Leto XXVI.
Naroftmna za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za Inozemstvo 110 lir), za '/» lete 60 lir. za ‘/« leta 25 Ur, mesečno B lir. Te
TRGOVSKI LIST
Plača in tofl se v Ljubljani
Številka 9 0.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. TteL 25-52. Uprava: Gregor, člčeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. —
demka izdaja letno so Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo RafiunprlpoteUhranil'
nici v Ljubljani St. 11.953.
vsaK torek in petek
Ljubljana, torek 9. novembra 1943
Preis - cena L O'80
Zamenjava Kreditkassen-scheine
Po naredbi Vrhovnega komisarja za operacijsko ozemlje »Jadransko primorje« z dne 29. oktobra 1943, št. 40/43, se morajo »Kredit-kassenscheine« v času od 1. do 10. novembra 1943 zamenjati v lire po obračunskem tečaju 1 :10.
Zamenjavo bodo izvršili vsi italijanski denarni zavodi v Ljubljanski pokrajini.
Ljubljana dne 4. novembra 1943.
R. št. 7004/2.
Šef pokrajinske uprave: Predsednik gen. Rupnik
Naredba o odgoditvi vzpo-stave upravnega sodišča
Na podlagi člena I. naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943, št. 4, Službeni list št. 273/86 iz 1943, odrejam:
§ 1. — Vzposlava upravnega sodišča v Ljubljani, odrejena z nared ho o vzpostavi upravnega sodi-;šča z dne 21. maja 1943, št. 60, ISlužbeni list št. 146/44 iz 1943, se do nadaljnje odredbe odgodi.
§ 2. — Tožbe in pritožbe, vložene pri upravnem sodišču v Ljubljani, kakor tudi vse ostale spise tega sodišča prevzame v hrambo predsedništvo apelacijskega sodišča v Ljubljani.
§ 3. — Sodniki upravnega sodišča, dodeljeni temu sodišču po členu 2., odst. li. naredbe o vzpostavi upravnega sodišča, so na razpolago predsedniku pokrajinske uprave v Ljubljani.
§ 4. — Ta naredba stopi, v veljavo z dnem objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave.
Ljubljana dne 3. novembra 1943.
I. št. 8420/2.
Šef pokrajinske uprave: Predsednik gen. Rupnik
Sprememba cenika za surove kože
Na podlagi člena I. razglasa o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943, št. 4, Službeni list št. 273/#6, iz 1943, je izšla naslednja naredba:
Clen 1. — Odločba Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino z dne 20. septembra 1943, št. 97, Službeni list št. 247/75/76 iz 1943, se razveljavlja ter se vzpostavlja cenik za surove kože z dne 11. septembra 1941, Službeni list št. 452/74 iz 1941*.
Trgovci, ki so za veljavnosti odločbe z dne 20. septembra 1943, Št. 97, plačevali proizvajalcem cene po ceniku iz navedene odločbe, morajo doplačati proizvajalcem v roku 8 dni razliko do višjih cen po ceniku iz odločbe z dne 11. septembra 1941.
1 Clen 2. — Ta odločba dobi obvezno moč na dan objave v Službenem listu šefa pokrajinske Uprave.
Ljubljana dne 3. novembra 1943.
VIII/2 Št. 3848/2.
Šef pokrajinske uprave: Predsednik gen. Rupnik
Univ. prof. dr. Henrik Steska:
Upravna ureditev Velikonemške države
Zaključek
V današnji Nemčiji ni strogo ločitve med zakonodajno, upravno in sodno oblastjo ter zlasti upravni organi niso zgolj izvršitelji zakonov. Zaradi že nastalih motenj ter grozečih nadaljnih pretresljajev v državnem in dni žabnein življenju sploh se je v Nemčiji bolj in bolj uveljavilo prepričanje, da je z brzimi in krepkimi odredbami vzdrževati red in se prilagoditi naglo se menjajočim situacijam. Dotedanji preokorni in prepočasni način zakonodaje, kaj šele usta voclaje tej nalogi ni bil kos; zato se je po narodnosociali-I stičnem preobratu n osi tel ju vlad-! ne oblasti v Nemčiji, voditelju ! nemškega naroda in državnemu kanclerju nemške države ojačila vladna oblast; ne pripada mu zgolj vrhovna uprava, marveč tudi zakonodaja. Ta Fiihrerju pripadajoča zakonodajna oblast je tako obsežna, da more ne le navadne, ampak celo državne osnovne zakone izdati in izpremeniti in kajpak tudi o državnem proračunu odločati. Te od voditelja-državne-ga kanclerja izdane zakone razdelimo ]x> njihovem nastanku v štiri vrste: a) Fuhrerjevi ukazi (Fiihrererlasse) so oni zakopi, ki jih izda voditelj naroda kar sam brez posebnega postopka; b) vladne zakone izdaja tudi Ivoditelj-državni kancler, toda po predhodnem posvetovanju in sklepanju državne vlade; c) pri državnozborskih zakonih je do zakonskega predloga zavzel stališče še državni »bor (Reichstag), preden jih državni kancler proglaša in razglaša; d) pri četrti vrsti zakonov je državni kancler priznal narodu pravico, da z ljudskim glasova-njetn izrazi svoje mišljenje o na-merjanih zakonih. Tudi pri zadnjih dveh vrstah zakonov je vser kakor Fiihrerjeva volja odločilna.
