YU ISSN 0040-1978
L£T0 XXXV.. ST. 27
Ptuj, 15. julij 1982
CENA 8 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
Priznanje za gospodarjenje (stran 2)
Več organiziranosti in povezanosti (stran 5)
Rojstna hiša Pranja Magdiča (stran 7)
Domačije propadajo (stran 8)
Tudi tovarišice v belem ... (stran 9)
MEDOBČINSKI SVET ZKS ZA PODRAVJE
O Stabilizaciji gospodarstva in likvidnosti
Sekretar medobčinskega sveta ZKS Maribor
Slavko Kleindinst je sklical za v sredo, 21. julija
razširjeno sejo medobčinskega sveta ZKS, na
l^atero so poleg ostalih vabljeni tudi člani sveta
skupnosti podravskih občin, medčbčinske
gospodarske zbornice za Podravje, kreditne
banke, službe družbenega knjigovodstva itd.
Skupno bodo razpravljali o idejnih vidikih in
nalogah ZK pri uresničevanju nalog na
področju stabilizacije gospodarstva in izvajanja
ukrepov za zagotovitev zunanje plačilne lik-
vidnosti države na območju podravske regije. Iz
usmeritev, ki jih je za razpravo na seji pripravi-
la komisija za družbenoekonomske odnose
povzemamo glavne misli:
Idejnopolitično je treba oceniti gibanje in ak-
tivnosti subjektivnih sil v Podravju z vidika
uresničevanja družbenoekonomskih odnosov
gospodarske stabilizacije. Dogovoriti se o enot-
ni akciji ZK in vseh socialističnih subjektivnih
sil v za odločno in dosledno uresničevanje
dolgoročnega programa politike gospodarske
ustalitve. Aktivirati članstvo ZK tako v osnov-
nih organizacijah kot v vseh organih politične-
ga, samoupravnega in delegatskega odločanja,
kjer komunisti delujejo, da bodo na čelu boja
za boljše in učinkovitejše gospodarjenje, izvaja-
nje dolgoročne in sprotne gospodarske politike.
Zaostriti odgovornost nosilcev družbenih funk-
cij v združenem delu, v občinah in skupnostih
pri gospodarjenju in izvajanju dogovorjene
politike na vseh področjih, s posebnim poudar-
kom na izvajanje plana izvoza, omejevanju
skupne in splošne porabe in delitvi sredstev za
osebne dohodke in skupno porabo.
Iz vabila izhaja tudi naloga, da o gradivih, ki
je nakazano ali v okviru Podravja konkretno
pripravljeno, pred tem razpravljajo v občin-
skih organih in forumih ZK, v drugih DPO,
samoupravnih organih in delegatsicih skupšči-
nah. Na podlagi tega naj za vsako občino
pripravijo predloge za oblikovanje politične
ocene in za usmerjanje nadaljnjih aktivnosti
ZK v Podravju za izvajanje stabilizacijskih
ukrepov.
Tako pripravljena seja bo prav gotovo dobra
podlaga za konkretno razpravo na seji in za
oblikovanje sklepov, ugotovitev in akcijskih
usmerite.v za nadaljnjo aktivnost ZK in drugih
subjektivnih sil pri izvajanju nalog gospodarske
ustalitve v Podravju.	F
TURISTIČI^IO DRUŠTVO POLENŠAK
PRAZNIK ŽETVE, KRUHA IN POGAČ
Devetnajsti praznik žetve, kruha
in pogač, sedaj že tradicionalna
prireditev Turističnega društva
Polenšak, je minil v znamenju
sončnega vremena, dobre volje in
smeha. Množice ljudi so se jele
zgrinjati na ta prijeten ,,hribček"
Slovenskih goric, že v najzgodnej-
ših urah sobotnega popoldneva.
Osebni avtomobili, avtobusi,
stojnice (žal s kičem!), domači
ansambel, ki ga je bilo slišati daleč
na" okoli, vrvež ljudi, vrišč
ouok . . . Vse to je v soboto, 10.
julija spremenilo- življenski utrip
tega kraja. Tihemu, vendar
prijaznemu vabilu transparenta z
napisom „DOBRODOŠLI, se je
bilo le stežka upreti, zato so prišli
tudi tisti, ki so sicer že ob odhodu
od doma namenili svoja vozila mi-
mo Polenšaka ... proti Savcem,
ali Tomažu. In tako je sredi sobot-
nega popoldneva, ko je sonce z vso
dobrohotnostjo razlivalo svojo
toploto (pravšno za primerno že-
joi je Polenšak gostil že nekaj sto
gostov, v
Uriidno se je praznik začel z
odprtjem razstave kruha in pogač,
sedaj že sedemnajste za povrstjo. S
pozdravom in krajšim nagovorom
predsednice Turističnega društva
Pole»šak Mimice Segulove, je bila
izredno in skrbno pripravljena
razstava na ogled. Pridne roke
kmečkih gospodinj, ki jim kuha ni
edino opravilo, so za razstavo
pripravile več vrst domačega kruha
in sicer: koruznega, mešanega
enotnega, rženovega, ajdovega,
sadnega, belega, ječmenovega i. t.
d. Posebno pozornost pri obisko-
valcih pa je vzbujal kruh v obliki
pšeničnega snopa.
Najrazličnejšega peciva je bilo
kar za celo mizo. Naj posebej
omenimo lepo okrašen bosman,
ajdovo pogačo, ocvirkov krapec,
kuhano pogačo, sirove kvasenice
in več vrst potic ter bider. Do
večera, to je do 19-tih, si je to
zanimivo razstavo dobrot ogleda-
lo že . nekaj sto obiskovalcev
Polenšaka. Med njimi največ ti-
stih, ki sta jih že pred desetletji
vsrkala vase beton in asfalt. Pog-
led na slasten domači kruh jim je
obudil spomin na že pozabljeno
kmečko otroštvo. Podrobneje o
prireditvi preberite na zadnji stra-
ni.
Besedilo in posnetki: I. Caini
Lepo urejena razstava kruha in pogač.
Sedem žanjic se je s srpi pognalo v žetev pšenice.
iiOlKATI V POLITIČNI AKCIJI
V začetku julija je bilo več re-
gijskih posvetov, na katerih so se
s^tali Dredsedniki in sekretarji
ohčinskih svetov zveze sindika-
N a njih pa so razpravljali o ak-
tualnih nalogah gospodarske sta-
bilizacije. predvsem pa o tem. da
.15 potrebno v sindikatih narediti
^'im več pri zagotavljanju ustre-
znega vzdušja in odgovornosti za
Uresničevanje politike gospodar-
stabilizacije. Ob tem pa so
^'ndikati poudarili, daje potrebno
odgovornost za stabilizacijo čim
enakomerno porazdeliti,
'^''jti. če bomo breme nosili vsi. bo
'udi lažje doseči postavljene cilje.
Celotno razpravo so vključili v
"^vir priprav na 10. kongres slo-
sindikatov, ki bo oktobra
'-"'''s. Razpravo o gospodarjenju
lam reč ni mogoče ločiti od raz-
f^'"ave o kongresnih dokumentih.
'udi resolucija in ostali doku-
za slovenski kongres so
'^''ipravljeni tako. da so razumljivi
jll^^hernemu delavcu. Tudi sindi-
kongres naj bo delavski
.^■^grcs. delavec mora odkrilo in
povedati, kaj je tisto, kar ga
Predstavljati mora lastno
J^^^lje. ne pa da govori v i.menu
podjetja. Dosedanje priprave:
^'^^'ninske. ^.rganizacijske in teh-
'-''dijo posamezni'
sv- 1; v p.>dr;!vski regiji.
' * nccni /cli; kvalitetne. Da se
bodo tudi uresničile, je potrebno
utrditi politično in idejno delo-
vanje v sindikatih.
V razprave kongresnih doku-
mentih je potrebno v v.seh okoljih
vključiti iHdi delegate za kongres.
Ptujske sindikalne delavce bo na
kongresu zastopalo 15 delegatov,
ki so bili potrjeni na široki ka-
drovski fronti. Imeti jih je po-
trebno v evidenci vselej, ko bomo
iskali kader za določene funkcije.
Na posvetu v Ptuju, ki so se ga
udeležili predstavniki občinskih
sveto\ Ormož. Ptuj. Lenart in
Slovenska Bistrica; vodil pa gaje
Vinko Vidic. predsednik medob-
činskega sveta ZSS za Podravje: so
temeljito analizirali tudi sedanje
gospodarsko stanje po občinah.
Poseben poudarek so dali uresni-
čevanju izvoznih planov. Podra-
vje je v petih mesecih doseglo le 24
odstotkov predvidenega izvoza,
uvoza pa 40.8 odstotka. Od sku-
pnega izvoza je 89 odstotkov iz-
\iva na konvertibilno področje.
Največji zaostanek pri izvozu je v
Ptuju in Mariboru. Res paje. daje
najnižji odstotek izvoza v tem
obdobju dosegla občina Ormož.
Ob tem |e potrebno poudariti, da
sr.vOrniožu močnr./aintere-.irani
/a i/vo/. /rito bi; nujno, da se iz-
vozni načrti vsaj približajo spre-
jetim plinom.
r'rcd-i^dniki m sekretarji h-
činskih svetov .so na posvetu tudi
ugotovili, daje za sedanje stanje v
gospodarstvu iskali subjektivne in
objektivne vzroke. Med objekti-
vne vzroke uvrščajo neustrezne
sistemske rešitve poleg lastnih
slabosti, premajhno dohodkovno
in splošno povezovanje in podo-
bno. Med subjektivne pa ne-
ustrezno samoupravno organizi-
ranost. slabo izkoriščenost proiz-
vodnih in kadrovskih zmogljivosti
premajhno skrb za obnavljanje.
Premalo pa se tudi upoštevajo
določila zakona o sanaciji. Sana-
cijski program so sicer sprejeti,
vendar se ne uresničujejo. V" iz-
vajanju teh pa morajo biti OZ D
dosledne. samouprav ne splošne
akte so OZD dolžne vgraditi do-
ločila o ukrepih v primeru motenj
v organizacijah in jih dopolniti z
zadolžitvami.
Predv sem pa je v tem obdobju
potrebno delati z delavci. V sin-
dikatih ugotavljajo, da delavci s t.
mi. kriznimi štabi nimajo veliko
skupnega. Zavedati pa se je pi>-
trebno. da brez udeležbe delav-
cev. stabilizacije ne bo. Pripra-
vljeni moramo biti na to. da ne-
kiaerih stvari ne bo. Zatoje toliko
pomembnejši pogvivor s predse-
dniki osnovnih organizacij. \i
dopustno, da hi >inJikalni .iktivi-
-ti ra/lagali. /akaj sni.) prišli v t.ik
gospodarski položaj: tr.jc nal(.)ga
strokovnih in odgovornih delav-
cev.
V organizacijah, kjer se stvari
ne spreminjajo, kjer se kršitve
ponavljajo iz leta v leto. je po-
trebno oceniti ali so vodstveni in
vodilni delavci sposobni obvla-
dati situacijo, če ne. je potrebno
razmišljali o kadrovskih spre-
membah.	MG
15. JULIJ - DAN ENOTE
PRENAŠANJE
REVOLUCIONARNIH
TRADICIJ
Danes, 15. julija praznujejo vojaki in starešine ptujske vojašnice Dan
enote, ki se je pred tremi leti poimenovala po znanem ptujskem revolu-
cionarju Dušanu Kvedru-Tomažu. Poimenovanje ni simbolično, ima glo-
boke korenine; osnovni namen pa je prenašanje revolucionarnih tradicij
na mladi rod, na vedno nove generacije mladih, ki v ptujski vojašnici pu-
ščajo del svoje mladosti, a postajajo zrelejši za nova spoznanja, spozna-
nja, ki jih utrjujejo v pripadnosti do domovine in da je bratstvo in enot-
nost naših narodov in narodnosti, najsvetlejša pridobitev narodnoosvo-
bodilne vojne, ki jo moramo nenehno utrjevati.
Za letošnji Dan enote so v ptujski vojašnici pripravili bogat program
aktivnosti, glavni poudarek pa so dali svečani zaobljubi nove generacije
mladih vojakov, ki bodo naslednje mesece preživeU v ptujski vojašnici.
Pripravili pa so tudi kulturni program. Med vojake bodo razdelili, kot je
že običaj ob takih priložnostih, več nagrad, nekateri pa bodo prejeli po-
hvale za vestno izpolnjevanje nalog v službi JLA, za športne in druge
uspehe.
Tako bo tudi letošnji Dan enote dobil dodatno sporočilo v ohranjanju
spomina in dela našega velikega revolucionarja. Starši in drugi, ki bodo
navzoči ob svečani zaobljubi si bodo ogledali spominsko sobo Dušana
Kvedra-Tomaža in doprsni kip Dušana Kvedra, ki stoji v spominskem
parku.	MG
PRED ZASEDANJEM ZBOROV SO PTUJ
O spremembah in
dopolnitvah temeljev
družbenega plana
Prihodnij leden se bodo sestali na ločenih sejah zbori skup.ščine
občine Ptuj. Čeprav obsegajo dnevni redi sej posameznih zborov od 14
do 20 točk. bo najpomemonejša prav gotovo osnutek dogovora o spre-
membah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana občine
Pluj za obdobje 1981 — 1985. (Več o tem dokumentu smo zapisali na 2.
strani).
Družbenopolitični zbor. ki se bo sestal v ponedeljek. 19. julija bo
obravnaval še predlog odloka o zaključnem računu o izvršitvi proračuna
občine Ptuj za lansko leto in razpravljal o osnutku sklepa o izbiri kan-
didatov za {podelitev priznanj občine Ptuj v letu 1982.
Več točk dnevnega reda pa obsega poročila o delu pravosodnih
organov in občinskih upravnih organov za leto 1981. Gre za naslednja
poročila o delu: Temeljnega sodi.šča v Mariboru — enote v Ptuju.
Temeljnega javnega tožilstva Maribor — enote v Ptuju, Javnega pra-
vobranilstva v Ptuiu in za občinske upravne organe: Občinskega ko-
miteja za družbeno ekonomski razvoj in planiranje, občiaskega komiteja
za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, oddelka za občo upravo
in proračun oddelka za ljudsko obrambo, oddelka za notranje zadeve,
uprave za družbene priliodke in geodetske uprave, poleg tega pa še
poročilo sveta za SLO in družbeno samozaščito SO Ptuj o obrambnem
m samozaščitnem usposabljanju prebivalstva v ptujski občini v letih
1981/82.	t J J t	i J
Nadalje še dnevni red obsega predlog sklepa o sprejemu družbe-
nega dogovora o namenski porabi turistične takse v času do leta 1985,
predlog sklepa o pristopu k družbenemu dogovoru o ustanovitvi sku-
pnosti podravskih občin in sklep o sprejemu statuta te skupnosti, volitve
m imenovanja ter delegatska vprašanja in predlogi.
O gradivu so že razpravljala vodstva občinskih družbenopolitičnih
organizacij, zavzela stališča do vprašanj v posameznih točkah dnevnega
reda in z njimi seznanila delegate družbenopolitičnega zbora, ki bo s
svojimi stališči potem seznanil delegate zbora združenega dela in zbora
krajevnih skupnosti, ki se bosta sestala v sredo. 21. julija. .
Dnevni red obeh zborov obsega enake točke kot smojih navedli za
družbenopolitični zbor. v skladu s svojimi pristojnostmi pa bosta zbora
še razpravljala in sklepala o nasjednjih vprašanjih: Predlog odloka o
racionalnem ravnanju in varčevanju z energijo v občini Ptuj, predloga
odloka o davku na promet nepremičnin, predlog odloka o spremembah
odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od
plačil za storitve v občini Ptuj in predlog sklepa o izvzemu zemljišč iz
javnega dobra.
Zbor krajevnih skupnosti, sestal se bo v sredo dopoldne, pa bo
dodatno razpravljal in sklepal še o osnutku odloka o razširitvi obveznosti
nlačevania Dosebnega krajevnega samoprispevka in o osnutku odloka o
določitvi imen in območij ulic v krajevni skupnosti Kidričevo za naselji
Kidričevo in Njiv/erce.	'	p
Dodatne ugodnosti
pridelovalcem pšenice
Sezona žetve seje pričela, prav
tako sezona oddaje pšenice. Pše-
nica naj ne bo namenjena živinski
krmi. za to je dovolj koruzel Te
besede so bile v zadnjem času
mnogokrat izrečene in napisane.
Vsi pa smo se zavedali, da zgolj
besede ne bodo dovolj, da bi se
čimbolj približaU načrtovanemu
odkupu in zamenjavi pšenice.
Sledila je določitev nov ih odku-
pnih cen in pogojev zamenjave in
lik pred začetkom želve še dodatni
stimulativni ukrepi. Polegcene I 1
dinarjev in dinarja premije (sku-
pno 12 din), bodo mlinske orga-
nizacije dodale še 50 par /a kilo-
gram pšcnice. Tisti pridelovalci,
ki bodo ob oddaji pšenice sklenili
pogodbo /a jesensko sclev pšeni-
ce. bodo prejeli po kilogramu še
dinar, vendar v obliki dobropisa
za nakup mineralnih gnojil za je-
sensko setev.
Pridelovalci, ki so ob lanski
želv I oddali pšenico, bodo prejeli
sedaj poračun v višini 85 par za
kilogram pšenice. Poračunavali
bodo tudi regres za lanskc)letno
semensko pšenico in sicer tako. da
odda pridelovalec za vsak kilo-
gram prejete semenske, kilogram
merk.intilne pšenice in prida še
kilogrampšenice. zanjo pa prejme
plačilo po Iržni ceni. "1 o sn vse-
kakor ugodni dodatni ukrepi, ki
bodo vplivali na večjo odd.;i'>
pšenice, ugodne posledice pa
bodo inieii ludi pri j_-senvki setvi,
JB
Žanjica se je zadihana vsedla na
pravkar po/eli snop pšenice. Na
posnetku Ro/ika Marin, ena od
leknuMalk rui Polenšakii.
F(»fo: I. Ciani
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
15. julij 1982- XEDNI|(
Med mladimi v
TOZD Les
Pretekli teden smo se mudili med mladimi v TOZD Les Ptuj. Ta dokaj
maloštevilčna organizacija, saj imajo le 10 mladincev, se je burno vključi-
la v razpravo o dokumentih za 11. kongres slovenske mladine. Sicer je bi-
lo na sestanku prisotnih le 6 članov osnovne organizacije in direktor Mi-
lan Vogrinec.
Mladi so se zavzemali predvsem za stanovanjsko problematiko, ki jo
danes občutijo mladi, predvsem mlade družine, ki morajo čakati na sta-
novanje tudi po 10 let. S takSnimi težavami se sicer v Lesu ne ubadajo, saj
imajo stanovanjsko politiko dokaj dobro rešeno. Od vseh zaposlenih
imajo le enega kandidata, ki mu trenutno ne morejo rešiti stanovanjskega
vprašanja.
Tudi nagrajevanje po delu je zelo dobro. Ne delajo razlik v izplačeva-
nju OD, ,,med starimi in mladimi", saj so za enako delo plačani vsi ena-
ko. Razliko bodo naredili le pri prodajalcih, ki delajo v prostoru in tisti-
mi, ki delajo na terenu, saj se delo prodajalca na toplem v prostoru ne
more enačiti s težavnostjo dela na terenu.
Mladina kot družbeno politična organizacija mora imeti svoja stališča.
Le ta so zelo lepo navedena v resoluciji oz. dokumentih, ki so v javni
razpravi. Stališča, odločitve, mnenja pa morajo delegati prenašati v orga-
ne kamoi so bili izvoljeni. Saj se je že v mladostniških letih potrebno nau-
čiti delegatske abecede-
Pripombe so padale na prestrokovno napisana gradiva za razne seje,
med drugim je tudi resolucija na določenih mestih napisana tako, da je
potrebno vzeti v roke slovar, s katerim si pomagaš razvozlati napisano
misel.
Največji poudarek so mladi namenili politiki zaposlovanja. Ugotavlja-
mo, da se v usmerjeno izobraževanje še vedno vpisuje preveč mladih za
neproizvodne poklice, kjer že ko se vpiše mlad človek ve, da bo po štiri-
letnem šolanju težko dobil zaposlitev. Zavedati se moramo, da število
mladih nezaposelnih s takšno ali drugačno izobrazbo iz dneva v dan ra-
ste. Ker raste nezaposlenost, raste tudi mladinsko prestopništvo,kriminal,
predajanje mamilom, skratka mladi zaidejo na kriva pota. Pred vpisom v
srednje šole, oz. v usmerjeno izobraževanje je mladim potrebno pojasniti
problematiko zaposlovanja, saj vsi ne morejo postati ekonomski tehniki,
zdravniki, pravniki, ekonomisti ....
Mladi na Lesu se zavedajo, da delovnega dne ni konec, ko je ura dve
popoldne, temveč, da je potrebno velikokrat tudi žrtvovati svoj prosti
čas. Pred kratkim so izvedli eno večjih delovnih akcij, zbiranja odpadne-
ga papirja. Veliko razumevanje imajo v direktorju Milanu Vogrincu, ki je
krepko na strani mladih, njenih interesov in podpira njihove pobude z ve-
likim veseljem.
Kljub tako majhnemu številu mladih, si le ti znajo md sabo pomagati,
se organizirati in prijeti za delo tam, kjer je to nujno potrebno. J. Hvaleč
KAKO PRIDELATI
VEČ PŠENICE
Zdaj je, kar je, lahko rečemo za letošnji pridelek pšenice, ki ga je
potrebno le še pospraviti. Strokovnjaki zatrjujejo, da bo letošnja žetev po
coličini zrnja ena boljših ali vsaj povprečnih. Za enkrat smo lahko torej
zadovoljni. Ne moremo pa se zadovoljiti s povprečnimi hektarskimi
donosi, kijih dosegamo. Ti so ponekod tudi za polovico manjši kot bi bili
sicer, ob uporabi umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. Tri tone pšenice ali
celo še manj na hektar površine resnično ni količina, ki bo spodbujala
kmeta, da še v naprej prideluje pšenico. Kako pa doseči 5,6 ali na dobri
zemlji še več ton pšenice si resnici na ljubo še vedno nismo povsem na
jasnem. Daje potrebno izdatno gnojenje in zaščita, nam je jasno. Toda
način in čas ter vrsta gnojila in zaščitnega sredstva je tisto, o čemer smo
še premalo poučeni, oziroma smo v tem še premalo izkušeni.
Strokovnjaki obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo ter
kmetijske zadruge Ptuj so jeseni skupno s kmeti, ki so bili pripravljeni
sodelovati, posejali pšenico na »poskusnih« parcelah. Posevke so izda-
tneje gnojili' škropili in v sklepni fazi uporabili preparat za zaviranje rasti
slame, kar prepreči ob izdatnejšem gnojenju z dušikom poleganje pše-
nice. Pred dnevi so se pri Zampovih v Levajncih sestali člani društva
kmetijskih inženirjev m tehnikov in si po strokovnem pogovoru ogledali
2 hektarja veliko njivo s pešnico, pridelano z upoštevanjem novih
spoznanj st^kovnjakov. S tem, kar so videli so bili zadovoljni. Posevek
je bil lep. bistveno pa seje ločil od dela njive, kjer je bilo pridelovanje
pšenice »po starem«. Od lastnikov parcele smo izvedeli, da so doslej na
isti površini na melioriranem območju'v Pesniški dolini, pridelali na
hektar okoli 3 tone pšenice. Letos pričakujejo ob minimalno večjih
stroških znatno večji pridelek — od 5 do 6 ton po hektarju. V soglasju in
ob pomoči strokovnjakov bomo poskušali pred setvijo podrobneje
opisati način pridelovanja pšenice, ki so ga uporabljali na poskusnih
površinah. V večjem pridelku je namreč naša edina rešitev, saj kljub
temu. da izleta v leto pričakujemo več pšenice z domačega polja, površin
za setev ne bomo mogli povečevati.	JB
PRIZNANJE ZA GOSPODARJENJE IN INOVACIJE
Delovna organizacija ,,01ga
Meglič" Ptuj in njeni delavci so na
letošnji proslavi ob dnevu samo-
upravljalcev v Mariboru prejeli vi-
soko priznanje za gospodarski raz-
voj in sicer od medobčinske
gospodarske zbornice. To je prva
srebrna plaketa, ki so jo prejeli ob
letošnjem dnevu samoupravljalcev,
drugo srebrno plaketo pa so si
prislužili za inventivne dosežke.
Poleg tega sta bila nagrajena tudi
dva delavca iz DO Olga Meglič in
sicer Stanko Meglič, strojni
delovodja iz TOZD Hido in Franc
Toplak, vodja konstrukcijsko-
orodne službe iz TOZD Aspo.
Stanko Meglič je f)ovedal, da je
prejeto priznanje — priznanje za
delo. Nadaljeval pa je: ,,Priznanje
je spodbuda za nadaljnje delo in
mi veliko pomeni. Z inventivno
dejavnostjo sem se začel ukvarjati
takoj po končani srednji šoli. V
prejšnji DO. kjer sem bil zaposlen
inventivne dejavnosti niso čislali,
za sedanjo pa lahko rečem, da
podpira inovatorje in s tem razvoj
te dejavnosti. To je mladi kolektiv,
ki veliko da na to dejavnost, zato
uspehi niso izostali".
V svoji posesti ima Stanko Meg-
lič dva koristna predloga in eno
inovacijo, to je tehnična izboljšava
na eni uporni nogi izdelkov, ki je
DO prinesla precej prihrankov in
tudi nagrado inovatorju.
O stimulaciji inovatorjev Stanko
Meglič pove: ,,Mislim, da smo za
svoje delo dovolj stimulirani s tem,
da so velike težave preden inovaci-
jo ,,spraviš skozi vse filtre".
Inovatorji v DO ,,01ga Meglič"
ugotavljajo, da imajo vse pogoje
za dobro delo. Pri svojem delu pa
imajo tudi ustrezno pomoč stroko-
vnih služb. Tudi sodelavci, tisti
najožji jih dobro sprejemajo, jih
spodbujajo in gledajo na inovacije
pKjzitivno. Pri širšem krogu pa
naletavajo na težave.
Stanko Meglič je na vprašanje,
kaj meni o nagradah, ki jih preje-
majo inovatorji povedal: ,,Nagra-
da, ki sem jo dobil za inventivno
delo, je do neke mere dovolj s tem,
da sami izračuni za nagrado niso
potekali tako, kot bi morali.
Za v bodoče bi bilo potrebno
večja ekspeditivnost strokovnih
služb, sam pa želim, da bi DO kot
celota dosegala na tem področju še
več, kot doslej."
Drugi prejemnik priznanja z
inventivno delo je Franc Toplak,
ki je povedal:
,,Priznanje mi pomeni veliko.
Tudi poklic, ki sem ga izbral je
skoraj neposredno povezan s tem
delom. Vsako tako delo, ko se
izdela novo orodje, nova kon-
strukcija, nov izdelek, je velikega
pomena tudi za kolektiv. Iz vsega
tega izhaja tudi nova možnost
zaposlitve. Kot vemo je naša loka-
cija na nerazvitem območju. Tu
smo postavili novo ,,tovarno",
dali možnost zaposlitve; pojavlja-
mo pa se tudi kot vzgojitelji nove-
ga kadra, danes lahko trdim, da
smo vzgojili dober kolektiv, kolek-
tiv, ki zna dobro c^lati. Naš
kolektiv je sposoben in lahko vsa-
ko sprejeto nalogo tudi realizira.
Želel bi, da bi priznanja ^
inventivno delo bila pogostejjj
Delo se bo moralo bolje vrednotiti
če bomo želeli uresničiti ciljj
gospodarske ustalitve.
Da sem se odločil za inventivno
dejavnost, ni naključje, saj je ^^
pokhc orodjarja, dalje strojnega
tehnika, tesno povezan s tem de.
lom. Delam že 20 let in lahk„
rečem, da s tem delom živim.
Glede priznanj inovatorjem bi
dejal, da je inovator včasih dovolj
nagrajen, včasih pa tudi ne. Včasili
so ovire, te pa izvirajo predvsem i?
človeka. Saj vemo, če nekdo nekaj
naredi in bi zato moral biti nj.
grajen, je vedno vmes nekaj zavi.
sti. Ob tem bi tudi dejal, da so
ljudje zmeraj bolj zainteresirani za
inventino delo. Ni pa tistih pobud
kot bi pričakovali. Tu mislinj
predvsem na samoiniciativnost,
vedno je potrebno človeka le pri!
ganjati. Redki so inovatorji p^
,,duši".
V	preteklih letih sem dal veliko
izboljšav. Mnogo je takih, ki so
evidentirane in so tudi večjega
pomena. Mnogo pa je manjših,
vsakodnevnih, ki jih niti ne
evidentiramo, so pa za Do
izrednega pomena.
V	bodoče želim na tem podroCju
storiti čim več. Želim tudi, da tisti,
ki še danes stojerob strani, nemu-
doma vstopijo v naše vrste in tako
okrepijo skupna prizadevanja za
boljše delo in gospodarjenje. Ce
bo inventivno delo tudi množično,
bo imelo tudi večjo veljavo."
MG
Stanko Meglič
Franc Toplak foto. L. Kotar
O OBVEŠČANJU V ZDRUŽENEM DELU
Občinski svet ZSS Ptuj s komi-
sjo za informativno dejavnost in
klub samoupravljalcev občine
Ptuj sta bila organizatorja posve-
tovanja ob »okrogli mizi« o ob-
veščanju v organizacijah združe-
nega d^la. Razprava je bila v po-
slovni zgradbi mesokombinata
Perutnina Ptuj, zato so najprej
tudi na kratko predstavili rast,
napore in stabilizacijska priza-
devanja Perutnine, ki prav gotovo
sodi med najuspešnejše delovne
organizacije pri nas. kije tudi prva
prešla na kolektivno vodstvo m je
uspešna tudi na področju izvoza.
Razprave, ki jo je vodila Marija
Žnidarič, predsednica kluba sa-
moupravljalcev. se je udeležilo
nekaj nad 50 organizatorjev ob-
veščanja in predsednikov GOS iz
organizacij združenega dela
ptujske občine. Uvodno poročilo
ie imel Lojze Cajnko, predsedAik
Komisije za informiranje pri ob-
činskem svetu ZSS Ptuj, ki pa je
obenem tudi glavni urednik
Ptujskega perutnmaria. V svojem
poročilu je razčlenil razvitost
obveščanja, o problemih zapira-
nja informacij in podobno. Naj-
več pa je govoril o obveščanju v
sindikatih m o nalogah, ki jih
imamo na področju celovitega
informiranja.
