almirci Glasilo organizacije združenega dela ALMIRA — alpska modna industrija Radovljica z n. sol. o. LETNIK VI. številka 3 november 1979 Naše sodelovanje na sejmih Jesen je čar, ki je v modi zelo razgiban, saj se kar vrstijo sejmi in modne revije. Prvi jesenski sejem je bil v Zagrebu. Tu smo- predstavili tekočo kolekcijo jesen — zima iz valk programa, ki je pri potrošnikih doživela dober odziv. Naslednji sejem je bil v Sarajevu, in sicer sejem „Tekstila i kože", na katerem smo prikazali redno kolekcijo pomlad -poletje 1980. 1. oktobra smo odprli sejem „Moda v svetu" v Beogradu. Tudi tu smo predstavili našo redno kolekcijo pomlad — poletje 1980, vendar z nekaterimi ekskluzivnimi dodatki za popestritev. Kolekcija je bila prikazana v aktualnih krojih in modnih barvah (to je modra, bela in barva ciklam). Krila so iz modnega pliseja v kombinaciji z bluzami, majicami, brezrokavniki ali s kratimi jopicami iz Shetland valka. Kot dodatek so bile kapice in šali v rahlih vezavah in barvah kompletov iz fri-zeja. Čeprav na sejmih nismo prejeli priznanja, pa je bilo izrečenih mnogo pohval in zanimanja za našo kolekcijo. MARJETA ROZMAN Čestitamo! Vsem sodelavkam sodelavcem česti-29. za no- ie ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ m ★ tamo ★ vem ber, DAN RE- t PUBLIKE ★ ★ ★ * Družbenopolitične organizacije * in uredništvo glasila ★ ALMIRE ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * i * * i ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ Jesenski sejem v Zagrebu 1979 — naš razstavni prostor. Priprava in okvirna vsebina srednjeročnega plana 1981-85 Če se želi organizacija združenega dela obnašati čimbolj razcionalno, mora nujno upoštevati planiranje kot enega izmed bistvenih elementov upravljalno-ravnalnega procesa. S planiranjem želimo doseči čim večjo uspešnost poslovanja. S postavljenimi cilji usmerjamo vse naše delovanje v njihovo uresničevanje. Cilji, ki si jih zastavljamo, pa morajo biti ustrezni, možni, merljivi, predvsem pa dosegljivi. Načrti temeljnih organizacij združenega dela slonijo na ustavnih načelih, na zveznem in republiškem zakonu o družbenem planiranju, zakonu o združenem delu, občinskih planskih dokumentih ter normativnih aktih TOZD in delovne organizacije. Osnovne smernice razvoja so podane z resolucijami, slonijo pa na dosežkih preteklega obdobja, tekočih gospodarskih gibanj in trendih ter na ocenitvi bodočih razmer. Proizvod procesa planiranja so plani. Z letošnjim poslovnim letom se izteka četrto leto uresničevanja srednjeročnega plana 1976-80. To leto pà je hkrati leto intenzivnih priprav na planiranje naslednjega srednjeročnega obdobja. V ta proces so se vključile tudi temeljne organizacije združenega dela V beograjski „Majolki” je bilo vzdušje na naši modni reviji res kar domače in zato še prijetnejše ... Priprava in okvirna vsebina srednjeročnega plana 1981-85 (Nadaljevanje s 1. str.) ALMIRE kot osnovni nosilci družbenega planiranja. Konec maja letos so delavski sveti TOZD in delovne organizacije ALMIRA sprejeli sklep o pripravljanju srednjeročnega plana 1981—85, sprejeli program dela in rokovnik ter določili nosilce izvedbe posameznih nalog v zvezi s pripravo planskih dokumentov in samega plana. Na osnovi tega sklepa je bila izdelana analiza uresničevanja ciljev tekočega srednjeročnega obdobja, projekcija razvojnih možnosti in osnutek smernic za pripravo planov TOZD in delovne organizacije. Pripravljeno gradivo je bilo obravnavano na zborih delavcev pred kolektivnimi dopusti v prvi polovici julija letos. S projekcijo razvoja in z osnutkom smernic je bila podana le okvirna smer razvoja TOZD in DO Almira v naslednjem srednjeročnem obdobju. Pripombe in predlogi na te prve planske dokumente bodo upoštevani v dopolnitvah, nakar bodo po- novno obravnavani, usklajeni pa zajeti v temeljih planov. Namen vsake organizacije združenega dela v gospodarstvu je, da s svojimi rezultati dela zadovoljuje potrebe družbe, sebi pa s tem ustvarja dohodek. Uspešnost poslovanja, ki se kaže skozi ustvaijeni dohodek, je v precejšnji meri odvisna od proizvodnje in odločanja o njej. Upoštevajoč to dejstvo, posvečajo prvi planski dokumenti Almire veliko pozornost teh-nično-tehnološki možnosti razvoja znotraj panoge. Že leta nazaj ponudba trikotaže presega povpraševanje. Nesorazmerje med rastočo ponudbo in