Nemški državni zbor ima, kakor smo videli, le zelo okrnjeno zakonodajno oblast, kar je zaradi dosledne izvedbe voditeljskega načela samo po sebi razumljivo. Kljub temu pa je še vedno važen vrhoven organ nemške države. Zato se je moralo preprečiti, da se pri volitvah v to predstavništvo le preveč ne odrivajo osebe, ki se odlikujejo po širokem ob-
Sprememba predpisov o poseku določenih gozdnih pasov
Na ipodstavii člena 1. razglasa Vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943, 1, Službeni list št. 2-48/77. iz ^43, odrejam:
zorjiu in ljubezni do naroda, a tudi l>o poštenosti in krepki volji. Ne bi se smeli polastiti državnega zbora osebe, ki se po eni strani le laskajo ljudstvu in ga zavajajo, da divja za fantomi, po drugi strani pa se potegujejo le za hipne koristi svojih volilcev brez ozira na resnični narodni blagor.
Da pride v narodnem predstavništvu ros elita do veljave, za to je treba izvrševanje obče volilne pravice smotrno usmeriti. V la namen je določeno n. pr., da po izobrazbi, po gospodarskem položaju ali po poklicu razvrščeni vo-lilci volijo po nekem ključu ali pa da je volivnost vezana na posebno usposobljenost oziroma se posredno voli ali da posebno kvalificirana organizacija predlaga kandidate za volitev.
Spričo izkoreninjenosti in prešibke povezanosti z domačijo pri znatnem delu širokih slojev in razumništva je Nemčija tretjo pot izbrala; volijo se le kandidati enotne, pod narodnosocialistične stranke postavljene liste in sicer z večino glasov.
Ne le glede zakonov, temveč tudi ob posebno važnih usodnih odločitvah zunanje- in notranjepolitične narave sme državna vlada vprašati kar neposredno ves narod ali pritrjuje že izdanim ali nameravanim ukrepom. Večina oddanih glasov odloča pri takem ljudskem glasovanju.
Nemške dežele in državne pokrajine nimajo več pravice, da v svojem imenu izdajajo zakone. S pooblastitvijo državne vlade smejo deželne vlade izdati državne zakone s krajevno omejitvijo na dotično deželo, vendar jim mora še pristojni minister pritrditi, kar velja 'tudi za deželni proračun. Omenjeno bodi še, da dežele tudi nimajo več svojih ljudskih predstavništev. Državni namestniki v državnih pokrajinah imajo posebno pravico do izdajanja takih občeobveznih uredb, toda ti ne smejo nasprotovati državnim zakonom. DalekosežnejŠa od te uredbodajne oblasti je pa ona, ki jo zaradi posebnih, po vojni povzročenih razmer ima ta-kozvani ministrski svet za državno obrambo in nekateri ministri kot generalni pooblaščenci, da v svojem delokrogu brez ozira na
Člen 1. — Določbe členov 1., 2., 3., 4., 5., ©., 7. in 12. predpisov o poseku določenih gozdnih pasov z dne 8. maja 1942, št. 87, Službeni list št. 157/38 iz 1942, ter naredb o raztegnitvi obveznosti poseka na nadaljnje zemljiške pasove ob cestah in železnicah: z dne 6. junija 1942, št. 111, Službeni list št. 195/ /46 iz 1942, z dne 10. junija 1942, št. 115, Službeni list št. 199/47 iz 1942, z dne 23. novembra 1942, št. 213, Službeni list št. 397/94 iz 1942, z dne 7. decembra 1942, št. 225, Službeni list št. 415/98 iz 1942, z dne 12. februarja 1943, št. 20, Službeni list št. 47/14 iz 1943 ter z dne 2. aprila 1943, št. 37, Službeni list št. 84/28 iz 1943, se razveljavljajo.
Clen 2, — V veljavi ostanejo še nadalje določbe členov 8., 9., 10. in 11. predpisov o poseku določenih gozdnih pasov z dne 8. maja 1942, št. 87, Službeni list št. 157/38
iz 1942 za pasove, navedene v omenjeni naredbi, kakor tudi za vse ostale zemljiške pasove, na katere je bila razširjena obveznost poseka z naredbami o raztegnitvi obveznosti poseka ob cestah in železnicah, navedenimi v členu 1. te naredbe.