V razpravi so organizatorji ob-
veščanja iz večjih OZD najprej
poročali o oblikah obveščanja v
njihovih delovnih organizacijah
in o izkušnjah, ki so sijih pridobili
pri svojem delu. Za tem se je raz-
vila s^proščena. tu in tam tudi
p)olemična razprava, zlasti glede
obveščanja za odločanje v dele-
gatskem sistemu, o delu skupščin
SIS in sploh o organiziranju ce-
lotne informatike v občini.
Komisija, ki je bila imenovana
v začetku razprave, je razpravo
skrbno spremljala in na podlagi
tega ter uvodnega poročila pri-
pravila stališča in sklepe, ki jih je
poslala vsem osnovnim organi-
zacijam ZSS v občini in samo-
upravnim organom.
V sklepih je poudarjeno, da
moramo ]X)vecati prizadevama za
ureditev m izboljšanje obveščanja
za samoupravno in delegatsko
odločanje v organizacijah zdru-
ženega dela. Povsod, kjer to še ni
urejeno, je treba izvoliti družbeni
organ — odbor za obveščanje v
skrad u s sklepi skupne seje OK
ZKS. SZDL, ZSS. ZSMS m ZZB
NOV Ptuj, 4. marca lani, to pa tudi
predvideva osnutek novega za-
kona o družbenem sistemu infor-
miranja v SR Sloveniji. Ob tem je
treba izpopolnjevati obstoječe in
iskali nove oblike in sredstva ob-
veščanja. skrbeti tudi za dvig ka-
kovosti vsebine in oblike sporočil.
Osnutki dokumentov za 10.
kongres Zveze sindikatov Slove-
nije so že v javni razpravi, zato
moramo biti pobudniki razprav o
njihovi vsebini. Povezano s tem
izvajati izredno pomembne nalo-
§e pri oceni družbeno gospodar-
skega položaja v delovnih orga-
nizacijah, usklajevanju in dopol-
njevanju plansKih dokumentov
ter kratkoročnih načrtov glede na
gospodarski položaj, pri sestavi
programov varčevanja in sanacij,
vse to pa povezati z razpravami o
polletnih računih.
Pripraviti nove ali dopolniti
obstoječe pravilnike o obveščanju
v OZD. v njih dosledn^e opre-
deliti samoupravni položaj orga-
nov obveščanja, pri tem posebej
položaj in vlogo organizatorjev
obveščanja, kjer teh še ni pa je
treba naiti ustrezne kadrovske
rešitve. Nujno sije tudi prizade-
vati za pritegnitev čim večjega
števila sodelavcev v obveščanje m
za pretok informacij s posebnim
poudarkom na povratno infor-
macijo.
Spremembe In dopolnitve dogovora o temeljih
družbenega plana občine Ptuj 1981 -1985
Zbori skupščine občine Ptuj bo-
do na ločenih sejah prihodnji te-
den razpravljali o osnutku dogo-
vora o spremembah in dopolnitvah
dogovora o temeljih družbenega
plana občine Ptuj za obdobje
1981-1985. To je nujno potrebno
zaradi drugačnih, težjih pogojev
gospodarjenja in novih spoznanj,
za katera še nismo vedeli pred dve-
ma letoma, ko smo oblikovali
srednjeročne planske dokumente.
Poglejmo na kratko, katere bist-
venejše spremembe prinaša
osnutek.
V	uvodnem delu je zapisano, da
si bodo udeleženci prizadevali, da
bo v obdobju do leta 1985
poprečno letno dosežena najmanj
1,9 odstotna realna rast
družbenega proizvoda v občini.
(Prej je bila predvidena letna rast
4,3
Dopolnjeno je poglavje o
ekonomskih odnosih s tujino, s
poudarkom na usmeritev v
konvertibilni izvoz, ki bi naj rasel
po poprečni letni stopnji 16,2
odstotka, uvoz pa po poprečni let-
ni stopnji 10,8 odstotka. (Prej je
bilo zapisano, da bomo obveznosti
iz uvoza pokrivali z izvozom).
V	poglavju o razmerjih pri
razporejanju dohodka je v
dopolnitvah zapisano, da medtem
ko bodo sredstva za zadovoljeva-
nje skupnih in splošnih potreb v
obdobju 1983-1985 rasle najmanj 10
odstotkov počasneje od realne ra-
sti primerljivega bruto dohodka,
poprečno letno pa bodo realno
nižja od leta 1980. Realni OD na
delavca bodo naraščali v okviru
rasti produktivnosti. (Pri tem gre
bolj za izpolnjeno besedilo, vsebi-
ne pa bistveno ne spreminja.).
Poglavje glede zaposlovanja je
spremenjeno v tem, da je zapisa-
no, da si bodo udeleženci
prizadevali, da se bo možnost
zaposlitve povečala za 1,1 odstotka
poprečno letno in to le v združe-
nem delu. (Prej je bilo zapisano,
da se bo večala možnost zaposlitve
za 2,3 odstotka poprečno letno).
V	poglavju o konkretnih nalo-
gah, ki so ključnega pomena za
razvoj industrije v ptujski občini
so spremenjena besedila za
posamezne delovne organizacije,
kar še zlasti velja za AGIS in
TGO TOZD Elektronika Ptuj.
V	poglavju o kmetijstvu in
živilstvu so spremembe glede
melioracij, predvideno je
melioriranje 4.502 ha zamočvirje-
nih zemljišč (prej 4.941 ha), drugih
bistvenih vsebinskih sprememb ni.
Dopolnjeno je tudi določilo glede
skupnosti za pospeševanje
kmetijstva, ki bo letošnje leto
prenehala samoupravno združevati
sredstva za pospeševanje kmetijst-
va, ker bo v občini ustanovljen
samoupravni sklad za intervencije
v kmetijstvu in porabi hrane. O
tem so zbori SO Ptuj na zadnji se-
ji že tudi sprejeli ustrezni odlok.
Glede gozdarstva je dopolnilo o
gradnji gozdnih prometnic, kar je
nujno zaradi slabe odprtosti gozd-
ov v Halozah. Tako so previdene
gradnje gozdnih cest: Rese-
nik—Donačka gora 3 km. Stara
graba—Ragušnica 2 km, Lubstava
1 km, Bolfenk—Kosovo sedlo 3
km in Ložine—Gruškovje 2 km.
Načrtovane so tudi primarne vlake
v dolžini 15 km in gradnja
garažnih prostorov za gozdarsko
mehanizacijo.
Pri nalogah na področju osnov-
ne preskrbe občanov ni bistvenih
sprememb, razen prodajalna MIP
za osnovno preskrbo na Ziherlovi
ploščadi bi imela le 1.116 kv.
metrov površine, (prejšriji načh
2.400), v novo nastajajoči soseski
Rabelčja vas—zahod pa bo Emona
Merkur začela graditi blagovno hi-
šo šele leta 1985 (prvotni plan
1983). Na Dodročiu turizma pa so
le manjši časovni popravki.
Precej sprememb prinaša novi
osnutek dogovora o temeljih
družbenega plana na področju
gospodarske in komunalne in-
frastrukture, pač v skladu z
možnostmi gospodarstva, delovnih
ljudi in občanov. Kar delno velja
tudi za stanovanjsko gospodarst-
vo, kjer bo v družbeni gradnji
zgrajenih 530 stanovanj (prej 600)
in prav tako 530 individualnih sta-
novanjskih hiš (prej 6(X)).
Družbene dejavnosti se bodo
prav tako morale sprijazniti s
predvideno realno rastjo
družbenega proizvoda v občini,
temu bo treba prilagoditi redno
dejavnost in se odpovedati nekate-
rim načrtovanim investicijam. Na
področju šolstva, otroškega varst-
va in socialnega skrbstva bo moč
investirati le lastna sredstva in ti-
sto, kar združujejo delovni ljudje
in občani s samoprispevkom.
Osnutek za ostala poglavja
(krajevne skupnosti, urejanje pro-
stora in varstvo okolja, za delo
državnih organov in v končnih
določbah ne prinaša bistveno no-
vih določil. V razpravi tako v
organizacijah združenega dela in
krajevnih skupnostih kot v
delegatskih skupščinah pa bo
osnutek doživel še prav gotovo ne-
kaj sprememb in dopolnitev, ven-
dar ob upoštevanju stvarnih
možnosti našega gospodarstva. FF
Spet so nabrusile srpe
2anjk:e so pridno zamahovale s srpi	foto: M. Ozmec
Košnja, žetev in trgatev so bili nekoč najpomembnejši mejniki
kmečkega življenja, povezani s številnimi običaji, povod za nastanek
mnogih narodnih pesmi, ki pa danes, žal, vse bolj tonejo v pozabo. Nekaj
svetega in prazničnega je bilo'v pripravah in samih teh opravilih. Danes jf
sodobno življenje izpodrinilo stoletne tradicije. Pod romantiko žetv«
razumemo danes poleg zlatorumenega klasja rdeče, sive ali zelen'
kombajne, namesto pesmi žanjic pa brnenje motorjev.
Le tu in tam je žetev še podobna nekdanji. Tako je bilo v ponedeljek*
Lancovi vasi, ko je sedem žanjic želo rž na 20 arov veliki
Sirovnikovih. Lepo jih je bilo pogledati, ko so v vrsti ena za drug"
zamahovale s srpi. Pa ni šlo za romantičen prikaz žetve, temveč za
udarniško delo. Sedem sovaščank je namreč priskočilo Sirovnikovim n^
pomoč. Kombajniranje je drago opravilo, poleg tega pa SirovnikoV
potrjujejo škope za prekritie domačije.
Zanjice so pridno delale in ko jih je v hrbtu zaskelelo, so za hip«'
počile in zapele pesmico iz ,,dobrih starih časov". Njihovi obrazi so pri tei"
žareli: gotovo se je pri tem vsaka med njimi spomnila kakega lep^
dogodka pred mnogimi leti ...	i"
Delovna slovesnost
v AMD Ptuj
Kot jesporočii predsednik šolske komisijepri AMD Ptuj Stane Fn''"
so člani društva delovno proslavili svoj praznik. Zbrali ;o se 13. juliji*
svojih prostorih na Cvetkovem trgu. kjer so najprej obudili spomine n^*
vojno vihro, kije terjala življenja mnogih šoferjev in seveda tudi na
kojc bila prvič v akciji partizanska motorizirana enota.	..
Ob tcj priložnosti so sc člani društva, inštruktorji in aviomehani*'
pogov orili tudi o svojem bodočem delu. Poudarili so pi>mcn sodelovanj
na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki pr
trcna s preventivnim delovanjem še okrepiti.	N- ^
Kreditna banka Maribor nucji za prodana devizna sredstva ugodne
kredite v višini 100-300 %
fEDNIK - IS.julij 1982
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
KS HEROJA LACKA ROGOSII^A
KONGRESI ZVEZE KOMUNISTOV
SPODBUDA ZA ENOTNOST AKCIJE
V krajevni skupnosti Heroja Lacka Rogoznica
jja se na skupno sejo sestala osnovna organiza-
(.jja ZKS in predsedstvo KK SZDL. Seja je bila
namenjena 12. kongresu ZKJ in nalogam po
Kongresih ZKS ter ZKJ. Sprejeli so akcijski
program aktivnosti, določili nosilce nalog in
roke, v katerem je potrebno skupno dogovorje-
ne uresničiti. Naloge so predvsem naslednje:
Utrjevati vlogo zborov krajanov in vaške
samouprave. Uveljavljati delegatske odnose na
relaciji vas — krajevna skupnost. Težišče dela
prenesti med ljudi v vaseh. Krajani, ki so člani
delegacij, organov krajevne samouprave in vod-
stev družbenopolitičnih organizacij na ravni
Icrajevne skupnosti, morajo biti najtesneje po-
vezani z organizacijo SZDL in odborom vaške
samouprave v svoji vasi.
—	Pričeti kadrovske pripr9ve,na volitve odbo-
rov vaške samouprave in delegatov v novo kra-
jevno skupščino. Pri kadrovanju upoštevati tudi
ženske in mladino ter jim zaupati odgovorne
dolžnosti. Sprejeti samoupravni dogovor o po-
šiljanju delegatov v krajevno skupščino, v kate-
rem opredeliti obveznosti, pravice in dolžnosti
delegatov ter organov, organizacij in društev, ki
delegate pošiljajo.
—	Delegacije krajevne skupnosti usposobiti
za delo. V novembru 1982 organizirati za vse
fiane delegacij seminar. Uveljaviti delo sekcije
SZDL za delegatski sistem ter razvoj krajevne
in vaške samouprave, v okviru katere zagotoviti
povezanost in sodelovanje vseh delegacij ter or-
ganov krajevne m vaške samouprave. Posebej
se angažirati za uveljavitev konferenc delegacij
in vsa vprašanja reševati skupaj z krajevnima
skupnostima Destrnik in Juršinci.
—	Izdelati oceno dejanske aktivnosti vseh čla-
nov Zveze komunistov v krajevni skupnosti. Ob
pomembnejših nalogah sklicevati akcijske zbore
vseh članov Zveze komunistov.
—	Utrjevati akcijsko samostojnost vaških or-
ganizacij SZDL ter politično in akcijsko enot-
nost delovanja vseh družbenopolitičnih ter
družbenih organizacij in društev v vaseh ter na
ravni krajevne skupnosti.
—	Usposobiti koordinacijske odbore in sekre-
tariate sekcij SZDL za samostojno in učinkovi-
to delo. Dopolniti njihove akcijske programe
ter razvijati sekcijski način delovanja SZDL, da
se v delo vključi čim širši krog krajanov.
—	Vsestransko sodelovati in pomagati pri delu
osnovnih organizacij in krajevnega sveta ZSMS,
da se bodo mladi enakopravno in z vso odgo-
vornostjo vključevali v delo in samoupravno
odločanje v vaseh in krajevni skupnosti.
—	Načrtno pristopiti k proučevanju pomem-
bnih dogodkov, ki so se odvijali na območju
krajevne skupnosti v predvojnem, med in po
vojnem obdobju ter osvetliti vlogo predvojnih
komunistov, ki so živeli in delovali na obm^ju
sedar\je krajevne skupnosti. K sodelovanju po-
vabiti komisijo OK ZKS Ptuj za proučevanje
zgodovine ZK in Zgodovinsko društvo Ptuj.
Sprejeti samoupravni dogovor o vzdrževanju in
varstvu spominskih obeležij NOB v krajevni
skupnosti.
—	Oceniti programsko usmeritev, financiranje
in materialni položaj ter oblike samoupravnega
odločanja v družbenih organizacijah in dru-
štvih. Ustanoviti koordinacijski odbor gasilskih
društev.
—	Pospešiti proces podružbljanja nalog na
področju splošne ljudske obrambe in družbene
samozaščite ter opredeliti naloge, pristojnosti,
dolžnosti in pravice odborov SZDL ter vaške
samouprave. V naloge vidneje vključevati žen-
ske in mladino.
—	Oceniti izvajanje srednjeročnega plana
razvoja krajevne skupnosti ter sprejeti spre-
mernbe in dopolnitve plana v skladu z uresniče-
vanjem politike ekonomske stabilizacije.
—	Organi krajevne samouprave pripravijo
oceno svojega dela in razvoja krajevne skupno-
sti za obdobje delovanja druge delegatske skup-
ščine za jesenske zbore krajanov, na katerih bo
razprava o pripravah in izvedbi krajevnih voli-
tev.
O vseh navedenih vprašanjih bodo razprave
tudi na sejah krajevne skupščine in vseh organih
družbenopolitičnih organizacij. V sklepni besedi
skupne seje je bilo poudarjeno, da so kongresni
dokumenti Zveze komunistov Slovenije in Ju-
goslavije spodbuda za enotnost akcije vseh or-
ganiziranih socialističnih sil v krajevni skupno-
sti.
FB
OB It: JUlUU ONEVU ŠOFBMEV IN AVTOMEHANIKOV
SLOVESNO IN MNOŽIČNO
Letošnji praznik šoferjev in av-
tomehanikov Slovenije — 13. julij,
je združen s 60-letnico obstoja te
stanovske organizacije. O tem smo
kramljali z Edvardom Kozelom,
predsednikom ptujske ZSAM in
podpredsednikom predsedstva
republiške zveze. O omenjenem
jubileju je dejal:
,,0 nastanku Zveze šoferjev
Slovenije pred 60 leti, nam danes
lahko najbolj prepričljivo govorijo
le še redki živeči veterani — šofer-
skega in avtomehaničnega pokli-
ca, zato jim velja vsa naša
hvaležnost. Takratni družbeni red
je poklic šoferjev uvrščal med tako
imenovane služitelje, zato so se
odločili, da za obrambo svojih
pravic ustanovijo svojo Zvezo.
Delovanje predvojne slovenske
zveze šoferjev, in avtomehanikov je
torej temeljilo na obrambi delav-
čevih pravic, za njihovo zaščito,
načrtno pridobivanje znanja in
spodbujanje vzajemnosti ter
tovarištva. Skozi vse težave v pred
in medvojnem času je danes posta-
la slovenska zveza dobro
organizirana. Trenutno povezuje
delo 67 združenj v katerih je
včlanjenih nad 21.000 poklicnih
šoferjev, avtomehanikov, uprav-
Ijalcev gradbene, gozdne in
kmetijske mehanizacije ter delav-
cev sorodnih poklicev."
In zakaj je prav 13. julij dan
šoferjev in avtomehanikov
Slovenije?
,,Ta datum je pomnik iz časa
NOB in sicer iz leta 1943. Stab
XV. divizije je 11. julija izdal ukaz
za napad na Žužemberk, kjer so
imeli Italijani in befogardist^i svojo
postojanko. Sercerjeva, Gubčeva
in Tomšičeva brigada naj bi so-
vražnika pregnale iz mesta in 2 dni
pozneje se je to tudi zgodilo. V
sestavi Sercerjeve brigade je bila
tudi motorizirana enota, ki se je
takoj vključila v boj in tako
prispevala svoj delež k osvobodit-
vi. V spomin na ta dan slovenski
šoferji in avtomehaniki praznuje-
mo svoj stanovski praznik.
Spominjamo se padlih sotovarišev,
ki so se s skromno in tehnično
zastarelo motorizacijo uprli
številnejšemu sovražniku in ga tudi
premagali."
Kakšna pa je današnja vloga
voznikov in avtomehanikov v naši
družbi?
,,Tudi danes je šofer nepogre-
šljiv člen verige našega go-
spodarstva. Zaupana so mu draga
in tehnično izpopolnjena tehnična
sredstva, s katerimi prepotuje ne
samo domovino, ampak tudi
Evropo in Azijo. Dodati pa velja,
da so to izredno težki pogoji dela,
ki jih ni mogoče primerjati z
drugimi poklici. Zato smo uspeli
delovno dobo šoferjev v transport-
nih podjetjih že benificirati.
Novejša vest pa je, da imajo enake
pravice — torej benificirano
delovno dobo — tudi šoferji
režijskega prometa, katerih delov-
ne organizacije so organizirane za
javni cestni promet!
Poglejte, neizprosna smrt še
vedno kosi po naših cestah. Nismo
še postali gospodarji cestnih povr-
šin in zaradi vedno naraščajočega
prometa in vsakdanjega tempa
plačujemo prevelik krvni davek.
Trudimo se, da bi sledili razvoju in
novostim, pa to ni dovolj. Tudi
pogoji za šoferski poklic morajo
postati Ugodnejši in zahtevnejši.
Tudi vožnja z motornimi vozili bo
tako varnejša.
Za skrbno in strokovno vz-
drževana motorna vozila pa skrbi-
jo naši avtomehaniki. Brez njih si
ne moremo zamisliti tehnične
brezhibnosti vozil, zato v naši or-
ganizaciji posvečamo mehanikom
vse večjo pozornost."
Osrednja slovesnost ob 60-letnici
ZSAM Slovenije je bila prejšnji
teden v Ljubljani, kjer se je zbralo
nad 800 uniformiranih članov. Na
našem območju pa so 13. julij
proslavili v Slovenski Bistrici, kjer
so se zbrali člani ZŠAM iz Ptuja
Slovenske Bistrice, Poljčan in
Ormoža. Na slovesnosti so podelili
republiška odlikovanja in prizna-
nja ter prehodni pokal ptujske re-
gije. Sicer pa so člani ptujskega
združenja izvedli v počastitev svo-
jega praznika, tekmovanja v te-
stiranju, streljanju in kegljanju. V
začetku avgusta pa bodo v ta na-
men izvedli že tradicionalno kr-
vodajalsko akcijo.
M. Ozmec
VRNITEV PTUJSKIH BRIGADIRJEV
v soboto. 10. julija dopoldne je
pred ptujski'm^istrat prispela
ptujska brigada EJušana Kvedra-
lomaža. kije sodelovala na zve-
zni M DA Ibar—Lepenac v SAP
Kosovo. Razen sorodnikov sta
brigadirjem zaželela dobrodošli-
tudi Marica Fajt. predsednica
oheinske konference SZDL in
reliks Baaar, izvršni sekretar ko-
niiteja OK ZKS v Ptuju. V dvo-
■"»tni na magistratu soju brigadirji
seznanili z uspehi na delovisču in
P>dročju interesnih dejavnosti,
j^omandantka ptujske brigade
'Marica Lenart je o tem dejala:
»Na ZMDAIbar—Lepenac, ki
Poteka v SAP Kosovo že šestič.je
Sodelovalo osem brigad. To so bile
."rigade iz Indije. Beograd^a. Gni-
^na. Kra^ujevca. Budve. Rijeke,
^avidovicev in Ptuja. Samo na-
akcije ima izredno dobre
pogoje, tako za bivanje brigadi-
rjev. kot za delo na interesnem
področju. Na delovišču smo iz-
kopavali drenažne kanale ob reki
Drenici. predvsem v občini Glo-
govac. Prebivalci pokrajine, do-
mačini, so nas na vsakem koraku
dobro sprejeli, prav tako pred-
stavniki družbenopolitičnih or-
ganizacij.
Področje interesnih dejanostih
je bilo zelo dobro zastavljeno.
Razen mladinske politične šole je
v naselju potekalo več krožkov in
tečajev, ki so jih brigadirji radi
obisKovali. Ptujski brigadirji .so se
v vse te dejavnosti dobro vključili
in dobili najvišjo možno oceno.
Nasploh lahko rečem, da smo
Ptujcani dobro zastopali občino in
republiko Sloveni o. Kljub temu,
da smo bili najm ajša brigada v
naseliu. smo po uspehih na delo-
višču dosegli drugo mesto. Za nas
je to izreden uspeh, saj je imela
prvouvrščenabngadaza 8 letvico
starostno strukturo. V poprečju
smo presegali normo za 40 od-
stotkov.«
Vsi brigadirji so obljubili, da
bodo odsfej delovali v "ptujskem
klubu bri^adiriev in da se bodo_
radi udeleževati udarniških akciji
Več o počutju ptujskih brigadirjev
preberite v naslednji številki te-
dnika.
M. Ozmec
^ brigadirjev MDB Dušan Kveder-Tomaž p. vrnitvi iz ZMDA Ibar-
"^'-^^penac. pred ptujskim magistratom.
Sindikalni delavci iz
ZRN obiskali Ptuj
Prejšnji torek, 6. julija je bil Ptai gostitelj sindikalnih delavcev iz ZR
Nemčije. V delegaciji so bih ,Werner Wondernoth, namestnik predsednika
sindikata kmetijstva in gozdarstva ZRN, Walter Buchela, član pokrajin-
skega odbora sindikata kmetijstva in gozdarstva iz dežele Bad^en-
Warttembcrg, nadalje Bogomir Todorovski, podpredsednik našega
zveznega odbora enakoimenskega sindikata in Andrej Suman, predsednik
repubhškega odbora sindikata delavcev v kmetijstvu in gozdarstvu, ter
drugI gostje.
^	so^.sindikalne goste sprejeli predstavniki občinskega sveta
ZSS, m^okombinata Perutnina, Gozdnega gospodarstva in Emona-
Kmetijski kombinat Ptuj, ter predstavniki občinskega izvršnega sveta.
Gostom so najprej predstavili ptujsko občino, organiziranost sindika-
ta v okviru občme ;n kmetijstvo v občini, posebej pa še s proizvodnimi
rezultati m samoupravno organiziranostjo Perutnine. Gostje so vsem
^vajanjem z zanimanjem sledili. Potem so si ogledali klavnico Perutnine,
formo piščancev-brojlerjev pri Cehovih v Grajeni, obiskali so gozdno
gospodarstvo TOZD Ptuj, si ogledali farmo prašičev KK Ptuj, za konec pa
Se vinsko klet TOZD Kletarstvo Slovenske gorice
Lovrenčani bodo oraznovali
v krajevni skupnosti Lovrenc na Dravskem polju slavijo 23. julija
^oj praznik. Ob tej priložnosti bodo pripravili več prireditev, športno dru-
štvo pa opozarja na turnir v malem nogometu, ki bo 24 in 25. julija K
■s^elovanju vabijo okoliške ekipe in mir linske aktive, prijave in Žrebanje
ekip bo v petek, 23. julija, ob 20. uri domu krajanov. Nogometaši se
bodo pomenu za prehodni pokal krajevne skupnosti.
Oberiem bodo pri Lovrencu od^prli tudi športna igrišča za koSarko,
odbojko in nogomet ZgradiH so jih krajani sami, pomagali pa so so tudi
predstavniki Knictijskega kombinata Ptuj.
N. D.
OB 70-LETNICi 60 HAJOiNA
Odprli nove
garažne prostore
Člani prostovoljnega gasilskega društva iz Hajdine, ki slavijo letos
70-letnico obstoja, so v nedeljo, 11. julija dopoldne proslavili novo
delovno zmago. Na slovesnosti so svojemu namenu predali novozgrajen
prizidek h gasilskemu domu — dvojne gasilske garaže. O tej pomembni
pridobitvi, ki je gasilce in ostale vaščane Hajdine veljala prek 450.000 din,
je Stanko Sitar, predsednik GD Hajdina povedal:
,,Nove garaže so za nas velik^a pomena. Ko smo leta 1960 pričeli z
gradnjo novega doma, smo rekli, da bo za takratne potrebe dovolj. S
povečanjem članstva in gasilske tehnike pa so nam prostori postali
pretesni, zato si je naš upravni odbor zadal lani nalogo, da gremo v akcijo
za prizidek. Začeli smo že lani in garaže letos tudi uspešno končali. Gre za
prostore 9 x 9 m, ki so sodobno opremljeni.
Zahvala velja vsem gasilcem in vaščanom Spodnje in Zgornje
Hajdine, Draženc in Njiverc. Ves les so prispevali brezplačno, opravljenih
pa je bilo 2.344 prostovoljnih delovnih ur. Razen tega so vaščani
prispevali še dodatna sredstva, tako da smo naše garaže spravili pod
streho. Hvaležni smo tudi KS Hajdina, občinski gasilski zvezi Ptuj,
Gradbenemu podjetju Drava, Elektrokovinarju iz Ptuja in raznim
obrtnikom."
Pred slovesno otvoritvijo pa so v Hajdini izvedli še veliko gasilsko
vajo, v kateri je sodelovalo 11 desetin iz občinskih gasilskih zvez
Maribora in Ptuja. Vaja je odlično uspela, izvedli pa so jo v spomin na
julij 1934, ko je velik požar upepelil 7 hajdinskih domačij. Gasilci so
dokazali, da z današnjo opremo kaj takega ne bi bilo mogoče. S to
prireditvijo so v KS Hajdina pričeli z bogatim programom praznovanj v
počastitev 8. avgusta — krajevnega praznika.	M. Ozmec
Pred slovesnostjo so gasilci izvedli veliko vajo, Id je odlično uspeTa.
Zbrani gasilci in gostje pred prizidkom gasilskega doma hi^dinskili
gasikrev.
Dober start druge
izmene
čez 16UbrigadirjevdrugeizmeneZMDASlovenskegorice'82,kiso
nrisli združeni v brigadah iz Sremske Mitrovice, Varvarina, Trebnjega
Hrastnika m v brigadi Rdečega križa Slovenije, je na akciji dobro
startalo. Ze prvi dan po prihodu, v ponedeljek, 5. julija so brigadirji dveh
brigad zarinili lopate m krampe tam. kjer so z delom končali brigadirji
prve izmene, na trasi vodovoda od Medvede do Sesterž. Drugi dve
brigadi pa nadaljujeta z delom na trasi od F'orčiča proti Benediktu v
lenarški občini. Dan za dnem ostajajo za brigadirji daljši jarki, delovne
norme pa so začeli presegati že prve dni.
In kako le na področju interesnih dejavnosti? V ponedeljek, 5.julija
popoldne.so hrigadirjem predstavili ptujsko in lenar.ško občino. V torek
so imeli brigadni večer, v sredo so bile na sporedu športne aktivnosti.
Zanimiva je nila predvsem nogometna tekma med štabovci akcije in NK.
Drava iz Ptuja. V četrtek. 8. julija so potekali krožki s področja idejno
političnega dela. Zanimivo le tiiio predvsem predavanje iz programa
mladinske politične šole Edvarda Kardelja, ki gaje imel dr. Vladimir
Bračič IZ Maribora. V petek so bili krožki s področja kulture in tehnične
kulture, zvečer pa so se brigadirjem predstavili člani folklorne skupine
Vinko Korže iz Cirkovc.
10. julija .seje brigadirjem na trasi v Sesteržah priključilo
30 članov kluba brigadirjev Franc Belšak — Tone iz Ptuja. Toje bila že
druga udarniška akciia veteranov, ki so obljubili, da jih bo letos še več.
V nedeljo so se brigadirji okopali v kopališču v Kidričevem, zvečer pa so
imeh igre brez meja v lastm režiji m izvedbi.
V ponedeljek. iZ.julijaziutraj .so se oanravih na plantaže K K Ptuj,
^."hiranjem visenj za izvoz. Zal so uspeli nabrati le okoli
l.(HK) kg ker Jih je zmotil dež. Vrnili .so se v naselje m zaživele so
brigadirske aktivnosti. Popoldne so se pogovarjali z delegatom XII
kongresa ZKJ. l eliksom Bagarjem iz Ptuja.
M. Ozmec
4- DELEGATSKA SPOROČILA
15. julij 1982- tednik
Občinska skupnost za
ceste šele v jeseni
Konec minulega meseca so delavci TOZD in delovnih skupnosti in
delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih, kot uporabniki in delav-
ci TOZD in delovnih skupnosti, ki izvajajo dela na cestah in opravljajo
drugv" storitve v cestnem gospodarstvu kot izvajalci, sprejeli samoupravni
sporazum o ustanovitvi in delovanju skupnosti za ceste občine Ptuj
in statut skupnosti. Prvotni dogovor je bil, da se občinska skupnost za
ceste organizira že do 30. junija, vse pa kaže, da bo ustanovljena šele v
jeseni letos.