upadajočim povpraševanjem nam narekuje postopno opuščanje proizvodnje manj zahtevnih, zaradi velike ponudbe slabše prodajnih pletenin, z zahtevnejšim asortimanom. Prestrukturiranje proizvodnje od zgolj klasičnih, lažjih pletenin napletena vrhnja oblačila in izdelava metražnih pletiv za notranjo opremo raznih namembnosti je eden izmed glavnih ciljev Almire v naslednjem srednjeročnem obdobju. Za navedeno prestrukturiranje proizvodnje bodo potrebne naložbe za dodatno obdelavo in oplemenitenje pletiva, za boljšo preskrbljenost s surovinami in znižanje uvoza pa vlaganje v predilniške kapacitete. S tem bo dana možnost prehoda na kapitalno intenzivnejšo proizvodnjo, enoizmensko delo v šivalnicah in odstranitev posledice 2 do 2,5 % poprečnega letnega upadanja števila zaposlenih. Posebna skrb bo v naslednjem srednjeročnem obdobju posvečena nadaljevanju prizadevanj za zboljšanje organiziranosti na vseh področjih v okviru TOZD in delovne organizacije. Prav v dobri organiziranosti vseh poslovnih in operativnih funkcij so še velike rezerve, ki bodo ob dopolnjevanju in spreminjanju proizvodnega programa omogočile razvoj in boljšo akumulativnost. Če nam bo uspelo navedene planske crlje doseči, lahko pričakujemo 5 — 6 % realno stopnjo rasti dohodka ob 7 — 8 % rasti izvoza, ki nam bo omogočila kritje uvoza. ^ g Modna revija v Beogradu V začetku septembra je naša delovna organizacija priredila modno revijo v Beogradu. Revija je bila zaprtega tipa, v prijetni slovenski restavraciji Majolka, kar ji je dalo še poseben pečat. Revija je imela namen prikazati naš novi program, s katerim moramo tržišče šele osvojiti. Na trgu smo namreč znani kot modni trikota-žerji, ne pa kot konfekcionarji. Prikazali smo okrog 60 modelov, in sicer nekaj iz že znane in v Beogradu prisotne kolekcije jesen — zima 79/80 ter novo o kolekcijo pomlad — poletje 80. Modele na manekenih in z ustreznimi dodatki lažje prikažemo v pravi luči in namembnosti. Po odzivu sodeč so modele sprejeli z navdušenjem. Prav tisti modeli, za katere se trgovci niso navduševali, so poželi na reviji največ aplavza To so zelo praktični in uporabni modeli iz kvalitetnega freezeja v tanki vezavi in se dajo poljubno kompletirati, ker so izdelani kosovno (krilo, pulover, brezrokavnik, jopica). Potrošniki si takih modelov želijo, ker se radi oblečejo praktično, moderno in barvno usklajeno z ustreznimi modnimi dodatki. Slišali smo tudi pripombo, da bi morali imeti vsaj v ekskluzivnih trgovinah poleg redne kolekcije še ustrezne dodatke. MARJETA ROZMAN On: ,,Tudi jaz bi jih potreboval, samo če pomislim na račun Lepota privlačuje in mika ... Ženski kostim „Trobentica” je najbolj preprodan ženski izdelek pomladanske kolekcije. Uspešnost novega proizvodnega programa V kolekciji jesen — zima 1979 smo se odločili za dopolnitev standardnega proizvodnega programa z novim programom valk proizvodnje in spremembo klasičnih modelov jopic in puloverjev v konfekcijske modele: bluzone in kostime za moške, ženske in otroke. Raznovrstnost našega strojnega parka nam omogoča vzorčenje pletiv od srednje tankega do grobega otipa. Z dodatnim oplemenitenjem pletenega blaga v sodelovanju s SUKNOM smo izdelali izdelke, ki so mehkega otipa, vendar težji od klasične pletenine. Prednost valk pletenine je v prijetnem nošenju, izdelki so volumenozni in glede vzdržljivosti so boljši od klasičnih Shetland pletenin. Uporabnost izdelkov je velika in nadomesti dražjo konfekcijsko izvedbo težjih oblačil, površnikov in kostimov. Tržišče in trgovci so novi proizvodni program v pol-prodaji sprejeli z navdušenjem, vendar z zadržanostjo, kaj bodo rekli končni potrošniki. Zato so trgovski predstavniki prodali vnaprej komaj 50 % količine vseh valk izdelkov. V avgustu smo začeli trgovcem pošiljati prvi artikel redne proizvodnje. V nekaj dneh je bil odziv neveijeten. Potrošniki so pokupili razpoložljive komade v vseh predvidenih barvah in velikostih, trgovci zahtevajo vedno nove količine. Ostali modeli iz valk pletenine bodo izdelani v naslednjih mesecih in bomo uspešnost celotnega novega programa valk pletenin lahko šele ocenili. Izdelki novega proizvodnega programa v pliš vezavi, v imitaciji žameta in iz kosmatene mohair pletenine so bili že v predprodaji dobro sprejeti in prodani. Trenutna moda bluzo-nov in kostimov nas je vodila tudi k