudiral celo skladovnico dokumentov.
Toča uničila boštanjska polja.
Pišejo iz Boštanja ob Savi: 9 junija je vladala pri nas neznosna soparica. Proti večeru se je naenkrat pooblačilo, tako da se je že ob pol 20. popolnoma stemnilo. Po hudem viharju, ki je posestniku Liparju na ravni cesti prevrnil voz sena, je iz smeri od Lisce, kjer je morala biti tudi huda toča, prihrumelo strahovito neurje s točo, debelejšo od orehov. Tekom dobre ure je bil skoro po vsej občini uničen dobršen del poljskih pridelkov in na oknih je bilo pobitih mnogo šip. Najhujše je bilo prizadeto polje od graščine do Papeža ter vas Boštanj z neposredno okolico, kjer bodo morali žito najbrže kar pokositi.
Občina ceni škodo nad dva milijona dinarjev.
Avtomobilska nesreča pod Jeperco.
14. junija je prispela v Kranj vest, da se je primerila kmalu po 8. na cesti poleg znane Jeperce med Medvodami in Škofjo Loko avtomobilska nesreča. Ob imenovani uri je vozil iz Kranja avto-taksi "Stare pošte" v Ljubljano neke porodnico. Kmalu za železniškim prelazom za Labor j ami proti Medvodam je dohitel avtotaksi avtobus Mallyja iz Tržiča. Ker se je avtotaksiju zarad: bolnice mudilo v Ljubljano, je hotel šofer avtobus na vsak način prehiteti. Dajal je znamenja s hupo, vendar se avtobus ni dovolj umaknil, da bi lahko neovirano pasiral cesto. Avto je vozil tik leve strani ceste in je moral biti pri prehitevanju zelo previden. Pod Jeperco ga je skoro prehitel, takrat pa je Mally pognal tudi svoj avtobus in je hotela nesreča, da je treščil z avtobusom v zadnji del avtomobila.
Zaradi silnega sunka je šofer avtomobila izgubil moč nad volanom in avto je zadel v kup gramoza. Posledica je bila, da je avto odle-tel s ceste na njivo, kjer se je dvakrat prekotalil in skoro popolnoma razbil. V avtu sta bila poleg šoferja oi porodnice še neki drugi potnik ter uslužbenec hotela "Stara pošta" Rudolf Gašperin.
Padec je imel slabe posledice za porodnico, ki se je močno prestrašila ter za hlapca Gašperina, ki je dobil ve večji rani na glavi. Takoj po nesreči je prišel s svojim avtobusom mimo Pernuš iz Tržiča, ki je naložil porodnico ter ranjenega Gašperina na avtobus ter ju odpeljal v splošno bolnico v Ljubljani.
Smrtna nesreča pod avtobusom.
Med Mariborom in Celjem vzdržuje mariborska mestna občina že dve leti stalni avtobusni promet. V tej dobi se ni pripetila doslej še nobena težja nesreča. Te dni ob osmih, ko je vozil avtobus približno 1 km od Konjic skozi vas Prevrat, pa se je postavil na sredi ceste 9-Ietni učenec L razreda Franc Marčič iz Pob rež j a pri Konjicah ter z rokami mahal proti vozilu. Sefer je brzino takoj zmanjšali, deček pa je skakal enkrat na desno, potem zopet na levo, da bi se izognil, kar pa se mu seveda ni posrečilo. Avto, ki se ni mogel ustaviti, ga je podrl na tla. Nesrečen deček je prišel pod vozilo, ki mu
je popolnoma razbilo glavo. Potnikom se je nudil grozen pogled na ctroka, ki je po lastni neprevidnosti prišel ob življenje.
Šoferja po izjavi potnikov ne zadene prav nobena krivda težke nesreče. Deček, ki je bil jako marljiv učenec, je tragična žrtev nezadostnega pouka o kretanju po prometno vedno bolj živih cestah.
KRATKO KRILO IN PRAVIČNI SODNIK
Špijenažna afera na češkem.
Lahko rečmo, da v Evropi ni dr-»svojih mesečnih 100,000 Din, ogrom-žave, kateri bi posvečali sosedje in na in da bo trajalo več let ,preden nesosedje toliko pažnje. kakor češko1 se bodo mogle predelati in preure-
m&mm^mmmmmmatatmmmmmm
■
Peter Zgaga
slovaški republiki. Težko, da je bilo v katerikoli drugi državi od prevrata sem razkrin kanih toliko špi-
jonov kakor ČSR, skoraj izključno1 pi češkoslovaška država s špijoni za sovjetsko Rusijo, Mad- zaslišano afero, žarsko in Nemčijo. Razkrinkan j a in aretacije vohunov so tako rekoč
Ethel Carpenter iz Catforda na Angleškem je tožila svojega krojača za odškodnino, ker ji je napravil obleko sicer po volji, a vendarle ne po volji. Stvar je takšna:
Carpenterovi je najprvo napravil obleko, ki je pa ni hotela vzeti, češ da je predolga. Popravil jo je, pa tako da ji ni segala niti do kolen in da je po njenem mnenju vse mesto gledalo za njo, ko jo je prvič oblekla. Prihitela je s poveše-nimi očmi domov, kjer je je že na vratih pričakoval ljubi mož s pridigo, ki je bil manj galantna nego dolga. Gospa je sklenila, da te obleke ne dene več nase, a ko je hotel imeti krojač plačilo za svoje delo, ga je kratkomala sama tožila za odškodnino. Blago je bila namreč sama dala. Na razpravi je morala obleči sporni produkt nove mode, vendarle še enkrat. Sodnik si je stvar ogledal in velel:
"Obleka je res prekratka, pa to marsikaterim ljudem ugaja".
' Meni tudi", je odgovorila gospa sramežljivo, "a vendar je ne morem nositi. Imam štrinajstlet-no hčerko".
Sodnik je tedaj salomonsko razsodil, da mora krojač v toliko in toliko dneh obleko primerno podaljšati ali pa res plačati odškodnino, če bi se mu to poravilo ne posrečila. In sedaj čakajo Angleži na salomonski konec te zadeve.
diti dispozicije, ki morajo ostati tujim očem skrite. Glavno pa je o-gromna moralna škoda, katero trto ne-
Nekateri češki listi so domnevali,
na dnevnem redu. Javnost je na-|da ie FaIout deial morda za dru*° pram tem aferam že tako otopela,1 državo in ne za	češ da je
da se za nje skoraj ne zanima več. V Drais<ianih špijonažnih cen-Moglo bi se misliti, da je v ČSR. to-( trov" Res 50 v Dražd*nih ^eli pred liko špijonažnih razkrinkanj zato,' petimi veliko »P^onažno cen-ker češkoslovaški organi vsakogar tral° »»H«**!. s® tam sodelo-zagrabijo. Temu seveda ni tako. V VaU Z nekimi nemskimi	Da-
ČSR so državni organi enako čuječi nes pa se v D™ždanih nahaja le in spretni, kakor v Jugoslaviji in "emsko špijonažno središče proti kakor povsod drugod na svetu.' Cehoslova^ki in tam se dostikrat Primerov pa je toliko zato, ker je vrše tudi čudov^ represalije, ka-Čehoslovaška posebne torišče ev- dar kakemu nemškemu špijonu v Iropskih špijonov. Vedno pa so to Češkoslovaški potrkajo na prste, sedaj bili Madžari. Nemci, navidez-! Zgodll° se je že "P^tovano, da 50 ni ruski emigranti in vsake vrste	nedolžne češke ljudi a-
, retirali in jih obtožili špijonaže ter obsodili na dolgoletno težko ječo, kajti nemški sodniki z narav-
| fanatiki, sovražniki svobodne če-{ ške države, v primeru kapetana Fa-j louta paje prvič stopil na ta sra-; motni oder nov tip, češki človek
i oficir.
Faloutova špijonaža je grozna . j zaradi tega, ker po komaj desetlet-^^ Pa_se sma j ni eksisitenci češkoslovaške republike prvič stopa v javnost Čeh, ki | za denar izdaja neprijateljem tako težko pridobljeno domovino. Istočasno s Faloutom je bil aretiran finančni uradnik Schneider, ki je
nost brezobzirno strogostjo postopajo proti vsakomur, proti kateremu le sumijo, da bi mogel biti vo-
čin je bil pred leti obsojen popolnoma nedolžen češki človek Ludo-vik Toman na temelju docela izmišljenih denuncijacij.
OPROSTITE, NISEM KARDINAL'.
Zanimivo dogodivščino sporočajo iz Madrida, kjer se je udeležil za-i sedanja Društva narodov tudi i francoski zunanji minister Briand. Briand je lep mož, zato ni čudno, da se po njem čisto rade obračajo ženske oči. Ko je stopil iz hiše, ga je ustavila na stopnicah četa dam, ki so ga prosile za avtogram.
Briand, ki mu je dragocena vsaka minuta, je naglo izpolnil želje žensk z albumi, nakar je ena izmed prošnjic pokleknila pred njim v znak zahvale. Iskala je njegovo roko, da bi mu jo iz hvaležnosti poljubila, Briand pa jo je odtegnil z besedami: 'Oprostite, saj vendar nisem kardinal!"