Tako bo javna razprava o obeh dokumentih v združenem delu in
krajevnih skupnostih predvidoma zaključena ta mesec. V javni razpravi
pa je 200 sporazumov in statutov. Pri lokalni skupnosti za ceste pričaku-
jejo, da bodo delegacije pravočasno izvedle razpravo o obeh dokumentih.
Statut skupnosti predvideva, da bo bodoča skupščina štela 66 delega-
tov, od tega bo imel zbor izvajalcev 8 delegatov in zbor uporabnikov 58
delegatov. Zbor izvajalcev pa se lahko povečal za 2 delegata skladno z
določili 14. člena statuta. Ta člen namreč določa, da v zbor izvajalcev
delegirajo dva delegata tudi temeljne organizacije združenega dela, ki na
podlagi posebnega samoupravnega sporazuma raziskujejo, projektirajo,
gradijo ali rekonstruirajo ceste na območju občine Ptuj ali vzdržujejo
lokalne ceste v mestih in naseljih mestnega značaja in za katere je skup-
ščina občine z odlokom določila, da je njih vzdrževanje komunalna deja-
vnost. Delegati omenjenih temeljnih organizacij sodelujejo v zboru izva-
jalcev le v času izvajanja dogovorjenih del.	MG
Urejanje vprašanj s
področja zasebne
obrti v občini Ormož
Obrtni zakon iz leta 1979 dopušča občinskim skupščinam, da same
z odlokom določijo, da smejo delovni ljudje in občani trajno ali sezonsko
opravljati določene gospodarske dejavnosti kot postranski poklic. V
skladu s tem je skupščina občine Ormož leta 1980 sprejela odlok o
ureditvi določenih vprašanj s področja zasebne obrti. Pri izvajanju tega
odloka pa seje ugotovilo, da so bile posamezne dejavnosti opredeljene
preozko. Zaradi tega je bilo treba odlok dopolniti, kar je SO Ormož
opravila na zadnjem zasedanju.
V osnutku odloka, kije bil v javni razpravi, so bile podrobno naštete
dejavnosti, ki imajo značaj proizvodnje in ne storitev. Obrtno združenje
občine Ormož je k osnutku predlagalo, d i se naj v to skupino uvrsti tudi
zidarstvo in elektroinštalaterstvo.
Izvršni svet SO Ormož je obravnaval to pripombo in zavzel stališče,
da dejavnosti zidarstvo in elektroinštalaterstvo ni moč uvrstiti med tiste
dejavnosti, ki se ne morejo opravljati kot postranski poklic. Tako
zidarstvo kot elektromštalaterstvo sta storitveni dejavnosti, ki se lahko
opravljajo kot postranski poklic. Ce bi ti dve dejavnosti prepovedali
opravljati kot postranski poklic, bi prišlo še do večjega opravljanja teh
del brez ustreznega dovoljenja, bi se še bolj šušmarilo.
Zaradi tega so zbori skupščine občine Ormož enotno podprli
predlog občinskega izvršnega sveta ter sprejeli spremembe in dopolnitve
odloka o ureditvi določenih vprašanj s področja zasebne obrti v pred-
loženem besedilu.	- u
Usklajevanje v SIS je v glavnem uspelo
Glede na dosedanje gospodarske rezultate
smo se morali zavestno odločiti, da gremo v
spremembe srednjeročnih planskih dokumen-
tov, ker ne dosegamo tistih ciljev, ki smo jih ob
načrtovanju teh dokumentov predvidevali in na
njihovi osnovi gradili razvoj. Tako je tudi v
ptujski občini potekala akcija na področju
družbenih dejavnosti vse od sredine meseca ma-
ja do sedaj, ko je s posameznimi interesnimi
skupnostmi že dogovorjena možna rast skupne
porabe od 1982 do 1985 leta. Upoštevajoč
možno rast družbenega proizvoda v občini bo-
mo lahko global povečevali v naslednjih letih
2,3 odstotno, kar pomeni, da so se morale v ta
okvir vskladiti vse samoupravne interesne
skupnosti. Po mnogih pogovorih in razčiščeva-
njih je akcija v glavnem uspela zaradi česar je
bilo potrebno črtati iz prispevnih stopenj vse
predvidene investicije v prvotnih planskih
dokumentih.
Kljub temu pa je potrebno zapisati, da in-
vesticijska dejavnost do leta 1985 le ne bo pov-
sem zamrla, saj vse tiste investicije za katere
smo sredstva praktično zbrali ostajajo v progra-
mih. Gre pa za etapno izgradnjo nujno potreb-
nih objektov, ki pomenijo tudi nekako
nadaljnjo socialno varnost naših delovnih ljudi
in občanov.
V otroškem varstvu, na področju socialnega
skrbstva in izobraževanja občinski izvršni svet
daje vso podporo — gradnji prizidka jasli na
Potrčevi cesti v Ptuju, prizidka k domu upo-
kojencev za nepokretne starostnike in za
osnovno šolo Lovrenc na Dravskem polju ter za
nadaljnjo gradnjo prostorov srednješolskega
centra. Prav pri šolskem prostoru gre v glavnem
za denar iz samoprispevka in za sredstva, ki pe
zbirajo iz dohodka temeljnih organizacij
združenega dela.
Izvršni svet skupščine občine Ptuj je o vseh
spremembah in dopolnitvah osnutkov samou-
pravnih sporazumov o temeljih planov v
.>amoupravnih interesnih skupnostih družbenih
dejavnosti razpravljal in ugotavlja, da so v
bistvu te spremembe vsklajene v okvire dovolje-
ne letne rasti skupne porabe. Le pri skupnosti
otroškega varstva ugotavljajo, da se prvotno
dogovorjenih okvirov in stopnje rasti niso držali
in da spreminjajo program oziroma normative,
česar pa izvršni svet v tej situaciji ne more pod-
preti. Skupnost otroškega varstva je namreč
predlagala, da bi združili cicibanovo šolo in
120-urni program male šole v 200-urno malo
šolo kar pa zahteva dodatna sredstva iz prispev-
ne stopnje in bi porušilo celotno globalno raz-
merje, ki je bilo pred tem v občini že vsklaj^no.
Investicijo v prizidek jasli pa izvršni svet podpi-
ra, ker so sredstva že zbrana in iz prvotnega
prizidka v Kidričevem prenesena za potrebe jasli
v Ptuju. Ugotavlja pa, da je potrebno ponovno
proučiti upravičenost začetka gradnje na
Ziherlovi ploščadi, kjer denarja iz prispevne
stopnje ne bo, ptujske krajevne skupnosti pa bi
naj svoj delež začasno razporedile za prizidek k
domu upokojencev, kjer je večina potrebnega
denarja že na voljo pri skupnosti pokojninskega
in invalidskega zavarovanja Slovenije. Izvršni
svet meni, da bi bilo zelo negospodarno od-
povedati se tej investiciji s katero bi praktično
rešili vse potrebe po domskem varstvu do leta
2000. Začetek gradnje je sicer načrtovan za leto
1984, vendar so sredstva pri SPIZu že sedaj na
voljo in bi jih lahko takoj začeli uporabljatVkar
bi tudi močno pocenilo gradnjo.
Ravno v tem času pa v republiški komisiji za
pregled investicij že razpravljajo o gradnji šol-
skega prostora pri čimer pa lahko upamo, da
kljub zaostrenim pogojem ne bo večjih težav.
Vemo, da je to tudi referendumski program ij,
zato je še posebej odgovorna naloga vseh, da S{
v začrtanih obsegih tudi izpelje. Tako nadaljnja
gradnja sredijješolskega centra kot osnovne Jol(
pri Lovrencu in prizidka k osnovni Soli Iva,,
Spolenjak na Bregu.
Zniževanje stopenj, o tem razpravljajo sedaj
na vseh skupščinah SIS, konkretno pomeni
ptujsko gospodarstvo nekoliko več denarja zj
druge naloge. Obremenitve moramo zmanjšati,
ker je likvidnostna situacija tudi zelo pereča. $
predvidenimi presežki do konca leta bodo lahko
obremenitve nekoliko manjše in sredstva že prej
angažirana v najnujnejše naloge.
Izvršni svet skupščine občine Ptuj je predla,
gal SIS družbenih dejavnosti in materialne
proizvodnje tudi pogoje za morebitno oprosti-
tev ali odložitev plačevanja prispevkov tistih
delovnih organizacij, ki poslujejo z izgubo med
letom ali bo ta izguba ugotovljena po
zaključnih računih. Ta merila bi morali vgraditi
v svoje spremenjene in dopobijene samouprav,
ne sporazume o temeljih planov. Gre za merila,
ki natančneje in zelo strogo določajo pogoje za
oproščenost plačevanja določenega deleža teh
prispevkov za posamezne SIS. Ob koncu leta pa
je predviden poračun teh obveznosti — odvisno
od poslovanja posamezne delovne sredine. Ta
stroga merila pa zahtevajo, da v posameznih
delovnih organizacijah podvzamejo vse možne
ukrepe za sanacijo morebitnih ali že nastalih
izgub. Po drugi strani pa gre za pomoč širSe
družbene skupnosti, da se njihove obveznosti
po potrebi zmanjšajo. Po nekakem načslu pra-
vičnosti bi naj uveljavljal te znižane prispevne
stopnje ali odpise delov obveznosti le tisti, ki je
tega tudi potreben in ne tisti, ki bi lahko z
ustreznimi notranjimi ukrepi še situacijo obvla-
da, in tudi reševal.	mj
Kdo lahko obveže za plačilo samoprispevka
občane, ki ne bivajo v krajevni skupnosti na
območju katere je uveden samoprispevek,
imajo pa tam nepremičnine?
v Uradnem vestniku občin Or-
mož in Ptuj št. 9 z dne 27/5-1982
je objavljen sklep št. 76/82 z dne
18/3-1982 Skupščine KS Podlehnik
o uvedbi krajevnega samoprispev-
ka za financiranje programa
izgradnje komunalnih in drugih
objektov ter drugih dejavnosti na
območju KS Podlehnik.
V zadnjem odstavku 3. čl. cit.
sklepa je med drugim tudi določe-
no, da so zavezanci samoprispevka
v letnem znesku 1000 din tudi last-
niki počitniških ali stanovanjskih
hiš, gospodarskih in drugih
zgradb, ki nimajo stalnega bivali-
šča na območju KS Podlehnik.
Tudi v 5. čl. cit. sklepa so med
zavezanci samoprispevka poleg
občanov, ki imajo stalno bivališče
na območju KS Podlehnik našteti
tudi tisti ki bivajo izven tega
območja, imajo pa nepremičnine
na tem območju.
Ze v članku „Zakon o sa-
moprispevku in praksa" objavlje-
nem v „Tedniku" št. 17, 18 in 19
iz leta 1981, ki pa ga verjetno
mnogi, ki se jih tiče niso dobro
prečitali, sem opozoril na razne
nepravilnosti in nezakonitosti, ki
jih je zaslediti v mnogih sklepih o
uvedbi samoprispevka. Med dru-
gim sem takrat opozoril, da
Krajevne skupnosti ne morejo uve-
sti krajevnega samoprispevka za
občane, ki stalno bivajo izven
njihovega območja. Na take obča-
ne lahko razširi samoprispevek le
občinska skupščina, katero za to
pooblašča 3. odst. 8. čL Zakona o
samoprispevku (Ur. 1. SRS št.
3/72), ki se glasi: ,,Občinska skup-
ščina lahko razširi obveznost
plačevanja samoprispevka, ki se
plačuje od posesti oz. od dohod-
kov od nepremičnin, tudi na obča-
ne, ki na območju na katerem je
uveden samoprispevek, nimajo
stalnega prebivališča, imajo pa
nepremičnine, če se bodo s
samoprispevkom izvajala dela, s
katerimi bodo izboljšani pogoji za
izkoriščanje teh nepremičnin."
Opozorim, da je tudi Ustavno
sodišče SRS v svoji Odločbi št. UI
52/78 z dne 17/4-1979 (Ur. 1. SRS
št. 14/79) izrecno povdarilo, da
samoprispevek lahko razširi na
občane, ki nimajo stalnega
prebivališča v KS na področju
katerega je uveden samoprispevek
le občinska skupščina, nikakor pa
ga za take občane ne more uvesti
KS, kajti ona mora upoštevati 1.
odst. 8. čl. Zakona o samopri-
spevku, ki jasno določa, da je
zavezanec za samoprispevek le ob-
čan, ki ima na območju na kate-
rem je uveden samoprispevek stal-
no bivališče.
Iz vsega zgoraj povedanega sledi
sklep, da zadnji odstavek 3. čl. in
deloma 4. čl. zgoraj cit, sklepa KS
Podlehnik nista v skladu z 8. čl.
Zakona o samoprispevku. Da je
temu tako, pa sledi tudi iz dejstva,
da je skupščina Občine Ptuj tia
podlagi 8. čl. Zakona oj samcv
prispevku sprejela dne 23/6-
Odlok o razširitvi obveznosti pla-
čevanja krajevnega samoprispevka
uvedenega s sklepom št. 76/83 z
dne 18/3-1982 na območju KS
Podlehnik iUr. Vestnik Občin
Ormož in Ptuj. št. 12/82), s kate-
rim je med drugim določila, da so
zavezanci za plačilo samoprispevka
občani, ki v KS Podlehnik nimajo
stalnega prebivališča imajo pa na
njenem območju počitniško hišo.
Interesantno je, da cit. občinski
odlok tokrat jemlje za osnovo
denarnega samoprispevka lastni-
štvo oz. posest samo počitniških
hiš, ne pa lastništvo oz. posest sta-
novanjskih hiš, gospodarskih in
drugih zgradb, kot to jemljejo
Odloki Občine Ptuj o razširitvi
obveznosti plačevanja krajevnega
samoprispevka na območjih KS
Zavrč, KS Heroja Lacka Rogozni-
ca in KS Ptujska gora (Ur. Vestnik
Občin Ormož in Ptuj št. 21/8 in
16/80).
Pričakovati je, da bo KS Podleh-
nik svoj zgoraj omenjeni sklep
ustrezno spremenila in da ne bo
pobirala samoprispevka od lastni-
kov oz. posestnikov stanovanjskih
hiš, gospodarskih in drugih
zgradb, ki imajo te objekte na nje-
nem območju ne pa tudi stalnega
prebivališča. Občinski odlok, j'
daje pravico f)obirati samoprispe-
vek le od izven njenega območja
stanujočih lastnikov oz. posestni-
kov počitniških hiš, ki ležijo na
njenem območju.
Ob tej priliki Se opozorim, da se
pripravljajo spremembe in dopol-
nitve že 9 let starega zgoraj cit.
Zakona o samoprispevku.
Kostanjevec Bogomif
PTUJSKI SOCIOLOGI IN POLITOLOGI
Tudi ptujski sociologi in politologi združeni v stanovski organizaciji;
razprave o aktualnih družbenih problemih kot so odgovornost, analiza
rezuhatov raziskave slovenskega javnega mnenja, organiziranje
kadrovskih dejavnosti v OZD; kljub strokovni obravnavi in aplikaciji na'
razmere v ptujski občini slabo zanimanje DPO (družbenopolitičnih
organizacij) Ptuja.
Kot fraze in slaba tolažba že
zvenijo ugotovitve, da je ta trenu-
tek v Jugoslaviji kriza, predvsem
gospodarska, ki se pa odraža tudi
na političnem področju, da pa ne
bi bili čisto vsega krivi sami, doda-
mo, da je za slabo stanje v Ju-
goslaviji kriva tudi splošna svetov-
na kriza.
Najbrž je potem upravičeno
pričakovati, da bodo vsaj stroko-
vnjaki z družboslovnega področja
imeli vsaj približne in ne popolno-
ma nasprotujoče si predstave o
dejanskem gospodarskem (to je
tudi političnem stanju), kar je os-
nova za vsaj kolikor toliko
pametno in ne povsem kratkovid-
no načrtovanje gospodarske politi-
ke v prihodnje.
Resno strokovno pretresanje
življenjskih družbenih problemov
v ožjih okoljih pa se za družbo-
slovce po opravljeni diplomi pona-
vadi konča.
Najbrž to čutijo ljudje, ki delajo
na teh področjih natančneje na
področjih, ki se strokovno ukvar-
jajo za analizo družbe — najsi bo
to ekonomska, politološka ali so-
ciološka analiza. Tako ,,živi" že
več organizacij, v katere so
vključeni sociologi in politologi,
oz. diplomanti ljubljanske fakulte-
te za sociologijo, politične vede in
novinarstvo.
Ker je tudi v Ptuju že kar pre-
cejšnje število diplomantov in ab-
solventov te fakultete, so lanskega
maja Ptujčani dali pobudo, da bi
se organizirali, lansko jesen pa je
bila v Mariboru ustanovljena Or-
ganizacija sociologov politolo-
gov mariborskega območja.
Ptujčani so formalno v tej
organizaciji, vendar skupina pri-
bližno 35 ljudi dela v Ptuju tudi
samostojno, z lastnim programom
in lastnim sistemom financiranja.
V skupini sodelujejo ix)leg socio-
logov in politologov tudi ekonomi-
sti, lahko pa so vključeni vsi, ki se
zanimajo za družbeno problemati-
ko.
Seveda že sam obstoj take or-
ganizacije ne pomeni prav veliko.
Veliko pa bi pomenila kritična,
odkrita, jasna in nedvomna stali-
šča o aktualnih, a zelo abstraktno
obravnavanih resničnih problemih
tega trenutka v Jugoslaviji, ki jih
ni mogoče (ni dopustno) obravna-
vati samo na splošnem nivoju, pač
pa dobi taka obravnava smisel, ko
namesto fraz in poceni starih re-
snic in plesnivih modrosti uvrsti-
mo v besednjak imena živih ljudi,
konkretnih krajev, opredeljen čas.
Iz podobnih nagibov so se tudi
povezali ptujski družboslovci.
Načrtovali in tudi že izvedli so ne-
kaj vznemirljivih razprav.
Prva od teh je bila obravnava
odgovornosti. Pogovor je vodil dr.
Peter Klinar, predavatelj na FSPN
— fakuheti za sociologijo politične
vede in novinarstvo v Ljubljani. V
uvodu so obravnavali splošne vidi-
ke odgovornosti, zatem pa so pre-
šli na primerek ptujske občine.
Med družboslovci, pa tudi drugimi
je bil velik odziv, edino pred-
stavniki DPO (družbenopolitičnih
organizacij) so bili v bolj skromni,
ali pa to pomeni mogoče sta-
bilizacijsko udeležbo, razprave se
je namreč udeležil samo sekretar
komiteja OK ZKS Ptuj. To je
prav gotovo zanimiv podatek, tudi
glede na to, da je odgovornost ena
od vročih tem, da je razprava
potekala v času priprav na 9. kon-
gres ZKS m da so isto temo
obravnavali tudi na Ziherlovih
dnevih, nekaj referatov od tam so
obravnavali tudi na ptujski razpra-
vi.
Toda, kot bi se dalo sklepati po
odzivu DPO, so stvari, ki se suče-
jo okoli odgovornosti kristalno či-
ste, v vrhovih pa najbrž povsem
prozorne.
Druga zanimiva tema, o kateri
so se pogovarjali, je bila analitična
obravnava rezultatov raziskave
Slovensko javno mnenje 82. Vodil
jo je mag. Niko Toš s Fakultete za
sociologijo, politične vede in
novinarstvo (FSPN). Rezuhati
raziskave so zanimivi predvsem za-
to, ker mnenja Slovencev prvič od-
stopajo od večletnih rezultatov
raziskave. Čeprav so se vodilni
družbenopolitični delavci občine
Ptuj gotovo že seznanili z mnenji
Slovencev, ki predstavljajo sloven-
sko javno mnenje, bi najbrž lahko
ustvarjalno sodelovali tudi v tej
strokovni razpravi.
Kljub jasnim političnim in
manj jasnim gospodarskim smer-
nicam je javno mnenje ne sicer
odločujoč dejavnik pri odločanju,
gotovo pa nekak barometer
družbenega razpoloženja, od
katerega so, pa najsi bo to dobro
ali ne, odvisne tudi take visokole-
teče družbene akcije kot so ure-
sničevanje zakona o združenem
delu, resnično samoupravljanje in
končno (samo) odločanje na raz-
nih referendumih; ob akcijah,
kakršna je ta zadnja, isti družbe-
nopolitični delavci na ves glas in z
vsemi zvonovi bijejo na družbeno,
samoupravljalsko zavest, odgovor-
nost in podobne pomembne bese-
de, ki naj bi bila dejanja in način
obnašanja.
Naslednja akcija oz. razprava,
ki jo je organizirala skupina je bil
razgovor o organiziranju kadrov-
skih dejavnosti v organizacijah
združenega dela. Razgovor so or-
ganizirali skupaj s klubom sa-
moupravljalcev in z Delavsko
univerzo Ptuj, namenjen pa je bil
predvsem kadrovskim delavcem
občine Ptuj, vendar je bila tudi
tokrat bolj skromna udeležba
(okoli 20 delavcev s tega
področja).
Razpravo je začel predsednik
skupščine občine Ptuj, Franc
Tetičkovič, vodil pa jo je mag.
Ivan Svetlik, ki je predstavil rezul-
tate raziskave o organiziranosti
kadrovske dejavnosti v OZD v
Sloveniji.
Govorili so tudi o problemih v
ptujski občini, o težavah pri zapo-
slovanju, predvsem mladih, ki
končujejo šolanje.
Poleg teh samostojnih akcij
Ptujčani aktivno delajo tudi v
mariborskem društvu. Junija je bi-
lo v Mariboru srečanje slovenskih
sociologov, kjer so obravnavali te-
mo Integracijski in dezintegracij^ki
procesi v jugoslovanski družbi, s
samostojnim referatom so
sodelovali tudi Ptujčani.
Ptujčani načrtujejo za jesen
razpravo o nezaposlenosti v svetu
in pri nas (vodil jo bo mag. Ivan
Svetlik), sociologi pa bodo izvedli
raziskavo o vlogi in odmevnosti
Radia in Tednika v ptujski občini.
§e nekaj (da ne pozabimo na
stabilizacijo); vsi predavatelji so
sodelovali brez honorarja,
finančno pomoč je ptujska skupi-
na dobila od OK ZKS Ptuj.
Manjka le še to, da bi se glas
družboslovcev slišal še malo širje
in tudi više. To pa je delno odvis-
no tudi od njih samih.
Danica Petrovič
O SPREMEMBI PLANOV IN URESNIČEVANJU
ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
Danes. 15. julija se bodo sestali
delegati skupščine občinske
zdravstvene skupnosti Ptuj. To bo
že druga seja v novem mandatu,
vodili pa jo bodo novoizvoljeni
predsednik skupščine in predse-
dnika obeh zborov. Kot je znano
je novi predsednik skupščine
Martin Berdcn. predsednik zbora
uporabnikov Stanko Brodnjak in
predsednica zbora izvajalcev Jo-
žica Suhadolnik.
Na današnji seji pa se bodo
delegati odločali o osnutku spre-
memb in dopolnitev sporazuma o
temeljih planov občinske zdrav-
stvene skupnosti Pluj v obdobju
1981 — 85. o finančnem načrtu
skupnosti v drugem polletju letos,
o valorizaciji prispevkov uporab-
nikov k stroškom zdravstvenega
varstva v občinski zdravstveni
skupnosti Ptuj. o povečanju nado-
mestil osebnega dohodka v času
bolezni, o povečanju pogrebnin in
posmrtnin. o spremembah in do-
polnitvah sporazuma o ustano-
vitvi medobčinske zdravstvene
skupnosti /a Podravje ter statuta
medobčinske zdravstvene sku-
pnosti za Podravje. P«.>icg tega se
bodo delegati seznanili z infor-
macijo o uresničevanju zdrav-
stvenega varstva v SRS in v občin'
Ptuj.
tako bo skupščina sprejela tuJ'
določena stališča zaradi sprem''
njanja ra/mer na področja"
zdravstvenega varstva in odpr^"'
vljanja .slabosti ter pomanjkljiv^-^'
sli.
M 6
f EDNIK -15.iulii1982
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
POMEMBNEJŠI KRITERIJI PRI
ZDRAVLJENJU SLADKORNIH BOLNIKOV
(1. nadaljevanje)
V podkožno tkivo vbrizgan insulinski depot
sebuie DOLOČENO KONSTANTNO KOLI-
ČINO NA PERIFERIJI bolnikovega telesa,
odkoder ga dovodni sistem ne glede na trenutno
različne potrebe vpija in razvaža. To je torej res
le nadomestno zdravljenje, ki ni niti dobro, kaj
jgle idealno; je pa vendar v sedanjem razvoju
(fledicine sprejemljivo in zadovoljivo.
Tej nepopolnosti v sedanjem načinu zdravlje-
j]ja lahko nekoliko pomagamo s primernim
izjolanjem dovoljno dojemljivih bolnikov. S
pripomočki (specifično impregnirani lističi, ozi-
roma tablete) bolnik lahko sam VSAJ PRIBLI-
ŽNO DOLOCA NASIČENOST SLADKORJA
V KRVI IN SECU in tako pomaga lečečemu
zdravniku bolj smotrno uravnavati zdravljenje.
Tak način zdravljenja bi pomenil tudi močno
psihološko motivacijo, ker bi prevedel bolnika
[Z PASIVNEGA STANJA V AKTIVNO SA-
MOPOMOČ!
Primerno poglobljena poučitev bolnika o
vzrokih in nastajanju bolezenske presnove v
organizmu in delovanju inuslina je potrebna in
je DODATNA UTEMELJITEV IN SPODBU-
DA ZA MOTIVIRANO SODELOVANJE. Po-
sebno pomembno je bolniku razumljivo poja-
sniti vzročno razmerje med koncentracijo slad-
korja v krvi in posledičnim izločanjem sladkor-
ja v urinu. Skušati poljudno se približati pojmu
takoimenovanega ledvičnega praga. Za to po-
trebna izguba dragocenega časa se bo zdela
mnogim nepotrebna. Smotrno gledano pa ni-
kakor ni in je po mojem mnenju vredna naj-
manj toliko kot še tako dobro zdravilo, s kakr-
šnim razpolagamo dandanes, ker pomaga pre-
magovati bolezen bliže pri korenu.
Prav posebno važno je seznaniti bolnika z
znaki, potekom in posledicami hypoglykemije
(naglo znižanje sladkorja v krvi izpod minimal-
nega zasičenja), kakor tudi s sprožilnimi faktor-
ji; kot so stresni vplivi, telesni napori, različna
vmesna obolenja, ki naglo znižujejo koncentra-
cijo sladkorja v krvi. Posebno pa je treba opo-
zoriti na pravočasno uživanje pravilno sesta-
vljene hrane!
Prav tako potrebno je tudi podrobneje poučiti
tiste bolnike, ki se zdravijo z zdravili skozi usta;
kako delujejo predpisana zdravila in kdaj njih
delovanje doseže maksimalni učinek.
Treba je dobro poznati kriterije pravilnega
uravnovešanja! Človekov organizem ima v svo-
jem ledvičnem pragu regulativni instrument, s
katerim skuša preprečiti prenasičenost krvi s
sladkorjem. Ker vemo, da niha zgornja meja
propustnosti ledvičnega praga tudi pri presnov-
no zdravem človeku nekako med 140 do 200
miligramskih odstotkov in da se ta meja s stara-
njem nekoliko spreminja, je kot ZGORNJA
MEJA SPLOŠNO VELJAVNO DOLOČENA
NA 180 miligramov pri tistih DIABETIKIH, KI
SE ZDRAVIJO Z INJEKCIJAMI INSULINA.
Ker torej nekateri sicer zdravi ljudje, posebno
po izdatni jedi, izločajo manjše količine slad-
korja z urinom, je pri diabetikih, ki se zdravijo
z insulinom, izločanje majhnih količin sladkorja
v urinu sprejemljivo.
PORABA VBRIZGANEGA INSULINA
TRENUTNEMU PREHRAMBENEMU STA-
NJU NI NARAVNO PRIMERNO PRILAGO-
JENA IN SE VCASIH ODMIKA OD TRE-
NUTNE POTREBE TUDI DO 50%. Zato
koncentracija sladkorja v krvi često prekorači
določeni meji in pride tako do izločanja slad-
korja v urinu, ali pa nasprotno do hypoglyke-
mije. Pri sedanjem stanju medicine je splošno
priznana še sprejemljiva zgornja meja takega
izločanja določena na 5 gramov sladkorja v 24-
urni količini urina!
Pri diabetikih, ki se zdravijo z zdravili skozi
usta (različne tablete), oziroma zgolj z dietno
hrano in ustvarjajo še nekaj naravnega insulina
(tako produkcijo skušamo spodbujati s temi
udravili), naj zgornja meja po zaužitju hrane ne
presega 160 miligramskih odstotkov! ZA TE
BOLNIKE VELJA TUDI §E NADALJNJA
ZAHTEVA, DA NE SMEJO IZLOCATI
SLADKORJA Z URINOM!
(Konec prihodnjič)
O uresničevanju zdravstvenega varstva
V razpravo o dopolnitvi k in-
formaciji o uresničevanju zdrav-
stvenega varstva v SR Sloveniji, so
sc vključili tudi organi sociali-
stične zveze in sindikatov, ki po-
i^rivajo področje zdravstva in so-
cialnega varstva. Slednjo so or-
ganizirali z namenom, da bo raz-
prava v združenem delu in v kra-
jevnih skupnostih resnično teme-
ljita. Prva informacija je bila se-
stavljena že v oktobru leta 1981.
razprave pa so pokazale, da ne-
katere stvari niso bile dorečene.
Prcdv.sem je bilo treba informa-
cijo dopolniti s poročilom 6
zdravstvenem varstvu delavcev, o
prizadevanjih za organizacijo
zdravstvene službe in s poročilom
o aktivnostih za rešeVanje pro-
blemov zdravstvenega varstva.
Zdravstveno varstvo, ki smo ga
v preteklih letih razvili v SR Slo-
veniji dosega že svetovmo raven.
Kljub vsemu pa smo zanemarili
preventivo, osnovno zdravstveno
varstvo, razvoj dispanzerske de-
javnosti in podobno. Nedopustno
je tudi. da smo dopu.ščali preveHk
razvoj na področju specializacije.
Zdravstveni standard smo
dvignli prek svojih zmožnosti.