Clen 3. — Z dnem uveljavitve te naredbe se ustavi upravnokazensko postopanje proti kršiteljem s členom 1. te naredbe ukinjenih določb o poseku določenih gozdnih pasov. Ustavi se tudi izvršitev zaradi omenjenih prekrškov pravnomočno izrečenih kazni In zaplemb lesa.
Clen 4. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu pokrajinske uprave.
Ljubljana dne 3. novembra 1943.
II1/7. Št. 431/1—1943.
Šef pokrajinske uprave: Predsednik gen. Rupnik
obstoječe državne zakone izdajajo pravne norme.
Še nekaj besed o civilnem in kazenskem sodstvu v Nemčiji. Poprejšnjega deželnega sodstva ni več ter opravlja državni minister za pravosodje- posle sodne uprave za vso državo. Redna sodišča so uradna sodišča (Amtsgeridite, ki odgovarjajo našim okrajnim sodiščem), deželska sodišča (Land-gerichte, naša okrožna sodišča), višja deželna sodišča (Oberlandes-gerichte, ki jih moremo vzporejati z našim apelacijskim sodiščem) in na vrhu celotne sodne hierarhije še državno sodišče (Reichs-gericht). Uradno sodišče sodi po sodniku-poedincu v manjših civilnih in kazenskih zadevah. Deželsko sodišče sodi večinoma v zboru več sodnikov in sicer na drugi stopnji, a v večjih civilnih in hujših kazenskih zadevah tudi na prvi stopnji. Višje deželno sodišče je vobče le sodišče druge stopnje, v nekaterih zadevah pa tudi sodišče. I. ali pa III. stopnje. V Vzhodni marki poslujejo višja deželna sodišča na Dunaju, v Gradcu, v Linzu in Innsbrucku. Državno so dišče v Leipzigu je vrhovno civilno in kazensko sodišče za vso dr-! žavo; sodi zlasti kot revizijsko sodišče o sodbah deželskih in višjih deželnih sodišč. Bivše dunajsko vrhovno sodišče je prenehalo.
Poleg rednih sodišč pozna Nemčija tudi še nekaj izrednih sodišč, kakršen je n. pr. Volksgerichts-hof v Berlinu, ki kot posebno narodno sodišče v zboru petih kvalificiranih sodnikov na prvi stopnji, a dokončno sodi o težjih zločinih veleizdaje.
| Končno še nekaj besed o češko-moravskem protektoratu. Ono ozemlje bivše Češke in Moravske, ki se ni izločilo kot posebna državna pokrajina Sudetengau in se tudi ni priključilo sosedni Pruski, Bavarski in Vzhodni iharki, je Ve-likonemška država vzela v svoje varstvo in zaradi njegove več kot tisočletne državnopravne zveze z Nemčijo ter svoje zemljepisne lege med nemškim ozemljem na severu, jugu in zapadu vključila novi nemški državi. Protektorat, ki šteje skoraj 7M> milijona po veliki večini češkega prebivalstva, je avtonomna tvorba z lastnim državnim poglavarjem, z lastno zakonodajo, z lastno upravo in z lastnim sodstvom. Da se avtonomna oblast skladno s poetičnimi, vojaškimi in gospodarskimi interesa vse Nemčije izvaja, v ta namen mora poglavar avtonomne uprave (Ober-haupt der autonomen Verwaltung) uživati zaupanje voditelja in državnega kanclerja. Poseben od j Ftihrerja imenovan in le njemu podrejen državni protektop v Pragi varuje interese nemškega raj-ha. Zaradi tega potrjuje člane avtonomne vlade, ima pravico, da se informira o ukrepih avtonomne vlade in da ji svetuje; tudi sme ugovarjati izvršitvi takih upravnih ukrepov, ki utegnejo škodovati nemški državi, in, iko je nevarno odlašati, sme vse ono- odrediti, kar je v skupnem interesu; zakoni in uredbe se ne smejo razglašati, upravni ukrepi in pravnomočne sodbe solišč pa ne izvrševati, ako protektor ugovarja. Zunanje zadeve protektorata opravlja Nemčija sama, a v skup-
nem interesu, protektorat pa ima svojega poslanika pri nemški državni vladi. Nemčija daje protektoratu vojaško zaščito in vzdržuje v protektoratu vojaške ustanove, toda tudi protektorat sam sme zastran notranje varnosti in notranjega reda v omejenem obsegu vzdrževati lastno oboroženo silo. Promet pa pošta sta prepuščeni sicer protektoratu, toda nemški rajh ju neposredno nadzira. Protektorat je vzključen nemškemu carinskemu ozemlju in razmerje med nemško marko in češko krono določi nemška državna vlada. Če skupni interesi rajha in protektorata zahtevajo, sme rajh tudi za protektorat izdati pravne norme in neke upravne panoge prevzeli v lastno upravo, kar se je zgodilo predvsem glede politične policije.