Interesantno je, da nemški listi za ogromno odkupnino pomagal na Češkem silno točno poročajo o ali se vsaj delal, da pomaga onim, aretaciji vsakega češkega špijona ki so skušali se kolikor mogoče od- j v Draždanih, dočim pišejo o Fa-tegni+i svojim davčnim obvezno- j loutovi aferi z veliko rezerviranost-stim. Schneider je za tako pridob- jo. Falout je gotovo zločinec, ki ga Ijen denar krasno živel, imel avto- bo morala zadeti vsa strogost za-mobil in si privoščil vse. Nekoliko kona in obsodba celega naroda, to-| dn po Faloutovi aretaciji se je obe- da pri tem ne smemo zapirati oči ' sil v nekem praškem hotelu dru- pred dejstvom, da je Faloutova a-gi kapetan zaradi denarnih skrbi in fera odkrila in znova potrdilo ob-bede in ker ni bil duševno popolno- stoj velikanske špijonažne ofenzive ma zdrav. Oba ta primera sicer ni- s strani Nemčije proti Češkoslova-mata nobene direktne zveze s Fa- ški in s tem odkrila interesanten loutovim izdajstvom, toda ona ga pojav v velikih nemških načrtih za postavljata v ostro svetlobo. Name- bodočnost ščenci žive v bedi, razmere so neza-j dovoljive, ljudje nimajo trdnih značajev in dajo se lahko speljati na, stranpota. Toda Falout, oficir, iz- j dajica, daleč pod vsemi temi slabiči in siromaki, ki so zgrešili pravo pot, J daleč pod fanatiki boljševizma in tujimi svetobežniki, on je prvi in do sedaj edini, ki je za judeževe groše vedoma in sistematično prodajal svojo domovino neprijatelju, o katerem je dobro vedel, da je nepri-jatelj.
SPOMIN JO JE ZAPUSTIL
Te dni se je pripetil v Budimpešti nenavaden primer amnezije. Neka elegantna dama se je sprehajala po nabrežju Dunava gor in dd ter je razburjena begala sem in tja. Stražnik, ki je imel službo ondi v bližini, jo je nekaj časa o-pazoval, potem pa videč njeno zbe-Afera je enostavna. Kapetan, za- ganost, pristopil k nji in jo vpra-poslen v centralnem vojaškem ura-', šal, česa išče. du, je prodajal razmeroma, dolgo I
dobo neki tuji sili države dokumen- 1 Drht^a od razburjenja mu je te. Dobil je od te tuje sile — ve se, I vPra^anka odgovorila, da je njen ta je to Nemčija — potni list na sin Prestal zrelostni izpit in z do-drugo ime, vozil se je z avtomobilom brim usPehom-ali aeroplanom v Draždane in je pri- Možu postave se je videla izja-našal tja dokumente, ki jih je po- va zmedena in "
850 ČREŠNJEVIH KOŠČIC V ŽELODCU.
V Montau na Avstrijskem je napadla majhno deklico med obiranjem črešenj v sadovnjaku slabost Poklicali so zdravnika, ki je takoj izvedel operacijo. Iz želodca ji je potegnil nič manj nego 850 čreš-njevih koščic.
Operacija pa ni nič zalegla, ker je otrok kmalu nato v hudih bolečinah umrl.
Pošljite nam |
»
| in mi vam bomo pošiljali 2 meseca
Glas Naroda" S
f T	<T	'	*'
in prepričam smo, da boste potem j|	stalni naročnik.
; tem zopet vzel s seboj in lepo vra-1 čal na njihovo staro mesto. Nič ni j vzbudilo pozornosti, da je skoraj vsak teden opravljal ta svoja vendar precej draga potovanja, da ga taoko pogostoma ni bilo v urad. Vozil se sem in tja, dokler se mu ni zgodiU popolnoma malenkostna nezgoda. Imel je s seboj dokumente, v kovčegu in v aktovki. Na kovčeg, v katerem so bili očividno važnejši spisi, je skrbno pazil, na aktovko pa je pred vstopom v letalo, ki ga je odneslo v Draždane, pozabil. Z Dra-ždan telefonira v Prago, naj mu. aktovko shranijo v Škodavi palači pri portirju in se v Drždanih vsede v avtomobil, da se odpelje po njo. Med tem so bili aktovko, ne vedoč. če-gav aje, že izročili službujočemu o-rožniku, ki jo je odprl, videl v njej vojaške dokumente in jo odal vojaški komandi. Tam je zavladalo velikansko presenečenje. Sprva niso vedeli, kaj bi. Med tem je bil Falout že spet v Pragi in čakal pri portirju Skodove palače. Dobil je še dovolj časa, da je zažgal svoj potvor-jeni potni list, glaseč se na ime Friedlander, nato pa so ga prijeli državni organi in odpeljali.
Istočasno je proniknila afera v javnost. Listi so jo povečali ter z netočnimi poročili otežkočili preiskavo. Samo toliko je bilo jasno, da je škoda, ki jo je ta izdajalec prizadejal mladi državi, da bi dobil
je nagovorjeno vprašal dalje. Pozabila je bila svoje ime in svoj naslov ter ni mogla navesti niti imena svojih saorod-nikov in znancev. Odpeljali so jo na policijo, kjer so jo zdravniki preiskali in dognali, da gre za trenutno izgubo spomina, takozvane amnezije. Drugače je dama odgovarjala na postavljena ji vprašanja logično in dobro.
Policija jo je zadržala v svojih prostorih, meneč da se bo zvečer javil kdo od njenih sorodnikov, pa se je zmotila.
Pozneje se je namreč izkazalo, da ima sina, ki je prestal zrelostni izpit, v okolici Budimpešte. Dali so torej napraviti posteljo in dama je prenočila na policijski stražnici.
Ko je drugo jutro vstala, se je zelo začudila, kam je zašla. Prestrašena je gledala okoli sebe in na vprašanje kdo je, povedala svoje ime in naslov svojega stanovanja. Odpeljali so jo tja in ugotovili, da je res to, za kar se je izdala.
Taki primeri amnezije so tudi po zdravniški sodbi želo redki.
		
	.... umAŠ.*.	
	■SBM5!'?!:'!!'1''>!'" .T	iRTiUJSET!!?!
VSE BOLEČINE PROSLE
"Thief River Falls, Minn., maja 8. AIoJ sin ml je prinesel Trinerjevo grenko vino iz mesta hi vse moje bo-lei3ne so prešle. Iskrena hvala!'Mrs. Josephine Iloufek." SI li morete misliti boljši dokaz o zanesljivosti TRINEBJEVEGA GRENKEGA VINA?
Poskusite, dobite ga ▼ vsaki lekarni. 40 letna poenanost tega nenadomestljivega želodčnega zdravila je najboljše priporočilo.	—Adv.
VABILO
na
PIKNIK
katerega priredi
SLOVENSKO IZOBRAŽEVALNO PODPORNO DRUŠTVO
v BEADDOCK, PA. na Church Hill pri Linhart, Pa.
Vabi se brate Slovence in Hrvate, da se tega piknika udeleže.
Za plesa željne bo igrala ^vrstna godba, za dobro postrežbo bo preskrbel za to izvoljeni odbor.
Anton Rednak.
Moji načrti.
—	Comsi-comsa... parlevu Irance? Ui, ui mosje. Corpo non dodje, nudel in kofe ...
No, saj francoščina ni tako težka, če jo človek zna in jo pravilno izgovarja. Mislil sem, da je težja, pa mi ni delala prevelikih preglavic.
Kdor potuje preko Francije, mora tudi francosko znati Ni bas absolutna zahteva in potreba, da bi znal, ker če ne zna, ima še en izhod, še eno rešitev. Dolar mora pokazati. Dolar ali dva dolarja.
Če jih pa pet pokaže, je že nevarnost, da ga izvolijo za feover-nerja kakega departmenta.
Na parniku. s katerim bomo potovali, bo tako urejeno, du bomo moški in ženske v ločenih prostorih. To je potrebno, ker se na potovanju človek rad marsičesa na-užije — tako naprimer svežega zraka in drugih dobrot.
Ko bomo dvanajst milj od ameriške obali, bo kapitan ustrelil z največjim kanonom — v slovo ameriški boginji svobode in ameriški svobodi sploh.
Pri bari bodo delali mir in red trije poliemani in šest dacarjev. Slehernemu ki bo pristopil, bo prostornina želodca natančno preverjena in dobil bo tiket za klobuk, koliko da drži. Te mere ne bo siiel prekoračiti, če ne bo poslan med čestilce svetega Urha, ki se bodo zbirali na zadijem krovu, gledali v morje ter študirali vsakovrstne reči.
