ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA O NAJSTAREJŠIH TISKANIH URADNIH RAZGLASIH V SLOVENŠČINI BRANKO REISP Znano je, da začenja vlada za cesarice Ma- rije Terezije zakone in odredbe tiskati in ob- javljati tudi v slovenskem jeziku. Čeprav je bila nemščina edini uradni jezik v državi in je zavzela v tej dobi dominantno mesto v šol- stvu ter se je slovenščina le delno uporabljala v osnovnem šolstvu kot nujno zlo, ki je po- trebno za priučitev nemščine, je vlada v last- nem interesu pri razglašanju zakonov napra- vila izjemo in s tem, seveda nehote, tudi dvignila ugled slovenskega jezika. Dotlej so razglašali odredbe in zakone Slo- vencem, ki niso umeli nemščine, le pridigarji in biriči, ki so te odredbe prevajali sproti. Ta praksa pa je postala nemogoča. Ce so hoteli, da bodo nemščine nevajeni državljani zakone spoznali in se po njih ravnali, je bilo treba natančnih tiskanih prevodov. 2e iz tega je razumljivo, da so se prevajali le taki zakoni in odredbe, s katerimi je hotela vlada sezna- niti širše plasti ljudstva. Ta vladna težnja je bila pogojena tudi z dejstvom, da se je knjiž- na raba slovenščine med preprostimi plastmi prebivalstva čedalje bolj širila. Sprva se prevodi patentov objavljajo le sporadično. Stvarna težava tu ni bila v od- poru vlade do slovenskega jezika, temveč v nerazvitosti slovenščine za tekste te vrste. Z razvojem jezika so se težave zmanjševale, vlada pa je najemala za prevajalce najboljše sloveniste. Tako so uradne razglase prevajali Pohlin, Linhart in Kumerdej, Vodnik in za njim Metelko. Ne glede na razne okoliščine pa se je število objav počasi večalo predvsem zato, ker so državne oblasti posegale vse po- gosteje v vprašanja, ki so zadevala najširšo plast podložnikov. Običajno so objavljaU be- sedila patentov v dveh kolonah: nemško-slo- vensko, včasih tudi slovensko-nemško, red- keje v treh kolonah: nemško-slovensko-itah- jansko, izjemoma pa so besedila bila samo slovenska. O starejših prevodih patentov je pisal že Peter Radics v Letopisu Matice slovenske leta 1879. V biblioteki knezov Auerspergov v Ljubljani je našel štirinajst slovensko-nem- ških patentov od leta 1768 do 1790 in jih je v svojem članku naštel.' V Kresu pa je leta 1884 objavil celoten razglas o popisovanju duš z dne 10. III. 1770.^ Podobne podatke sta navajala kasneje Karol Glaser v Zgodovini slovenskega slovstva^ in Josip Gruden v Zgo- dovini slovenskega naroda."" Sele France Kid- rič je registriral dva starejša tiskana razgla- sa. Patent o nakladi na meso iz 1764 — po- zneje bomo videli, da je bil pubhciran šele leta 1820 — je zabeležil v Časopisu za sloven- ski jezik, književnost in zgodovino leta 1922^ in patent o vojaški službi iz 1758 v razpravi Dobrovsky in slovenski preporod njegove do- be leta 1930." Tudi kasnejša literarnozgodo- vinska, zgodovinska in druga podobna dela, ki obravnavajo to snov, med njimi tudi Zgo- dovina slovenskega slovstva iz leta 1956 na- vajajo, da sta patenta iz leta 1758 in 1764 prva zniana slovenska tiskana vladna raz- glasa.^ V tem prispevku bi opozoril na dvoje dej- stev. V Škofijskem arhivu v Mariboru je akademik dr. Ivan Grafenauer že pred leti odkril uradni razglas v slovenščini iz leta 1754, torej štiri leta starejšega od dotlej zna- nega.^ Dr. Vaso Sujer pa je pri zbiranju gra- diva za zgodovinski slovar slovenskega jezika ugotovil in me na to opozoril, da nosijo neka- teri razglasi letnico prve objave zakona, v resnici so pa puhlicirani kasneje. Najstarejši znani uradni razglas v sloven- ščini torej ni iz leta 1758, temveč je to pa- tent Marije Terezije z datumom »v'Dunaij na 10. dan Melza Maja 1754.