Sedaj pa ga moramo uskladiti z
razpoložljivimi sredstvi. Torej bo
uporabnik imel toliko pravic, kot
jih omogoča ustvarjeni dohodek.
"Za dosego takega stanja pa sta
odgovorna uporabnik in izvaja-
lec. Premalo zavzeto o stanju na
področju zdravstvenega varstva
ra/.pravl)ajo v združenem delu in
v krajevnih skupnostih. Razprave
organizirajo le takrat, ko se spre-
mmjajo prispevne stopnje. Tudi
komisije za socialna vprašanja v
krajevnih skupnostih ne delajo;
vsedejo se le. ko razpravljajo o
sprejemu otrok v vrtec ali o spre-
jemu v dom upokojencev. O sta-
nju na področju zdravstvenega
varstva pa bi morali dejansko
razpravljati vsi. ki združujejo
sredstva za te namene.
Precej je bilo povedanega tudi
na račun skrbi za starejšega ob-
čana. Podatki, ki so na voljo ka-
žejo. da je v ptujski občini 7132
občanov starih nad 65 let. od teh
jih v mestu živi le 1412. ostali na
podeželju. Poseben problem pri
tem je problem ostarelih kmetov.
Pri nas imamo sicer celo vrsto
institucij, ki skrbijo za starejše
občane, vendar njih delo ni us-
klajeno. Zalo bi-kazalo. da bi le-ti
svoje delo povezali. Več bi morali
storiti tudi v krajevnih skupnostih:
krajevna skupnost bi morala pre-
vzeti številne funkcije, ki so jih
prej nosile številne družine. V
krajevnih skupnostih pa tudi ni
organiziranih servisnih dejavno-
sti. ki bi jih s pridom lahko izko-
riščali starejši občani.
Tudi zdravstveno varstvo sta-
rejših občanov še ni tako organi-
zirano. kot bi moralo biti. Imamo
le enega zdravnika, ki skrbi za to
populacijo. Na drugi strani pa
imamo že 10 pediatrov in to ob
tako nizki nataliteti. Starejših lju-
di pa je vedno več. O problemih
starejših občanov bi veljalo več
spregovoriti tudi na različnih
predavanjih, kijih organiziramo v
krajevnih skupnostih.
MG
Sodelujmo - da bo »malemu šolarju" lažje
Priprava otrok na osnovno šolo je sestavina predšolske vzgoje in
predstavlja vezni člen med predšolsko vzgojo in vzgojo ter izobraževa-
njem v osnovni šoli. Prizadevanja za njeno vsebinsko bogatitev in večji
časovni obseg ter večjo vzgojno izobraževalno učinkovitost prispevajo "k
nadaljnji socialistični samoupravni preobrazbi celotnega sistema vzgoje
in izobraževanja. Vzgoja in varstvo predšolskih otrok kot del celotnega
sistema vzgoje in izonraževanja mora torej potekati kontinuirano prek
vzgojnovarstvene organizacije in osnovne sole.
Sodelovanje med pedagoškimi delavci VVZ. ki izvajajo pripravo
otrok na šolo in delavci osnovne šole mora biti stalno, pri čemer morajo
biti dogovorjene oblike, obseg in način sodelovanja. Le tak način
sodelovanja prispeva k lažjemu prehodu otroka v osnovno šolo in
aktivnejšemu sodelovanju otrok v vzgojnoizobraževalnem procesu v
prvem razredu osnovne šole. k vskladitvi vzgojnega dela v pripravi otrok
na osnovno šolo in vzgojnega dela v osnovni šoli, k boljši kvaliteti
vzgojnega dela, v pripravi otrok na osnovno šolo in v prvem razredu
osnovne šole.
Na podlagi programa dela smo delavci VVZ skoraj v celoti reali-
zirali skupne naloge z Osnovno šolo Olga Meglič. Zastavljene naloge so
temeljile na meds^ojnem informiranju o vzgojnem programu priprave
otrok na osnovno šolo in učnem načrtu prvega razreda, izmenjavi mnenj,
stališč, posredovanju izkušenj o uresničevamu vzgojnega programa
priprave otrok na osnovno šolo in učnega načrta prvega razreda, sode-
lovanju pri vpisu otrok v osnovno šolo m sodelovanju na kulturnem in
telesnokulturnem področju.
Sodelovali smo tudi z ostalimi osnovnimi šolami, vendar brez
zastavljenih skupnih programov, torej le na iniciativo posameznih to-
varišic.
Z večjim prizadevanjem vseh delavcev na področju vzgoje in izo-
braževanja in poglobljenim sodelovanjem bomo v šolskem letu, ki je
pred nami dosegi, da bo našim otrokom vstop v osnovno šolo m
obvladovanje vzgojnoizobraževalnega programa lažji. y\Z PTUJ
Usklajevanje skupne
porabe v občini Ormož
Realizacija sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v občini
Ormož je bila v letu 1981 za 4,7 odstotka višja kot je bila dogovorjena
poraba. Zaradi tega je koordinacijski odbor za spremljanje skupne
porabe v občini Ormož sprejel stališče, da se za izračun globala sredstev
za skupno porabo v letu 1982 upošteva dovoljena poraba v letu 1981
glede na rast primerljivega družbenega proizvoda. Na podlagi tega sedaj
planske strokovne službe in skupne službe samoupravnih interesnih
skupnosti družbenih dejavnosti občine Ormož izračunavajo dovoljeno
porabo za letošnje leto po posameznih samoupravnih interesnih sku-
pnostih in medsebojno usklajujejo. Ko bo to opravljeno, bo o usklajenem
predlogu ponovno razprjivljal koordinacijski odbor za skupno porabo,
informacijo pa so obravnavali na skupnem zasedanju vsi trije zbori "SO
Ormož.
VEČ ORGANIZIRANOSTI IN POVEZANOSTI
Pri občinski konferenci ZSMS
deluje zraven konference mladih v
izobraževanju, združenega dela,
•krajevnih skupnosti, centrov in
l^omisij, tudi konferenco mladih iz
•kmetijstva.
V č§trtek so imeli regijski posvet,
Ikjer je stekla beseda o kmečkih ig-
fah v Vranskem, domači kuhinji,
'kpSnji .... Prisotni so bili mne-
'^Ja, da so na regijskih posvetih
prisotni vedno eni in isti in sicer:
Ormož, Slovenska Bistrica, Pesni-
ca, Ptuj, tu in tam pa se posveta
udeleži še Lenart. Večjo pozornost
bo potrebno nameniti povezovanju
posameznih občin, saj ob raznih
tekmovanjih hodijo le tja neorga-
nizirano in nepovezano.
Teze tekmovanja bodo objavlje-
ne v Kmečkem glasu, ekipe pa se
morajo v celoti ravnati po njih.
Ker smo pred kongresom sloven-
ske mladine, se bodo pogovori
razvijali v smeri problematike na
kmetiji. O takšnih in podobnih
problemih se je potrebno pogo-
varjati predvsem po kmečkih akti-
vih.
V zadnjem času so v posameznih
občinah težave ali naj bodo usta-
novljeni mladinski aktivi ali os-
novne organizacije. Pripadnost
aktivov ni usklajena s statutom,
saj aktiv ni družbeno politična or-
ganizacija ih se v delo in odločanje
o delu ne morejo enakovredno
vključevati, kot druge družbeno
politične organizacije. Ločiti je
potrebno osnovne organizacije in
interesno dejavnost mladih kmeto-
valcev. V OO je težko izvajati
aktivnosti, medtem ko se aktivno-
sti lahko dobro odvijajo v aktivih,
zato je potrebno aktive nujno po-
večevati. Ti aktivi naj delujejo kot
družbeno politične organizacije,
saj bo le tako lahko organizacija
boljše delovala.
Na nivoju zadruge pa je potreb-
no ustanoviti koordinacijske od-
bore ali konferenco, ki bi vse akti-
ve združevala v eno organizirano
obliko.
V ptujski občini imamo samo dve
OO, ki sodelujeta z dvema z.adru-
gama, kjer se ti mladi združujejo.
Da bi delo laže in bolj organizira-
no potekalo, je nujno potrebno
pritegniti Kmetijski kombinat. Pe-
rutnino in druge, ki naj bi v kon-
ferenci mladih kmetovalcev imeli
svoje delegate.
Večja povezanost bi morala biti
tudi med mladimi kmetovalci in
mladimi iz krajevnih skupnosti. Ce
bi le ta bila dobra, bi lahko pripra-
vili skupne programe, izvajali bi
lahko skupne akcije, in delo bi ve-
liko bolje in organizirano poteka-
lo.
Premajhno pozornost posvečajo
občinske konference mladim kme-
tovalcem. Kadar delo ne teče naj-
bolje v združenem delu ali krajevni
skupnosti, takoj izvedejo posvete,
obiske po osnovnih organizacijah,
skratka zanima nas, zakaj delo ne
teče tako kot prej, medtem ko na
mlade v kmetijstvu pozabljamo.
Tudi probleme kmetovalcev bo
morala v bodoče reševti občinska
konferenca mladih, saj bodo le ta-
ko lahko uspešno delali.
J. Hvaleč
Po ječmenu rdeča pesa
Na površinah, kjer smo poželi ječmen lahko sedaj posejemo rdečo pe-
ki je za pridelovalce dohodkovno zelo zanimiva. Setev na teh površi-
'^ah, v poštev pridejo tudi površine, kjer smo zgodaj poželi pšenico, je
Priporočljiva tudi zato, da preprečimo zapleveljenje.
Kmetijska zadruga Ptuj organizira tudi pridelovanje rdeče pese, prede-
lovalna industrija Petovia pa potrebuje kar okoli 1200 ton te kulture. V
^drugi imajo na voljo dovolj reprodukcijskega materiala — od semena
zaščitnih sredstev.
Pomembno je, da površino takoj po žetvi preorjemo in pognojimo z
200 do 300 kilogrami nitrofoskala na hektar. Setev je potrebno opraviti
Čimprej, saj pomeni vsak dan odlašanja nekoliko manjši pridelek.
Tisti, ki se ne bodo odločili za setev rdeče pese lahko na površinah,
^jsr so poželi žito, odločijo za setev travno-deteljnih krmnih mešanic. Le-
je možno doseči še dva odkosa, enega pa še spomladi pred setvijo ko-
tako je zemlja dokaj dobro izkoriščena.	JB
PREDLOG ZA
IZDAJO ZAKONA
O POKOJNINSKEM
IN INVALIDSKEM
ZAVAROVANJU
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je bil v SR
Sloveniji sprejet leta 1972 in je bil doslej petkrat noveliran.
Aprila letos je Zvezni zbor Skupščine SFR Jugoslavije sprejel novi
zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Eden temeljnih razlogov za sprejetje novega republiškega zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju je uskladitev sistema
pokojninskega in invalidskega zavarovanja z ustavo in zakonom o
združenem delu, saj je bil zakon uveljavljen že pred njunim sprejetjem.
Na neustreznost nekaterih rešitev in na pomanjkljivosti veljavnega zako-
na ter nujnost njegovega dopolnjevanja je opozorila tudi praksa in samo
izvajanje zakona. Tretji razlog, ki je narekoval novo zakonsko ureditev,
pa je celovita revizija sistema starostnega zavarovanja kmetov, s katero
naj bi vključili kmete v enoten sistem pokojninskega in invalidskega zava-
rovanja.
Pomembne novosti in bistvene spremembe naj bi zakon prinesel zla-
sti na področju invalidskega zavarovanja in na področju starostnega
zavarovanja kmetov. Spremembe in nove rešitve naj bi predlagal tudi gle-
de obveznega zavarovanja oseb, ki opravljajo samostojno poklicno deja-
vnost; nadalje glede obveznega pokojninskega in invalidskega zavarova-
nja vrhunskih športnikov-neprofesionalcev. V republiški zakon bo potre-
bno vgraditi tudi določila, ki se nanašajo na nekatera vprašanja v zvezi
z odmero in usklajevanjem denarnega nadomestila za telesno okvaro.
Zakon naj bi uvedel tudi možnost predčasne upokojitve, spremembe in
dopolnitve pa naj bi uveljavil tudi glede uživanja in izgube pravic do
pokojnine.
Predlog za izdajo zakona bodo obravnavali in sprejemali zbori Skup-
ščine SR Slovenije na sejah — predvidoma 29. septembra — pred tem pa
ga bodo obravnavale delegacije v temeljnih samoupravnih organizacijah
in skupnostih.
PRI NAS V KLUBU. . .
VPRAŠANJE
Rada bi zvedela, kako si prizadevate menjati osebnost človeka, ki je
kot alkoholik večino življenja ,,zavozil"? Kako poteka vaše delo?
Bralka
ODGOVOR
Zdi se mi, da bom na vaše vprašanje najbolje odgovorila, s konkret-
nim primerom:
28. junija 1982 smo imeli sestanek v manjšem številu (bilo je okrog 20
zdravljencev in svojcev). Vsak, ki je hotel, je lahko govoril o svojem
osebnem idealu. Vsi, tudi tisti",,molčeči", so slišali veliko zanimivega.
Večina je govorila o tem, kako je posnemanja vrednoneminljivo delo to-
variša Tita, humanost, borba za enakopravnost, bratstvo. Eni so občudo-
vali svoje prijatelje, ki so ogromno pretrpeli, kljub temu pa znali iz življe-
nja črpati le redke vesele trenutke in v duhu ostali vedri. Drugi so dejali,
da so svojo osebo našli v vsakem poštenem delavcu požrtvovalni materi.
Nekdo nam je pripovedoval svoje doživetje. Rekel je, da se je kot mlad
delavec vedno s prijatelji smejal tovarišu, ki je v njihovi družbi, užival
brezalkoholne pijače, čeprav so ostali pili alkohol. Danes pa ga seveda
občuduje, saj je že takrat vedel, kam to pelje in se s trdno voljo premago-
val. (Splačalo pa se mu je). . .
Prišlo je do prijetne izmenjave misli, izkušenj, ob katerih se človek
skoraj nevede bogati.
Terapevt: Dr. Zlata Ivetič
SADJARSKE
INFORMACIJE
Opozarjamo, na to, da je potrebno nadaljevati s škropljenji proti ja-
blanovi plesni pri sortah, ki so zanjo občutljive. Prav tako je treba nada-
ljevati s škropljenji prod škrlupu v normalnih, to je malo podaljšanih
presledkih. Kjer ni škrlupastih peg, bi dali prednost captanu. Glede na to,-
da smo pri prejšnjih škropljenjih priporočili uporabo sistemikov v nasa-
dih, kjer je prišlo do pojava.., škrlupa, računamo na njihovo delovanje.
Zato bi tudi v takih nasadih kazalo uporabiti captan, vendar v malo kraj-
ših presledkih. Samo tam kjer sistemikov (baycor, rubigan) še niso upora-
bljali, bi jih še sedaj priporočali. Drugo škropljenje proti jabolčnemu
zavijaču bo treba opraviti po 12. juliju.
Opažamo močnejši pojav odraslih hruševih bolšic, zlasti na vrhovih le-
tošnjih poganjkov, kjer že odlagajo jajčeca. Hruševe nasade je treba te-
meljito pregledati in šele po ugotovitvi ličink škropiti s piretroidi (decis,
ripcord, talcord, sumicidin).
Posebej opozarjamo na škropljenje proti grenki pegavosti. V obvestilu
štev. 6 in v dodatku k temu obvestilu smo podali roke in koncentracije
škropiv. Opozarjamo pa na to, DA JE TREBA KALGAN UPORA-
BLJATI SAMO V 0,2 % KONCENTRACIJI. V prodaji je namreč samo
kalgan kemične tovarne Hrastnik letošnje proizvodnje, ki ima večji od-
stotek kalcijevega oksida in ga je zato treba uporabljati v nižji koncentra-
ciji 0,2 <Vo.
Strokovna služba
Kmetijskega zavoda Maribor
VINOGRADNIŠKE
INFORMACIJE
Obveščamo vinogradnike podravskega in posavskega rajona, da je se-
daj čas za škropljenje proti sivi grozdni plesni (Botrytis). Glede na vre-
menske razmere so pogoji za razvoj sive plesni kar ugodni. Priporočamo
zlasti pripravke ronilan, sumilex in rovral, ki jih je treba dodajati fungici-
dom proti peronospori in oidiju.
Proti peronospori bi prav v tem času dali prednost sistemikom (rido-
mil plus, mikal), ki bi jim proti oidiju dodajali baleton ali rubigan, če
nameravate malo podaljšati presledek med škropljenjema. Menimo pa,
da presledka vseeno ne bi kazalo podaljševati na več kot 15 dni.
Proti drugemu rodu grozdnih sukačev še ni treba škropiti in menimo,
da bo čas za škropljenje šele v drugi polovici julija, o čemer vas bomo
pravočasno obvestili.
Glede ukrepov v vinogradih, ki jih je poškodovala toča, priporočamo
da se ravnate po navodilih, ki so bila objavljena v dnevnem tisku.
Strokovna služba
Kmetijskega zavoda Maribor
6-IZ NAŠIH KRAJEV
15. julij 1982- tednik
Kumer srna se z mojo kosilnico košnje sena rešla, naju je že začela
žetev pšenice no drugih krušnih problemov monlrati. Ja. začela se je
bilka za vsoko zrno. Saj vete kak provi pregovor; Dinar na dinar palača,
zrno do zrna pogača, Mija z mojo Miciko sma se že odločila, da ma
pšenico odala ali pa jo zamejala za koruzo. Seveda boma si tejko zrnja
duma pustila, ke nama nede trebalo kruha kupovati. Kak pa bi zgledalo,
če bi si kmet kruh v šlacuni kupuva. Eni to že delajo, jaz pa le mislin, da
bi moga vsoki kmet svoj kruh jesti no še enih por vreč pšenice odati. Ja,
/daj si vsi lepo vremen želimo. Da bi nan trojno sunce svetilo, da bi lehko
suho zrnje v ka.šče no vreče spravli. Včosik bla je hujda muka dere smo
vse ročno s srpi želi, razstave stavili, potli čez por dni pšenico notri vozili,
s cepmi po klasju mlotili, vejali, ščijali, slamo v kopico zlagali no še vsega
drugega vraga spočijali. CJnes pa pride na njivo kombajn, ki vse to v eni
rundi naredi. Ker je naša pšenična njiva na bregposlunjena, si nemremo
kombajna privoščiti. Jaz to s kosilnico naredin no potli vse vkuper
zgeplamo.
Samo je problem s totimi kombajni. Če se kokšna zadeva pokvori,
moreš k sosidom (v Avstrijo) po rezervni del iti. Jebal ga na iglin špic. kon
pa mo prišli, če mo ga .še dale naprej tak sračkali?
Vidi se, ke nemamo več provega spoštovaja do kruha. Negda v
mojih mlodih letih smo kruh samo za ta vejkše svetke na mizi vidli. Če
ti je falat kruha na tle padna, si ga moga gor pobrati no kušniti. Gnes pa
kruh tudi v posodah za smeli najdemo. Posebno^ mesti. Ptujčani le
poglednite malo koli sebe pa te vidli kejko kruha vsoki den vkraj vržete.
Saj se tudi pri nas zgodi, da kruhek stori grota ali pa se drgačik pokvori.
Ne vržemo ga v smeli, pač pa gujdeki ali pa kokoši pojejo.
Kak vidite sen gnes čisla krušno razpoloženi. Pa saj vele kak poje
lista lukarska himna: Gda boš lačen z dela priša, si nareži luk, falal kruha
fcoj si vreži, pa de južna fkup . ..
Te pa srečno — vaš kruhekov LUJZEK
30 LET GD ZAMUŠANI
Č lani prostovoljnega gasilske-
ga drtr^lva i/ Zamušanov so mi-
nulo nedeljo. 11. julija proslavili
30 let obstoja. Svoj jubilej so pri-
ključili praznovanju 90-letnice
rojstva tovariša Tita. 4. juliju —
dnevu borca in 40-lelnici pionir-
ske organizacije. Pod pokrovi-
teljstvom K S Ciorišnica so se v
nedeljo popoldne člani G D Za-
mušani zbrali na slavnostni seji,-
osrednja slovesnost pa seje nekaj
po 15. uri pričela z mimohodom
gasilskih enot iz okolice. Po sla-
vnostnem govoru .so najzaslu-
žnejšim gasilcem podelili prizna-
nja.
; C) uspehih društva je sedanji
predsednik Vlado Vozlič med
drugim dejal:
»Od 19. marca 1952. ko je bilo
G D Zamušani ustanovljeno, ko-
rak za korakom uresničujemo
zahteve in cilje. Tako v operativni
sposobnosti, kot na kulturnem
področju in gospodarski deja-
vnosti. Trenutno nas je 107 čla-
nov, kar je glede na velikost naše
vasi zadovoljiva številka. Od tega
je 38 operativnih članov, lOčlanic
20 mladink in mladincev, ostalo
pa pionirji. Kadrovska zasedba je
tudi dobra, saj imamo 3 častnike, 5
nižjih častnikov in 10 izprašanih
gasilcev. Redno se udeležujemo
vseh pomembnejših gasilskih
tekmovanj. Lani smo na cenlr-
skcm tekmovanju v Gorišnici so-
delovali kar z 9 desetinami. To pa
je tudi uspeh.«
Janez Pintaričje ustanovni član
G D Zamušani. njen prvi povelj-
nik in .sedanji predsednik nad-
zornega odbora. O delu v društvu
nekoč in danes je povedal:
»30 let dela in aktivnosti je ve-
liko. še posebej za tistega, ki je
rasel z društvom. Spomini na za-
četke pa so še vedno sveži. Že pred
uradno ustanovitvijo nas je bila
desetina mladih fantov vključe-
nih v GD Gorišnica. Sami smo
sklenili, da ustanovimo svojo četo
s sedežem v Gorišnici. Po letu dni,
pa smo uradno registrirali G D
Zamušani.
Takoj smo začeli zbirati pro-
stovoljna sredstva in gradili za ti-
ste čase razmeroma lep gasilski
dom z eno garažo in sejno sobo.
Kmalu smo nabavili ' rabljeno
motorno brizgalno in gumivoz za
prevoz Orodja. Kasneje smo na-
bavili starejši avtomobil, potem
pa .še motorni brizgalni Rosen-
bauer in Tomos. Ves čas pa smo v
društvo vključevali nove člane,
predvsem mlade.
Ob proslavi 30 letnice smo na-
meravali predali namenu že nov
gasilski dom, vendar z deli nismo
uspeli zaključili. Potrebna je še
ureditev okolice in upam, da ga
bomo prihodnje leto že pričeli
redno uporabljati.«
Vaši gasilci pa so aktivni tudi
drugod, kajne?
»Naše delo se poleg gasilstva
najbolj odraža na kulturnem
področju. Vedno smo delali lako,
da smo z lastnimi igrami in go-
stovanji prišli do prepotrebnih
finančnih sredstev. Za vsa naša
prizadevanja in uspehe je bilo
naše društvo predlagano za na-
jvišje zvezno gasilsko priznanje.«
Kaj pa boste storili s starim
gasilskim domom?
»Izkoristili ga bomo, kar se da
najbolje. Del doma že služi zbi-
ralnici mleka, drugi del pa ureju-
jemo v trgovino.«
M. Ozmec
Gasilci iz Zamušanov so ponosni na novozgrajeni gasilski dom, ki sodi
med največje v občini.
Še enkrat »Premislite,
potem sramotite!"
Odgovorila bi rada na odgovor, ki gaje dal tov. J. K. iz Zamušanov,
na članek: »Premislite, potem sramotite!« Ta odgovor v Tedniku z dne
8.7. 82 smatram, da je zelo primitiven. Vsaka ženska, kije v službi in ima
družino, je tudi gospodinja in mora bili praktična, zlasti še, če ima vrhu
tega odgovorno službo.
Že večkrat je moja soseda kupovala meso pri mesarju v Gorišnici in
je bila vedno zadovoljna s postrežbo, razen 7. junija. Menda je tudi
vseeno ali kupuje meso v Gorišnici ali v Ormožu. To je prosta volja
vsakega posameznika. Vendar je tokrat dobila res neužitno meso. Če bi
se pa v Ptuju dobilo meso, ga ne bi iskala drugje. Pri nas so mesnice
prazne ker tudi klavnica v Ptuju ne dela in je zaprta že NEKAJ ME-
SECEV in v remontu, torej se v Ptuju ni mogla klali živina. Tov. J. K. pa
trdi, daje bilo to klano v Ptuju. Verjetno kolje drugače, če je klavnica v
obratu. Kje je bila ta svinja zaklana, ne vem. In da veste, to meso, ki ga
ima soseda doma roma danes k inšpektorju in se bo videlo kdo ima prav.
Omenjale, da naj grem v Mursko Soboto po bikova jajca in da mi
bodo tista bolj teknila. Rada verjamem. Znano mi je, da so bikova jajca
RES SPECI ALITETA. čepravjih še nisem jedla, dočim to meso ni užitno
in smrdi kot merjaščevina. Ker pa meso danes ni več poceni, človek lahko
za svoj težko prisluženi denar ZAHTEVA v redu meso.
L. K., Ptuj Muršičeva ul. 14
Kritika je zalegla
v prejšnji številki Tednika smo v dokaj obširni slikovni reportaži
prikazali junaško znašanje sodobnih Don Kihotov nad prometnimi
znaki in označbami. Med znaki, ki jih je roka storilca položila v »grab'n«,
je bil tudi ta (na sliki), ki označuje nevaren dvojni ovinek pred vasjo
Pacinje. Pravimo, daje bil, kajti v času med prejšnjo in sedanjo številko
Tednika, so ga spet postavili na svoje mesto. Upamo, da bo tu tudi ostal!
Moramo še povedati, da si tukajšnji prebivalci zelo hitro »vzamejo
k srcu« če o njihovem sicer lepem in mirnem kraju, napišemo »kaj
grdega«. Tako hitro kot tokrat, so ukrepali tudi letošnjega aprila, ko so
po objavi v Tedniku, odstranili nepotrebno smetišče pred mostom čez
Besedilo in foto I. C.
Organizacija ZZB
NOV Zg. Polskava
razvila svoj prapor
v okviru svečanosti ob dnevu borca je sobota, 3. julija popoldne
krajevna organizacija razvila svoj prapor. Na prapor je kar 15 delovnih
in družbenopolitičnih organizacij z območja občine Slovenska Bistrica
pripelo .svoje trakove. Eden trak pa je bil skupinski. Med darovalci je bilo
tudi 287 krajanov, organizacij in društev iz območja občine Slovenska
Bistrica, ki so prispevali spominske žebljičke.
Prapor krajevne organizacije ZZB NOV Zg. Polskava je tako že
šestnajsti te vrste v občini Slovenska Bistrica. Na svečanosti ob razvitju
prapora je predsednik občinske konference SZDL Slovenska Bistrica,
Ivan F-erk podelil šestim najzasluženjšim krajanom priznanja OP.
Svečanosti ob Dnevu borca so zaključili s kulfurnijm programom,
ki so ga pripravili godba na pihala Sp. Polskava, moški pevski zbor Zg.
Polskava in člani OO ZSMS Zg. Polskava.	Viktor Horvat
NOVI KILOMETRI
ASFALTA
Nedavni praznik krajevne skupnosti Laporje, ene od treh nerazvitih na
območju občine Slovenska Bistrica, so prebivalci proslavili nadvse sveča-
no. Pridobitev novih kilometrov asfalta za to območje veliko pomeni, saj
prinaša novi življenj-ki utrip v mnoge kraje te krajevne skupnosti. Leto-
šnja osrednja svečan )st v okviru praznika KS Laporje je bila	Za-
bljek, kjer so si za pridobitev novega asfaltnega cestišča v dolMi 3800
metrov še posebno prizadevali. Ob tem pa je potrebno poudariti velik pri-
spevek prebivalcev krajev Levič in Dolgi vrh, katere ta asfalt povezuje in
jim prinaša tudi hitrejši gospodarski napredek.
V Zabljeku so na osrednji svečanosti osvetlili trnovo pot, ki so jo mo-
rali prehoditi, da so prišli do asfalta. Cesta je zahtevala velika denarna
sredstva in tudi lastno delo krajanov, na nerazvitem območju, pa to ni bi-
lo ravno lahko. Z veliko mero dobre volje, zagnanosti, samoodpovedova-
nja in z delovnimi akcijami so ob prazniku krajevne skupnosti slavili po-
membno zmago. Seveda pa te prav gotovo ne bi bilo že sedaj, če jim pri
asfaltiranju ceste ne bi pomagala občina Slovenska Bistrica in cestno
podjetje Maribor. Pomembna so bila tudi sredstva samoprispevka, ki so
jih krajani v ta namen združevali.
Ob osrednjem dogodku pa so v KS Laporje potekale tudi druge, pred-
vsem športne prireditve v počastitev krajevnega praznika. Na dan osred-
nje svečanosu je bila na Zabljeku svečana seja vseh družbeno političnih in
krajevnih organizacii KS Laporie Podelili so pokale in oriznanja najza-
služnejšim ekipam v športnih tekmovanjih. Krajevna skupnost Laporje je
ob tej priložnosti podelila posebna priznanja vaškim odborom Dolgi vrh,
Levič in Zabljek ter Cestnemu podjetju Maribor in Ivanu Potisku.
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
Asfaltno cesto na Zabljeku je „kr8tilo" gasilsko vozilo PGD Videž, nje-
govi člani so prav tako veliko prispevali pri pripravi cestišča za asfaltira-
nje.
Uspel referendum v Tibolcih - problem vodooskrbe
Ce so v KS Gorišnica trenutno
zadovoljni, ker so v naselju Tibolci
uspeli v velikem odstotku izglaso-
vati novi krajevni samoprispevek
za asfaltiranje krajevnih cest, pa
ne morejo biti zadovoljni s prepo-
časnim reševanjem problema vo-
dooskrbe naselja Muretinci. Stanje
je precej kritično, nekateri vodnja-
ki so usahnili. Potrebno pa je po-
vedati, da imajo na tem območju
več farm, vodovoda pa ne. Kaj jim
tudi pomagajo moderno zgrajene
in urejene stanovanjske hiše in hle-
vi, če pa vodovoda ni. Potrebno
pa je tudi reči, da je primarni vod
zgrajen, manjkajo le priključki.
Prebivalci tega naselja so zelo ob-
čutljivi, saj se ta problem vleče že
dolgo; njih pa zanima samo reši-
tev.
Dušan Bezjak, tajnik KS Gori-
šnica nam je je tudi povedal, da v
skupnosti tečejo tudi aktivnosti za
gradnjo mostu čez Pesnico v Za-
mušanih. Most je v kritičnem sta-
nju, je sicer zaprt za ves promet,
vendar ljudje tega ne upoštevajo.