Prvi dan bo serviran ameriški munšajn in konjak, da se munšajn poplakne. Kajti privaditi se je treba. Prehitra izprememba bi utegnila škodovati. Nazaj grede bomo šampanjca z munšajnom splakova-li. da pridemo spet polagoma v tek
Jedli bomo orehovo potico brea kofeta in prigrizovali telečje kr-menatelce, da nam bo bolj hitro čas minul. In na vsaki mizi h' pu-šeljc pelina namestu solate, peh-tranovi štruklji pa free-luneh.
Tako bomo vozili barko, neoziraje se na lepe, ne na grdo' vreme, ne na levo, ne na desno, ne na veter ne na dež. Viharno morje nam bo zavidalo dobrote, in zvezdice nam bodo ponoči mežikale, češ, le malo potrpite, saj ni več daleč v f Havre in Pariz.
Parnik bo rezal valove, mi bomo j pa, če bomo razpoloženi, če borne : dobro razpoloženi, urezali našo do-
: mačo:
i
I "Pojeze jeruu biistra giaava,čol-! nič plaaava sem teertje....1'
In še kako drugo bomo urezali, če da Bog in sreča junaška. Naše ženske se bodo pa po svoje zabavale. Če jim bo pol milje pred francosko obaljo zmanjkalo tvarine za govorjenje, bom jaz stavil konkretni predlog, naj se nekoliko o slamnikih pomenijo. Pa bo takoj dosti govorjenja prav do Ljubljane in Domžal. Če bom pa še jaz katero vmes zinil, bomo najbrž še dalje prišli.
Peti ali šesti dan se bomo privadili francoskemu vinu in konjaku in nam bo že malo žal po sedanjih ameriških izdelkih, ki ta ko temeljito po grlu popraskajo.
In tako se bomo polagoma približali francoski obali, francoski zemlji, kjer je bila izvojevana velika vojna za demokracijo. Huda vojna, strašna vojna. Nekaka demokracija je bila rojena, pa je revše slabo in švohotno ter še do danes ni shodilo. Toda to je že politika, pri politiki se pa vse neha. mi pa že stopamo na francoska tla.
Za prtljago nam ne bo treba nič skrbeti, ker bo preskrbljeno vse prav do Ljubljane pod osebnim nadzorstvom tega ali onega.
Tudi za ženske bo skomandira-no, da se bodo brez zamude odpeljale direktno na določeno mesto.
S tem pa ne bodo ničkaj zadovoljne, ker se, bomo mi malo puntali in ustavljali.
—	No, kar naprej se peljite — jim bomo rekli, toda ženskam je težko kaj dopovedati.
—	Kaj pa vi, kaj pa vi? — bodo ropotale. V zadregi se bomo spogledali, kajti taka beseda gre težko z jezika.
—	Mi bomo šli 2a dva dni v Pariz — bomo rekli slednjič.
—	Pa še nas vzemite seboj, pa še nas vzemite — bodo prosile in ja-dikovale.
Le s težavo jim bomo dopoveda-U, da človek, ki gre v ofitarijo, ponavadi ne jemlje pijače seboj.
ft:;	rr-- >* i
*OLAS NARODA"
NEW YORK, SATURDAY, JUNE 29, 1929
The LARG EST SLOVENE DAILY in U, S» A.
Kemalove reforme v Turčiji.
Iz pogovora Adolfa Ferriera.
Kdaj je najprimernejši čas za poroko.
j
U. USCHTRITZ
Ne govorite, da poznate življenje, če poznate jasni dan z vsemi njegovimi lepotami, ne govorite, da poenate življenje, kadar leži pred vami nočna tema, tema tistih noči. katere ste zapravili na plesu, ki ste jih prečuli in morda prejokali.
Ne govorite, ljudje, da poznate življenje, če ne poznate tiste kratke ure med nočjo in dnevom, tiste neskončne ure brez časa, ko se porajajo polovicnosti življenja, napol glasovi ki tako tajno zvenejo v pesmi življenja.
Ne govorite, da poznate ljudi in reci, če niste prisluhnili glasovom, ki vam drstijo v duši, samo za trenutek, in potem za večno umolknejo.
H-
Ob tem času, med nočjo in rojstvom dneva se vi je jo ulice kakor mrtvi, temni prekopi. Samo rdečkasta megla v signalih priča, da ž!vljenje še ni izumrlo. Samo električna luč kriči, da še ni konec sveta, da življenje živi, čeprav trenutno počiva.
Ob tem času je zrak tako redek da sliši iz največje daljave ropot železnih koles drdrajočega vlaka in se ti zdi, da stojiš poleg tira, po katerem se premika železna kača.
S4,
Ob takem času je zvonil zvonec na vratih zdravnikovega stanovanja. Mlad moški je nervozno pritiskal na gumb in zvonec je pel, pel brez konca in, kraja. Zvonenje je bilo tako glasno, da se je slišalo po vsej ulici. Tukaj, v tem siromašnem stanovanju je živel mlad zdravnik, ki je bil šele pred krat-kratkim začel prakso in je imel malo, prav malo bolnikov.
"Hitro, prosim, hitro.... Podvizajte se.... Nesrečen slučaj...."
Tako je govoril mladi moški, ki je nervozno pritiskal na zvonec.
Čez kratek čas sta stopila iz hiše dva moška. Korakala sta naglo, hlastno. Njuni koraki so glasno u-darjali ob tlak in odmevali od zi-
54 let star, se počuti kot 25-letni mladenič.
Mr. W. J. Hopper, Luml>«-rton. N. C.,
pl«* Izdelovalcem Nugu-Ton«
"Nisem fie rabil zdravil, ki bi »ako hitro povrnite zdravje in rao<"-, kot Nuga-Tone. Jaz »«*m utar C4 1*»«, In vlival b*tti Soim-Tone 1* 20 <1ni. pa s*- it- posutim mlad kot ila bi bil Mar -'6 let. 1'rlporn-fam lo zdravilu vsem mojim prijateljem
To je zadosten dukajs o neprecenljivi vrednosti Kuga-Ton«. Vet- kot milijon oseb ga Je rabilo z enakim u?pehom. Na-Wl bodet** veliko pomoč- Nuga-Tonu v slučaju oslabelih iivrev In drutcih važnih organov, napudj. omotice in glavobola, revmatičnih bolečin kroničnega zaprtja, slai>eg^t .epanjn. izgube t »ie in moči ter enakih bolesnl. Poskusite ?e danes in kmalu budete opazili čudovito Izboljšanje. Nuga-Tone lahko kupite v v.snkl trgovini. kjer se prodajajo zdravila Ako ga va* trgovec nima v zalogi, mu recite nej ga za vas naroči od calagatelja z zdravili.
—A<lv,
DVE SMRTI
dov dolgih, pustih in enoličnih
hiš.
Zdravnik je le za hipec videl lice mladega moškega. Posvetil mu jc z žepno svetiljko v obraz, da se preveri kdo ga išče. Na njem je takoj opazil neko črto, katere si ni vedel prav razložiti. Vendar ni razmišljal o tem. Saj je bil za vsak slučaj vtaknil v žep revolver. V njegovem koncu mesta je bila takšna opreznost življensko potrebna.
Stopala sta naglo dalje. Pot je bila dolga, neskončna. Naposled sta prišla do hiše. Ulica je bila vijugasta in nečista.
Spremljevalec je razlagal zdravniku:
"Padla je na stopnicah ..."
Potem je govornik utihnil. Prišla sta bila do tesnega dvorišča in ko sta ga prekoračila, sta morala po lesenih stopnicah v majhno izbo. koder se je razlikovala medla svetloba iz plinske svetiljke. Izba je bila kaj bedna. Nekaj starega, oglodanega pohištva je bilo vsa njena vsebina.
V ozadju je stala postelja. Na ji so ležale umazane cunje
Na tej postelji je ležalo oblečeno dekle, šestnajst let ji je utegnilo biti.
Zdravnik ji je pogledal v lice. Bilo je bledo, kakor iz voska. Iz ust ji je curljala kri, oči je imela zaprte. Otipal je roke in noge. da bi se prepričal, ali niso udje polomljeni.
"Pomagajte, da jo slečem", je rekel nato mlademu možu, ki ga je bil pripeljal semkaj.
Ta je stal ves prepaden in z grozo opazoval sleherno zdravnikovo kretnjo.
Slekla sta jo, kakoi slečeš bolnika. Med tem opravilom je zdravnik videl, da je imelo dekle samo eno nogo obuto Vendar se mu ni videlo primerno, da bi bil vprašal. zakaj.
To je bilo suho, deviško. Na levi strani je rahlo bilo srce. Čez nekaj minut se je ustavilo.
"Mrtva", je dahnil. "Izkrvavela je na znotraj. Pridite popoldne k meni, da napišem mrtvaški list".
In ko je stopal po stopnicah, da bi se vrnil na ulico, mu je rojilo po glavi tole:
"Izredno kratek slučaj s to paci-jentko, ki je bila prva te vrste v moji praksi.... Namestu recepta bom moral napisati osmrtnico".