izdelavi modelov v kolekciji za sezono pomlad—poletje 1980. Prodaja pomladanske kolekcije v Ljubljani je pokazala, da je izbor namembnosti izdelkov pravilen in da moramo začeti izdelovati izdelke, ki se komple-tirajo v razne komplete — barvno in velikostno usklajeno, n. pr. krilo + jopica, krilo + pulover, krilo + brezrokavnik, bluzon + pulover, pulover + jopica itd., ker kupci ne dobijo kombinacije v kompletih. Vključni modni materiali, kot viscoza in boucle preje so dobro sprejeti v predvidenih kompletih in biuzonih zadnje kolekcije. MARIJA KOZOLE Jesenska prodajna prizadevanja Po vrnitvi z letnih dopustov se prične v prodaji največja aktivnost, ki je posvečena tekoči prodaji, hkrati pa tudi prodaji nove kolekcije za pomlad in poletje. Da bi bila oba cilja čimbolje uresničena, smo povečali število referentov in število trgovskih predstavnikov. Borba na tržišču trikotaže je namreč neusmiljena in groba, zato je potrebno zasesti vsako prodajalno in vsako vas. Vsak referent obdeluje določeno področje v državi in kontrolira delo potnikov na tistem področju. Vsako področje ima določene točne kontingente po artiklih in vrednostne plane po mesecih. Qe(je na t0> ^ sm0 imeli letošnjo jesensko kolekcijo nekoliko slabše prodano na domačem trgu, posvečamo vse večjo pozornost izvozu. Tako smo poslali naše ponudbe na vse konce sveta od Savdove Arabije do Švedske ter SZ in ZDA. Na domačem trgu smo se udeležili zagrebškega, sarajevskega, skopskega in beograjskega velesejma. V začetku septembra sno organizirali v Beogradu informativno modno revijo za beograjske trgovce. Da bi kupci čimbolje spoznali naše artikle, smopripravili prospekt za jesensko kolekcijo in katalog za kolekcijo pomlad — poletje 1980. Razen tega imamo organizirano propagando v skoraj vseh slovenskih in nekaterih jugoslovanskih časopisih. Na vseh RTV postajah imamo propagandne oddaje o naših artiklih. Posebno pozornost posvečamo proučevanju trga in reakcijam kupcev na posamezne modele. Na podlagi podatkov s preprodaje ugotavljamo pravilnost naše orientacije, kar nam je odlična osnova za prestrukturiranje proizvodnje. Na osnovi analiz smo npr. ugotovili, da v naslednji kolekciji potrebujemo več puloverjev na V izrez in manj jopic, več bluzonov itd. Sproti ugotavljamo tudi pravilnost barve usmeritve in skušamo kombinirati modeme tendence zahoda s potrebami in prilagodljivostjo jugoslovanskega trga. Na jugoslovanskem trgu deluje preko 200 trikotažnih tovarn in nešteto privatnih obrtniških delavnic. Z modernimi prodajnimi prijemi in s korektnimi odnosi s kupci se kljub temu, da smo med najdražjimi proizvajalci, skušamo obdržati na vrhu med najelitnejšimi trikotažerji in tekstilci sploh. BRANKO REMIC Število zaposlenih v prvem polletju 1979 na območju radovljiške občine je bilo v poprečju 12.161 delavcev. To je za 2,2% nad lanskoletnim poprečjem. V gospodarstvu je bilo 10.881, v negospodarstvu pa 1.279 delavcev. Večino, ali 52,1 % vseh zaposlenih v občini, predstavljajo ženske. Samoupravni sporazum SUKNA in ALMIRE — sodelovanje pri skupnem pospeševanju razvoja ovčereje, ki ga pospešuje GZ SRS in s tem delnega zagotavljanja osnovnih surovin, ki naj služijo za izdelavo specialnih gornjih oblačil in pokrival, katerih proizvodnja lahko teče neodvisno od obratovanja obeh tovarn. Za zagotovitev take proizvodnje se bo razvijala domača obrt v odročnih pasivnih in strateško zanimivih krajih. To sodelovanje omogoča specifično proizvodnjo, ki je element preusmeritve tako TOZD Sukna, kakor TOZD Almira. Pre-orientiran proizvodni program predstavlja vsebino preusmeritve obeh delovnih organizacij; — sodelovanje pri razvoju novih tehnoloških postopkov in novih izdelkov; — medsebojno optimalno izkoriščanje obstoječih proizvodnih kapacitet na področju dejavnosti, ki so predmeti posl ovno-teh ničnega sodelovanja; — izraba specifičnih lastnosti strojnega parka v smislu medsebojnega dopolnjevanja v programu proizvodnje in obdelave podatkov; — skupno izkoriščanje razpoložljivih transportnih sredstev; — iskanje možnosti skupnega nastopa na domačem in tujem trgu; — skupni plasma izdelkov v lastni trgovini; — skupna prizadevanja za nudenje čimboljših možnosti lllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllll! V prvem polletju 1979 so v radovljiški občini znašali poprečni osebni dohodki 6.592 din, v SR Sloveniji pa 6.899 din. V gospodarstvu radovljiše občine je bil v poprečju osebni dohodek 6.455 din v negospodarstvu pa 7.747 din. V SR Sloveniji je to poprečje znašalo v gospodarstvu 6.691 din, v negospodarstvu pa 8.053 din. Po samoupravnem sporazumu o gradnji centra usmerjenega izobraževanja v Radovljici, ki začne veljati s 1. februarjem 1980, je predvidena tudi gradnja dijaškega doma za okoli 150 učencev. Ker pa bo tudi v prihodnje celotna dejavnost gostinske šole ostala na Bledu, je izvršni svet OS Radovljica sprejel stališče, da je potrebno proučiti možnost za samostojno gradnjo dijaškega doma ob gostinski šoli na Bledu. 