« Objavila ga je reprezentanca in komora koroške Vojvodine v zvezi z odpravo nekaterih praznikov kakor predpisuje breve papeža Benedikta XIV. Be- sedilo je samo slovensko. Na koncu določa prevod naslednje: »Svunai pak na deshelli po farah fe ima per Sveti Malhi po Latinskimu Evangeliu tudi ta Slovenski Evangelium bra- ti, obkiratkim islagat, inu Karihanski navuk dershati.« Kot že rečeno, je tiskani primerek tega patenta v Škofijskem arhivu v Maribo- ru.« Obsega štiri strani v velikosti 34 X 21 cm. Fotokopije izvirnika hrani v Ljubljani Inšti- tut za slovenski jezik, negative pa, pod števil- ko 534/537, Inštitut za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umet- nosti. O tej zadevi je poslala dvoma komora 17. XI. 1753 reprezentanci in komori v Ljubljani patent za češke dežele in tudi papežev breve in naročila, naj napravijo osnutek patenta za Kranjsko in ga pošljejo v odobritev. Dvoma resolucija z dne 11. VIII. 1754 naroča, da se odposlani osnutek natisne in objavi istočasno in v sporazumu s cerkvenimi oblastmi. Ak- tom je priložen -tiskan samo nemški izvod, datiran 12. VIII. 1754.i» Nikjer v aktih ni omenjeno, da bi se moral patent objaviti na Kranjskem tudi v slovenščini. Na koncu kranjskega patenta je samo odrejeno, da se 91 92 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA mora po latinskem evangeliju prebrati tudi >>nemški« evangelij in nato na kratko razlo- žiti. Tudi drugi primerki tega patenta, ki se hranijo v Arhivna Slovenije, v Knjižnici Na- rodnega muzeja, v Narodni in univerzitetni knjižnici in v Mestnem arhivu Ljubljane, so samo nemški.11 Zanimivo je, da so ta patent na Koroškem objavili tudi v slovenskem pre- vodu, medtem ko je bil na Kranjskem objav- ljen samo v nemščini. Patent Marije Terezije o socialnem skrb- stvu za osebe vojaškega stanu, z dne 6. VII. 1758 je zato drugi, toda še vedno najstarejši v Ljubljani objavljeni uradni razglas s slo- venskim prevodom. Patent so objavili istočas- no v nemškem originalu in v slovenskem in italijanskem prevodu in to v treh posebnih izdajah.'^ Ko je France Kidrič leta 1922 v CJKZ re- gistriral nemško-slovenski patent Marije Te- rezije o nakladi na meso —oziroma o mesnem krajcarju — z dne 16. VIL 1764, je omenil, da se hrani v arhivu deželnih stanov v Ljub- ljani. Ta dvojezični patent pa ni bil objav- ljen leta 1764, ampak šele leta 1820. Hranijo ga Arhiv Slovenije, Knjižnica Narodnega muzeja. Narodna in univerzitetna knjižnica in Mestni arhiv Ljuibljane.i^ Vsi ti izvodi so enaki. Že pri bežnem branju patenta vzbuja pozornost to, da je za leto 1764 slovenščina nepričakovano lepa. Se bolj jasno se to po- kaže pri primerjanju jezika tega razglasa z jezikom drugih v 60. in 70. letih tega sto- letja publiciranih razglasih. Med jezikom teh razglasov in jezikom patenta o mesnem krajcarju je več desetletij razvoja slovenske- ga jezika. Posebno značilna je raba črke S z vejico spodaj in pisanje »Ljubljana« na- mesto starejše oblike »Lublana«. Tudi papir je druge kakovosti. Patent o mesnem krag- carju z nemško-^slovenskim besedilom in da- tumom 16. VII. 1764 je bil že po tem sodeč preveden in ponatisnjen — seveda z datumom prve objave zakona — dosti kasneje. To po- trjujejo tudi arhivski viri. Gubemij v Gradcu je 26. VI. 1764 poslal deželnemu glavarstvu v Ljubljani načrt pa- tenta o mesnem krajcarju, da ga natisne in publicira. Pri tem nič ne omenja, da bi se patent moral prevesti v slovenščino. Dne 6. VII. 1764 je deželno glavarstvo sklenilo, da natisnejo 518 izvodov. K aktom je priložen in podpisan le nemški tiskani izvod.i* Tak, tj. samo nemški izvod, je v Arhivu Slovenije še v drugih zbirkah in se hrani tudi v Knjižnici Narodnega muzeja in v Mestnem arhivu Ljubljane.