Nu, ko je šel preko dvorišča, je nekaj zašumelo skozi jutranji zrak in trenutek nato je telebnila na tlak človeška postava. Padec je zamolklo odjeknil med zidovi mračnega doma. Odprlo se je več oken, ljudje so privreli skupaj.... In zdravnik ki je spoznal v mrliču mladega moža ki ga je bil malo prej klical na pomoč, je moral u-gotoviti še njegov konec.
Med dnevom in nočjo se porajajo čudne stvari.... Rodi se polovi-kar ni delež dneva ne noči, tisto, kar ni delež dneva ne nočli, tisto, kar mora umreti, še preden je zaživelo....
Ko je mladi zdravnik čital večerne liste, se je ustavil ob poro- j
čilu:
"V noči od sinoči na danes je bil izvršen izredno drzen vlom v neki bufet na periferiji mesta. Vlomilci so se dali po vsej priliki zakleniti v skladišče neke trgovine. Odon-dot so vdrli v bufet v prvem nad- -stropju. Prevrtali so strop. Luknja . je bila zelo majhna, tako da se je ' megla skozi njo preriti komaj de- j klica. Skozi odprtino je vlomilec pometal plen. Podoba je pa, da je vlomilce pri njihovem delu nekdo j preplašil. Ostavili so plen in zbežali skozi okno skladišča. Vlomilec ki se mu je posrečilo zvrtati luknjo v strop, je bil po vsej priliki j slabotna ženska, zakaj odprtina je j bila zelo majhna in na licu mesta j je policija našla ženski čevelj. Nil dvoma, da to znamenje izdaja sto- J rilko, ki jo bo lahko izslediti...." t
PO NEDOLŽNEM USMRCEN
Koncem junija t. L bomo prvič pripisali vlogam pri nas obrefti za pol leta po
4k%
Ker bomo obrestovali vloge, Id jih prejmemo do vštevii 12. julija t. lJže od prvega julija naprej, vabimo zlasti one rojake, ki se nimajo naše vložne knjižice, da si jo preskrbe tekom te ugodne prilike. Nadaljnje vloge se obrestujejo od prvega v mesecu po vlogi.
Varnost denarja je vsakemu zagotovljena, naša postrežba je v popolno zadovol jnost posameznikov.
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street
New York, N. Y.
Najnovejše izkopine pri Pompe-. jih so pokazale, da je bilo to letoviško rimsko mesto središče volilne kampanje, ko ga je presenetila in zavila lava. Vezuv je začel nenadoma bruhati in mesto je izginilo pod vročo lavo in pepelom. V Pompejih so se vršile takrat ob- ! činske volitve. Takratne volilne me- ' j tode so bile približno iste, kakor, so zdaj, samo da stari Rimljani ni-; so mogli tako lahko vabiti volilcev i z letaki in drugimi agitacijskimi I ' sredstvi. Toda že takrat, torej pred 2000 leti, so bili na vogalih promet-: nejših ulic nabiti volilni plakati, na las podobni sedanjim volilnim pro- i j klamacijam.
i
Volilna reklama in agitacija 3 j pomočjo lepakov je bila pa takrat; mnogo težja in počasnejša. Najprej se je šlo zato, da se pripravi' I na steni prostor za plakat. To se je zgodilo na ta način, da je alba- ! , tor (belileci namazal dotični pro-' stor z belo barvo. Za njim je prišel seriptor (pisar), ki je napisal na pobeljeni prostor imena kandidatov in volilna gesla. Pisarju je navadno pomagal laternarius (no-| silec svetilke) s tem, da mu je pri delu svetil, da je lahko tudi ponoči delal . Kakor dandanašnji tako so si tudi v starih časih kandidati pri volitvah pomagali iz najrazličnejšimi sredsv. V Pitompejih so odkopali več starih rimskih volilnih proklamacij, med katerimi so nekatere zelo zanimive.
Tako se glasi en volilni napis: Volite Manso, ki ni bil še nikoli pijan!
Na drugem plakatu je napisano, da je Julius Flavius Sabinus bela ovca v črni čredi. Tudi stari Rimljani so že poznali neke vrste so-cijaliste. Socijalistični volilni plakat se je glasil:
Če hočete jesti dober kruh, volite Gracchia Frisia!
Rimljanke sicer niso imele volilne pravice, vendar so pa igrale pri volitvah važno vlogo kot agil-ne agitatorke. To je razvidno iz volilnih plakatov, ki so jih odkopali v Pompejih. Med njimi je eden, ki se glasi: Assiliina upa, da bo vsaka žena pregovorila svojega moža, dR odda svoj glas za Lucia J Secunda! Na drugem plakatu je napisano:
Kandidaturo Lucia Tirrena toplo priporoča njegova zvesta babica.
Najboljše priporočilo je pa dobil kandidat Julius Politus, e katerem je bilo na plakatu rečeno, da je lep kakor Apollo.
Napisi na plakatih so se pod lavo in pepelom tako dobro ohranili, da so še zdaj razločno čitljivi, kakor bi bili napisani pred nekolikimi leti. Iz njih so razvidne mnoge zanimive podrobnosti o političnem življenju starih Rimljanov in o takratnih volitvah, ki so bile se-| dan jim podobne tudi v tem, da so bile zelo drage.
Imel sem že mnogo turških dija- bodoči učitelji. Učiteljišča je re-kov-učiteljev in še vedno učim no- formirala Turčija tako; temeljito, ve učitelje iz Turčije v Ženevi. Ti da bi lahko služila za zgled pretež-novi učitelji so ponesli v domovino ni večini kulturnih narodov, glas o meni. in tako se je zgodilo, Prepričal sem se. da ima turška da ste se me Kemal paša in turška mladina sijajno bodočnost. Ana-vlada spomnila, ko'j»? je pripravlja- tolijr. je ena najbolj naprednih la reforma turške prosvete. Odkrito krajin Turčije. Zdi se mi, da bo priznam, da sem z največjim vese- najtežje reformirati šolstvo v Ca-ljem ustregel njuni želji. Z velikim rigradu. Tu bo treba počakati, da zanimanjem in nestrpnim pričako- se pokažejo rezultati reform v vanjem sem se napotil v Anatolijo, drugih mestih. Seveda veljajo no-da posežem aktivno v največji vz- vi šolski zakoni tudi v ostali Tur-gojni prevrat, kar jih je kdaj svet čiji, toda tu je boj z zastarelimi videl. Zdaj lahico mirno rečem, da nazori mnogo težji, mi ni prav nič žal napora, ki je bi Posledica reform bo popolna iz-potreben za dolgo potovanje.	f prememba kulture v Turčiji, kar
Splošno ve zunanji svet samo to. bo vplivalo tudi na narodno goda so v Turčiji staro, dokaj komp'.i- spodarstvo. Turčija ima mnogo na-cirano abecedo nadomestili z lati- ravnih bogastev, njeno .ljudstvo je nico. Znano je tudi, da je inicijator zdravo in marljivo tako, da je tre-teh reform Kemal paša, ki osebno ba državo samo primerno reformi-vodi vso akcijo. Malokdo pa ve. da rati, pa se ji obeta lepa bodočnost, je nova turška država v zadnjih šti- • Prebivalci Anatolije pravzaprav rih letih izpremenila ne le pisavo niso mohamedani, marveč se na-temveč tudi ves sistem ljudskega gibajo k staroevropski sekti šama-šolstva in sploh vso kulturno struk- nistov. Šamanizem je vera toleran-turo države. Središče kulturnega ce, ki ni ozkogrudna, ne bigotiia. in prosvetnega dela je Anatolija.! Njeni privrženci so šipritualisti. Zelo težko je prepričati privrženca; Islam seveda v novi Turčiji ni staroturške slave o prednostih mo- bil prepovedan, ni pa deležen one derne dobe. Nova turška država je podpore, ki mu jo je nudila stara porabila za svoje reforme najmo- Turčija. Nova vlada hoče pripru-dernejša sredstva in posledica je' viti teren za ločitev cerkve od dr-bila, da se je začela širiti izobraz-' zave. Znak te politike je reforma ba med najširšimi sloji prebival-' šolstva.
stva po najmodernejših metodah | Najoriginalnejši pojav nove Tur-Začetek reformnega .dela je bil čije je žena brez tradicijonalnega posrečen. Imel sem priliko sezna- pajčolana. Središče vseh reform ie niti se z načrtom in sistemom Ke- Anatolija. V Carigradu napreduje mal paše in mirno lahko trdim, da reforme počasi, toda jasno je, da bo v doglednem času ves svet str- bodo sledile napredni Anatoliji mel nad največjim duhovnim in prej ali slej tudi druge krajine, prosvetnim preporodom v zgodovi- Kemal paša pripravlja z vso vne-ni človeštva. Sem ravnatelj nu- mo ujedinjenje turškega naroda
obrazbene sekcije Urada dela v ,	_
Ženevi in kot tak sem hotel tem 2-ljito proučiti dogodke v novi Turčiji. Priprave za dalekosežne reforme šolstva so bile poverjene Fua- V madžarskem parlamentu se je
VOJNI MINISTER O STARIH GENERALIH.