1. člen Predmet tega sporazuma je dolgoročno poslovno-tehnično sodelovanje z namenom doseganja skupnih poslovnih ciljev. To poslovno-tehnično sodelovanje bo z rezultati skupnih vlaganj omogočalo proizvodnjo cca 300 t mikanih prej za potrebe Almire, kar predstavlja zmanjšanje uvoza surovin za cca 180 t in s tem bistveno izboljšanje in uravnovešanje uvoza z izvozom za obe delovni organizaciji. Obseg skupnih vlaganj bo določen s srednjeročnim planom razvoja TOZD obeh delovnih organizacij. Poslovno-tehnično sodelovanje se dosega na naslednje načine: 1. povečanje proizvodnih kapacitet v tistem delu proizvodnega procesa pri obeh podpisnikih, kjer se pokaže obojestranski interes. 2. Smotrnejše izkoriščanje proizvodnih kapacitet. 3. Uvajanje novih tehnoloških postopkov. 4. Obojestranska razvojno-tehnična pomoč. 5. Skupna uporaba proizvodnji kapacitet enega ali drugega koristnika pri proizvodnji tistih artiklov, kjer je takšna uporaba možna in smotrna in ki pomeni boljše doseganje dohodka za enega ali drugega podpisnika. Da bi naštete načine sodelovanja lahko uresničfli, se oba podpisnika obvezujeta vključiti o dolgoročnem poslovno-tehničnem sodelovanju, združevanju dela in sredstev ter delitvi skupnega dohodka, doseženega na podlagi tega sodelovanja. v sodelovanje vsak s svoje strani sodelavce, ki delajo na naslednjih področjih: razvojno področje, tehnološko področje, ekonomsko-finančno področje, komercialno področje in druga področja, kar bo omogočilo realizirati vse možne oblike sodelovanja, ki se bodo pokazale koristne za oba podpisnika. 2. člen Glede na sedanje proizvodne zmogljivosti pri ogeh podpisnikih bo poslovno sodelovanje na začetku izvajanja tega sporazuma potekalo predvsem na naslednjih področjih : — razvoj in izdelava mikanih prej v SUKNO za potrebe ALMIRE, — izdelava česanih prej v okviru možnosti SUKNA za potrebe ALMIRE, — usluge barvanja in obdelave pletenin do končne faze v SUKNU po programu ALMIRE, — izdelava efektivnih prej v SUKNU za potrebe ALMIRE, — usluge laboratorijskih meritev v okviru danih možnosti SUKNA za potrebe ALMIRE in obratno, — usluge vseh vrst barvanja v SUKNU za potrebe ALMIRE, — izdelava konfekcijskih izdelkov v ALMIRI za potrebe SUKNA, — usluge kemičnega čiščenja v ALMIRI za potrebe SUKNA, — usluge oplemenitenja pri enem ali drugem partnerju. Poslovno sodelovanje se lahko razširi še na druga področja. 3. člen Za vsako leto se izdela za vsako izmed področjih sodelovanja aneks k temu sporazumu, v katerem se podpisnika točno dogovorita o predmetu in količini sodelovanja najkasneje do 30. marca tekočega leta. Sporazumno pa se lahko za posamezne posle poslovnega sodelovanja izdajo aneksi k sporazumu tudi kadarkoli v poslovnem letu. 4. člen Na osnovi dosedanjega poslovnega sodelovanja podpisnika ugotavljata, da imata na tej osnovi obojestranski interes za dolgoročno združevanje dela in sredstev. Cilji, ki jih podpisnika želita doseči na tej podlagi, so: Proizvodni prostori SUKNA, kjer nam že kosmatijo metražo za šivalnico. 8. člen Sporazum o poslovno-tehničnem sodelovanju ter združevanju dela in sredstev za skupne poslovne cilje začne veljati takoj, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki obeh podpisnikov. Vsak od podpisnikov lahko odstopi od tega sporazuma. Če eden od pospdinikov sklene, da bo odstopil od sporazuma, mora o tem obvestiti sopodpisnika. Obveznosti iz tega sporazuma ugasnejo po enem letu od dneva pismenega obvestila o odstopu od sporazuma. Če sporazum v skladu s prejšnjim stavkom nobeden od podpisnikov ne prekliče, veljajo določila sporazuma nedoločen čas. Glede na sejstvo, da eden od podpisnikov sporazuma odstopi, pa obveznosti, ki izhajajo iz aneksov k temu sporazumu, veljajo še nadalje, in sicer toliko časa, dokler niso od obeh strani v celoti poravnane. 