Kot vse icaže pa bo most zgrajen že
letos. Pri lokalni skupnosti za ceste
občine Ptuj so jim zagotovili, da
bo do gradnje prišlo v kratkem.
Zbrana referendumska sredstva v
krajevni skupnosti delijo po ključu
tako, da dobijo vaški odbori 70
odstcrtkov, za skupne potrebe kra-
jevne skupnosti pa ostaja le 30 od-
stotkov sredstev. Glede na to, da
imajo v KS trenutno več velikih
problemov, ki jih bodo morali re-
šiti, se bodo morali tudi dogovori-
ti, kako priti do potrebnih sredstev
ali pa se odločiti za prioritetne na-
loge. Krajevna skupnost bi morala
namreč zagotoviti 1,20 milijona
dinarjev za gradnjo mostu v Za-
mušanih in prav toliko denarja tu-
di za asfaltiranje krajevnih cest v
Tibolcih. Povedati pa je treba, da
se zbrana referendumska sredstva
trošijo za namene, za katere so bi-
la izglasovana.	j^o
Dušan Bezjak poto- i. ciani
PROSTOVOLJNE DELOVNE AKCIJE
V TOZD GOSTINSTVO ..HALOŠKI BISER"
Že vrsto let si v temeljni organizaciji go-
stinstvo »Haloški biser« Ptuj prizadevamo, da
privarčujemo kakšen dinar s prostovoljnim
delom naših delavcev, zavedamo se da so fi-
nančna sredstva preskromna za številna inve-
sticijska in vzdrževalna dela, zato skušamo
zmanjšati nekatere stroške z organizacijo pro-
stovoljnih delovnih akcij.
V letošnjem letu. v katerem se srečujemo z
resnimi gospodarskimi težavami, ko je vsak
prihranek še kako pomembne, so samoupravni
organi naše TOZD razglasili za leto delovnih
akcij. To stališče smo podprli tudi vsi zaposleni
in to ne le z besedami, temveč tudi z dejanji. V
prejšnjih dveh letih smo skopali več jarkov za
vodovod in strelovod, pred letno sezono smo
uredili okolje in letne terase poslovnih enot.
cesto, ki vodi na Gorco. na.šo znano izletniško
točko — smo s pomočjo komunalnega podjetja
uspo.sobili za normalni prevoz.
Prva prostovoljna delovna akcija je potekala
že meseca februarja in sicer tri dni na gradu
Bori. Po nalogu spomeniškega varstva smo
morali odstraniti iz gradu ves gostinski inven-
tar. Ta selitev, v kolikor bi jo opravila zunanja
delovna organizacija, bi nam povzročila pre-
cejšnje stroSke. zato smo jo .opravili v lastni
režiji.
V prvih dneh meseca junija smo v gostilni
Breg. v kateri trenutno adaptiramo sobe, in ki
bodo razen tranzitnim turistom namenjene
predvsem zdraviliškim gostom Ptujskih toplic,
CM i.tili podstrešje m razširili letno teraso, na
kateri bo ob lepem vremenu lahko posedalo
okrog 80 gostov.
S prostovoljnim delom smo z manjšimi
stroški uredili pros.or pred gostilno Breg, v
kateri se bo sedaj v letnem času prav gotovo
ustavilo več kopalcev, ter ljubiteljev vodnih
športo (200 m od gostilne je spust za motor-
ne čolne) kol prejšnja leta.
Uspešno smo se vključili v republiško akcijo
zbiranja starega papirja. Na ta način smo dali
svoj prispevek k solidarnostnim sredstvam.
razen tega pa so pisarne, arhivi in poslovne
enote bolj urejene po tej akciji. Uvodoma smo
omenili prihranjene dinarje, ocenjujemo, da
smo privarčevali okoli 172.000 din, saj je bilo
opravljenih približno 640 delovnih ur.
Struktura prostovoljk in prostovoljcev j«^
zelo različna, od mladincev pa do tistih, ki so
v temeljni organizaciji že dvajset ali več let. Oh
vsaki akciji vodimo evidenco, da bomo ob
koncu leta podelili priznanja najprizadevnej-
šim.
Ob koncu velja omeniti še naslednje: Vse
delovne akcije nimajo samo finančnega učin-
ka. ampak je pomembnejše utrjevanje med-
sebojnih odnosov in tovarištva, ter spoznava-
nje delavcev, ki so zaposleni v prostorsko od-
daljenih enotah. V kolikor se bodo pokazale
potrebe nameravamo do konca leta še zavihati
rokave, povabiti k sodelovanju delavce
ostalih TOZD K K Ptuj. oziroma jim ob prilik'
nuditi pomoč.
Irena Kovači^
fEDNIK
15. julij 1982
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
predvojna ptujska mladina
v boju za napredek in družbeno
preobrazbo
(18. nadaljevanje)
Konspnalivnost partijskega dela do vzgoje mladih se kaže tudi v
jelu te skupine. Beblerjeva navaja, da na sestankih njene skupine niso
ločeno obravnavali konkretnega dela posameznih tovarišic. oz. vsaka je
jpjividualno dobivala naloge. Vsaka je delovala v svojem okolju in tako
je Beblerjeva delala na gimnaziji, občasno paje dobivala še kakšne druge
naloge. Z občasnimi razgovori jo je usmerjal Dušan Kveder, ki se je
zanimal za življenje na gimnaziji. Potem ko je 1936 dokončno odšel iz
Ptuja, je njeno delo usmerjal Kogelj. Sploh so bili to individualni stiki z
nekaterimi komunisti, tako tudi z Rudijem licem in njegovo ženo Anko,
5 prejšnjimi dijaki-komunisti.
Mladinci so dobivali manjše naloge, tako npr. prenašanje ustnih
spročil članom KP. Beblerjeva in Carlijeva sta se morali večkrat zglasiti
v trgovini barv pri trgovksme pomočniku Mirku Koželju, .sekretarju
IVlK. Beblerjeva se sicer ne sjx)minja, kdo jo je povezal s Koželjem, toda
ve. da so ti prihodi v omenjeno trgovino sodili k njenim rednim dol-
žnostim. O Koželju je vedela, daje eden med vodilnin. ptujskimi ko-
munisti. seveda pa ni mogla vedeti, da je prav on sekretar Mestnega
komiteja. Domneva, da jo je prav Koželj pošiljal na.zvezo h komuni-
stu-učitelju Andreju Debenaku. kije služboval pri Marjeti na Ptujskem
polju (danes Gorišnica). Tja je odhajala s kolesom in nosila ilegalno
literaturo ter prenašala navodila. V Ptuj seje običajno vračala s poročili
o tamkajšnjem stanju in prinašala nazaj že »predelano« literaturo. Cejo
spomin ne vara. meni Beblerjeva, daje gradivo najverjetneje izročila
ponovno Koželju.'^
To so sicer drobni podatki, vendar kažejo na določeno partijsko
taktiko pri vzgoji mladincev. Vsekakor pa je bila naloga naprednih
mladincev na gimnaziji uveljaviti se v legalnih dejavnostih v mestu, pri
»Svobodi« ali pri »Sokolu«, skupaj z delavsko mladino. Znano je, da so
dijaki v letih 1934/36 hodili na kulturne prireditve »Svobode«, na
debatne večere in na kvalitetna predavanja akademskega kluba. Nji-
hova osnovna zadolžitev je bila delo na šoli.
In kako je bilo tedaj na gimnaziji? Pogoj za uspešnost dela mladih
revolucionarjev je bil vsekakor ta, da so se hkrati izkazovali kot dobri
dijaki, da bi si tako pridobili zaupanje sošolcev in profesorjev. Aktivno
so se vključili v razna gimnazijska društva (Ferijalni savez, skavti,
podmladek Jadranske straže, prosvetni odsek sokolskega naraščaja,
literarna družina »Setev« itd.), skrbeli, da v njihova vods^a pridejo
napredni dijaki, zbirali prispevke za revne dijake, sodelovali pri raznih
prireditvah, akademijah, proslavah ter poskušali dopolniti program z
napredno vsebino. Tako je dramski pododsek Ferijalnega saveza pri-
redil dec. 1936 Cankarjev večer ob 6U-letnici pisateljevega roj'-" ...
Recitatorji so predstavili njegova dela, nato pa zaigrali prizor iz »Hlapca
Jerneja«. Potrebno je bilo na nevsiljiv način, postopoma vnašati na-
predna gledanja. Tudi na šolskih izletih, sprehodih, povsod tam. kjer so
se dijaki shajali, je bilo mogoče na neupadljiv način prenašati napredne
ideje in pridobivati simpatizerje KP. Povsod, kjer jih je vodila pot, so z
zanimanjem spremljali življenje in veliko razpravljali. Med šolskimi
urami so pod vplivom dijakov-skojevcev profesorji pristajali, da so
namesto obravnave nove učne snovi debatirali z dijaki o aktualnih
vprašanjih, o nacionalni zavesti, širjenju fašizma, o socialnih problemih
ipd. V tem pogledu so bili dijakom zlasti naklonjeni dr. Žgeč, profesorja
Inglič in Onič, dr. Cajnkar. Tako so v bistvu skojevci dosegli, da seje
ptujska dija.ška mladina napredno opredeljvala, daje pričenjala razu-
mevali mednarodna dogajanja in daje ob naraščajočem fašizmu doje-
mala nujnost povezanosti vseh demokratičnih sil. In prav v Ptuju je
mogla neposredno spremljati nastope domačih kulturbundovcev, tako
da je njena logična usmeritev bila zavzet narodnoobrambni boj. Tudi v
sami šoli so se pričele polarizirati sile — nemčurski dijaki so po letu 1935
vse bolj izkazovali svojo privrženost idejam nacizma (od šol. leta 1928/29
do 1940/41 naj bi bilo na gimnaziji teh dijakov 71)^®. To ugotovitev
potrjuje tudi taborjenje hitlerjanske mladine 1936. leta na Kasperjevem
posestvu na Gorci v Halozah, ko se je »prevzgoje«, vaj v streljanju,
udeležilo cca 15 ptujskih dijakov. Pokrajinski muzej Ptuj hrani foto-
grafiji. ki prikazujeta to mladež z dvignjenimi rokami hitlerjanskega
pozdrava in sedečo okrog nacističnega znamenja — kljukastega križa,
izdelanega iz peska in zemlje.
Sredi tega političnega vrenja je dobivala ptujska dijaška
mladina odgovore tudi iz mladinskih glasil. Na šoli je bilo veliko zani-
manje za skojevskr-list »Mlada pota«, ki gaje urejal Dušan Kveder.
pomagala pa sta mu Ivan Bratko in Lidija Sentjurčeva. Tudi interna
šolska glasila so bila v rokah napredne mladine. Reči je potrebno, daje
bilo kulturno-literarno deknanje na šoli zelo razgibano.
Literarna družina »Setev« je povezovala dijake različnih usmeritv;
družina je postala »nacionalno-frontovska organizacija«, kot pravi dr.
Vanek Šiftarv 69. Izvestju ptujske gimnazije. Nadzornik družinejebildr.
Kovačič. pozneje dr. Cajnkar; v odboru so bili dijaki različnih pogledov,
a njihovo delo so usmerjali skojevci. kot npr. Mirko Bagar. Na sestanke
društvenih članov .so hodili tudi nekdanji dijaki — tedaj že akademiki.
Vanek Šiftar npr. opisuje neki sestanek »Setve« v februarju 1938 in
omenja oster protest zoper režim JRZ. Koroščevo politiko in sproženo
vprašanje o slovenski avtonomiji, o kateri pa so udeleženci — glede na
različne nazore — tudi različno razmišljali. Pa vendar je večina videla
rešitev slovenskega narodnega vprašanja v skupnosti enakopravnih
narodov.".
Tudi tedaj, ko je izšla brožura »Hitlerjevci v Sloveniji«, so člani
literarne družine sklicali v gimnazijski risalnici sestanek. Ilustrirani
lepak s podobo kljukastega križa in grabežljivimi rokami, ki segajo po
slovenskem ozemlju, je vabil dijake na sestanek. Zborovanje je bilo
prepovedano, lepak paje policija zaplenila. Dijaki, ki so prišli na zbor,
i^o nato demonstrativno krenili po mestu. Na polije prišlo do »ravsanja«
znemškimi dijaki, ki sose slučajno nahajali na cesti. U poštne telefonske
govorilnice so obvestili uredništva posameznih glasil o dogodku in tako
protestirali zoper šolski in oblastni ukrep. Čeprav je po tem incidentu
l^ilo nekaj dijakov zaslišanih pri sreskem načekniku. v šoli ni bilo
Pt)sledic.
S tema primeroma sem želela opozoriti, da je zanimanje članov
'»Setve« seglo izven ozkega literarnega okvira. Tako v literarnih sc-
'»•avkih članov »Setve« sledimo izrazom ljubezni do domovine v tujini
Zaposlenega delavca, razmišljanju o brezdomcu, o pehanju viničarske
družine za vsakdanji kruh. o vtisih s poti po Koroški, kjer umira slo-
venstvo ipd. Socialno čuteče so pesmi Ivana Šiftarja »Premog« in
;'Kudar«. pesem Vere Rcmčeve »Brezdomco«. Muzekova pesem »CJrob
12_3<< in pesem Maksa Jeze »Na cesti«.
Še en podatek lahko razkrije boj naprednih dijakov zoper desni-
'•''rske odklone posameznikt)v. saj je tudi v »Setvi« prihajalo do ide-
oloških razhajanj.
l.dec. 1936, letaje namreč pričelo izhajati na šoli »Klasje«, kulturni
^esečnik ptujskih srednješolcev, ki ga izdajajo osmošolci šol. leta
'^-^6/37 (izšlo 6 .št., katere je dr. Vanke Šiftar med vojno zakopal in se
pmes hranijo v Študijski knjižnici v Murski Soboti). Krog sodelavcev
se je v r isu izhajanja založil zaradi katoliško-klerikalnih dijakov, ki
J'm zahteve levičarskih sošolcev niso odgovarjale. Fako je napredna
''^upina »Klasja« 1937. i/dala almanah ».Mlada setev«, ki vsebinsko
P^^^ega v tedanje družbene razmere.	nadaljuje)
ROJSTNA HIŠA
FRANJA MAGDIČA
Profesor I ranjo Magdič. usta-
novitelj hrvatske stenografije seje
rodil 21. novembra 1830 v l.oga-
rovcih št. 30. občina Ljutomer.
Hrvatsko stenografsko društvo iz
Zagreba je leta 1934. ob proslavi
100-letnice njegovega rojstva, na
njegovi rojstni hiši odkrilo spo-
minsko pU)ščo. Domačijo Mag-
dičevih še današnje dni često ob-
iskujejo ljudje iz vseh krajev Ju-
goslavije.
Nedaleč od Magdičcve doma-
čije. okoli 100 m pa je domačija
Rajlerjevih. žena Lidija, ki je
kmeiovalka in mož Janko, avto-
prevoznik. Omenjam ju zato. ker
sta med največjimi kiH->peranti na
tistem območju, ki a se speci-
alizirala na svinjerejo. in ker si
obiskovalci Magdičeve rojstne
hiše navadno ogledajo to lepo
urejeno farmo plemenskih svinj.
Ce bo tudi koga od bralcev
Tednika pot zanesla na tisto ob-
močje. naj povem, da je treba v
Križevcih pri Ljutomeru ob ben-
cinski črpalki zaviti na levo in
skozi Lukavce vodi cesta v Loga-
rovci in zaselek Kokoriči. kjer
domujejo in gospodarijo Rajte-
rjevi. Povsod tam so ljudje izredno
gostoljubni in prijazni.
Besedilo in posnetki:
Konrad Zoreč
Spominska plošča, odkrita leta
1934.
Rojstna hiša prof. Franja Magdiča, ustanovitelja hrvatske stenografije.
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Ormoško področje je bilo zopet
močneje poseljeno v času latenske
kulture (od 300 pred našim štetjem
do našega štetja), katere nosilci so
bili Kelti. Iz tega obdobja imamo
znano naselbino v Ormožu in pa
seliščne najdbe v Središču. Kot
nam omenjajo viri, so v tem času
tu prebivala plemena Tauriski. Or-
mož pa je spadal v plemensko zve
zo ,,regnun Noricum."
Pri raziskovanju ormoške prazgodovinske naselbine iz časa Kulture
žarnih grobišč, smo odkrili tudi latensko keramiko in nekaj bronastih iz-
delkov, ter ognjišča. Nismo pa zaenkrat, razen večjih površin hišnega le-
pa, ugotovili nobenih drugih sledov arhitekture. Leta 1979 smo pri razi-
skovanju zemeljskega obrambnega nasipa, zaradi poznejše gradnje hote-
la, odkrili latenske lončarske peči, ki so bile vkopane v nasip. Dve izmed
njih sta bili uničeni pri poznejših zemeljskih posegih in gradnjah. Vse peči
so bile okrogle oblike, dno so imele obloženo z oblicami in fragmenti ke-
ramike. Eno izmed njih smo dvignili iz izkopišča in jo po konzervaciji
razstavili v avli ormoškega hotela.
M. Tomanič-Jevremov
Keramični lonec iz 1. stol. pred n.
št., odkrit v ormoški prazgodovin-
ski naselbini
Latenske lončarske peči, vkopane
v zemeljski obrambni nasip ormo-
ške naselbine iz časa Kulture žar-
nih grobišč, odkrite leta 1979.
Vse nared za deseta -
jubilejna ptujska
kulturna srečanja
še ves mesec je do začetka letošnjih kulturnih srečanj, ki v Ptuju že
beležijo majhen jubilej — 10-letnico. Pri ptujski kulturni skupnosti pa se
že vso leto pripravljajo nanje, še posebej letos ob jubileju, ko bo otvoritev
10. avgusta z nastopom folklornega ansambla iz Mongolije.
V Ptuju pa bomo imeli drugič svojo »MINI PULO« z najboljšimi in
nagrajenimi jugoslovanskimi filmi, računajo na šest ali sedem filmov.
Videli bomo še nastop folklorne skupine iz Madrida in ob koncu meseca
avgusta bo začela z delom 13. slikarska kolonija Poetovio Ptuj.
Mesec september prinaša knjižno razstavo ob 100-letnici rojstva
:)esnika Alojza Gradnika. XIII. festival domače zabavne glasbe in ob
concu še literarni večer o Alojzu Gradniku in Alojziju Remcu ter
gledališko gostovanje — ljubljanske drame z delom Gozd.
10. ptujska kulturna srečanja se bodo nadaljevala tudi v mesec
oktober, ko bo najprej knjižna razstava Stavke na slovenskem do II.
svetovne vojne, v paviljonu Dušana Kvedra pa še razstava fotografij Ptuj
82' v organizaciji Foto-kino kluba pri DPD Svoboda Ptuj. 11. oktobra
bo v gledališču koncert črnskih duhovnih pesmi v izvedbi New svving
kvarteta. Oktobra bosta še dve gledališki predstavi — ena v izvedbi SNG
iz Maribora, druga pa dramskih umetnikov iz Celja. Mariborčani se
bodo predstavili s Hamletom v Mrduši vasi. Celjani pa z Rajanjem. V
okviru ptujskih kulturnih srečanj bo tudi republiška revija mladinskih
tambura.ških skupin, ki pa bo tudi edina izven občinskega središča, v
Cirkovcah.
Gostovanje tujih skupin organizira ptujska kulturna skupnost prek
Festivala — koncertne poslovalnice v Ljubljani, zaostreni pogoji go-
spodarjenja pa so tudi tukaj nekoliko posegli vmes in je zato prireditev
nekoliko manj kot v prejšnjih letih, čeprav sam program ni nič manj
kvaliteten oziroma seje temu področju zato posvečala še večja skrb.
Tudi l^tos je pokazala izredno razumevanje za pripravo jubilejnih
ptujskih kulturnih srečanj Kreditna banka Maribor s svojo poslovno
enoto v Ptuju, kije že devetič prevzela pokroviteljstvo.	mš
Umazane bele rokavice
»Spoštovani, večkrat ste že opozorili na škodljivo početje mnogih
slovenskih gospodarskih podjetij, ki pošiljajo Slovencem različne
srbohrvaške dopise. Primera, ki ju prilagam, kažeta, da jih je začela
losnemati tudi slovenska kulturna ustanova ADIT (Agencija demo-
cratičnega inozemskega tiska). Gradišče 10/11. .. Menim, daje vsaka
razlaga odveč. Morda bi bilo prav, ko bi opozorili tudi to .demokratično'
agencijo, da bo spoznala, kako daleč je od demokracije. — Lepo Vas
pozdravljam in Vam želim, da bi nadaljevali svoje koristno delo kljub
neutemeljenim očitkom, ki ste jih včasih deležni. Marjan Dolgan.
Ljubljana.«
(V poslanih prilogah beremo: »Cijenjene pretplatnice. prijesvega
želimo Vam zahvaliti« itd.) Podobnih dopisov, ki opozarjajo na zapo-
stavljanje slovenščine v poslovanju, je jezikovno razsodišče prejelo več.
Kaj k temu reči? Prav hudo je. kako neodgovorno si nekateri pri nas
služijo kruh! Opravičujejo se potera pač na enega naslednjih treh na-
činov:
a)	Ti.skovino smo dobili od naše centrale nekje v Jugoslaviji, kot
vidite sami. v ijekavščini. Verjetno so tam menili, dajo bomo prevedli v
slovenščino.
b)	Pri nas (ADIT itd. v Ljubljani) se moramo ozirati na večino svojih
strank, in ta večina govori v jeziku, kije predmet vaše obravnave. Bodite
vendar širokosrčnejši in se ne zapirajte v svoj ozki krog slovenščine! Ce
česa ne razumete, ste sami krivi, učite se tujih jezikov!
c)	Gre za pomoto; tiskovine imamo v raznih jezikih, le naši raz-
pošiljavci niso zmeraj dovolj pazljivi. Ce bi se kaj takega spet zgodilo, se
obrnite kar na nas, ne na razsodišče, pa bomo stvar rešili v neposrednem
stiku brez posrednikov.
Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in
pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na
naslov:
Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče, RK SZDL
Slovenije. Komenskega 7, 610(X) Ljubljan:^.
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb!
Ob Destrniški dvorani rastejo novi prostori
Destrnik ima sicer dve dvorani, eno — novo
v gasilskem domu in staro v zgradbi pri šoli.
kjer je še pošta in otroški vrtec. Prav ta. stara pa
že dolgo ni več zaslužila pravega imena, čeprav
so v njej še nastopali domači igralci, pa tu in tam
tudi kakšna gostujoča skupina. Domačini so se
v njej še nekako znašli, tisti od drugod pa so bili
nemalokrat v zadregi, ker ob tem kulturnem
prostoru ni bilo ne sanitarij in ne garderob. Ko
si se znašel na odru. si jo lahko mahnil ven le
skozi dvorano, pa četudi pripravljen za igro. In
če to ni bilo mogoče si bil prepuščen le svoji
iznajdljivosti ali kakšnemu kotu . . .
Pa so si rekli vrli Destrničani. da tako ven-
darle ne gre. Že zaradi sramote ne. Da ne bi bil
tak lep kraj brez tako potrebnih objektov, sose
lotili v tem času zahtevne naloge — dograditve
sanitarij in garderob, klubske sobe in čajne
kuhinje. Danes je prizidek v izmeri 10x4
metre že pod streho, kmalu bodo opravljena
nekatera obrtniška in inštalaterska dela, v je-
seni pa — kot pravijo morda že vse nared z
dvorano vred. Veliko je bilo prostovoljnega
-Jela. nekaj denarja pa je zagotovila krajevna
skupnost in prosvetno društvo.
mš
Prizidek k prosvetni dvorani v Destrniku je že pod streho.
1 ak pa pogled na objekt v katerem že domujeta pošta in vrtec, ki je
začasno zaprt zaradi premalega števila otrok
f'ismo Vilme Beblerjeve 26. 6. 1982 avt. članka
l/vestjc Cjimnazije D. Kvedra v Ptuju (V. Rojic: Dijaki ptujske
S'rnnazije v bt>ju za socializem in nacionalno osvoboditev)
' P-ViP. dr. Vanek Šiftar: Nekaj dni iz ptujskega dijaškega dnevnika
8- NASI DOPISNIKI
15. julij 1982- XEDNI|(
ŠOLSKI IZLET
Šolskega izleta sem se veselil. Sli smo v Zagreb, v živalski vrt in v Ku-
mrovec. Tu smo si ogledali rojstno hišo tovariSa Tita. V Zagreb smo se
vozili več kot dve uri.
Ob prihodu v živalski vrt smo najprej videli volka. Videl sem tudi tak-
šne živali, ki sem jih poznal. Vse so mi bile všeč, posebej tjulenj in bi-
zon.
Po končanem ogledu živalskega vrta smo se napotili v rojstni kraj to-
variša TITA. V Kumrovcu mi je bilo zelo všeč, vesel sem bil, ker sem vi-
del prvič hišo našega tovariša Tita. Z zanimanjem smo si ogledali vse lepe
domače predmete, ki so tu ohranjeni. Od tu smo se vrnili veseli domov,
obogateni z novimi spoznanji.
Jernej Gole, 2/a, OS „Maksa Bračiča", Cirkulane
Dve prireditvi ob
Gomili pri Juršincih
Poročali smo že o prizadevanjih gasilcev, krajanov, mladincev in
tudi pionirjev, ki so s prostovoljnim delom dom gasilcev Grabšinski breg
pod Gomilo v Slovenskih goricah. V soboto, 17. julija, v okviru prireditev
ob dnevu gasilcev, želijo svoj obnovljen dom predstaviti širši javnosti.
Prireditev bo ob 14. uri pri gasilskem domu Grabšinski breg, ki jo bodo
povezali s 40-letnico obstoja gasilskega društva in s praznikom dneva
vstaje slovenskega naroda. Ker načrtujejo prireditev na prostem, so
odvisni od lepega vremena, zato organizatorji pravijo, da bodo v primeru
dežja prireditev prestavili na nedeljo, 18. julija.
Turistično društvo Gomila pa pripravlja za v nedeljo. 25. julija, prav
tako ob 14. uri pri razglednem stolpu na vrhu Gomile že tradicionalno
prireditev v počastitev Dneva vstaje slovenskega naroda. Poleg kultur-
nega programa, pripravljajo tudi vse potrebno za to turistično prireditev,
kjer bo poskrbljeno za zabavo, srečolov in druge družabne prireditve.
Č lanom turističnega društva bodo pri izvedbi prireditve solidarnostno
pomagali gasilci GD Grabšinski breg in mladinci aktivov Juršinci in
Zagorci.
Franček Holc
Središče krajevne skupnosti Juršinci, l^jr se uspešno razvija drevesni-'
čarstvo, trsničarstvo in kmečki turizem.
70 LET DELOVANJA
Gasilsko društvo Hajdina obhaja letos pomemben jubilej — 70-
letnico obstoja. Proslavo bodo povezali z dnevom gasilcev in bo v soboto,
17. julija popoldne ob 14.uri na nogometnem igrišču v Spodnji Hajdini.
V okviru proslave bo tudi velika gasilska vaja in to prav na tistem
kraju, kjerje pred 48 leti. toje leta 1934 izbruhnil veliki požar. Na tej vaji
bodo gasilci nazorno prikazali, kako so gasili takrat in kakšna gasilna
sredstva imajo na razpolago danes. Pričakujejo udeležbo vseh gasilskih
društev iz občine Ptuj.
Po končani vaji in uradnem delu proslave bodo nadaljevali z dru-
žabnim delom. Ob zvokih ansambla Zibrat bo ljudsko rajanje. Priča-
kujejo velik obisk, saj so poskrbeli za dobro kapljico in prigrizek.
S. Sitar
AVTOBUSNA
POSTAJALIŠČA -
ALI SMETIŠČA
Za pridobitve, ki jih postavimo s svojimi sredstvi in tudi s
prostovoljenim delom v KS smo seveda še posebno ponosni in radi
povdarimo, da je to delo naših rok.
Res je, da v nekatere objekte, pa naj bodo še tako majhni pa vendar
tako potrebni v kraju kjer živimo, vlagamo svoja sredstva in svoje delo.
Ker so njuno potrebni in jih potrebujemo vsi, radi rečemo, to smo si
postavili ali zgradili sami, po tem ko je delo končano in so poplačani vsi
dolgovi pa pozabimo, da je postavljen objekt potrebno tudi vzdrževati.
Ze iz naslova sestavka je razvidno, da bomo govorili o avtobusnih
postajališčih. Skoraj ni vasi, kjer ne bi imeli postavljene lične utice ali
vsaj nastrešnega postajališča, kjer se lahko čakajoči potniki umaknejo
pred dežjem in slabemu vremenu, ko čakajo avtobus.
Zal smo ugotovili, da takšne utice, ki naj bi služjile svojemu
namenu služijo vsem drugim namenom prej, kot čakajočim potnikom.
Le malo je krajev — lahko bi jih našteli na prste v ptujski občini, kjer so
takšna postajališča tudi vzdrževana in redno očiščena.
Večinoma pa so v obupnem stanju. Nima smisla naštevati krajev,
kjer bi v teh uticah našli veliko neuporabnih stvari, predvsem papirja,
starih neuporabnih predmetov, popisane stene z neokusnimi parolami,
šalami, pa so ga ponekod zamenjali tudi s straniščem. V teh poletnih
mesecih, ko je poletna vročina pa se na vse strani širi neprijeten vonj, ki
tudi v deževnem vremenu ne preneha in tako morajo čakajoči potniki
avtobus pričakati na dežju.
Torej je bil naš trud s postavitvijo utice za potnike in denar, ki smo
ga vložili, vržen vstran?
Da — dokler bodo nekateri krajani, ki jih je žal vedno več, smatrali,
da z družbeno lastnino počenjajo, kar jih je volja, saj so po njihovih
trditvah tudi oni to plačali in nepotrebne predmete odlagali tudi na av-
tobusnih postajališčih, bomo vsi občutili to, ker bomo morali na avtobus
čakati na dežju. Zato je nujno, da se v krajih, kjer so taki primeri,
skupno dogovorijo, kako bodo vzdrževali avtobusna postajališča.
Posebej je treba vzgojno vplivati na kršitelje in jih opominjati, da je to
skupna lastnina, ki jo je treba čuvati in vzdrževati. Za odlaganje smeti in
opravljanje telesnih potreb pa je treba tudi urediti ustreznejša mesta.
Viki Par
NOVOSTI IZ HALOSKEGA BISERA
Stalni in naključni gostje ptujskega hotela si
lahko že dalj časa ogledujejo razstave hkovnih
del v restavraciji hotela, kjer razstavljajo člani
likovne sekcije DPD Svoboda, pa tudi gostje iz
drugih krajev.