du begu. Njemu se imam zahvali- j izrazil vojni minister grof Czaki. ti, da me je spremljal povsod, kjer da ne bi smel biti noben general se mi je obetalo kaj zanimivega, čez 60. leto v službi. To je podprl Predlanskim se je vršil v Ženevi z raznimi podatki iz svetovne zgo-sestanek Lige za moderno vzgojo, dovine. Napoleon kakor Cezar in ki je največja svetovna zveza pe- Aleksander Veliki so postavjali na dagogov. Med člani lige je bilo tu- najvišja poveljniška mesta na pr. di mnogo pedagogov iz Turčije, ki ljudi, ki so št>eli 30 do 40 let. Jugo-so že takrat poročali o velikih re- slovanski vojaški krogi so se baje formah v domovini. Toda to, kar, izrazili, da so bile avstrijske čete sem videl v Anatoliji, je zasenčilo v vojni izvrstne, poveljniki pa so vse, kar so oni opisovali.	! bili prestari. Isto bi se dalo reči o
Turška vlada je izdala v prvi Nemčiji, ki je imela le enega ge-
vrsti nov zakon o ljudskih šolah. Ta zakon temelji na mojih pedagoških principih. Pedagoška reforma je zelo dalekosežna, posebno v ljudskem šolstvu. Seveda je treba vzgojo in pouk reformirati najprej v učiteljiščih, iz katerih prihajajo
nerala pod šestdesetim letom In to je bil Ludendorff.
V svetovni vojni niso imeli ne na strani antante ne centralnih sil nobenega vojaškega genija — a to zategadelj ,ker so bili višji zapo-vedniki vsi preveč v letih.
Duhoviti kozer Wilhelm Lichten-I berg se je spravil na reševanju te- i ga zamotanega problema in ga je rešil takole:
Ni dvoma, da je starostna doba,; ko se poročimo, odločilna za bodo-bodočo srečo v zakonu. V kateri starostni dobi naj se torje poročimo0
Tu menim brezpogojno:
Med dvajsetim in tridesetim letom.
Druge dobe si za sklenitev zakona sploh ne morem misliti. Kajti samo med dvajsetim in trideset-tim sm oše tako nebeško naivni, da se nam zdi zakon potrebr.ejši nego zagotovljena eksistenca. Takrat imamo še božansko radost do odpovedi, da smo pripravljeni pričeti z izvoljenko < izvoljencem > i z malega in skromno, smo absolutno nekritično usmerjeni in nimamo organa za slabosti zakonske polovice, ki postanejo pozneje njena moč. Skratka: od samih dreves ne vidimo gozda .Zato si mislim: samo ena starostna doba je primern.i » za poroko.Med dvajsetim in tride-i setim letom.
To se pravi — če natančnejše premislimo; najbolje je. če se poročimo v dobi od tridesetega do štiridesetega
Kajti zakon je prav za prav zadeva zrelih ljudi. Pri tridesetem letu je naša življenska ladja že zapustila pristan in smo pripluli do prve postaje. Tedaj vemo na splo-j šno. dali nas čaka dobro ali slabo | vreme. In niti se ne zavedamo. ka.-I ko važna jc meteorologija zakona j za srečo v zakonu. Ljudje po tri-! desetem postanejo že taktiki ljubezni in vedo, da pomeni ugoden položaj več nego najlepši naskok v prazen nič. Tedaj vemo. da nismo z devet in dvajsetim letom ni j vedeli. Neumnosti pa imamo že ^a sabo in smo dovolj pametni, da ne maramo biti modri. Čim bolj stvar pretehtavam: poročiti bi se morali samo med tridesetim in štiridesetim. Niti z devet in dvajsetim niti z ena in štiridesetim.
Čeprav prihaja seveda baš doba med štiridesetim letom in petdesetim za poroko resno v poštev. Kajti izkušnja nas uči: ko stopijo strasti v pokoj, postane ljubezen aktivna. Kdor te že preko štiridesetega, ne pozna več ljubosumnosti. Tedaj se ne čutimo večno-razumljene in zanemarjene. Viharji mladosti so se poglegli in enakomerno milo podnebje pospešuje rast bohotno klijoče zakonske sreče. Ne, pametni ljudje se poročijo samo med štiridesetim in petdesetim. To je moje naziranje.
Pri čemer nam je seveda upoštevati, da je razdobje med petdesetim in šestdesetom letom ...
Ah ne, na žalost moramo reči, da nalikuje zakon med mlajšimi ljudmi tistemu sprehodu, ko vodi slepec hromca. Kam prideta oba, ni gotovo. Verjetno je, da se ponesrečita. Sele preko petdesetega leta slepci spregledamo.
VOLILNI BOJ PRED 2000 LETI
V Neustrelitzu v Nemčiji se je pričel 28. maja ponovni proces proti Avgustu in Fridrichu Nogensu ter starki Kaehler rej. Nogens. — Obtožnica jih dolži. da so umorili nezakonskega sinčka hlapca Jaku-bowskega Ewalda Nogensa. Zaradi tega umora je bil Jakubowskl leta 1925 pred poroto v Neustrelitzu obsojen na smrt, in dasi je do zadnjega trenutka trdil, da Je nedolžen. je bil 15. februarja 1926 usmrčen. Poleg bratov Nogens in njune matere, ki so priznali soudeležbo pri umoru, je obtežen tudi hlapec Bloecker.
Zelo pretresljiv je bil ogled kraja, kjer je bil nesrečni deček u-morjen. Starka Kaehler. ki jo dol-že tudi krvoskrunstva s svojima sinovoma, je za žive in mrtve trdila. da je že spočetka vedela, da Je Jakubowski nedolžen. Friderich Nogens je pokazai kraj, kjer je zakopal truplo umorjenega Ewalda in kjer ga je čakal brat Avgust Med obnovljeno razpravo prihajajo na dan strahotne podrobnosti. Med drugimi se je izkazalo, da nesrečni Jakubowski ni dobil pred sodiščem tolmača, čeprav ni znal niti besedice nemško. Mož je bil navaden hlapec. Njegova usmrtitev je bila pravi justični umor tn državni pravdnik Moeller zdaj ne ve kako bi se iz te blamaže izkopal. Zanimivo je. da je državni pravdnik energično zahteval, naj obsojenca takoj privedejo na morišče, čeprav je vedel, da nesrečnež baš sprejema v celici zadnjo popotnico. Obsojenec je hotel pred smrtjo videti svojo hčerko, pa mu je bila prošnja odbita. Duhovnik, ki se je mudil pred justifikacijo pri njem, je izjavil, da je mož do zadnjega prisegal, da je nedolžen.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAHODANAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI
STENSKI ZEMLJEVID
ZA VSAKOGAR
Človek, ki čita liste, ne more in ne sme hiti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih toeki da je potrebno tnanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli naaim eitateljtm. Na zemljevidu ao vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam.
CENA
SAMO
si.
(Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.)
Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano.
VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU
Edlnole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Ce » posluževati atlasa, morate listati po njesn fn predno najdete, kar liče-te, mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM te pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEYIDU lahke natančno ueotove. kje se j« zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letale« itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uče zemljepisja.
Na5 STENSKI ZEMLJEVID Je pravzaprav skupina zemljevidov, tost strani, ki vsebujejo približno 6M9 kvadratnih Inčev. Dol« J« IS. ilrok pa 25 lnčev.
Dostikrat ste ie čltall v časopisih ali knjigah « krajih, ki vam nlM bili Tn^ni. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se nahajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM Je pa tej potrebi ugodeno.
V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SOs
Veliki in kra&ni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, tWk&n v petih barvah.
Velik se ml je vi d Združenih držav, na katerem so vae ialeaniee in ceste.
Nov zemljevid za paketno poito in Vodnik po Združenih državah.
Zemljevidi PacififtMgt linfcn«, otočja in amerižke lastnine.
Opia dežel, meat, otokov, rek itd.
27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU
Na oziraje se na to, če ie laoate zemljevid ali atlant, ta STENSKI ZEMLJEVID bo za vas velike važnosti. Ka ca boste as ■ imeli, ca ne boste dali niti za pet dolarjev.
NABO&TB GA FBI:
SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 2iewe,t 18th Street, New York
|
"CI, A g NARODA"
new york. saturday, june 2», 1929
The LAlfcG EST SLOVENE »AIL* In P. t.
Mh	ida ljubeze -» R O M \ N	m.
1 1?	Za Glas Naroda priredil G. P.	
Mali Oglasi
PRVO POGLAVJE.
Pod očarl jivimi žarki aprilskega solnca se je prebudil trg Aigues-Vive.«; vesedo v zeleni dolini, ležeči med zasneženimi gorami.
To Je prirenejski trg, kojega hiše s strmimi strehami se stezajo poleg dtfeh gorskih hudournikov, Bibenec in Montmirail. Ta dva, divje šumeča potoka, se združujeta ob vznožju cerkve, odkoder nadaljujeta .skupno pot, da pohitita skozi dupline, od kojih sten odmeva žumno ali se pa penita ob rožnatih bokih skal.