9. člen Sodelovanje med podpisnikoma na podlagi tega sporazuma naj se poglablja in dopolnjuje v smislu vedno tesnejšega sodelovanja na vseh področjih. 1U. člen Morebitne spore, ki bi nastali pri izpolnjevanju določil tega sporazuma, bosta podpisnici skušali rešiti sporazumno. Če to ne bo mogoče, pa bosta sporno zadevo uredili preko pristojnega sodišča. BLED, 22.8. 1979 Praktični in uporabni modeli so poželi med navdušenimi gledalci največ priznanj. oddiha in rekreacije vseh zaposlenih v prostem času. 5. člen S tem sporazumom se podpisnika dogovorita, da se bosta enakopravno dogovarjala zlasti o: — skupni politiki, — usklajevanju skupnih proizvodnih programov, — usklajevanju proizvodnih programov pri skupnih poslih, — usklajevanju skupnih letnih in srednjeročnih programov razvoja, — usklajevanje vseh samoupravnih sporazumov in aktov, — skupnem nastopanju pri reševanju specifičnih problemov v tekstilni industriji, — računalniški obdelavi podatkov. 6. člen Delavci SUKNA in ALMIRE bodo za realizacijo investicijskih naložb združevali ustrezna sredstva minulega dela ter jih vlagali pri tistem podpisniku, kjer bo možen boljši ekonomski učinek na vložena sredstva. Pravice, obveznosti in delitev dohodka, doseženega na podlagi skupnih investicijskih vlaganj, so urejene z aneksom k temu sporazumu. 7. člen Podpisnika si bosta medsebojne storitve začasno zaračunala po cenah, ki odgovarjajo standardnim normativom porabe materiala in dohodka za to vrsto uslug. Ob koncu obračunskega obdobja pa se vrednost poračunava na način, ki bo dogovorjen v aneksu po 6. členu tega sporazuma. Načrt o „svetovnem avtomobilu” Ameriški avtomobilski gigant General Motore Corp. je pričel izvajati projekt „svetovnega avtomobila", ki naj bi jim omogočil večjo konkurenčnost v tujini. Zamisel o proizvodnji svetovnega avtomobila zajema proizvodnjo vozil v več državah, ki bi si delile isti proizvodni projekt, za katerega bi proizvajali kar največ skupnih delov in ki bi lahko konkurirali v čimveč državah ob minimalnih prilagoditvah po potrebah zadevnega trga. Po mnenju predstavnikov General Motors bi taka proizvodnja omogočala visoke prihranke. Največja ovira v uresničevanju take zamisli pa bodo verjetno zahteve držav z majhnim domačim trgom, ki bodo seveda želele, da bi imeli ti avtomobili kar največ vgrajenih delov, proizvedenih v domačih tovarnah. (Po Gospodarskem vestniku) • •• V Visokih Tatrah na Čeho-slovaškem so z analizami ugotovili, da vsebujejo iglice smreke na področju, kjer je razvit močan turistični avtomobilski promet, 10 do 100 krat več svinca, 11—17 krat več kadmija in 2 do 6 krat več klora kot na področjih, ki jih avtomobilski promet ne dosega. • •• V Jugoslaviji je lažje dobiti avtomobil kot telefon v hišo. Zato mnogokrat opravljamo posle z avtomobilom namesto s telefonom. To prav gotovo ni v skladu s prepotrebnim varčevanjem nafte! „K,-» «Av» •A Naj se le nauči hoditi, mogoče mu bo kdaj še prav prišlo (Iz PAVLIHE) Pobuda za oblikovanje dveh TOZD v Radovljici Ob razpravah o samoupravni organiziranosti v Almiri se je na raznih ravneh večkrat postavljalo vprašanje o stopnji učinkovitosti sedanje samoupravne organiziranosti. Pomisleki so bili zlasti o tem, da je morda sedanja TOZD Proizvodnja pletenin Radovljica prevelika ter da je ob tolikšnem številu delavcev, organiziranih v eno TOZD, težko uresničevati vse samoupravne pravice vseh delavcev. Na osnovi teh pomislekov in pripomb je prišlo do pobude, da bi se TOZD Proizvodnja pletenin Radovljica reorganizirala v tem smislu, da bi sedanjo TOZD razdelili na dve TOZD, in sicer TOZD pletilnica in TOZD šivalnica. Da bi se lahko delavci TOZD dokončno izrekli za ali proti tej otganrzadji, je potrebno problem osvetliti iz obeh vidikov. Zakon o zdmženem delu v 320. členu določa, da imajo delavci pravico in dolžnost organizirati del delovne organizacije kot temeljno organizacijo, če se ugotovi, da obstajajo naslednji pogoji: 1. če je tak del delovna celota; 2. če se da rezultat skupnega dela delavcev v delovni celoti, ki se organizira kot temeljna organizacija, samostojno izraziti kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu; 3. če lahko delavci kot temeljna samoupravna skupnost delavcev v tej delovni celoti uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice. Če naštete pogoje prenesemo na sedanja dela TOZD Proizvodnja pletenin Radovljica, to llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Na 13. seji predsedstva občinske skupščine Radovljica so 24. 