Po uspešnem zaključku likovne kolonije Gor-
ca 82, ki jo je pod pokroviteljstvom ,,Haloške-
ga bisera" organizirala likovna sekcija DPD
Svoboda Ptuj, bodo v restavraciji do konca
avgusta na ogled likovna dela, ki so jih pripra-
vili udeleženci kolonije.
Ta način ponudbe umetnosti širšemu krogu
gostov, tudi tistim, ki v razstavne prostore
običajno ne zaidejo, je prav gotovo vreden poh-
vale.
V naslednjem mesecu se nam v posameznih
poslovnih enotah v Ptuju obeta še posebna
razstava, namreč razstava odličij, priznani,
pokalov, ki .so jih delavci ..Haloškega bisera"
dosegli na strokovnih in športnih tekmovanjih.
V zadnjih dveh letih se jih je nabralo precejšnje
število. Prav je, da domači in tuji gostje vidijo,
da gostinci kljub nekaterim pomanjkljivostim
dosegajo lepe uspehe v republiškem merilu.
Morda vas razen omenjenih razstav bolj za-
nima, kje in kako preživeti prijeten večer ob
koncu tedna.
Vsak petek, soboto in nedeljo igra v gostilni
Breg ansambel ,,Baranja", vsako soboto je
glasba v ,,Grajski restavraciji" in gostilni
,,Rozika". Ob lepem vremenu je ples na letnih
terasah, drugače v notranjih gostinskih prosto-
rih.
Za prijetnejše razpoloženje gostov ob so-
botnih večerih skrbita za zabavno glasbena an-
sambla na gradu Bori in gostišču Gorca pri
Podlehniku. Ptujčani se gotovo ne bodo mogli
pritoževati, da je v poletnih mesecih premalo
,,muzike".
Ce vas je pot zanesla mimo hotela Poetovio
ali gostilno Breg ste gotovo opazili, da so
gostinci razširili letne terase in s tem omogočili
večjemu številu gostov posedanje pod vedrj^
nebom. To vam je omogočeno tudi v gostilij^
,,Novi svet" in okrepčevalnici,,Evropa". '
Gostilna Beli križ in restavracija Grozd, sj.
nas obvestili, da so nabavili glasbene aparate !
zato lahko ob raznih prilikah poslušate glasbo'
oziroma tudi zaplešete.
In kako je s prireditvami v poletnih mesecih?"
V teku so priprave na ,,Grajsko noč", ki bQ
predvidoma 24. julija v Grajski restavraciji, te,
,,ribiški piknik", prav tako v Grajski restavrj.
ciji meseca avgusta.
Sestavek govori predvsem o gostinski ponud.
bi, velja pa omeniti, da v temeljni organizaciji
,,Haloški biser" pripravljajo določene ukrepe
in aktivnosti za odpravo motenj v poslovanju
spričo težke-gospodarske situacije. Med ostalimi
ukrepi bo še posebej treba uresničiti tiste,
govore o izboljšanju kvalitete gostinskih stori,
tev.
Irena Kovačij
ENODNEVNO SREČANJE STARIH SODELAVCEV
Osnovna organizacija sindika-
ta TOZD Bolnica Ptuj, je organi-
zirala, 19. junija 1982 enodnevni
izlet za vse svoje upokojene člane
v Logarsko dolino.
Istega dne pred šesto uro, zbrali
smo se pred bolnico. Od 90 vab-
ljenih. se je izleta udeležilo 70
upokojencev. Kako so se upoko-
jenci veselili tega srečanja in izle-
ta, pove podatek, da so prišli celo
iz Ljubljane in drugih oddaljenih
mest, kje zdaj upokojeni člani
žive.
Spotoma smo se v Tepanju
malo »okrepčali« vsak na svoj
način. V Mozirju smo si ogledali
izredno lepo negovan in urejen
park Savinjski gaj in v gostilni
»Gaj« smo imeli malico. Obiskali
smo na poti v Logarsko dolino še
cerkev sv. Frančiška Ksaverija v
Rad m irju v Zgornji Savinjski doli-
ni in si ogledali njene kulturno-
zgodovinske znamenitosti. Od tod
smo krenili v Logarsko dolino,
kjer nas je dočakal dež. Žal. ta nam
je pokvaril izlet, da si nismo mogli
ogledati slap Savinje. V hotelu
smo imeli kosilo in se zabavali vse
do 15. ure. ko smo krenili nazaj
domov.
Med vožnjo seje vreme izbolj-
šalo in tako smo se zadržali na
postajališču na Sloveniki med
Celjem in Slovenskimi Konjica-
mi. Tu smo večerjali in se veselo
zabavali vse do 18. ure, . o smo
krenili k zadnji postaji domov v
Ptuj.
Za tako prijeten izlet in prisrč no
srečanje starih sodelavcev, se '
imenu vseh upokojencev udele-
žencev izleta, zahvaljujem TOZD
bolnici Ptuj, da je omogočila
osnovni organizaciji sindikata, da
je mogla organizirati izlet in daje
omogočila v lastni režiji v svoji
kuhinji pripravo hrane. Kuhinj-
skemu osebju hvala in čestitke, da
je v .svojem prostem času pripra-
vilo tako kvalitetno jedačo.
Organizatorjem izleta — pred-
sedniku osnovne organizacije
sindikata Marjanu Štolfi in sode-
lavcem Anici Vnuk. Jožici Za-
dravec. Irmi Žilavec in Ivanu
Jurgecu se za njihovo skrb in po-
žrtvovalno delo. da bi bil naš izlet
kar najlepši, da bi potekal v ve-
selem razpoloženju in ob lepj
postrežbi, se najtopleje zahvalju-
jem. Prav tako se iskreno zahva-
ljujem šoferjema obeh avtobusov
Komunale TOZD Avtopark Ptuj
za izredno varno vožnjo skozi
nevarne ovinke Savinjskih Alp in
na celi poti izleta. V imenu upo-
kojencev — udeležencev izleta
Dušan Radovanovič
Neizkoriščene možnosti
ob kopališču
Ob toplih poletnih dnevih se vse več kopalcev, predvsem mlajših odloča za
kopališče v Kidričevem, kjer imajo na voljo olimpijski bazen, manjši bazen za
neplavalce m tudi bazen za najmlajše. Posebno privlačno pa je okolje kopališča,
kdor želi se lahko sonči, drugi uživa v senci košatih dreves ali na prostoru pred
točilnico. Tudi parkirišče je idealno, lahko parkirate v senci ali kjerkoli drugje,
vendar na urejenem parkirišču.
Kljub vsem tem izredno dobrim pogojem pa menim, da ne znajo dovolj
izkoristiti vseh možnosti, ki jih to kopališče z okolico daje. Ljudem, ki se pridejo
rekreirat v kopališče bi morali nuditi pestrejšo izbiro jedil, kijih često ni. čeprav
so na spisku oziroma jedilniku in podobno. Menim, daje predvsem kriva orga-
nizacija. ki je premalo postavljena na ekonomsko računico. Stroške kopališča
namreč krije TGA Kidričevo, ker je pač bilo predvideno predvsem za njene
delavce in njihove družinske člane. Toda kopalcev od drugod je iz leta v leto več,
zato bi morali razmisliti o drugačni obliki financiranja, predvsem pa delavce, ki
delajo v kopališču nagrajevati po delu in njihov osebni dohodek povezati s
prometom in finančnim učinkom kopališča. Možnosti imamo, treba jih je znati
bolj izkoristiti.	Besedilo in posnetki: Konrad Zoreč
Prijeten oddih ob kopališču, saj bo morje s plažami marsikomu vse težje dostopno.
Takšni množici kopalcev je treba nuditi tudi druge oblike rekreacije in usluge.
Ponudba v točilnici in na prostoru pred njo bi morala biti pestrejša.
Domačije propadajo, zemlja ostaja neobdelana
če se vozimo skozi hribovite in
gričevnate kraje Haloz in Slo-
venskih goric, pogosto vidimo
propadajoče domačije in neob-
delano zemljo. Nekatere doma-
čije so povsem prazne, ponekod
ia so v njih ostali osamljeni stari
judje. njihovi otroci so jih zapu-
stili. delajo v tujini ali v indu-
strijskih centrih v domovini,
mnogi od njih so si postavili lepe
hiše kje ob cesti ali v primestju. na
SVOJO rojstno hišo pa pozabljajo.
So tudi primeri, da si kdo od teh
gradi v bližini nekdanjega doma
»moderen« vikend.smili pase mu
denar za popravilo in obnovo
rojstne hišice, ki bi bila okras
okolju in tudi turistična privlač-
nost. Nekateri stari ljudje tudi
dobivajo socialno podporo, toda
dediči se tega zavedo šele tedaj, ko
bi bilo treba socialnemu skrbstvu
denar vrniti, če hočejo dedovati
zemljo.
Na nekaj podobnih primerov
zapuščenih domačij sem naletel v
Grajenščaku in v okoliških nase-
ljih. Obiskal sem te domačije,
pogledal v njihovo notranjost, ki
je kaj žalostna, zato je ne bi opi-
soval. Toda skoraj vse take do-
mačije imajo skupno to, da je
njihova okolica zelo lepa, močno
zarasla, ker je pač zemlja neob-
delana. Prav bi bilo, da bi temu
vprašanju v krajevnih skupnostih
in v kmetijskih delovnih organi-
zacijah posvetili več skrbi.
Ljubiteljem narave pa pripo;
ročam, da ne le z avtomobili, tudi
s kolesi se naj večkrat napotijo na
izlet v naše podeželske kraje in
uživali bodo ob lepem sončnem
vremenu. Zlasti priporočam pot
skozi Grajeno. Grajenščak, Dr-
steljo in prek Mestnega vrha in
Rabelčje vasi nazaj v Ptuj. Pa tudi
več drugih, manj znanih, a n'^
manj slik^ovitih poti je, le potrudili
.seje treba. Besedilo in posnetki:
Konrad Zorec
Pot, ki je nekoč peljala mimo te domačije je zarasla, da je sploh ni več moč
videti.
Ce smo hoteli pogledati v to hišico, smo si morali utirati pod
koprivami, trnjem in grmičevjem.
f EDNIK -15. julij 1982
DELO DRUŠTEV-9
Tudi ,tovarišice v belem' imajo šolarji radi
v leh vročih poletnih dneh. ko
tolarji brezskrbno uživajo po-
j,niče. ko so mnogi med njimi na
iTiorju ali pa kar doma ob lepi
knjig' in 'gri s svojimi sovrstniki,
vendarle šole ni.so povsem osa-
mele.-Učitelji urejajo statistiko in
pripravljajo načrte za novo šolsko
tehnični delavci pa skrbno
izkoristijo vsak delovni dan. da bo
i;ola lepi^ urejena pričakala v
jeseni svoje varovance. Tu pa so še
vrtovi, ki jih je potrebno
obdelati in pospraviti z njih pri-
delek, da bo jedilnik v šolski ku-
(linji spet nekoliko pestrejši,
predvsem pa kosilo in malica ce-
nejša. Tako kot pravijo — da gre
ljubezen skozi želodec, bi kaj
podobnega lahko rekli, daje pri-
jetno počutje in dobro razpolo-
ženje tudi velikokrat odvisno od
jolskih kuharic. Dve bi vam danes
radi	predstavili: Marijo
KRAJNCEVO iz osnovne šole
Olga Meglič v Ptuju in Ivanko
Berghausovo iz OŠ Franc Osoj-
nik.
Marija KRAJNC je v OŠ Olga
Meglič zaposlena od vsega začet-
ka. ko je septembra pred tremi leti
začel v stavbi nekdanje gimnazij
pouk. Takole pravi:
»Pogoji dela so se v treh letih
zelo spremenili. V začetku smo
delili in pripravljali malico v raz-
redih. ker smo imeli na voljo le
mrzlo vodo. brez kuhinje. Otroci
so se hranili tudi v dijaškem
domu. žal pa vseh niso mogli
sprejeti in tako smo postopoma
urejevali svojo kuhinjo, v kateri
smo najprej pripravljali 60, nato
l?n. sedaj pa že 180 kosil in 530
malic. Danes smo kuhinjo uredili
tako daleč, da lahko dobi kosilo
vsak. ki to želi. Potrebovali bi
morda le še kak tehnični pripo-
moček — kot ie na nrimerlunilnik
za krompir, danes bi bilo potreb-
no kar 5500 kilogramov krompi-
rja olupiti ročno. Tega bi celo že
dobili, pa pravijo, da nekaj ni
vrcdu z odtokom.
Za otroke je prijetno kuhati,
zlasti kadar vidim, da jim tekne.
Jedilnik sestavim sama, nakar o
njem razpravlja posebna komisija
v kateri so tudi starši in predsta-
vniki krajevne skupnosti. Z oskr-
bo nimamo posebnih težav, zgodi
pa se. da je tu in tam tudi brez-
mesni dan, ki .so ga otroci celo
veseli.«
Tovarišica v belem — kuharica
Marija seje letos še posebej po-
trudila ob zaključku pouka za
osmošolce. ob valeti. ko je bilo
potrebno postreži osmošolcem in
njihovim staršem. Vsi soji bili za
trud hvaležni, pa kaj tudi ne — saj
sojim pripravljene dobrote dobro
teknile. In če povemo še. daje bila
Marija prej v službi kot kuharica
na Borlu m v Ptujskih toplicah.
potem lahko verjamemo in le žal
nam je lahko, da nismo bili zra-
ven.
Nekaj podobnega bi lahko za-
pisali tudi za osnovno šolo Franca
Osojnika. le da se tukaj že vrsto let
ubadajo s težkimi prostorskimi
problemi, kar najblj čuti kuharica
Ivanka Berghaus:
»Našo kuhinjo smo ustanovili
1968 leta z namenom, da bi v njej
pripravljali samo šolske malice.
Za takratno število otrok je pro-
storninsko zadostovala. Iz leta v
leto paje število otrok naraščalo in
tudi želje po organizirani šolski
prehrani so bile vedno večje. I a ko
smo šolskim letom 1976/77 začeli
kuhati kosila, ker smo pred tem
kuhinjo ustrezno uredili in opre-
mili. Danes pripravljamo okrt)g
7(X) malic in 2(K) kosil v zelo le-
snem in tej količini neprimernem
prostoru. Pri tem nam pomagajo
ludi dežurni učenci, ki jih orga-
nizira tovarišica za gospodinjski
pouk. Nimamo ustreznih prosto-
rt)v za shranjevanje živil, v kuhinji
jc veliko \lage in zato delovni
pogoji še težji. Velika vročina in
slab zrak pripomoreta tudi k pre-
komerni utrujenosti in povečanju
izostankov z dela.
Kljub vsem tem težavam pa
opravljamo svoje delo z Ij ubeznijo
saj se zavedamo, da tako tudi me
— \ kuhinji pripomoremo k
boljšemu počutju naših otrok in k
njihovi večj delovni storilnosti.«
Poleg tega. da si kolektiv te šole
na \ se načine prizadeva za ustre-
znejše prostorske pogoje dela ku-
hinje imajo še problem zjedilnico.
ki je praktično ni. otroci jedo v
razredih. Predlagali so sicer že
rešitev in upajo, da bodo iz tega
tudi kakšni rezultati.
V tem času sicer ni več vročine v
kuhinji, ker so počitnice, je pa
veliko dela na vrtu. pravi kuharica
Ivanka. Vlagali bodo kumarice,
pospravljali čebulo — skratka
pripravljali zalogo za jesen in
zimo., za lačne želodčke šolarjev.
Nihče med njimi ne bo ostal brez
malice ali kosila, le večji prostor in
boljši zrak bi rade — zaključi
Ivanka.	rnš
Marija Krajnc — Začeli smo iz
nič, danes pa že pripravljamo 530
malic in 180 kosil.
Ivanka Berghaus — Kljub teža-
vam opravljamo svoje delo v ku-
hinji z ljubeznijo.
Veliko slavje ob dnevu borca in jubilej ZŠAM
v občinskem središču Sloven-
ska Bistrica je bila v nedeljo, 4.
julija dopoldne ob dnevu'borca.
svečanost, ki .so jo združili tudi s
praznovanji visokega jubileja
Združenja šoferjev in avtomeha-
nikov občine Slovenska Bistrica.
To društvo letos praznuje 60. ob-
letnico obstoja, velika prireditev
na kateri .so se združili člani ZŠM
štajerske regije.
Nosilec letošnje osrednje sve-
čanosti je bila ZŠAM Slov. Bi-
strica. Nalogo, ki jim je bila za-
upana pa .so izvedli nadvse uspe-
šno. po zaslugi izkušenosti in ve-
like prizadevnosti članov tega
društva.
Že ob osmi uri seje v Slovenski
Bistrici. 4. julija zbralo veliko
število motornih vozil, s katerimi
upravljajo poklicni vozniki. Med
njimi so bila tovorna vozila, av-
tobusi in veliko druaih vozil, ki so
se predstavila v paradnem mimo-
hodu ob svečani tribuni v središču
Slovenske Bistrice. Bila je tO veli-
ka predstava današnje tehnike, ki
vse bolj zaskrbljujoče polni naše
sicer skromne cestne zmogljivosti.
Na svečanosti so člani ZŠAM iz
Slovenske Bistrice prisotnim
osvetlili svoj 60-letni razvoj, kije
prav v zadnjih letih zabeležil izre-
dni razmah, tako po številu čla-
nov. saj jih šteje že blizu 250, kot
ludi po njihovi strokovni uspo-
sobljenosti. Združenje se vse
uspešneje vključuje tudi v ure-
sničevanje programa razvoja ces-
tnega omrežja na območju občine
Slovenska Bistrica. To sta tudi dve
osnovni srnemici nadaljnjega de-
lovanja ZŠA.Vl Slovenska Bistri-
ca.
Na srednji svečanosti je zdru-
- ženje podelilo več odličij pred-
sedstva ZŠAM SR Slovenije kot
tudi društvena priznanja. V kul-
turnem programu so nastopili
ženski pevski zbor DPD Svoboda
Slovenska Bistrica in godba na
pihala sindikalne konference DO
IM PO I. Slovenska Bistrica. Vsi
udeleženci osrednje svečanosti 4.
julija in ludi dneva ZŠAM so po
svečanosti v Slovenski Bistrici
skupno odšli .še na Osankarico.
kjer^o si ogledali spominski mu-
zej NOB ter obiskali kraj, po-
slednje bojišče legendarnega Po-
horskega bataljona.
Besedilo in posnetek: Viktor
Horvat
Prizadevni člani ZŠAM Slovenska Bistrica
NAGRADNA EKSKURZIJA
Še vedno ne morem pozabiti
trenutka, ko mi je tovarišica
mentorica biološkega krožka po-
vedala. da imava možnost udele-
žili se nagradne ekskurzije na
Gorenjsko. Bila sem tako vesela,
da vsemu skoraj nisem verjela.
Šele, ko sem sedela v avtobusu za
Ljubljano, so mi prešli pomisleki.
V Ljubljano smo prispeli še
skoraj v mraku. Časa še je bilo za
večerni sprehod po mestu.
Drugi dan. bila je sobota, smo
se zbrali na avtobusni postaji
krožkarji izvs^ Slovenije s svojimi
mentorji. Bilo nas je za cel avto-
bus. Po pozdravne in predstavitvi
vodičev, smo dobili naravoslovne
vodnike (knjižice), nato pa smo se
seznanili tudi med sabo.
Avtobus je krenil. Pokrajina se
je hitro menjavala. Za nami so
ostajali hribi Golovec, ljubljanski
grad in Rožnik. O njihovi kame-
ninski sestavi nas je poučil dr.
Breser. eden od strokovnih vodi-
čev.
Naša prva postaja po malici je
bila soteska Zarica. ki jo je sredi
obširnega ravnega polja zarezala
Sava 10 do 25 m globoko v plasti
dokaj trdnega konglomerata.
Marsikdo ne pozna te naravne
znamenitosti, saj je odmaknjena
od glavnih cest. Zaenkrat je zani-
miva bolj za kajakaše in kanuiste,
žal pa bo zaradi elektrarne Mo-
ravče spremenjana v umetno je-
zero. Sava je s planin poleg proda,
prinesla še .semena vi.sokogorskih
rastlin, ki sedaj uspevajo na ska-
lah v soteski. Med drugimi smo tu
naleteli na planike.
Sledeča postaja je bil kraj Bo-
bovek. kjer nas je čakal ornitolog
Iztok Geister. ki nam je razkril
marsikaj zanimivega. Kraj je po-
memben zaradi močvirskega
kompleksa z ostanki glinokopov.
ki meri danes 7 ha. od česar je 5 ha
vodnih površin. Tu najdejo pri-
kladne prostore za domovanje ali
gnezdenje mnoge vrste ptic. Ob-
močje je z odlokom občine Kranj
za.ščiteno in proglašeno za nara-
vni rezervat. Ustavili smo se tudi
na mostu, kjer so leta 1953 našli
ostanke mamuta, kijih hranijo v
gorenjskem muzeju, in leta 1965
številne okamenele ribe iz vrste
kleničev. Povedali bi še več. če nas
ne bi preganjal dež. Na cesti proti
Golniku smo si nabrali sivico. sivo
laporno glino, v kateri najdemo
mikroskopsko majhne foramini-
fere.
V kamnolomu, pri Bistrici blizu
Tržiča smo si ogledali sloje tri-
asnega dolomita in vzeli nekaj
kosov. Ob cesti od Tržiča proti
Begunjem pa smo našli tufe. ter-
ciarne oligocenske vulkanske ka-
mnine.
Zaradi dežja se v Begunjah ni-
smo ustavljali, pa tudi v dolino
Drage nismo šli. Od daleč smo si
ogledali le grad Kamen. Zato pa
nam je profesor Peternel v avto-
busu podrobno razlagal o raz-
stlinstvu teh predelov.
Po kosilu v Radovljici smo se
skozi Bled odpeljali k soteski
Vintgar. skozi katero teče mod-
rozelena Radovna. Na levem
bregu se vzpenjajo razgaljene
stene ledenodolnega konglome-
rata. desni kraj pa je iz mehke
svetlosive gline. Na koncu .soteske
pa smo si ogledali slap Šum. Sicer
je deževalo, kar pa dobrega
vzdušja ni pokvarilo.
Skozi Kropo z ohranjenimi
žebljarskimi kovačijami smo se
vračali v Ljubljano.
Ne bom pozabila be.sed profe-
-sorja Peternela. ki je dejal, da
varstvo narave ni čiščenje odpa-
dkov. pač paje varstvo v tem. da to
preprečimo.
Nekoliko težko mi je bilo slovo
od prijateljev, zato pa bo snidenje
veselejše. pa tudi pisem, ki bodo
romala po Sloveniji, bo sedaj več.
Seinka Bagar.
8/c. OŠ Franc Osojnik.
Ptuj
ŠESTA RAČKA NOČ
Kot kaže letošnje poletje ne bo sušno, kar se poletnih prireditev tiče.
Minulo soboto in nedeljo so turistično prireditev praznik žetve ter razsta-
vo kruha in pogač organizirali prizadevni turistični delavci na Polenšaku,
to soboto pa bo telesno-vzgojno društvo Rače organiziralo že šesto račko
noč: zabavno prireditev, na kateri ne bo manjkalo igre in zabave.
Račani tudi tokrat računajo, da jili bo obiskalo okrog 10 tisoč
obiskovalcev od blizu in daleč. Vodstvo prireaiive so letos zaupali Miši
Molk. znanki iz TV križanke, za glasbeni del prireditve bodo skrbeli
fereza Kesovija, ansambel Faraoni ter narodno-zabavni ansambel Potrč
IZ Maribora. Da bo prireditev Se mikavnejša je povabilo za sodelovanje
prejel tudi znani igralec in humorist Martin Sagner — Dudek.
Račka noč ne bi bila račka noč, Ce na njej ne bi izvolili lepotice račke
noči. Organizator za to vabi k sodelovanju vsa brhka dekleta, predvsem
tista, ki se čutijo za to sposobna. Za prvo nagrajene so pripravUi tri mi-
•^avne nagrade.
Pri organizaciji račke noči sodeluje okrog 200 prostovoljcev iz društ-
va Partizan in ostalih račkih društev, veliko je tudi mladincev. Izkupiček
prireditve pa bodo namenili za nakup oziroma izgradnjo športnih objek-
tov v Račah; nekaj pa bodo dobila tudi društva za poživitev društvene
aktivnosti.
Organizatorji so obljubili, da hrane in dobre kapljice na prireditvi ne
^ zmanjkalo. Glede na program, ki so ga sestavili, pa menijo, da bo tudi
letos obiskovalcev dovolj.	MG
BISTRIČANI V ANDIH
Letos je vrhove v Andih obiskalo že 40 ameriških in evropskih od-
prav. Med njimi so bili tudi Bistričani in sicer odprava planinskega društ-
va Impol iz Slovenske Bistrice, ki jo je vodil Ivan Sturm. Ivan Sturm je
doma iz Mihove v krajevni 'kupnosti Cirkovce. Perujsko andsko združe-
nje je odpravo Bistričanov ocenilo kot najuspešnejšo odpravo v tem letu.
Bistriški planinci so v Belih Kordiljerah osvojili tri šestisočake. V času od
4. do 11. julija so se povzpeli na Chacrayu. Na vrhu sta bila Knez in Fre-
šer. Prvenstveno smer sta imenovala po alpinistu Ivanu Goliji, ki se je v
tej gori ponesrečil leta 1975. Smer je dolga 500 metrov, ledena in z
naklonom 60 stopinj. Plezala sta 10 ur. 11. junija sta bila še na Chipical-
gui (6499 metrov). Jugozahodna stena je eno najnevarnejših območij,
vzponi v njej so zelo tvegani. Knez in Frešer sta na vrh gore plezala pono-
či in novo prvenstveno smer imenovala Strah in sreča. Do vrha pa sta
potrebovala deset ur. Tudi to smer sta ocenila z najvišjo težavnostno
stopnjo. To smer so poskušali preplezati tudi drugi alpinisti, vendar niso
uspeli.
Frešer in Knez sta preplezala tudi tretjo prvenstveno smer in sicer na
gori Pisco (5800 metrov). Plezala pa sta po južni sheni, smer pa imeno-
vala Giljotina. Do vrha sta potrebovala 12 ur. Kot je sporočil Ivan Sturm
so njihovi vzponi dosegli velik odmev. O njih se je razpisal temkajšnji
tisk, pričakovati pa je, da bodo njuni podvigi, to je podvigi Frešerja in
Kneza, imeli ustrezen odmev tudi v ameriškem in evropskem tisku. V
gorah so bili bistriški alpinisti tri tedne, nakar so se vrnili v aolino in
poslali pozdravno pismo 12. kongresu ZKJ. Ob tem je potrebno še zapisa-
ti. da se v Bele Kordiljere odpravljajo tudi makedonski alpinisti. Bistriški
pa se bodo še v tem mesecu vrnili domov.
Ob tem velja še zapisati, da. bi se v jugoslovanskem prostoru morali
bolj kot doslej dogovarjati in usklajeno načrtovati odhode v gorstva sve-
ta, ker drugače se ne bi dogajalo, da imamo v istem času, kot je primer
Belih Kordiljer, dve odpravi, slovensko in makedonsko.	MG
Postani član kluba
brigadirjev »Franc
Belšak-Tone" Ptuj
Brigadirji-brigadirke, udeleženci lokalnih, republiških in zveznih
mladinskih delovnih akcij, so na usianovnem zboru članov kluba, leta
1979 ustanovili Klub brigadirjev ,,Franc Belšak-Tone" Ptuj.
Klub brigadirjev je oblika dela OK ZSMS Ptuj aktivnih udeležencev
lokalnih in zveznih MDA od leta 1945 dalje.
Osnovne naloge kluba so, da razvija tradicije narodno osvobodilnega
boja in socialistične revolucije ter^tradicije mladinskih delovnih akcij.
Klub organizira prostovoljno delo članstva in deluje na idejnopolitič-
nem informativno-propagandnem, kulturnoprosvetnem. družabnem.,
športno rekreativnem in socialnem področju. Klub razvija sodelovanje z
brigadirji pobratene občine. Arandjelovac v SR Srbiji s ciljem krepitve
bratstva, prijateljstva med narodi in narodnostmi samoupravne sociali-
stične Jugoslavije.
Član kluba lahko postane vsak udeleženec lokalne, republiške in
zvezne MDA, ki to želi in sprejme obveznosti in dolžnosti v članstvu klu-
ba.
V letošnjem letu si je klub zadal ^aslednje naloge:
—	organiziranje treh udarniških dni na MDA Slovenske gorice
—	dva udarniška dneva v KK Ptuj — pomoč pri pospravljanju grozdja
—	organizirana bosta dva brigadirska večera
—	urejevanje počitniškega doma v Biogradu na morju
—	ter druge aktivnosti
Najvišji organ kluba je Zbor brigadirjev, ki ga sestavljajo vsi člani
kluba. Zbore pa sklicuje svet kluba, ki je operativno izvršni organ kluba.
Prav gotovo je klub ena izmed oblik srečevanja brigadirjev, izmenjave
mnenj izkušenj o MDA, najvažnejše pa je to, da je to klub resničnega
tovarištva in prijateljstva, kjer ni važno ali si sodeloval na akciji leta 1946
ali danes.	Marica Lenart
Posamezniki, junij 1982:
Frida Brenčič, Hlaponci 39; Anton Bauman, Lovienc 29; Milan
Frangež, Cirkovce 3/a; Franc Zaeoršek. Ob Studenčnici 1; Anton Bu-
tolcn. Podlehnik 6/a; Štefan Breznik. Maribor; Milan Vunkovič.Središče
; 8: Slavko Cjracer. Polenšak 4; Dušan Belec. Dobrava 15; Marija Muršič,
Kraigherjeva 15; Katarina Golob, Budina 43/a; Janez Golob Budina
43/a; Janez Bombek, Cufarjeva 8; Janko Godec, Prešernova 38; Ana
Lončarič. Brunšvik 38; Terezija Intihar, Kungota 2; Martin Kukovec.
Lasigovci 10; Ivan Pernat. Mihovce 58; Branko Cajnko. Nova vas 100;
Ivana Kokol. Njiverce II; Bogdan Le.sjak. Jadranska 7; Janez Kozel.