Na okroigem. kamenitem griču se je zgrinjalo takozvano staro me-stc, to se pravi skupina nekakih štiridesetih koč, stoječih ob robu strme steze.
V rodovitni dolini se je stezalo, novo mesto, s svojimi rednimi .stavbami svojim štirinadstropnim hotelom d'Angleterrc, ki se je bahavo razprostiral sredi smrekove naprave in svojim zdraviliščem, nerodnim poslopjem, ki se je čestitljivo opiralo na mramornate stebre.
Tekom sezone se je mudilo v Aigus-Vives vedno nekako štiristo do petsto tujcev, turistov ter kopaliških gostov. Pozimi pa je izgubil polagoma trg, ki leži osemstopetdeset čevljev visoko, svoje prebivalstvo. Hotel Angleterre je zaprl svoja vrata, meblirana stanovanja so .\pala kot mrraotice za svojimi zaprtimi okni restavraterji ter vozniki so se izselili v mesta v nižini, voditelji turistov so zopet postali ovčji pastirji ter drvarji in le nekako sto in petdeset domačinov je ostalo v Aigues-Vive, pod mrkimi gorami, ki so štrlele zasnežene proti nebu brez solnca.
Sedaj pa se je vračala pomlad. Nebo se je zjasnilo, sneg se je tajal glasneje so prepevali narasli hudourniki svoje pesmi, gore so se razkrile ter navidezno vrgle meglen plašč s sebe kot ponošeno obleko in uunes se je prvikrat prikazalo solnce md višino Montmiraila.
Kako ljubka je pomlad v tej majhno dolini!
Stari topoli so se okrasili s svežim zelenjem, smreke so otresle slano s svojih vej, mokre livade so blestele v žametastih barvah in od vseh strani so prihajali živi vrelci, ki so skakali preko porušenih mlinov ter blesteli v vseh barvah -mavrice.
Na deželni cesti od Piereffite, se je oglasilo žvenkeianje zvončka. Upravitelj hotela D Angleterre se je vračal nazaj v kraj in kmalu si. se prikazale hišne gospodinje iz Aigues-Vives pri oknih, da ga pozdravijo.
—	Tako, tako, torej ste zopet prišli k nam? — so mu smehljaje vzklikale.
—	Da, to se razume!
—	No, torej dobrodošli, gospod Casaubon!
—	Dober dan, ve vse dobre ženske!
Voziček se je hitro obrnil proti smrekovemu nasadu. Par minut pozneje so se pričela odpirati okna štrih nadstropij, drugo za drugim in cela, velika gostilna je izgledala, kot da je zazijalo nekako šestdeset žrel.
Medtem pa so ženske zopet pogledale po cesti navzdol, proti Pier-refitte, da vidijo prihajati še več starih znancev.
Prvi, ki se je prikazal, je bil oslovski gonjač, ki se je vrnil v trg ter veselo pokal s svojim bičem nad živaljo, ki je postala zopet brhka
ter živahna.
Nato se je prikazal ravnatelj kazina, ki je dal nanovo preple-skati fasade svoje naprave.
Nate je prišla posta, s svojim večnim truščem in konečno se je vračala prva čreda po zaprašeni deželni cesti, nekakih dvesto ali tristo ovac, katere je naganjal zelo kosmat pes, ki je lajal od samega veselja.
—	Ej, tudi ti si zopet tukaj, Bacanere! — so klicali od vseh strani ovčarju, ki je vodil čredo.
—	Da, seveda sem zopet tukaj!
—	Bog naj vas pozdravi!
Dečki na cesti so preštevali novodošla jagnjeta, ki so se tesno držala svojih mater, dočim je spredaj korakal oven, okrašen z velikim zvoncem ter ponosno zrl na celo tvojo družino.
Še vedno so prihajali novodošleci.
Trgovec s sadjem ter sočivjem iz Rue Gambetta, kavarnar iz Cours des Thermes, penzijonirani polkovnik s Place Haute, fotograf t s bulevarda du Middi, — vsi ti so zopet prišli iz Aigues-Vives in me- i sto, ki ni celih šest mesecev slišalo ničesar drugega, kot šumenje hudournikov ter stokanje smrek, razcefranih od severnega vetra, se je sedaj zopet iznova oživelo ter obljudilo. Zopet so odmevali koraki j pešcev, ceste so se polnile s truščem vozov in iz zamrzlin, slabozida- j nih hiš se je pričel zopet dvigati dim. Ob istem času je bilo mogoče j zpaziti, da je obstajala večina novodošlih ter vseh ostalih iz neznat- j nih ali celo grdih ljudi, napol polomljenih. Na tem krasnem koščku zemlje je samoljubna narava očividno zanemarila vsa ostala živa bitja, da si prilasti vso mičnost sama. Tako je ponavadi med visokim : pogorjem. Le kjer sveti solnce ter se ozira pogled prosto v daljavo, morejo uspevati lepe ženske ter žlahtno sadje.
Onega jutra pa se je prikazalo na dvoseaežnem vozu neko mično žensko bitje. Bila je še neka zelo mlada v svetlo obleko oblečena deklica, ki se je vračala v Aigues-Vives v spremstvu nekega zelo debelega duhovnika.
—	Ej, tam prihaja abej Bordes! — je rekla poštarica, ki je držala nekaj časa pred očmi roko.
—	Zares. — je potrdil vmirovljeni polkovnik, kojega reumatične bolečine so se povečale pri bivanju v odprtem zraku. — Kdo pa je lepa deklica, ki ga spremlja?
—	To mora biti njegova nečakinja, — je menil župan Labrabe, ki je čital z dostojanstvenim obrazom svoj list.
—	Kakšna nečakinja?
—	Vi venuar veste, mala deklica, ki je bila tukaj pred štirimi
leti!
—	Ni mogoče, to je sedaj velika gospodična! In kakšno postave ima, saperlot!
Vse nadaljne pripombe so bile tedaj odrezane vsled prihoda vozička.
—	Hi, hi, Kadet! — je vzkliknil župnik z rejenim trebuhom ter skušal ustaviti voz.
Kadet pa je zapazil poštarico poleg župana ter polkovnika ter je takoj uganil, da žele ti ljudje pozdraviti njegovega gospodarja. Vslet. lega se je ustavil, nebrigajoč se za povelja svojega gospodarja.
—	Tako, torej ste že zapustilili Argelez? — je vzkliknil polkovnik s svojim močnim glasom.
—	Seveda, gospod polkovnik!
—	No, torej dobrodošli, gospod župnik! Torej lep dober dan Vam ter Vaši cenjeni družbi!
Polkovnik je videl za trenutek rožnati blesk svežega obraza, ki se je hitro obrnil, da vrne njegov pozdrav.
—	Sto vragov! — je rekel stari vojak sam pri sebi, ko je pri tem iztegnil svojo reumatično nogo.
Oslica Kadet se je tedaj že spustila v trab ter se ustavila pred re-stavrantom de la Paix. Lahkonoga je skočila mlada deklica na tla, dočim je neki služabnik odvzel župniku vajeti ter mu ponudil roko. da mu pomaga izstopiti.
—	Izprezi, Touton! — je ukazal župnik Bordes, — in spravi kole-selj v šupo.
(Dalje prihodnjič.)
imajo velik uspeh
c> (i
Tudi strela naj služi industriji.
Asistenti berlinskega fizikalnega zavoda dr. Lang. Brasch in Urban so objavili nedavno daljše poročilo o zanimivih poskusih, ki jih delajo lajo uspešno že tretje leto. Nekatere podrobnosti so naravnost senzacijonalne. Gre namreč za izkoriščanje energije, ki se razvija med bliskanjem in treskanjem. Za svoje poskuse so izbrali nemški fiziki kraj, kjer se nevihte zelo pogoste. To je dolina blizu gore Monte Generoso pri mestu Lugano v Švici. Preko te gorske doline so zgradili okrog 800 m dolg žični most. na katerem visi več steati-, tovih izolatorjev. Med žično mrežo in zemljo je bil med nevihtami zelo visok potenci j al in koncem predlanskega leta so dobili nemški fiziki na ta način napetost, ki je znašala okrog 2 milijona voltov.
Nemški fiziki hočejo s pomočjo visoke napetosti doseči umetno radioaktivno izžarevanje, ki izžareva radioaktivne prvine. Te prvina so v naravi skoro vedno samo v neznatnih množinah, tako da se iz njih ne more pridobivati velika množina žarkov. V ta namen uporabljajo nemški fiziki Roenteg-novim podobne cevi v katerih ni zraka.
Vse vrste tega izžarevanja bi prodirale umetno v cevi pod visokim pritiskom in zadostno intenzivnostjo električnega toka pri visoki napetosti <več milj ono v voltov) samo nekaj miliamper, bi izedlovala! cevka toliko umetnih žarkov, ko-! likor jih izžareva več ton radia. To je tembolj presen ti j i vo dejstvo, ker se je doslej na vsem svetu pridobila komaj petina kilograma te dragocene prvine. Da se dajo take cevke napraviti, dokazujejo nedavni poskusi ameriških fizikov, ki; so uporabljali napetost 1 milijona voltov in dobil umetno beta in ga- | ma žarke. Morda se posreči pre -magati razne ovire in izdelati take cevke še za večjo napetost. Umetni radio-žarki so edino sredstvo, j katerim bo mogoče "razbijati" J snov in prvine še v večjih množinah kakor doslej.