10. tekli razgovori o nekaterih najpomembnejših naložbah v prihodnjem srednjeročnem obdobju, kot je predvidena gradnja nakupovalnega središča Murke v Lescah in družbenega doma v Radovljici. Dogovorili so se tudi o sklepni slovesnosti in otvoritvi obnovljene ceste na Pokljuko in o ukrepih za reševanje problematike občinskega odlagališča smeti. Beseda je tekla tudi o aktualnih vprašanjih delovanja delegatskega sistema. Za razliko, ko je plačilna bilanca v Sloveniji za prvo polletje 1979 pasivna, je gospodarstvo radovljiške občine izkazalo presežek zahvaljujoč dejstvu, da je industrija izvozila za 4,4 % več svojih proizvodov na tuje kot je uvozila. Še ugodnejše je stanje na področju ekonomskih odnosov s tujino, če upoštevamo tudi tri milijone dolarjev deviznega priliva, ki sta ga v tem času ustvarila gostinstvo in turizem v občini. je pletilnico in šivalnico, lahko ugotovimo, da oba dela TOZD izpolnjujeta pogoje za organiziranje v samostojno TOZD. Čeprav je delavcem TOZD znano, kakšna je organiziranost vsake TOZD, bomo kljub temu podali glavne značilnosti TOZD. Vsaka TOZD mora imeti točno določen predmet poslovanja (glavno in stranske dejavnosti). Delati se mora delitvena bilanca premoženja sredstev, s katerimi upravlja TOZD. Ob delitveni bilanci morajo biti sredstva, ki pripadajo novoustanovljeni TOZD, tudi dejansko prisotna v tej TOZD, kar z inventurnim popisom ugotovi pristojna komisija TOZD. Za izvedbo popisa je odgovoren vodja TOZD. Vsaka TOZD mora imeti organizirane samoupravne organe, v vsaki TOZD se organizirajo tudi družbenopolitične organizacije. TOZD mora imeti svojega vodjo - direktorja TOZD in tudi vse ostale vodstvene organe, kot so obratovodja, mojstri itd. Za vsako TOZD se vodi povsem ločeno knjigovodstvo, sredstva TOZD pa se vodijo na posebnem računu in na poseb- nih ostalih računih. Za TOZD se izdelajo periodični in zaključni računi na podlagi originalne dokumentacije o vseh poslovnih aktivnostih TOZD in vseh spremembah premoženja. Organizacija TOZD mora potekati po naslednjem postopku : pobudo za organizranje TOZD dajo delavci dela delovne organizacije, za katerega se meni, da se lahko organizira kot TOZD. Pobudo lahko da tudi sindikat ali pa organ upravljanja. Delavci na zboru delavcev ocenijo, ali so dani pogoji za organiziranje TOZD. Dokončna odločitev o organiziranju TOZD nastane na referendumu, Iger vsak delavec osebno izrazi svoje mnenje. Sklep o organiziranju TOZD mora vsebovati naslednje: — navedba imena TOZD, — določitev dejavnosti, ki jo TOZD opravlja, — imena oseb, ki so pooblaščene predložiti priglasitev za vpis predznambe sklepa o ustanovitvi TOZD pri registrskem sodišču. Sklep o organiziranju TOZD postane veljaven po preteku 30 dni od njegove vročitve drugim delavcem TOZD, če ni bil sprožen postopek preverjanja pogojev. Po tem času pridobijo delavci pravico, da sklenejo sporazum o organiziranju v TOZD. Ta pravica se uresniči tako, da delavci novo organizirane TOZD izvolijo delavski svet TOZD, sprejmejo statut in sklenejo samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo. Ko je sklep o organiziranju v TOZD sprejet, sestavijo delavci novoustanovljene TOZD z delavci drugih TOZD na delegatski osnovi komisijo, katera ima nalogo izdelati predlog za razporeditev sredstev, pravic in obveznosti na nove TOZD. Kriteriji za to delitev so postavljeni v zakonu o zdmženem delu. Na osnovi predloga se izdela samoupravni sporazum o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti. Izvedba določil samoupravnega sporazuma o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti je naloga poslovodnega organa delovne organizacije — direktorja. To nalogp direktor izvede tako, da izda nalog računovodstvu, da se preknjižijo sredstva, pravice in obveznosti v ustrezne nove evidence, ki se vzpostavijo za novo ustanovljeno TOZD. Enak zahtevek se pošlje tudi službi družbenega knjigovodstva, da tudi ona v svojih evidencah odpre novo številko žiro računa in računa izločenih sredstev. FRANC PRETNAR Tudi vse ponujene količine moškega bluzona „Brnik” so že prodane. Od posameznika in skupnosti je vse odvisno Akcija NNNP 1979 nas je prekalila: preizkusili smo naše obrambne sposobnosti in pripravljenost v družbeni samozaščiti Ko smo se ob začetku letošnjega leta lahko prvič srečali z geslom Nič nas ne sme presenetiti, še nismo slutili vsega, čemur smo bili priče zadnjo soboto v septembru. Resje, da smo ob tem geslu nehote pomislili na znane akcije teritorialnih enot ali morda kakšne druge vojaške vaje. Skoraj verjetno pa tedaj še nismo vedeli, da bo to akcija služb ter vodstev za delovanje v vojnih razmerah in ob naravnih nesrečah. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Navzlic nekaterim' težavam, s katerimi so se spoprijemale industrijske delovne organizacije v radovljiški občini pri nabavi surovin in visoki konkurenčnosti na tujem tržišču so v prvih sedmih mesecih letos izvozila kar za 34,2% več svojih proizvodov kot v tem času lanskega leta. Vrednost izvoza je znašala 16,825.238 dolarjev. Bolj ko so se odmikali meseci, bolj smo postajali pozorni do teh besed, vse bolj smo ob raznih razpravah umevali njihov smisel in pomen. Spoznali smo, da preverjamo sebe, da ugotovimo in spoznamo, koliko in kako smo organizirani, kolikšna je naša skupna moč, na katero lahko računamo, če . . . Če se strese zemlja, če zagori, če nas ogrožajo povodnji, ali pa nam morda zapreti sovražnik in kdo ve kaj še. Skratka: da se zoperstavimo kateremukoli nepredvidenemu dogodku, se preizkusimo in dokažemo, da tudi takšen izpit zmoremo uspešno opraviti. V soboto, 29. 9. 1979, smo se srečali z različnimi nepredvidenimi dogodki. Ponekod se je streslo, drugje je gorelo, spet nekje je bilo potrebno odbraniti bombni napad ali pa zaradi določenih okoliščin izseliti prebivalstvo, posebej poskrbeti Zaradi hude poškodbe roke je potrebna pomoč dveh bolničark ... Prva pomoč je lahko uspešna, če je imobilizacija pravilna in prenos poškodovanca dovolj hiter. za starejše občane in otroke. To je bil dan, ko smo se še posebej potrudili in dokazali sebi in drugim da smo tistemu, kar smo si zastavili v načrtih, kos tudi v življenju. Dokazali smo, da bogastvo naše socialistične samoupravne družbe izvira in gradi na človeku in da je prav od tega človeka, torej od nas, od vsakega posameznika in skupnosti kot celote, odvisno vse. Dokazali smo, da bi, če bi bilo kdaj potrebno, znali organizirati naše skupne moči ter se upreti komurkoli: naravni nesreči, kar smo že nič kolikokrat doslej dokazali, pa tudi morebitnemu sovražniku. BOJAN GORJUP Utrinki Disco. .. Temen prostor, hrup in glasba. V ritmu zvijajoča se telesa, množica besed in pijani smeh. Dogorevajoča cigareta v moji roki kozarec pijače na mizi pred mano. Tvoj pogled izgubljen v gubah zavese škatlica vžigalic in zavojček cigaret v tvoji roki Takrat... Takrat, ki si šel, nisem jokala. Solze ni bilo na mojem licu. Takrat, ko si šel, ti nisem očitala in zle misli ni bilo v mojem srcu. Vedela sem, da se boš vrnil, ker sem to želela vedeti. In verjela sem tvojim besedam, ker sem hotela verjeti. Šele zdaj me solze peko, ko te že dolgo ni več. In očitam ti sedaj, ko za moje očitke ne moreš vedeti. Zdaj - zdaj ne verjamem več. Moje oči te iščejo, ne zmeniš se zanje. Zaprt si v svoj svet zaklenjen z mnogimi ključi prepoveduješ mi vstop - zakaj? Ljubila bi te... Želela bi te... Dim. .. Zatohel zrak vsiljivi glasovi vonj po potu stisnjen parček v kotu za zaveso polite mize kupi čikov na tleh vse bolj oddaljeni pijani smeh . .. Moja roka v tvoji Tvoje ustne na mojih Ljubim te. ■. Želim te... NEKDO Le včasih, ko kot pomotoma zasanjam v mesečini, le včasih ti znova verjamem. N. N. Povsod je lepo-doma je najlepše! Sredi septembra sem se udeležila skupinskega izleta na Češko. Veselo razpoloženi smo se ob 5. uri zjutraj odpeljali z Bleda. Naš prvi postanek je bil na Gosposvetskem polju, kjer smo si ogledali znameniti vojvodski prestol. Vožnjo smo nadaljevali prek Št. Vida po čudoviti dolini reke Poels do uničevalnega koncentracijskega taborišča Mauthausna. Ko stojim na tem kraju smrti, ti ob pogledu na plinske celice, secirnice in krematorijske peči vstajajo lasje. Ob misli, da bi se to še kdaj ponovilo, te obhaja groza. Nato naprej do češke meje. Tam pa neprijetno presenečenje: meja obdana z bodečo žico, pred njo stražar z brzostrelko, nato