Potrčeva 4; Jože Gojkošek. Sp. Gorica 46; Zoran Mojsilovič, Golobova
7; Mitja Kovačič. Rimska ul. Ptuj; Mirko Kumer. Destrnik 33; Marija
Šoštarič. Dobrava 35; Franc Jurgec, 'Moškajnci 36; Miran Lešnik,
Slomškova 5: Janko Murko, Rabelj.šja vas 17; Slavko Pravdič, Domava
141; Vlado Podvezanec, Goriška 23/a; Anton Strmšek. Škole 12; Štefka
Napast. Dragonja vas 34; Marjan Vrhovšek, Lancova vas27; Leopoldina
Šalamun. Potrčeva 33; Franc Dobrnik Slovenija vas 54; Jožica Šimenko,
Drav. vrh 25; Karel Frangež. Brunšvik 51; Rudolf Šamperl, Crmlja 15;
Vlado Ogrizek. Jadranska 10; Franc Živič, Kraigherjeva 32; Marija
Zorko. Trubarjeva 13;
Flektrokovinar Ptuj in Maribor, junij 1982:
Iv an Pukšič. Ločič I: Branko Novak. Sp. Hajdina 80; Franc Pečnik.
Cierečja vas 76» Kristina Vidovič. Nova vas 65; Antonija Kmetec.
Ziherlova 17; Janez Plohi. Hlaponci 8; Mirko Plošijak. Mala vas 37/a;
Danica Meznarič. Zupančičeva 4; Silva Ciglarič. Muretinci 49; Anton
Valent. Ziherlova 7; Alina Erbus. Potrčeva4;; Simona Breznik, Gorišnica
66; Jožica Berlak. Juršinci 13; Bojana Koražija. Brunšvik 49; Franc
Koražija. Brunšvik 49; Cvetka Muzek. Kraigherjeva 35.
A_gis Ptuj, od I. junija do 1. julija 1982:
Stanko Petek. Moškanjci 61/c; Stanko Ilec, Grajenščak 91, Ivan
Bezjak. Prvenci 7/a; Franc Križnjak. Brezovec 22; Milivoj Ferenčič,
Lovrenc 108/a; Ivan Zorko, Trubarjeva 13; Janez Simonič, Vintarovci
34-
Kidričevo. 6. julija 1982:
Vlado Gregorec, Podgorci 28; Franc Zamuda, Mihovci 11; Ivan
Mazera. Vodova 4; Jože Kramberger, Lovrenc 27; Alojz Gajser, Sta-
nečka vas 12; Ivan Brglez, Stogovci 3; Franc Štefančič. Kidričevo 20;
Rudolf Horvat, Bolečka vas 5/a; Stanko Sitar. Lancova vas 55; Alojz
Turk. Kidričevo 9; Jože Majcen. Kidričevo 15; Janez Gerečnik, Kidri-
čevo 15; .Anton Ivanuša. Mihovci 52; France Vuk, Dragonja vas 29; Edi
Selinšek. Draženci 46; Anton Cemar. Mezgovci 55; Anton Kmetec,
Slovenja vas 22: ViktorT)voršak. Stopno 8; Roman, Štumberger. Zg.
Hajdina 157; Maks Primožič Breg 2; Cvetka Podpečan, Stogovci 65;
.Mojz Veg. Planjnsko 17; Jože Toplak, Placar 43; Jože Lampret, Med-
vedce 26: Anton Kajič. Zg. Hajdina 104; Jože Voglar. Skrblje n. h.; Maks
Dolenc. Podlože 80; Vinko Plej. Kidričevo 13/a; Milan Jazbec. Kidrčevo
3 Franc Serdinšek. Župečja vas 27; Milan Cafuta. Sedla.šek 32; Franc
Žitnik. Kidričevo 39: Marjan Kokot. Kidričevo 36: Anton Cernezl, Ob
železnici 3: Stanko Beranič. Župečja vas 4: .Anton Kokol. Kidričevo 13;
Ferdo Cep. Kočice 14: Frančka Zajšek. Ptujska gora 3; Dragica Štum-
berger. Kidričevo 15: Marjan Pernek. Kidričevo 1.
10- NASI DOPISNIKI
15. julij 1982 - tednik
PRVI AKCIJAŠKI DAN
Veče, bliži se ponoč. Još koji sat i svanuče dan koji če doneti nešto za
mlade brigadire koji prvi put svečano treba da saznaju kako izgleda jedan
pravi brigadirski dan. Raspoloženi zbog veoma prijatno prevedene večeri
brigadiri skaču iz kreveta kao puževi, jer su imali borbeni zadatak, tj.
mnogi su bili u partizanima. Glas dežurnog koji ih je trgao iz slatkih sno-
va delovao je na njih kao udar brzog voza. Umivanje posle toga bilo je
pravo kupanje, neki su čak pokvasili i oči.
Fiskultura, to je nešto najgore za umorne, izmorene i iscedjene drugo-
ve koji su se vratili kasno tj. ,,rano u zoru", sa ratnog zadatka. Neznam
Sta bih vam joS rekao ali ceo dan je bio usiljeni marS koji mnogi nisu
izdržali.
Zeljni sna mnogi su radili sanjajuči, naslanjeni na lopate koje su precale
od upotrebe stajajuči na jednu mestu. ,,Traseru dokle radimo, kada čemu
kuči, mislim u naselje", tako to bile su glavna tema razgovora. Kraj rada
na trasi koji je objavio traser delovao je kao melem na ranu pa su mnogi
od sreče počeli tapšati trasera tako lagano po ramenu, da se čovek provu-
kao sa svega nekoliko polomljenih rebara i rukom u gipsu.
Naselje, napokou stižerno, da Sto pre pozaravimo drugove koji su
ostali u naselju. Ulečemo u spavaonim i mesto njih grlimo pistuke in pe-
vamo: ,,Oj krevetu čudna spravo pozdravljam te zdravo, zdravo," ,,0j
Krevciu čudna spravo, čim te vidim ja bi spavo". Zadnji stih je normalno
izgovoren več u snu i tek tada izlazi ono pravo sunce koje obasjava lica
blaženih spavača.
Brigada Ivo Lola Ribar
Jedno
jutro
Jedno jutro glas se čuje
žena ninžii naredjuje.
hajde hrže seči drva
lo li je dužnost prva.
Podaj žilo živinama
vidi šla je sa kravama,
u kuhnji vairu naloži,
a u sanduk drva složi.
Vreme imaš dva iri saia,
da prehrišeš troja vrata,
i da spremaš šla za jelo
kad se vralim ja sa sela.
Imaš rublje da opereš
ali polako da ne leraš.
još bi hlijela i znali
dali umeš li peglali.
Elo lako glas se čuje
žena mužu naredjuje.
MOJE MISLI O BRIGADI
Brigadaje moje novo življenje
ki mi bla/i dolge dneve počitnic in
jih skrajša, da mimogrede kakor
bc/cn trenutek .in ostanejo Ic
s pum m i,
Žal ne pridejo vsi /ato. ker jih
\cscli delo in ker čutijo srečo, ko
t)pravl|ajo delo / /avcstjo. da so
pomagali ljudem, ki sami nikdar
ne bi /mogli tega in jim tudi
dru/ba nc pomaga. Saj mora
opraviti toliko del /a ra/vitje na-
šega gospodarstva in izboljšanja
politike, kijc trenutne* v krizi injo
moramo rešiti. Žal. a Ic premalo
niladUi sc /a\cda. dajc od njiho-
vega dela od\ isna bodočnot.
1 oliko mladih jc prisiljeno iti \
brigade /aradi obvezne prakse, ki
jih prisili do ncvcselja in do ne-
učinkovitosti dela. ki ga opravijo
\ sem takim želim, da bi spoznali
\cscljc \ delu in pravi smisel brj.
gade.
Brigade naj nc bc? le obvezna
praksa. Icimcč doživetje, ki se ga
bo lahko, vsak spominjal vse ži-
vljenje srečen in zadovoljen.
Joži P.
Vse globlje v blato in razmočeno
zemljo ... Foto: M. Ozmec
V poletni vročini je voda najbolj osvežujoča pijača.
Foto: M. Ozmec
MDB,DUŠANKVEDER-T0MA2'PTUJ
Brigadirji ptujske občine smo z
brigado »Dušan Kveder-Tomaž«
odšli na republiško M DA Brkini
'76. Od tega leta dalje, brigada
vsako leto sodeluje n MDA. Leta
1977 je brigada sodelovala na
MDA Mariovo. 1978. Posočje,
1979 Beograd. 1980 Jasenovac in
1981 Kotor. Brigada dosega re-
zultate v okviru .svojih zmožnosti,
na vseh akcijah pa je MDB osvo-
jila trak akcije.
Ptujske brigade so vsako leto
sestavljene v glavnem iz srednje-
šolcev ptujskih šol. Tako je v
MDB 45 brigadirjev, od tega: 38
moških in 7 žensk. 23 dijak^ov, 1
študent. 1 učenec. 20 delavcev.
Povprečna starost brigade je
18.5 let. torej po strukturi zelo
mlada brigada. Brigadaje formi-
rana po pravilih slovenskih MDA.
Pravila te akcije so sicer drugačna
od naših, vendar bodo zadane
naloge prav tako opravljali uspe-
šno. Težili bodo k temu, da
ustvarimo čimbolj kolektivno
delo. ne v smislu, daje eden od-
govoren za vse. ampak vsak za
svoje področje, katera pa je po-
trebno samo usklajevati znotraj
brigade.	Marica Lenart
Govor učesnika prve radne akcije
u subotu, 26. 6. 1982. naše naselje posijetio je
učesnik prve omladinske radne akcije. To bio La-
kič Dušan, major u penziji iz Pucareva.
Rijetka prilika je biti u kontaktu sa nekim iz redo-
va naših prethodnika iz ratnih dana. Čast je takvoj
ličnosti postaviti pitanje — pitanje s ushičenjem.
Zelja nam je da preko ovog bihena sažeto prenesemo
njegove riječi da ovi koji nisu imali priliku da se
zateknu, bar malo osjete ushičenje onih koji su imali
tu čast i sreču:
,,Drugovi brigadiri i brigadirke, eto danas smo se
sastali, da malo popričamo o prvim radnim akcijama
koje su počele 1942. u ratnim danima, razgovarat če-
mo i o tome kakve su današnje radne akcije.
Pa ovako dok Ključ nije bio oslobodjen nije bilo
govora o brigadi jer nije bilo uslova za to. 27. 7.
1942. borci naših partizanskih jedinica počeli, su da
oslobadjaju Ključ i 28.1. 1942 oko dvadeset i tri časa
Ključ je bio oslobodjen. Na inicijativu prve Krajiške
ppleterske udarne brigade, da se organizuje omla-
dinska ,,MOBA", prvog augusta 1942. godine počela
je da radi prva omladinska radna akcija pod nazivom
„OMLADINSKA POLJOPRIVR. UDARNA BRI-
GADA". Brigadu su sačinjavali omladinci iz on-
dašnjih srezova ,,Ključ, Sanski Most, Bosanski
Petrovac, Duvno, Glamoč, Grahovo." U brigadi je
bilo oko 6000 omladinaca i omladinki. Oni su bili
svrstani u pet bataljona i više samostalnih četa.
Oni su se isto tako takmičili kao što se i vi danas
takmičite. Posebnu draž za takmičenje jedinica omla-
dinskih brigada kao i partizanskih četa i bataljona je
saznanje da u naše područje dolazi Vrhovni štab i
drug Tito koji su boravili na Oštrelju u Mliništima od
14. avgusta do 14. septembra 1942. kad su otišli na
Cincar planinu kod Livna. Tada je bila ona poznata
žetva u Saničkoj doHni kad su se svi takmičili ko če
više doprineti svojoj jedinici, a sav taj rad se odvijao
po noči bez izjednog glasa samo Sto se čulo šuštanje.
Kad su ustaše to pred zoru videli da nema žita, počeli
su maltretirati seljane od najmladjih do najstarijiR
da priznaju tko je to uradio i gdje je žito. Medjutim
to nisu mogli od njih doznati tako da su pošli u prav-
cu gdje smo se otprilike mi nalazili. Bilo je puškara-
nja ali na svu sreču žrtava nije bilo. Znate nije se više
samo takmičilo tko če više požnjeti i ubrati, več i u
tome tko če više uništiti neprijatelja i tada se rodila
ona riječ koju i danas koristimo: ,,Ni zrna žita
neprijatelju," a isto tako bi se i čula parola ,,sad se
vidi tko je komunista".
U tim danima brigade su bile u jedinicama tako da
su zajednički ubirali letinu. Rezultati celog tog rada
su bili: 150 vagona žita i novroa L lOO^aiiona .stočne
hrane, la godina je bila dosta rodna. Vidite,
tada su se mladi jako brzo spri-
jateljivali kao što i vi danas to činite. A kad
šu se vratili sa rada pripremali su kulturne večeri,
logorske vatre a imali su takodjer i tečajeve kao 5tu i
vi danas imate ali to su večinoma bili dopisni, a naj
više bi se igralo Kozaračko kolo. Vidite oni su tada
isto gajili bratstvo i jedinstvo, tada niko nije gledao
tko je se kako zvao, važno im je bilo to da su se jako
dobro medjusobno poznavali. Ima ih i danas koji se
još uvjek dopisuju. Ja bih želio da i danas tako bude
kao što je bilo unazad četrdeset godina. Zato sledite
ono što nas je drug Tito učio, sledite taj put i tu
tekovinu, čuvajte našu revoluciju i sigurno, da nečete
pogrešiti jer ste svi mladi i mi svi imamo povjerenja u
vas.
Sada bih molio ako ima pitanja pa da povedemo
malu diskusiju". Brigadiri zainteresirani izlaganjem
druga Dušana Lakiča postavili su niz pitanja od kojih
čemo izdvojiti samo neka.
—	Da li je ta brigada imala svoje stalno boravište?
,,Ne, nismo. Mi smo imali logor tako, da smo se
pomerali gdje je trebalo a glavni logor je bio u Sani-
ci."
—	Da li je bilo teško oko organizacije u osnivanju
brigada?
,,Pa bilo je teško, pogotovo u onim mestima gdje
su bili pod uticajem ustaša, ali i to smo prevazišli i
uspevali smo, da ih pridobijemo."	^ •
—	Da li ste tada imali status borca ili brigadira?
,,Ne, mi smo bili borei. Ja sam bio puškomitralje-
zac. Kada se odmaralo onda se zajednički radilo."
—	Da li je bilo problema sa alatom?
,,Da bilo je. Pogotovo u prvih deset dana jer smo
morali seljacima objašnjavati od kakvog je značaja ta
akcija za našu zemlju i narod.
—	Kakva je bila ishrana?
,,Odlična, kao što sam u izlaganju rekao da je ta
godina dosta rodna bila.
—	Kako se odvijao program društvenih aktivnosti?
,,Pa kad smo dolazili u svoje punktove organizira-
ni su razni programi pa i tečajevi."
—	Da li se secate nekih drugova ili drugarica?
Sto se toga tiče, sečam se onih koji su bili u mojoj
jedinici. Ima ih i danes živih po raznim mestima. Sa-
da su oni več bake i djedovi.
—	Da li postoje dokumenti ili slike koje govore o
tim danima.
Na ovo pitanje odgovorio je drug Safet Mešanovič
predsednik OKSSRN iz Pucareva.
Da, postoje. I sada icad bude proslava 40 godina
dobrovoljne Radne akcije to če se sve prikazati u
muzeju Gornje Sanice.
DELO NA TRASI JE ZAŽIVELO
Kot seaiovni del brigadirskega
življenja spada delo na trasi, kajti
s tem brigadirji dokazujemo, da
želimo pomagati manj razvitim
področjem Sirom po Jugoslaviji.
Tudi v ZMDA je Ibar—Lepenac
82, v prvi izmeru je zaživelo delo,
to pa predvsem kažejo rezultati, ki
so iz dneva v dan boIjSi. Sprva si-
cer nekoliko nižji, dokler se sama
brigada ne prilagodi delovišču.
Trasa ni tako težavna, pa se kljub
temu pojavljajo pomankljivosti,
ker ni pripravljena, kar pa otežuje
delo. MDB Dufan Kveder-Tomaž
je po svoji strukturi še fizično
šibkejša in pa mlada, saj je
povprečna starost 18,5 let, vendar
je v tem času dosegla kar ugledne
uspehe. Za sam uspeh pa ni odvi-
sna le moč, ampak odnosi v briga-
di, tovarištvo, medsebojna pomoč.
V kolikor so izpolnjeni ti pogoji,
tudi uspeh ne more izostati. To
nam kažejo tudi rezultati, ki so
zmeraj boljši in sicer:
1.	Delovni flan — v torek 22/6
je MDB dosegla normo 87 ®/o —
kar za prvi dan tudi ni tako kriti-
čno, če gledamo na to, da je delno
na to vplivala neurejena trasa.
2.	E)elovni dan — sreda 23/6
smo dosegli normo 101 '^'o, tukaj
se že vidi mali korak naprej in da
se brigadirji in brigadirke MDB
postopoma prilagajajo brigadir-
skemu orodju — (kramp, lopata).
3.	Delovni dan — četnek 24/6.
Ta dan je bila dosežena norma
119 verjetno bi še lahko dosegli
večji rezultat, če nas pri tem ne bi
ovirale žuljave roke.
4.	Delovni dan — petek 25/6
smo dosegli normo 128 torej
kot vidite število procentov je ved-
no naraščalo, lahko bi bilo še bolj-
še, če ne bi Stedili kondicije za
izredni udarniški dan.
5.	Delovni dan — v soboto 26/6
smo dosegli normo 185 ®7o, kar je
tudi rekord naselja v 1. izmeni.
Torej hoteU smo z udarniškim
delom dokazati, kaj zmoremo in
na ta način najlepše počastimo 12.
kongres ZKJ. S tem rezultatom
smo bili več kot zadovoljni, veselje
je bilo takšno, da ko ie trasko pri-
šel IZ sestanka se je na veselje
brigadirjev oblečen skopal. Upam,
da ne bo to zadnjikrat.
Branko t3eranič
Brigadirsko
djelo
Spremaju se sve brigade
udarnički da rade.
Uz pijesmu i više rada
u mislima svili brigada,
da pri nosi naše g rada
budučnosl je svih brigada.
Da u svojoj zemiji žive
Ijepolom se njezinom dive.
Brigadiri naprel sada
samoupravljači svoga rada.
Udarnički se započelo
lo je naših ruku dijelo.
Djelo lijepe domovine
republike i pokrajine
brigade složno rade
svoju zemlju da i z grade.
ŠtipeKostreS
Tvoje teb
Tvoje telo je nesmrtni ritem
strasti brizgajoči ocean
biser pesmi,
lesketajoč in temen
dišeč in vlažen
preplašen in razvnel.
Bolnega me dela in zdravje mi daje
se me oklepa in daje mi moč.
Ni sile
ki i' bran bi .se mu stavila;
ne da bi vedel se vtapljam i' njem
od njega magije ujet.
Himna
iyiDB
Dušan
Kveder-
Tomaž
Smo brigada,
ptujska mlada.
Kosovu pomaga rada,
radi delamo,
radi pojemo,
bratstvo vedno širimo.
Ko.<i()vo.
čaka na pomoč,
delamo cel dan in noč.
Mi Slovenci.
čili. zdravi.
smo veseli po naravi,
radi pojemo.
radi delamo.
brat sivo vedno širimo.
Kosovo.
čaka na pomoč
delamo cel dan in noč.
Mdan Seidl
IVO LOLA RIBAR
Ivo Lola Ribar največa legenda jugoslovenske mladosti dugogodiSnji
sekretar SKOJ-a, rodjen je u prvom, a izgubio život u 11. svetskom ratu.
Vreme njegovog detinjstva vreme je detinjstva i naSeg komunističkog
i radničkog pokreta. Lola se formirao u revolucionarnu ličnost u onim
godinama kada naš komunistički pokret stupa u svoju zreliju fazu.
Svršivši maturu 1934. godine Lola odlazi na more sa punim sanduči-
cem knjiga i beležnica, s početkom septembra več je u Parizu gde študira
političke nauke.
Početkom decembra 1934. godine Lola se oprasta sa Zenevom,
vrača se u Beograd i nastavlja študije.
Na pravnom fakultetu i Univerzitetu Lola razvija punu aktivnost.
Uskoro če postati i jedan od najvidenjih studenata, briljantan govornik,
izrazito sposoban agitator, autor niza smelih političkih natpisa. Godine
1935. Lola zajedno sa drugovima učestvuje na barikadama u zgradi prav-
nog fakulteta.
U toj borbi Lola je našao svoje mesto. Našao je sredinu koju je tra-
žio. Ona ga prima u naručje. Ta godina je u stvari Lolina najradosnija
godina. Postao je član SKOJ-a, svako je znao, da Lola piSe uvodnike i
udarne članke u ,,Študentu", da je jedan od najvrednijih i najaktuvnijih
studCTiata.
Sa tek navršenom 21-om godinom staje na čelo omladine.
Za vreme NOB-a, Ivo Lola Ribar prisustvovao je istorijskom saveto-
vanju političkih i vojnih rukovodilaca u Stolicama, kao i sastanku u
Rogatici.
Poslednje trenutke života Lola je proveo sa članovima jugoslovenske
misije, savezničke misije, savezničkim oficirima i dalmatanskim vojnim i
partizanskim, rukovodiocima.
Poginuo .je polazeci na zadatak na Glamočkom polju. T^ko je
nagadati kakav bi bio nastavak životnog puta Lola Ribara, da nije poiu-
nuo. Ali oni koji znaju za njegov životni put nikada niso posumnjali u to
da bi Lola bio i ostao jedna od najačih najsnažnijih ličnosti naše
revolucije u čelom njenom trajanju od doba oružane epopeje do danes.
"Brigada, ,,Ivo Lola Ribar" osnovana je 1981. godme. Broji 44
brigadira, od toga brigadirki ima 14, a brigadira 30.
Prihod MDB Dušan
Kveder-Tomaž
na ZMDA
Ibar-Lepenac
V soboto zvečer ob 19. uri, smo se pomi pričakovanja zbrali pred
kavarno Evropa. Prišla je težko pričakovana ura, saj smo se odpravili na
dolgo pot v Kosovo. Ob našem brigadirskem poslavljanju, se je od nas
poslovil predsednik OK ZSMS Igor Galič in sekretar ZK Feliks Bagar.
Sledila je dolga vožnja, katero smo popestrili s svojimi norimi domislica-
mi igranjem kitare, preprevanjem in šalami.
Okrog 3. ure sta se Anita in Goiazd spomnila, da bosta vsem spečim
zvezala vezalke, oziroma da jih bosta privezala na stol. Svnie delo sta_
dobro opravila, saj sta zvezala več kot polovico briga-
dirjev. Ko sta zaspala so hoteli zvezati njiju, vendar sta se takoj prebudi-
la. Po tem njihovem dogodku so vsi zaspali, saj jih je dolga vožnja zelo
izčrpala. V naselje Ajvala smo prispeli ob 12. uri. Pričakala nas je MDB
Mladost iz Zavidovičev. Namestili smo se komaj čez dve uri, saj smo
morali počistiti sobe in jih opremiti z žimnicami.
Naslednji dan nas je že čakalo delo na trasi. Po napornem dnevu smo
vsi zelo utrujeni zaspali. Zaspali niso le požarni, ki so opravljali svoje de-
lo. Po opravljenem dežurstvn so na vstooili v žensko spalnico in namazali
dekleta s kalodontom. Ena, niso izdali imena, se je takoj, ko so jo nama-
zali, obrisala v rjuho. Največje oresenečenje ie bilo zjutrai. ko so se
dekleta zbudila. Druga drugo so gledale in se smejale, saj se je kalodont
že posušil in postal svetlo zelen. Salva smeha jih je sprejela, ko so stopile
iz spalnic in se odpravile umivat. Po delu na trasi je sledilo prosto popol-
dne in cela brigada se je zbrala pred spalnicami. Naenkrat sta dva fanta
.pograbila Tanjo in jo zanesla v mali bazen. Vsa mokra ju je le grdo po-
gledala, ter se odpravila preobleč.
Danes so fantje, po opravljenem delu na trasi, poškropili vsa dekleta
ob cisterni ža vodo. Pograbili so jih za roke in noge ter odnesli k pipi in
jih tako dolgo držali, dokler jih niso čisto zmočili. Nato smo se odpravili
v avtobus in se odpeljali proti naselju, kjer nas je čakala že tako dolgo
zaželjena senca.	Anita Peklar
TEDNIK
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 11
ZMAGI ZA NOVO MESTO IN PTUJ
Prizadevni atletski in
telesnokulturni delavci Ptuja so v
soboto, 10. julija na stadionu Dra-
va uspešno izvedli letošnji Kriterij
slovenskih mest v atletiki. Člani
ptujskega atletskega kluba, ki so
prevzeli organizacijo tekmovanja,
so morali vložiti veliko prostovolj-
nega dela, da so naprave na sta-
dionu pripravili za to tradicionalno
tekmovanje. Na pomoč so jim
priskočili tudi brigadirji ZMDA
Slovenske gorice 82. Sedaj imajo
atletske naprave in steze tisto
tapravo podobo, kot bi jo morale
imeti vedno. Organizatorji so se
torej zelo potrudili. Njihov trud pa
ni bil poplačan z udeležbo. Ta je
bila vse prej kot dobra. Namreč,
tekmovalke in tekmovalci se krite-
rija izogibajo, letos pa še posebej.
Ob precej neprikladnem času
(vmesni čas med prvim in drugim
delom sezone, dopusti, bližnja
državna mladinska prvenstva)
boljši tekmovalci in tekmovalke
neradi nastopajo na stezah iz uga-
skov. Vendar, če je težava s teki,
pa to ne velja za skoke, met krogle
in kopja. Tako je dobro priprav-
ljena in izvedena sobotna priredi-
tev (tekmovanje je potekalo točno
po pripravljenem urniku) izzvenela
kot drugorazredno in nepomemb-
no tekmovanje, kar Kriterij goto-
vo ne bi smel postati. Namreč,
zraven tekmovanja je pomembno
tudi srečanje predstavnikov večjih
in manjših središč, na katerem naj
bi vzpostavili trdnejšo vez sode-
lovanja, o tem sedaj ni moč
govoriti, da bi tako s skupnimi
močni prispevali k še kvalitetnejši
slovenski atletiki. V manjših
centrih, v katerih jih tarejo
kadrovske, finančne in težave z
objekti, je namreč veliko talentov,
zlasti v tekih na srednje in dolge
proge ter skokih.. Ob pomoči
močnejših atletskih centrov
(Ljubljana, Maribor, Celje, Nova
Gorica) bi bil napredek hitrejši in
kvaliteta boljša. Tako pa je ostalo
le na pogovoru predstavnikov
manjših centrov. Gotovo bo o tem
potrebno spregovoriti na eni prvih
sej predsedstva Atletske zveze
Slovenije.
Tekmovanja so se udeležili atleti
in atletinje iz Novega mesta,
Postojne, Radeč, Kopra, Postojne
in Ptuja. Moški so nastopili v
desetih, ženske pa v devetih
disciplinah. V vsaki je lahko
nastopil le po en predstavnik mest-
ne reprezentance, štela pa je ekip-
na uvrstitev. Ob priznanjih orga-
nizatorjev bi naj zmagovalni vrsti
pri moških in ženskah prejeli tudi
prehodno darilo AZS — statuo
tekača, ki ga je izdelal kipar in ne-
koč odličen tekmovalec v teku na
110 metrov z ovirami — Peter
Cerne. Tako kot lani v Novem me-
stu tudi tokrat v Ptuju priznanj ni-
so podelili — zmagovalci izpred
dveh let jih namreč še vedno niso
vrnili. Tudi to dokazuje odnos
večjih centrov do tega tekmovanja.
Na ptujskih atletskih napravah
so bili doseženi poprečni izidi,
takšni, kot jih od nastopajočih v
tem času lahko pričakujemo. Med
boljšimi rezultati pa so gotovo
preskočenih 175 cm domaČe mlajše
mladinke Sonje Pajenk in 14,89
metra v suvanju krogle državnega
repreze^tanta v metu diska
Novomeščana Borisa Okleščna.
Nastopil je tudi drugi članski
državni reprezentant iz Novega
mesta, metalec kopja Darko Cuj-
nik. V svoji disciplim ni nastopil, v
teku na 100 metrov pa je na stezi iz
ugaskov dosegel čas 11 sekund. Si-
cer pa so v močno okrnjeni
konkurenci (v nekaterih discipli-
nah je bila zasedba izredno skrom-
na) pri moških največ pokazali
Novomeščani, pri ženskah pa
Ptujčanke.
Pri moških je bil vrstni red
naslednji: 1. Novo mesto 60, 2.
Ptuj 50, 3. Koper 35,5, 4. Postoj-
na 26. 5. Domžale 15,5, 6. Radeče
7 točk. Pri ženskah pa: 1. Ptuj 37,
2. Postojna 26, 3. Radeče 5 in 4.
Domžale 2 točki.
MOSKI:
—	110 m ovire: 1. Gustinčič (Ko-
per) 16,2 s, 2. Cuček (Ptuj) 18.00
sek itd.
—	vičina: 1. Lapajne (NM) 200
cm, 3. Sirec (PTUJ) 185 cm
—	kopje: 1. Jurekovič (NM)
54,68 m, 2. Klarič 7PT) 1 42,56 m
—	daljina: 1. Krajnčič (NM) 700»
cm, 3. Koren (PT) 673 cm
—	krogla: 1. Okleščen (NM)
14,89 m, 2. Skok (PT) 12.14 m
—	100 m: 1. Cujnik (NM) 11,00
s, 3. Prstec(PT) 11,5 sek
—	1500 m: 1. Zupanič (PT)
4:13,8 min
—	400 m: 1. Remc (NM) 52,8
sek, 3. Feguž (PT) 55,3 sek
—	5000 m: Vindiš (PT) 15:30,9
min
—	štafeta 4 krat 100 m: 1. NM,
2. PT, 3. Koper
ŽENSKE:
—	100 m ovire: 1. Šešerko (PT)
16,9 sek
—	100 m: 1. Blaž (Radeče) 13,8
sek, 2. Bombek (PT) 14,00 sek
—	800 m: 1. Vindiš (PT) 2:25,1
min
—	daljina: 1. Carli (PT) 517 cm
—	krogla: 1. Donev (Postojna)
9,45 m, 2. Zadravec (PT) 8,43 m
—	višina: 1. Pajenk (PT) 175 cm
—	kopje: 1. Bezjak (PT) 26,50 m
—	400 m: 1. Habič (PO) 61,1
sek, 2. Belšak (PT) 64,5 sek
—	4 krat 100 m: 1, PO, 2. PT.