Urban je padel blizu kraja, kjer; so delali poskuse, s skale in se je ubil. Dr. Lang in dr. Brasch že pridobita elektriko visoke napetosti neposredno iz prirode, iz energije strele. Pri najnovejših poskusih sta prestregla elektriko v žični
ŽALOSTEN REKORD SOV. JETSKE RUSIJE
mreži iz strel, ki so udarile v bližini. Žična mreža je visela na dvojni verigi, obstoječi iz 350 izoltar-j je v, ki so tehtali 2.400 kg. Podalj-i šanje verige izoltatorjev iz kerami-' čnega materijala bi bilo sicer u-; spešno. ni pa tehnično izvedljivo.! ker bi bile verige pretežke. Zato sta nemška fizika žično mrežo nekoliko premaknila. S hotela na gori Monte Generoso sta regulirala razdaljo dveh vodov, med katera sj udarjale strele. Največja iskra jej bila dolga 18m in odgovarjala je, napetosti 8 milijonov voltov. Nem-j ška učenjaka sodita, da bi mogla biti napetost še večja, da 20 milijonov voltov.
Problem pridobivanja velike napetosti je torej rešen preostaja sa-| mo še rešiti problem obvladanja, tako močnega električnega toka. Ni izključeno, da so fiziki na pravi poti in da se jim bo tudi to posrečilo. Poskuse podpira moralno samo Nernst. a velike nemške tovarne so pomagale zgraditi in o-premiti krasen laboratorj. ki ga občudujejo turisti vseh narodov. Za laboratorij so prispevale zlasti tvrdke Brown, Boveri. Steatit. Magnesia in Osram. ki poskuse rade
volje gmotno podpirajo. Narava skrbno čuva tajno izpreminjanja ene prvine v drugo. Morda najde znanost v energiji strele končno sredstvo, s katerim se izpolnijo davne sanje človeštva.
V	Moskvi je izšla brošura, ki vsebuje statistiko samomorov, izvr-e-nih v letih 1926 in 1927 v sovjetski Rušili. Po teh po-.'atkih je bilo leta 1926 na ozemlju sovjetke Unije • Ukrajina ni všteta t 6338 samomorov, leta 1927 pa 6552. Od samomorilcev je bilo leta 1927 v starosti od 15 do 30 let 38.5 odst., v starosti od 30 do 60 let 24odst. Pri moških ttako v mestih kakor na deželi > je bila večina samomorilcev starih 20 do 24 let. pri ženskah pa 10 do 19 let 'V tej starosti je število žrtev največje), z naraščajočo starostjo pa število samomorov , pada.
Tako veliko število samomorov' med mladino je za sovjetsko Unijo posebno značilno, ker podobnega pojava nimamo v nobeni drugi evropski državi. Že pred mnoeimi i ostjo raste eudi število samomorov ugotovili, da z naraščajočo starostjo raste audi število samomorov. V današnji Rusiji pa je ravno narobe. V Nemčiji je bilo leta 1926 30.8 odst. samomorilcev starih od 15 do 30 iet. 45 odst. starih od 30 | do 60 let, v Rusiji pa število samo- j morov, kakor smo že omenili, z na- j raščajočo starostjo močno pada. namreč od 38.5 na 24 odstot.
Na to dejstvo so ruski statistiki , postali pozorni.
V	predgovoru omenjene brošure beremo: "Med tistimi, ki se pregrešijo proti zakonu, zavzema prvo mesto mladina, zato okoliščina, na i katero smo opozorili, ni samo o- i supljiva, marveč tudi premisleka ; vredna, tako da jo morajo vsi u- j poštevati in se z njo podrobneje j pečati". Preko te opombe pa sovjetski statistiki ne gredo. Da b. ; preuaarjali vzroke tako številnih j samomorov med mladino, o tem ni govora. Zakaj dobro vedo. da bi s : tem udarili sami sebe po zobeh.
Če pobližje razmišljamo o statističnih podatkih glede vzrokov ! samomorov, bomo nekoliko razumeli. zakaj splošno pravilo za Ru- i sijo ne velja. Zal. da so podatki | ki se tičejo vzrokov samomorov, ze- : lo pomanjkljivi. Tako za leto 1926 pri 70 odstotkih, za leto 1927 celo pri 72 odstotkih, sploh r*iso ugotovljeni vzroki samomora.
Kretanje Parnikov
Shipping News —
1.	julija:
France. Havre
2.	Ju'iJa:
> 'olumLiiie, Cherbourg Bremen Ryndam, Boulogne irir Mer, Rr.t. j t^rdara
3. julija:
Homeric. ChertKnirg President HttJOllig, Br*-m<?n
Churliujrii
4. julija:
Milwaukee. Cherb* urft. Ilamhi.rf, Mufnrhrt, Boulogne eni Mer. Bre men
R DNI PREKO OCEANA
Najkrajfta In najbolj ugodna pot za ootovanje na Oflrnmnih oarnikiH-
FRANCE 1. julija: 19. julija
(6 P. M.) »Ob polnoči)' ILE DE FRANCE 5. jul.; 26. jul.
<Ob polnoči! (7. P M » PARIS 12. julija; 2. augusta.
• Ob polnoči)
VaJkraJHa pit po teieirnci Vsakdf >e v posebni kabini s vnemi m domini udobnosti — PijaAa In davna fr»nrf«i(» kuhinta. Izredno nizke cene Vprašajte kateregakoli pooblaSCenega agenta
t! I
FRENCH LINE
it STATE 6TREET NEW VORK. N. Y.
HOLLAND
f J AMERICA LINE tf
POTUJTE UDOBNO
HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA V
JUGOSLAVIJO
preko Boulogne-aur-Mer, FRANCIJA
j Znižanje vožr.Ja v III. razredu: !j Od New Yorka do LJubljane^ (JQ
aazaj: In vojni davek.
Pt-tovanje s parniki Holland-America Line pometija udobnost. dumaiV razpoloženje. neprekosl jivo kuhinjo In po^trežlKi. — iia podrobnosti vprašajte svojega lokalnega agenta »11 —
HOLLAND AMERICA LlNE
24 STATE ST., NEW YORK CIT
ZANIMIVA KMEČKA STAVA
ZDRAUENJE REVMATIZMA /SKLEPIH Z ŽIVIM SREBROM
Zdravnik dr. Saxl je poročal te dni na seji dunajske zdravniške družbe o svojem novem zdravljenju bolezenskega nabiranja tekočin v telesi. . to svrho uporablja že več let živosrebrne preparate, med katerimi je začel sedaj dajati prednost tako imenovanemu salirganu. Temu je pridružil večje količine salmijaka, ki kri okisa. kar učinke salirgana samo ojačuje. Prvotno je zdravil na ta način in sicer z velikim uspehom vodenico, ki izvira iz srčnih bolezni, sedaj pa je raz -tegnil svoj postopek tudi na druge podobne bolezni in celo na rev-matizem v sklepih. V koliko je njegova metoda uporabna za revma-tizem sam na sebi. se sedaj sicer ne da še povedati, vsekakor pa stavlja naziranje bolnih sokov v revmatičnih sklepih, kar bi bilo že velik korak naprej v zdravljenju I te vrste revmatizma.
V ukrajinski naselbini Nikolajev-ki barabinskega okraja na sibirskem ozemlju sta sklenila kmeta Kiričenko in Malina zanimivo stavo. Če bi Kiričenkova žena nesramno izjavila, da lahko zapusti moža in gre k Malini, mora mož plačati dva konja, voz in popolno opremo, če bi žena ostala možu zvesta, bi moral zopet Malina dati kravo, žrebca in voz. Razen tega bi moral premagani plačati pol vedra žganja. Tako se je glasil uradni dokument, spisan po občinskem pisarju.
Nikari misliti, da se skriva pod to stavo kakšna vroča ljubezen ali prepovedano razmerje! Kmetje so se samo sprli v krčmi. Malina je trdil, da mora mož ženo dnevno pretepati, ker sicer nima do njega nobenega spoštovanja, in so ji vsi moški enaki. Kiričenko pa ni hotel verjeti, da bi bila njegova žena tako ravnodušna napram njemu. Dejala torej stvar na zapisnik, sklenila sta. o, katero je podpisal tudi tajnik komunističnega krožka Dženko, kot največja avtoriteta na vasi.
Potem so šli k Ani tviričenkovi. "Saj mi je vseeno, — je rekla ženska. — vsakemu je treba peči kruh in krpati hlnče!"
Jezni soprog je vrgel v ženo brk-Ije. ki so mu prišle pod roko. Nato so šli k županu, da se udeleži proslave izgubljene stavt.