pa dolg postopek s potnimi listi. Končno smo v Češki, toda kakšno nasprotje! Medtem ko smo na poti skozi Avstrijo občudovali hiše, bogato obdena s cvetjem, so tu gole, zanemarjene, kot izumrle. Pa še nekaj v Češki preseneča Če stopiš v lokal, ki je poln domačih gostov, ne slišiš smeha niti glasnega govorjenja To pa na nas Slovence, ki smo vajeni neomejene sproščenosti, vpliva prav moreče. V Pragi smo. Kljub rezervaciji štirje člani skupine ostanemo brez postelje. Po daljši razpravi so nas le odpeljali v nek drug hotel. Zjutraj smo si najprej ogledali trgovine, kjer je vse dokaj poceni, vsaj za naše razmere. Izbira ni prav velika, pa tudi prodajalci niso prav nič prijazni Popoldne smo obiskali muzej na Hradčanih in katedralo Sv. Vita. Nepozaben vtis. Ob vseh teh umetninah pozabiš na neprijetnosti Naslednji dan smo se odpeljali do gradu v Konopište, kjer smo občudovali enkratno zbirko lovskih trofej in starega orožja. Potem pa skozi Češke Budjevice nazaj do meje. Ko smo brez zapletov prestopili naš mejni prehod na Ljubelju, je neki tovariš vzkliknil: „Zame so celo naše koprive lepše od tujih rož!” Vsi smo se strinjali z njim presrečni, da smo zopet na domačih tleh. MIHELA GOSNIK Prostovoljci, ki so si dopustniško poležavanje popestrili z delom na obrežju pri počitniškem domu Oštru. uf cilmirci Glasilo izdaja organizacija združenega dela ALMIRA, alpska modna industrija Radovljica - Glavni in odgovorni urednik Bojan Gorjup, uredniški odbor: ing. Milka Blažič, Tatjana Bratuša, Zoran Bulut, Maruša Cernilec, Frane Grče, Katja Kos, Lili Kozinc, Andreja Locatelli, Mila Mežek, Brigita Ropret in Marjeta Žvan. — Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list Novo mesto, tisk: Knjigotisk Novo mesto. — Na osnovi ustreznega dokumenta prosto plačila prometnega davka. Nova knjiga o E. Kardelju To jesen „bo v okviru Prešernove knjižnice izšla knjiga Franca Šetinca o ustvarjalni misli in delu Edvarda Kardelja „Vodstvo Prešernove knjižnice mi je predlagalo, da napišem knjigo za širši krog bralcev popularne zbirke. Knjiga govori predvsem o dveh mejnikih: Razvoju slovenskega narodnega vprašanja in Smer ah razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. To sta dva temeljna kamna, trdno vgrajena v razvoj slovenske in jugoslovanske družbe. Med njima pa je razpet širok in trden most, ki ga sestavljajo naša revolucija, naš narodnosvobodini boj in naš uspešen povojni socialistični sa moupravni razvoj, kjer ni niti enega kamna, ki ne bi bil tako ali drugače povezan z ustvarjalno mislijo in delom Edvarda Kardelja’'. v Tako med drugim piše Franc Šetinc v uvodu knjige, ki je napisana v obliki vprašanj in odgovorov. S tako obliko želi avtor predvsem pomagati vsem tistim, ki niso vajeni studiozne-ga branja družboslovnih knjig. Spodbuditi jih želi k razmišljanju in k temu, da bi tudi sami segli po izvirnih delih velikana naše revolucije. Gornji odlomek iz uvoda v knjigo nam hkrati predstavlja tudi že njeno vsebino: s knjigo Razvoj slovenskega narodnega vprašanja je Edvard Kardelj „odpri vpogled v srce družbe”, v kateri je živel in v pravem času (delo je izšlo leta 1939) pokazal pot, po kateri je moral slovenski narod, če je hotel ostati pri življenju. Kardeljeva knjiga je že takrat s preroško močjo dokazala, da narodnostno vprašanje ni le politično in kulturno vprašanje, temveč jev svoji osnovi družbenoekonomsko in socialno revolucionarno vprašanje. Vse, kar je sledilo, je v celoti potrdilo njegova predvidevanja. Že težko bolan je tovariš Kardelj ustvaril svoje drugo najznamenitejše delo. Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Z njim nam je dal smernice in temelje nadaljnjega razvoja in rasti naše družbene skupnosti. V njem je med drugim tako jasno inpre-prečljivo opisana bit samoupravljanja, kot je to znal doslej povedati le malokdo med nami. Bodimo praktični: pomagajmo do nove knjige o Edvardu Kardelju kar največjemu številu naših delavcev! Sindikat v delovni organizaciji naj poskrbi za skupno naročilo ustreznega števila nove knjige. Seznanimo z njo naše samoupravljalce, ohranimo in poglobimo z njo nepozabni lik človeka, ki je bil po besedah tovariša Tita „pol stoletja vojak našega revolucionarnega gibanja, neomajen borec, ki ni poznä umika in oddiha”. (Naslov za naročila: Prešernova družba, Borsetova 27, 61000 LJUBLJANA).