1. kotar
(fotografije: B. Rode)
Sonja Pajenk — novi osebni rekord
Tek na 1500 m, tretji z leve je zmagovalec Franc Zupanič (10)
Marua Šešerko, zmaga na ovirah in 547 cm v daljino
Najhitrejši v cilju, na levi MikJ Prstec
Vesna Carli, zmaga v skoku v daljino
PRIPRAVE IN POHODI V NARAVO
v planinskem društvu Ptuj je 1100 članov, od tega kar 900 mladih.
Aktivnosti potekajo vse leto, pravzaprav začnejo že prvi dan novega leta.
delo v prvem polletju
V	zimskem času so izvedli tabor na Uskovnici, s turnim smučanjem
m pohodi na bližnje dostopne vrhove. L'deležili so se Pohoda na Stol ter
izvedli precej predavanj po svojih skupinah.
V	spomladaaskem delu so pričeli z izobraževalnimi in tekmoval-
nimi aktivnostmi. Planiasko.šolo je obiskovalo 100 mladih, končalo pajih
je 53. torej teoretični in praktični del. Ostali bodo praktični del opravili
kasneje. Formirali.so štiri oddelkeinosnovnihšolahToneŽnidarič. Franc
Osojnik in Olga Meglič ter v Centru srednjega usmeijenega izobraže-
vanja. Večletno delo na področju orijentacije jim je na področnih tek-
movanjih prineslo štiri pokale in solidno uvrstitev na republiškem pr-
venstvu. V pogovoru nam je predsednik društva Tone Purg še posebej
izpostavil aktivnost skupine starejših planincev, ki se pod vodstvom Lipe
Izlakarja v naravo odpravijo vsak mesec. V okviru društva aktivno dela
devet planinskih skupin na osnovnih šolah, v CSUl. tri v delovnih orga-
nizacijah in v Društvu slepih in slabovidnih.
c lavni del sezone
V	obdobju julij — septemberje planinska dejavnost najbolj živahna.
Po pripravah se namreč odpravljajo na pohode v gorski svet. Tako so tudi
Za to poletje pripravili nekaj zanimivih pohodov. Med drugim bodo 22.
m 23. julija šli na Triglav. 31. jiilija in 1. avgusta bodo izvedli pohod na Viš
v zahodnih Julijcih v Italiji. 15. in 16. avgusta pa obiskali Jalovec.
Ud eležili pa se bodo tudi izobraževalnih akcij Planinske zveze Slovenije
ter tako pridobili nove vodnike in mentorje. Poleti bodo izvedli še nekaj
flrugih aktivnosti, med njimi trimsko kole.sarjenje. nato pa se lotili zah-
tevne in zanimive akcije — markiranje haloške planinske pori od Zavrča
do Majšperka. Pot bo vodila mimo vseh pomembnejših obeležij tega
zanimivega dela Haloz, končali pa jo bodo v prihodnjem letu ter namenu
predali objubileju — 30-letnici društva. To področje bodo tako približali
širšemu krogu, saj bo nato ta pot v registru planiaskih poti. V poznem
jesenskem in zimskem času pa bodo ob ocenah letošnjega dela že snovali
načrte za dejavnost v letu 1983. V tem času bodo izvedli tekmovanje
Spoznavajmo naše gore ter najboljšim skupinam podelili priznanja.
Delaj e precej, opravijo pa ga s skupnim sodelovanjem, v katerem so
starejši dobra opora in pomoč mlajšim članom.
delo z mladimi
V društv u je 900 mladih članov. Mladinski odsek deluje v tesni
povezavi z vso društveno aktivnostjo. Osnovne naloge so izvedba pla-
ninske šole. v kateri se bodoči planinci seznanijo z naravo, da nato skrbijo
zanjo in se v njej dobro znajdejo in pohodi v gorski svet. Za delo z mladimi
skrbijo mladinski vodniki in mentorji na šolah. Mladinski vodniki so
izkušeni vodniki, navajeni na delo z mladimi. Tesno sodelujejo z mentorji
na šolah ter skupaj načrtujejo delo. Vodja mladiaskega odseka. Vlado
Korbar nam je zatrdil, da imajo v društvu odlične mladinske vodnike in
mentorje.zatojezavarnostmladih.ko.se le-ti po lažjih pohodihodpravijo
na zahtevnejše pohode, popolnoma poskrbljeno.
pohod na viš
Med zelo zanimivimi pohodi, kijih bodo v PD Ptuj izvedli to poletje,
je gotovo pohod na Viš. v zahodne Julijce v Italiji. Trajal bo dv« dni.
od X)d pa bo 31. julija. Udeleženci bodo potovali s posebnim avtobusom.
Pot jih bo vodila prek mejnega prehoda Rateče do Nevejskega sedla.
Nato se bodo z južne (lažje jstrani povzpeli do koče in prenočili. Naslednji
dan se bodo odpravili na vrh in se po isti poti vrnili. To območje Julijcev
je zelo slikovito in privlačno, ni gneče inzato vsekakor vredno ogleda. Vsi.
ki bi se pohoda želeli udeležiti, se lahko prijavijo v pisarni društva na Trgu
svobode 5 v Ptuju, vsak torek in petek med 16. in 18. uro. Tam bodo
prejeli tudi vse potrebne podatke in napotke.
1. kotar
Dva republiška
rekorda strelcev
S D Jože Lacko Ptuj
Na strelišči ob Dolenjski cesti v Ljubljani je bilo spet tekmovalno
ozračje. Ni dolgo lega. ko je bil na tem srelišču mednarodni dvoboj
reprezentanc Slovenije in Ziiricha, seje to soboto in nedeljo spet oglasilo
orožje najboljših strelcev Slovenije. Prvenstva .se je udeležilo 80 strelcev
in strelk, streljali pa soz MK pištolo. Tekmovalce je pozdravil in jim ob
koncu podelil priznanja predsednik SZS Janez Rešek. Ob pozdravnem
govoru je zaželel vsem obilo uspeha in dobrih rezultatov, hkrati pa orisal
nomen.teea športa pri obrambi naše domovine
Članice .so tekmovanje končale že v soboto, sodelovalo jih je le pet.
Zmagovalka Smoletova (Ol) je izenačila slovenski rekord Rolihove,
skupaj s Klemenčevo in Zupančevo je postavila nov ekipni rekord s 1550
krogi. V disciplini MK standard je nastopila tudi ptujska strelka Albina
Pšajd in zasedla 4. mesto s 482 krogi.
V disciplini M K pištola proste izbire je spet pokazal svoje kvalitete
in prepričljivo zmagal Ptujčan AlojzTrstenjak(Mrož)s537krogi. Ekipa
Ptuja se je uvrstila na 4. mesto. Mladinci SD Jože Lacko-garnizon so
slavili dvakrat. I. mesto Mičunovič. 3. Durdevac. 4. Dajnovič; ekipno so
zmagali s 13^1 krogi.
Pri pištoli MK-Drulov so se Ptujčani uvrstili takole: 2. Hajduk. 5.
Gole (471 in 470). Ekipno je zmagal Ptuj v postavi Gole. Hajduk. Pulko
in Baklan s 1190 krogi. Med posamezniki je novi republiški rekord
dosegel Ignjič s 437 krogi, ekipno paje bila najboljša SD Jože Lacko; tako
ima spet ta družina nekaj dobrih strelcev. Saj seje dosedaj ukvarjala s
problemom, kako vzgojiti nekaj strelcev, ki bi se lahko kosili z najbolj-
šimi v republiki. Pri tem ima velik delež Slavko Ivanovič in predsednik
družine Vogrinc.
Državno prvenstvo bo 4. in 5. septembra v Zagrebu, ki se ga bodo
ueležili le člani Olimpije.	Zb
Na skupščini precej
težav
Druge seje skupščine Telesnokulturne skupnosti občine Ptuj, bila je v
petek, 9. julija, se je v zboru uporabnikov od 42 udeležilo 24 delegatov, v
zboru izvajalcev pa od šestnajstih le devet.To je tudi eden izmed vzrokov,
da je bilo potrebno več usklajevanja in prepričevanja, saj je manjkalo kar
25 delegatov in v primeru vzdržanih pri glasovanju je že bilo vprašljivo
sprejetje nekaterih odločitev. Namreč, kljub temu, da je bila večina
prisotnih delegatov za kakšno odločitev, ni bilo potrebne večine.
Pri obravnavi in potrditvi zapisnika prejšnje .seje smo slišali odgovor
v nogometu za razdelitev finančnih sredstev. Ta zahteva je bila
postavljena na prejšnji seji. Tako je to sedaj urejeno. Zato je potrebno
poravnati zaostale obveznosti do NK Aluminij, od začetka meseca pa
poteka delitev sredstev ločeno za oba nosilca tekmovalnega nogometa.
Urediti pa bo še potrebno zagotavljanje tistega dela sredstev, ki ga
potrebuje Medoljčinska nogometna zveza Ptuj za delo mlajših selekcij, ki
v prihodnje ne bodo več v pristojnosti NK Drava in Aluminij.
Pri obravnavi osnutka sprememb srednjeročnega plana za področje
telesne kulture je precej delegacij menilo, da bi prispevek za financiranje
tega dela družbene dejavnosti še naprej plačevali vsi zaposleni. Torej, v
OZD, ki poslujejo z izgubo, ne bi bili oproščeni plačevanja prispevka.
Vendar se bodo o tem odločali v združenem delu.
Največ razprave in prepričevanja je bilo ob obravnavi uskladitve
sredstev za izvedbo programa Telesnokulturne skupnosti občine Ptuj v
letu 1982. Čeprav skupščine samo ugotavljajo usklajenost ali
neusklajenost negospodarstva z gospodarstvom, razprava ni bila v tej
smeri. Nekatere delegacije (zlasti iz TGA Boris Kidrič) so bili proti temu,
da se uskladijo osebni dohodki v družbenih dejavnostih z OD v
gospodarstvu, seveda v skladu z dogovorjenim. Menili so, da je ta
sredstva potrebno nameniti za dejavnost osnovnih telesnokulturnih
organizacij. Tako so bili proti tistemu, za kar so glasovali v svojih
organizacijah združenega dela, čeprav je dobro znano, da osebni
dohodki v družbenih dejavnostih ptujske občine precej zaostajajo za OD
v združenem delu. Po dodatnih pojasnilih je bila revalorizacija v skupnem
znesku sprejeta, podrobnejšo razdelitev pa mora do naslednje seje
pripraviti svet za razvoj, družbeno planiranje in svobodno menjavo dela.
Uskladitev sredstev pa pomeni v drugem polletju tudi nižjo prispevno
stopnjo za telesno kulturo. Ta se bo z 0,23 odstotka od bruto osebnega
dohodka znižala na 0,22, kar zagotavlja takšno višino sredstev kot je bila
za letošnji program dogovorjena.
Za tem so delegati sprejeli predlog športnih dodatkov
kategoriziranim športnikom in športnicam v letu 1982. Nekateri delegati
so menili, da dodatek za vse ne bi bil enak, saj športniki delajo pod
različnimi pogoji. To bo potrebno poskusiti uvesti pri prihodnjih
dodatkih. Vsak izmed šestih kategoriziranih športnic bo letos prejemal
2000 din na mesec, kategorizacija pa je opravljena po družbenem
dogovoru v okviru Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije.
Ugotovitev o izvolitvi predsednika in članov odbora samoupravne
delavske kontrole v TKS delegati niso sprejeli, saj je bilo vrnjenih
premalo sklepov delegacij. Namreč, prav vse delegacije bi morale
posredovati sklepe o izvolitvi. Prav je, da to nalogo opravijo čimprej.
V razpravi ob koncu zasedanja, med delegatskimi vprašanji in
predlogi ter odgovori, je bilo izpostavljeno vprašanje števila delegatskih
mest društev TVD Partizan. Namreč vseh 16 društev ima sedaj le eno
delegatsko mesto, težava pa je tudi s sklicevanjem konference delegacij.
Zato je bila na seji podana pobuda, da bi na vsaka štiri društva bilo eno
delegatsko mesto. Pod zadnjo točko je bila uvrščena tudi zahteva
delegacije iz TGA Boris Kidrič, da prejmejo podatke o osebnih dohodkih
zaposlenih v družbenih dejavnostih, čeprav imajo te podatke v rednih
poročilih Službe družbenega knjigovodstva.
Delegat iz Vitomarc nas je seznanil s prizadevanji v Slovenskih
goricah, da bi pridobili prvo nogometno igrišče normalnih izmer. V ta
namen so kupili zemljišče, potrebovali pa bi sredstva za dokončno
ureditev. V pripravo igrišča so sedaj vložili 500 prostovoljnih ur in uredili
drenažo. Možnost sodelovanja pri ureditvi igrišča bodo sedaj poiskali tudi
ustrezni organi telesnokulturne skupnosti.	L kotar
Usposabljanje mladih
teritorialcev
občine Ormož
Pred kratkim so končali z nekajdnevnim usposabljanjem mladi
prostovoljci, člani enot in štaba teritorialne obrambe občine Ormož.
Usposabljanje s praktičnim preverjanjem znanja je bilo na območju
krajevne skupnosti Središče ob Dravi. Urejeno življenje v taboru,
disciplina na pohodih in znanje pri strelskih in drugih praktičnih vajah, ki
so ga mladi pokazali tudi najbolj izpričuje njihovo pripravljenost in
sposobnost braniti domovino, če bi bilo kdaj potrebno.	— u
12-ZA RAZVEDRILO
15. julij 1982- tednik
TEDNIK -15. julij 1982
OGLASI IN OBJAVE - 13

z majhno zamudojc uradnemu
sledil la »špasni« del. V vleki vrvi
sla se pomenil mošlvi domačih s
Polenšaka in sosedovih »Izbog-
vtkje«. l ahko bi bili oboji ludi
>>C)dlamnekje«. kar v lem primeru
ni bilo nili lako pomembno. Sloje
pač za »hec«. Na dano znamenje
so oboji polegnili. da so pokale
kosli in škrlali zobje. Vrv je milo
zaječala. Ni dolgo trajalo, vrsta je
kar naenkrat »zašajlrala« in že so
sosedovi stali nekoliko »pošrek«,
dovolj, da so jim od nenadnega
sunka popustile roke. Zmagali so
seveda domači. Z vso trmo so .se z
nogami uprli ob rodno gru-
do. . . žal asfalt, holeč lako po-
vedali. da bo z njimi vred treba
premakniti tudi polenšaški hrib.
Zmagovalci so dobili t ri litre vina.
premagani sosedje pa tri litre sla-
tine. Kot fjr tekmovalci, ki jim je
le za športno udejstvovanje po
olimpijskem načelu »Važno je
sodelovali in ne zmagali«, so se
družno vsedli za isto mizo in
zmešali »trofeje« v »špricarje«.
Kmalu je sledila že druga šala;
tek treh suhcev in štirih dobro-
dušnih »debeluščkov«. Napra-
vljeni le v kariraste kratke hlačke,
s pisano veliko mašno namesto
majice, na nogah čevlji »za v
službo«, so bili paša za oči muza-
jočega se ženskega sveta. Toje bila
prava parada lepih moških nog
»X« in »O«. Vmessta bila ludi dva
para koščeno ravnih, vendarčislo
po pomoti, kol iz »drugega vica«.
Mimica §egulova. ki je tokrat
prevzela vlogo štarterja. je opo-
zarjala preveč vnele gledalce, naj
se vendarle umaknejo s proge,
kajli tekmovalci »razvijajo stra-
šansko brzino« in saj veste, ne-
sreča nikoli ne počiva. Na znak. so
se tekmovalci pognalf v dir. da še
»danes« premagajo maratonsko
stezo od šole do gostilne in okoli
cerkve, nazaj do šole. Na polovici
poti — toje za cerkvijo — so nekaj
časa hlipajoč lovili sapo in ko smo
že mislili, dajih »danes« večne bo,
so se družno prikazali izza ovinka
in v strahovitem finišu skupaj
prihiteli v cilj. Noja, mogočeje bil
prvi kateri izmed suhcev . . . toda
le za kakšno polovico stopala, kar
pa ni vredno »guča«! Tudi njim tri
litre lega in onega!
Drugi dan — v nedeljo — so se
žanjice pojoč odpeljale z vozom
na »tekmovalno 'Jivo«. Potrebno
je bilo iti najprej v grabo proti
Bra'slavcem. nato pri prvi cesti na
levo. nazaj »gorla v breg«. Ni
daleč, če si od tod doma, če pa nisi,
je z avtom hilrje.
Sedem žanjic v starosti od 38 do
72 let. se je na dano znamenje s
svojimi srpi pognalo v pšenico.
Vsaka je žela svojo, izžrebano vr-
sto m poželo pšenico vezala ludi v
snope. Hitele so kot da bi šlo za res
in ne le za predstavo; starejšim v
spomin na čase, ko je bilo po-
trebno delati še vse z rokami,
mladim pa v opomin, spoznanje
in pouk. Prva je požela .-.vojo v rsto
42-letna K ristina Petek, sledilaji je
38-letna Rozika Marin, tretja paje
bila 56-letna Štel\a Klajžar.
Ob koncu tekmovanja seje vsa
zadihana vsedla na .svoj zadnji
snop Rozika Marin. Ni »dala ve-
lati« da je »zmalrana«. »Svoje
čase. ko še ni bilo strojev kot da-
nes«, je dejala Rozika, »smo žele
od ranega jutra do poznega veče-
ra. Ob koncu smo si celo zapele.«
Z nogami so se uprli v asfalt tako, da bi premaknili tudi polenšaški hrib.
Trije suhci In štirje debeluhe! pripravljeni na sprint.
Skupni posnetek žanji^c: Kristine Petek, Rozike Marin, Štefke Klajžar,
Marije I^var, Neže Sumenjak, Neže Juha in Lizike Gašparič. Mladi
harmonikar, ki jih je ves čas tekmovanja spremljal pa je Zlatko, sin
znanega slovenskogoriškega harmonikarja Viktorja Munda iz Prerada.
Številni gostje od blizu in daleč na veseličnem prostoru.
Tik pred dvanajsto, torej tik pred žetvijo so v strojni skupnosti
Dornava prejeli novi kombajn. V ponedeljek so ga še kompletirali na
ptujski železniški postaji, danes ko prebirate la sestavek pa je gotovo že
na polju, pri-želvi pšenice, kije imajo kmetje na območju Dornaveokoli
100 hektarov.
Predsednik strojne skupnosti Dornava Ivan Petek je povedal, daje
v strojni skupnosti 36 članov in da bodo z novim kombajnom poželi
pšenico ludi nečlanom. Kombajn slane okoli 1,6 milijona dinarjev, del
sredstev in sicer 400 li.soč dinarjev, je prispevala SIS za pospeševanje
kmetijstva občine Ptuj. Kredit, ki so ga najeli za nakup kombajna bodo
vračali predvsem z zaslužkom od kombajniranja. Kombajn ne bo služil
le za spravilo žita, temveč bodo z njim pospravili tudi precejšnje površine
koruznih polj. Tudi koruze je na območju Dornave okoli 100 hektarov.
V strojni skupnosti Dornava nabav^iijo tudi stroje za setev in
spravilo sladkorne pese. Tudi za nakup te mehanizacije so prejeli pomoč
interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva. Tako bodo v bodoče
opremljeni s sejalnico za sledkorno peso. rahljačem, brano s kultivato-
rjem, kupiti pa nameravajo tudi sejalnico za setev žitaric. Polja na
območju KS Dornava, ki pomaga pri prizadevanjih strojne skupnosti,
bodo tako v bodoče vse bolje obdelana.	jg
Kombajn za strojno skupnost Dornava na železniški postaji v Ptuju
Tudi pridelovanje buč
organizirano
v ptujski kmetijski zadrugi so letos prvič sklenili pogodbe tudi s
pridelovalci buč. Tako bučnice kol bučno olje so iz leta v leto vse bolj
iskan in drag artikel, zato je ludi zanimanje za pridelovanje buč toliko
večje. Buče so letos dobro vzklile, tudi zaščitna sredstva so dobro
delovala, tako lahko pričakujemo dober pridelek. Zadruga ima skle-
njene pogodbe s kooperanti za okoli 20 hektarov, sicer pa je na naših
poljih posejanih precej več buč. Medtem ko je gnojenje oziroma do-
gnojevanje nasadov buč že mimo, je sedaj pomembno paziti na od-
stranjevanje plevela. Če se pojavi bolezen, je potrebno buče škropiti z
antracolom BT ali baylelonom. Pomembno je škropiti takoj ob znakih
prvih okužb. S tem ohranimo listne površine in dosežemo večji pridelek.
JB
Rodile so:
Majda Poplatnik, Gorišnica
147 — dečka; Minka Korez, Že-
tale 86 — Davora; Vlasta Pešl,
Miklošičeva 3 .— Davida; Irena
Štuhec, Lahonci 2 — Matejo;
Darja Janžekovič, Tiha pot 3 —
Nejca; Ana Bolcar, Budina 67 —
deklico; Irena Bračko. Kraighe-
rjeva pot 13 — deklico; Sonja
Plajnšek, Murkova 5 — dečka;
Ana Pučko, Rakovci 12 — dekli-
co; Štefanija Ornik, Jiršovci 27 —
Sonjo; Irena Kaisersberger,
Slogovci 35 — dečka; Sonja Flor,
Podvinci 117 — deklico; Kristina
Ivančič, Trnovska vas 16 — dečka;
Vida Vuk. Žnidaričevo nabrežje 2
—	Miroslava; Marija Pirnat,
Markovci 3 — Vesno; Milena
Vrečar. Drstelja 48 — deklico;
Miroslava Šekuljica, Kraigherje-
va 32 — deklico; Ana Majhen,
Dolane 20/a — dečka; Marica
Povše, Jiršovci 38 - Vesno; Marta
Bauman, Lovrenc 91 — Uroša;
Cvetka Ozmec, Podgorci 30 —
deklico; Majda Lendero, Štuki 34
—	deklico; Marija Vedernjak,
Pacinje 30 — deklico; Minka
Hprvat. Želale 23 — dečka;
Ivanka Zelenko, Anželova 21 —
dve deklici; Jožica Kramberger,
Gibina 15 — Darjo; Zdenka Pih-
ler. Trnovska vas 15 — deklico;
Saša Mohorko, Majšperk 60 —
Jasno; Ana Arnečič, Cirkulane 89
—	dečka; Kristina Paljek, Mala
vas 31 — Mirjano; Dragica Tišec,
Gradišče 119 — dečka; Marica
Zelenjak, Kidričevo 62 — deklico;
Ana Kozel, Gruškovje 34 —
Marjana; Kristina Skrajner,
Brstje 7 — Roberta; Marija Zor-
man, Župetinci 33 — Polonco;
Marija Žnidarič, Bralislavci 34 —
Mojco; Zdenka Krajnc, Nova vas
93 — Saša; Ana Golob, Prešer-
nova 14 — deklico; Silva Prose-
njak. Brstje 22 — dečka.
Poroke:
Branko Horvat, Žgečeva 2 in
Marija Petrovič, Podvinci 8; Sta-
nislav Šerona, Spolenjakova 5 in
Hermina Horvat, Bevkova 3; Le-
opold Fideršek, Preša 9 in Sonja
Lampret, Sloperce 5; Pavel Fi-
deršek, Maribor. Dominkuševa 8
in Amalija Zore, Ormož, Keren-
čičeva 19; Danilo lljevec^ Ašker-
čeva 9 in Vesna Rijavec, Zgečeva
8; Milan Tetičkovič, Bevkova 1 in
Barbara Šoštafič, Strma ul, 7;
Franc Feguš, Podlehnik 2 in Du-
šica Vtič,.Stanečka vas 24; Ivan
Bezjak, Stanetinci 7 in Alojzija
Lovrenčič, Drbelinci 21; Stanislav
Perko, Zg. Žerjavci 42 in Stani-
slava Muršec, Biš 37; Oton Jugo-
vec, Ljubljana, Zaloška 98 in
Rozalija Mulec, Ljubljana, Zalo-
ška 98;
Umrli so:
Franc Skok, Reševa 2, roj. 1923,
umrl 3. julija 1982; Marija Lašič,
Lača vas 58, roj. 1901, umrla 2.
julija 1982; Marija Vidovič, Dom
upokojencev Muretinci, roj. 1898,
umrla 4. julija 1982; Jožefa Me-
ško. Murelinci-67,roj. 19l4,umrla
6_. julija 1982; Jožef Klajnšek,
Župečja vas 5, roj. 1938, umrl 7.
julija 1982; Franc Horvat, Pod-
vinci 118. roj. 1932, umrl 8. julija.
1982.
izdaja zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ureja
uredniški kolegij, ki ga sestav-
ljajo vsi novinarji zavoda, direk-
tor in glavni urednik FRANC
LACEN, odgovorni urednik
FRANC FIDERSEK, tehnični
urednik ŠTEFAN PUSNIK.
Uredništvo in uprava Radio-
Tednik, tefon (062 ) 771-261 in
771-226. Celotena naročnina
znaša 360 dinarjev, za tujino
610 dinarjev. Žiro račun SDK
Ptuj 52400 603-31023. Tiska
CGP Večer Maribor. Na podlagi
zakona o obdavčevanju proiz-
vodov in storitev v prometu je
TEDNIK uvrščen med proiz-
vode, za katere se ne plačuje
tt^meljni davek od prometa pro-
izvodov.
Marke na pločniku
»Medtem ko si vsa naša družba, zlasti pa gospodarstvo prizadeva,
da bi dobili prepotrebne devize za uvoz nujno potrebnega reproduk-
cijskega materiala in odplačilo kreditov, pa ti devize ležijo pri nas na
pločniku .. .« Tako nekako nam je prejšnji teden v šali povedal v
uredništvu eden naših bralcev. Potem paje resno nadaljeval, daje na
pločniku ene od ptujskih ulic našel okoli tisoč nemških mark! (Marke so
bile iz ZRN. torej s konvertibilnega področja.)
Kot pošteni najditelj je seveda takoj oddal najdeno bogastvo na
Postaji milice v Ptuj u, kjer denar čaka na raztresenega in najbrž ne preveč
skrbnega lastnika. To sklepamo po tem, ker so bankovci ležali na
pločniku kar prosto. Izgledalo je baje tako kot da bi bil lastnik imel
bankovce v žepu ali v torbici skupaj z žepnim robčkom, in koje robček
izvlekel. . . No, sicer pa je to samo domneva, dejstvo je, da so marke
ležale na pločniku.	p
■a
ZARADI PREHITRE VO-
ŽNJE ...
V ponedeljek, ob 0.30 se je
zgodila zelo huda prometna ne-
sreča na lokalni cesti izven naselja
Hlaponci. Zaradi neprimerne
hitrosti je tovornjak, ki ga je
upravljal 35-lelni Janez Mohorič,
iz Gabernika, zaneslo' nakar seje
večkrat prevrnil. Pri prevračanju
so voznik in potniki, ki so bili na
kesonu, padli z vozila. Pri tem je
dobil 29 letni Franc Mohorič tako
hude poškodbe, da je umrl na
kraju nesreče. Hude poškodbe so
utrpeli ludi 60 letna Marija Mo-
horič in 33 letna Marija Mohorič.
Lažje poškodbe pa sta utrpela 10
letni K. M. in Franc Plohi iz Ga-
bernika.
NESREČA Z NEVARNIM TO-
VOROM
Na cesti med Kidričevim in
Sloveasko Bistrico seje v četrtek,
8. julija ob 8.45 zgodila nenavadna
prometna nesreča, ki seje na srečo
iztekla brez hujših poškodb, žal pa
z ogromno materialno škodo. To-
vornjak — vlačilec (cisterna), ki ga
V tednu od 5. do vključno 12. julija so miličniki postaje milice Ptuj in
oddelkov posredovali v petih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili eno
smrtno žrtev ter trt lažje telesne poškodbe. Med vzroki nesreč je na prvem
mestu neprimerna hitrost. Zaradi nesreč je bilo na vozilih za okrog 14.000
din materialne škode.
je upravljal 51-letni voznik Emil
Verež iz Fokovcev je zaradi ne-
pojasnjenih vzrokov začelo zana-
šati. zaradi česa se je prevrnil na
levi bok. Voznik je na srečo dobil
le lažje poškodbe, na vozilu paje
škode za čez milijon din. Skozi
stisnjen ventil cisterne je steklo
tudi precej super bencina. Na
srečo pa so pravočasno ukrepali
gasilci in delavci Petrola, ki so
nevarni tovor hitro prečrpali.
Kljub temu se je naslednji dan
valil z mesta nesreče gost dim, saj
so ves bencin, ki seje razlil zažgali,
da ne bi ogrozil zajetja pitne vode
za Cirkovce.
DVA UTONILA V DRAVI
V petek, 9. julija okrog-15. ure
sta v stari strugi Drave pri Veli-
kem Zavrhu med Borlom in
Zavrčem utonila 11-letni Franc
Noterzberg iz Hraslovca 132 in 17
-— letni Ivan Potočnik iz Hrastovca
127. Približno uro pred nesrečo se
je skupina štirih mladoletnikov
namenila okopali v Dravi. OcBli
so na otok in iz njega nameravali
plavati s tokom, vendar sta Franc
in Ivan kmalu zalem izginila pod
gladino. Njuni trupli so našli č ani
posebne potapljaške ekipe gasil-
skega društva Ptuj kakih 200 m od
kraja nesreče.
NESREČE NA OBMOČJU OB-
ČINE ORMOŽ
V četrtek. 1. julija popoldne ob
15.25 je Ivan Masten iz Obreža 79
z osebnim avtomobilom zapeljal
na desno s ceste pri Ormožu in se v
jarku večkrat prevrnil. Voznik se
je hudo poškodoval in so ga pre-
peljali v ptujsko bolnišnico.
V petek zvečer, 2. julija se je
Vincenc Zmazek iz Trnovcev 19
peljal z osebnim avtomobilom iz
Podgorc proti Veliki Nedelji. Na
razmeroma ravnem delu ceste je
zapeljal v jarek, kjer se je avto
prevrnil.^Zmazek paje bil hudo
ranjen. Tudi njega so prepeljali v
ptujsko bolnišnico.
VOZNICA TRAKTORJA
UMRLA
Na ormoškem območju se je
prejšnji leden spel zgodila huda
nezgoda, ki je zahtevala življenje
voznice traktorja Lidije Krajnc iz
Koračic 39, KS Tomaž pri Ormo-
žu. V torek, 6. julija ob pol dveh
popoldne je Lidija Krajnc obra-
čala traktor na precej strmem po-
bočju travnika. Pri tem je zape-
ljala preveč na rob škarpe. traktor
se je prevrnil in pokopal voznico
pod seboj. Lidija K.rajnc je umrla
na kraju nesreče. Ponovno opo-
zorilo, da je treba ravnati s trak-
torjem skrajno previdno.