Župan je raztrgal pogodbo in rekel, da ni veljavna, ker manjka kolek.
Konji in krava niso spremenili lastnikov. Kiričeniko je hotel ob tej priliki odnesti tudi žganje, katero je plačal: "Čemu bo vodka, če ni stava veljavna brez koleko-vanega papirja?"
A župan je raztolmačil, da ne I velja noben sklep za nazaj. Končno so vsi udeleženci: župan, Džen-j kot Malina in Kiričenko skupaj iz-l pili pripravljeno žganje.
Kljub temu so dovolj značilne številke, ki jih navaja brušura. Vidimo namreč, da je leta 1926 med samomorilci moškega spola v starosti od 20 do 24 let 31 odstotkov izvršila samomor, ker se jim je pri-studilo življenje, dalje radi razočaranja in nezadovoljstva. 23 od-stokov pa iz strahu pred kaznijo; pri samomorilkah v starosti od 16 do 19 let znašajo odstotki 28 od-nosno 33.
Tudi 1. 1927 so skoro iste številke. Značilno je. da je leta 1926 od vseh samomorilk v starosti od 20 i io 24 let izvršilo samomor 34.5 odst. deta 1927 celo 43 9 odst., ker se jim je pristudilo življenje.
Pravkar navedene številke so izredno značilne. Ce so pravilne, moramo iz tega sklepati, da v Rusiji vladajoče razmere mlade generacije ne zadovoljujejo in povzročajo močno nezadovoljstvo. Čisto um-ljivo je. da postane tako mišljenje usodno in vodi do samomora oo-sebno v starosti, v kateri se človek prvič zave svoje okolice. Tudi se ne smemo čuditi, da sovjetski statistiki opozarjajo na to žalostno dejstvo, ne da bi razmotrivali o vzrokih, zakaj v tem slučaju bi morali priti do zaključka, da je glavni vzrok izredno visokega števila samomorov v Rusiji vladajoči režim. Zato so tudi v tako številnih slučajih ostali vzroki, ki so privedli do samomorov, neznani. "Naraščanje samomorov, čijih vzroki so nepojasnjeni, je težko razložiti", pišejo statistiki v brošuri. "Mnenja smo, da bi te vzroke lahko nekoliko natančneje ugotovili, če bi bilo to zaželjeno. Dvomimo pa, da bi bilo naraščanje samomorov iz neznanih vzrokov, ki jih opažamo tako pri moških kakor tudi pri ženskah, v resnici nerazrešljiva u-ganka".
Gotovo ie. da bi se mogli podatki sovjetske statistike znatno izpopolniti. če bi bilo to "zaželjeno". Gotovo pa je tudi, da sovjetska vlada tega ne želi. Zakaj ne, o tem ni treba dolgo razmišljati.
RuuAKi, NAROČAJTE BE NA "QLA8 NARODA", NAJVEČ* JI BLOVEN8K1 DNEVNIK V AMERIKI.
V in JZ
JUGOSLAVIJE
PREKO 1AMBURGA Z našimi znanim' parnifct: Nenadkrit /a postrežba In kuhinja v v»eh razredih.
—$ 1 98-
Is NEW YORKA dr LJUBLJANE ^ NAZAJ
« -nodsmtm 3. razredu
(Vojni davek $5 posebejl
HITRO POŠILJANJE OENAP-JA PO NIZKIH CENAH
Za povratna dovoljenj* In druge informacije se obrnit« o* '••kalnega agenL« »JI na —
Hamburg-American Line
O BBOA0WAT. NEW TORE
NENAVADNA VOJAŠKA POMOČ
Ko se je leta 1601 zvezal cesar Rudolf II. z ruskim carjem Feo- 1 dorjem Ivanovičem proti Turkom, mu je moskovski vladar izkazal prav nenavadno in malo pričakovano pomoč. Poslal mu je kot pri- ! spevek za vojne stroške 40,360 so-boljevih. 20.760 kunjih, 337,235 veveričinih in 3000 bobrovih kož.
Ko je ruski poslanik, državni svetnik Meljeminov. ki ga -je bil Rudolf sprejel z velikimi častmi, napolnil s svojimi kožami tri sobane praškega gradu, ni bil videti cesar nič kaj zadovoljen. Praški trgovci s kožami so sicer ocenili vojni prispevek na 8 ton zlata, nikakor pa niso hoteli sami dati toliko zanj. Cesar je prosil carja po protiposlaniku, naj mu prihodnjič pošlje pomoč v čistem denarju. Toda carjev minister mu je odvrnil prav tako odločno, da Rusija ne bo plačevala svojih denarnih obveznosti v zlatu. Edino Turki so vzeli resno carjevo pomoč; zaprli so namreč takoj ruskega poslanika v Carigradu.
5.	julija:
lie de Franc«. Havre V«wnd»m. Boulogne aur Mer. Rotterdam
Aogiiatua. Napolt. Genova
6.	Julija:	, Miline*. Ctaka, Cherbourg
Arabic. Cherbourg. Antwerpen I (eutschland. Cherbourg, Hamburg Republic, Cherbourg. Bremen
7.	julija:
Aijuiianla Cherbourg
9. Julija:
Majestic, Cherbourg
11.	Julija:
Cleveland. Cherbourg, H»_m t»urg
12.	Julia: Paria. Havre Vulcan la. Trat (Ialetl Lapland. Cherbourg. Antwerpen Volcndam. Bouluogne aur Mer Rot*
terdam
Minnesota. Boulogne aur Mer
13.	julija:
Hamburg. Cherbourg. Hamburg
15. julija:
l5«-rt?iit;ar:d, Cherbourg
10 Julija:
Karlsruhe. Boulogne aur Mer, Bremen
Rotterdam, Boulogne aur Mer. Ftot-terda m
17. julija:
President Rooaevelt Cherbourg. Bremen
18 julija:
Stuttgart. Boulogne aur Mer. Bremen
1» julija:
Fran«*«, Havre Olympic. Cherbourg Permland. Cherbourg. A nt wernen 20. Juh a:
Mlnnrtunka. Cherbourg A ibert Rullln. Cherbourg. Hamburg C«'nte Btaneamann. N&poll. Genova
23.	julija:
Berlin. Cherbourg. Bremen
24.	Julija:
Mauritania. Cherbourg t;eoriEe Washington Cherbourg. Bremen
26.	Julija:
lie de Fran.-e. Havre (Glavni poletni izlet) H meric. Cherbourg T emen. Cherl>ourg. Bremen »ew Amsi.Tdam, Boulogne »ur Mer
Roma. Napol!, Gei jva
27.	Julija:
Belgeiitand. Cherbourg. Antwerpen
St. i>iuis. Cherbourg. Hamburg Leviathan. Chfrh»-*—: M innekahda, Boulogne «ur Mer
31. julija:
Dresden, Cherbourg Bremen America. Cherhourg. Rr-—
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati v Kari kraj. je potrebno, da Ja poučen a potnih 11 at 1 h. prtljagi In dragi* •tvareb. Valed nafte dolgoletne ta koto Je Vam ml samoremo dad naj* bolJAa pojasnila In priporočaj** vedno le prvovratn* braoparulka.
Tudi nedrtaTljaid aamorejo pote vati » atari kraj. toda preakrtotl al morajo dovoljenje all permit la Waeblngtona. bodisi sa eno leto «11 t meeeeev in ae mora delati proteje rsaj en meeec pred od potovanjem la to nararnuet r Washington, D. U-,
aarja.
6 lasom odredba, tS je stopila v reljavo BI. Julija 192« ae nikamor reč ae pofilje permit po pnitl, ampak ga mora Iti Iskat vsak prosflec osebno. bodisi ▼ os j bili jI naselnifid etra d ali pa ga dobi w New Torka pred od potovanjem, kakor kdo w proAnjl saprosl. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje aa svojo lastne sdgovornoafc.
KAKO DOBITI SVOJCI IZ STAREGA KRAJA
Od prv«ga julija je v veljavi mm-ru amerlAka priseljeniška postava. Qlasom te postave samorejo tas rifltl državljani dobiti avoje lene In neporočene otroke Ispod 21. leta ter amerlKke drla▼!Janke evoje male s katerimi st bile pred l. JuaJ-lem 1028. leta poročena, laven kvota.
Jngoslovsnska kvota saala As ea. dno 071 priseljencev letna Do pa-lovlee te kvote so optavltad stari«] ameriških drfavlJanor, molja amertfiklb drtavljank. M so m pa L junija lft2& leta porodil ta p*> IJedehl. odroma Ssoe la aepor» •enl otroci I spod 21 leta nolb n*> državljanov, ki so bUl postava« prtpuičenl v to dsfielo sa stalno M. -vanje tu. Val ti Imajo predno« e kvoti, od oetallb sorodnikov, kor: bratov, sester, nečakov, klnj Itd., ki spadajo e kvoto vsake prednosti r lati. pa •prejema nlkaklb vfkaaaka
3at eJ
Ji)
brca \
*TATE BANK