*^ Dvorna komora je z dekretom z dne 7. VI. 1820, št. 22657, sklenila spet uveljaviti patent o mesnem krajcarju. Ilirski gubemij v Ljub- ljani je ta S'klep objavil v posebni nemško- slovenski tiskani okrožnici — oznanilu — dne 30. VI. 1820. Iz aktov in okrožnice je razvidno, da je bil tej priložen ponatisnjen patent o mesnem krajcairju. V okrožnici je namreč rečeno »... zufoige dem allerhochsten Fleischkreutzer-Patente vom 16. Juhus 1764, von welchem ein Abdruck beigeschlossen wird ...<<, ali slovensko »... po velizhaitlivimu melnkrajzerlkimu potentu 16. maliga lerpa- na 1764, ktiri potent fe tukaj natilnjen iper- loshi...« Oba tiska, okrožnica in republicira- ni patent, sta aktom priložena.Papir, črke in jezik obeh tiskov so enaki. Sele 30. VI. 1820 je bil torej patent o mesnem krajcarju izdan dvojezično, vendar z datumom prve objave zakona. Patent in okrožnico je gotovo prevedel Franc Metelko, ki je bil v tem času uradno nastavljeni prevajalec. Tretji uradni razglas v slovenskem prevodu je nemško-slovensko objavljeni red za čolnar- je in vožnjo po Savi, ki ga je izdala cesarica Marija Terezija 23. III. 1766. Hranijo ga Arhiv Slovenije, Knjižnica Narodnega muzeja in Mestni arhiv Ljubljane.*^ Med razglasom, objavljenim leta 1758, in tem, tretjim znanim slovenskim razglasom, je še precejšnja časovna vrzel. Od leta 1766 da- lje pa izhajajo razglasi z nekaj presledki leto za letom, v nekaterih letih tudi po večkrat. Ta novost postane ustaljena praksa, dokler se v času koalicijskih in Napoleonovih vojn vladnim razglasom ne piridruži še nova zvrst objav, razglasi vojaških oblasti obeh vojsku- jočih se držav, ki vsebujejo včasih že politič- no-piropagandne motive. V članku sem se omejil le na ugotovitev zaporedja v izhajanju najstarejših doslej zna- nih razglasov v slovenskem prevodu. Razis- kovalec pa bo tudi pri kasneje objavljenih razglasih — tako kot pri razglasu o mesnem krajcarju — še naletel na primere republici- ranja. OPOMBE 1. P. Radics, Slovenščina v besedi in pismu po šolah in uradih; LMS 1879, 30—32. — 2. P. Ra- dics, Donesek k zgodovini cesarskih ukazov v slovenskem jeziku; Kres 4, 1884, 261—265. — 3. K. Glaser, Zgodovina slovenskega slovstva I, Ljubljana 1894, 140, 141. — 4. J. Gruden, Zgo- dovina slovenskega naroda, Celovec 1910—1916, 1054. — 5. Pr. Kidrič, Opombe k protiref. (ka- tol.) dobi v zgodovini slovenskega pismenstva; CJKZ 3, 1921/22, 79. — 6. Fr. Kidrič, Dobrov- sk^ in slovenski preporod njegove dobe; RDHV 93 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 7, 1930, 10, 17. — 7. Zgodovina slovenskega slov- stva I, Ljubljana 1956, 309, 366. — 8. Po izjavi dr. N. Kureta, Inštitut za slovensko narodopisje SAZU. — 9. Škofijski arhiv Maribor, F 22, f 1. — 10. Arhiv Slovenije (AS), D gl, Eccles., F-1-1. — 11. AS, Patentenbuch 1754, pod št. 14; Knjiž- nica Narodnega muzeja (KNM), zbirka patentov; Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), zbir- ka patentov; Mestni arhiv Ljubljane (MALj), Norm. II/l. — 12. AS, Patentenbuch 1758, pod št. 12; MALj, Norm. V. — 13. AS, Gub. A, Reg. VIII, fasc. 14, 1820, priloga k aktu 7769 in Gr. A XV Krumperk, fasc. 14 in cesarski patenti P-3-b; KNM, zbirka patentov; NUK, zbirka pa- tentov; MALj, Norm. II/l. — 14. AS, D gl, Ca- merale, F-2-1. — 15. AS, S A, Reg. I, fasc. 61 in Patentenbuch 1763/64, pod št. 45; KNM, zbirka patentov; MALj, Reg. 1/22. — 16. AS, Gub. A, Reg. VIII, fasc. 14, 1820, akt 7769; okrož- nica tudi v zbirkah patentov v KNM in NUK. — 17. AS, Patentenbuch 1766; pod št. 14; KNM, zbirka patentov; MALj, Reg. 1/66. 94