Voditeljev ukaz o češ komora v-skem protektoratu zastran neposredne zaščite nemške manjšine prizna Nemcem nemško državno pripadništvo, oziroma tudi nemško državljanstvo, ostali prebivalci Češke in Moravske pa so državni pripadniki protektorata. Ker je nemška manjšina v protektoratu znatna, so se za Nemce ustanovila posebno višje deželno sodišče v Pragi, dvoje deželskih in nekaj uradnih sodišč. Posebni predpisi določijo, koliko so ta sodišča pristojna tudi m Nemce {na primer v nekih kazenskih zadevah ali če je v civilni zadevi udeležen tudi nemški državni pripadnik).
(Koom.)
Izdajanje potnih dovoljenj v poslovne »vrhe
Pokrajinska zveza, delodajalcev sporoča:
Glede izdajanja potnih dovoljenj v poslovne svrhe »mo dobili na pristojnih mestih naslednje pojasnilo:
Kdor hoeei potovati v poslovnih zadevah, mora vložiti prošnjo za izdajo tozadevnega dovoljenja na poveljnika mesta v LjuibljanK Tej prošnji se* mora priložiti) priporočilo nemškega gospodarskega svetovalca pri Pokrajinski upravi.
Da bi imetniki tvrdk ali njih zastopniki to priporočalo dobili, morajo vložiti na Pokrajinsko upravo — VIII. oddelek — prošnjo na navadnem poslovnem papirju, v kateri naj navedejo ime in podatke prosilca, naslov tvrdke, cilj potovanja, kakšne poslovne zveze je imela tvrdka popreji s tvrdko, katero hoče obiskati in motivacijo, zakaj je potovanje potrebno.
Ker so naše stanovske organizacije v najožjem stiku s članstvom in poznajo najbolje potrebe svojega članstva, smatramo za primemo, da one sestavljajo potrdila zaradi podkrepitve proženji pri VIII. oddelku Pokrajinske uprave. Kdor hoče, da mu potrdilo izda Pokrajinski gospodarski svet, se lahko obrne nanj, ni pa itako potrdilo potrebno in obvezno ter zadostuje potrdilo naših strokovnih organizacij v zgornjem hoihsIu.
Fuzija v romunski tekstilni industriji
Tekstilna delniška družba »Vi-scosa Roman esc a« v Bukarešti Je sklicala za 16. oktober izredno glavno skupščino, na kateri se je sklenila fuzija družbe z delniško, družbo »Lupeni« v Bukarešti. Družba »Lupeni«, ki ima 300 milijonov lejev delniške glavnice, preneha in jo popolnoma prevzame družba »Viscosa Romanesca«, ki bo zaradi tega zvišala svojo delniško glavnico od 500 na 800 milijonov lejev.
Preskrba potrebnega lesa v Hrvatsld
Novi hrvatski minister za g'o-zidove in rudnike dr. lialen je izjavil, da bo glavna skrb njegovega ministrstva, da priskrbi zadostno lesa za preskrbo prebivalstva z drvmi. Nadalje morajo dobiti kmetovalci zadosti lesa za os uš it e v koruze. Hudnike jo treba oskrbeti
potrebnim jamskim lesom in tudi tovarne tanina morajo dobiti potrebne količine lesa, ker je tanin eno najvažnejših hrvatskih kompenzacijskih predmetov. Kot nadaljnjo važno nalogo smatra minister reorganizacijo gozdarstva, da bi se njegova storilnost povečala. To je tudi dosegljivo, zlasti pa velja to za Dalmacijo, kjer je sovražnik s predivjim sekanjem napravil velikansko škodo. Kakor hitro bodo dopuščale razmere, se bo država z vso vnemo lotila pogozdovanja kraškega ozemlja.
Slabo izkoriščeno lesno bogastvo Balkana
Madžarska opravlja delo za Turčijo
Preteklo leto se je sklenil med madžarskimi tekstilnimi tovarnami in turškimi firmami dogovor, po katerem bi Madžarska izvedla za Turčijo razna mezdna dela. V ta namen šo dale turške tvrdke madžarskim tekstilnim tovarnam na razpolago Ii7 milijona kg bombaža za predelovanje in proizved-bo določenih predmetov. Do začetka letošnjega leta je dobavila Madžarska Turčiji na podlagi tega dogovora 850.000 kg predelanega bombaža. Odpošiljanje tega bombaža se je'začelo, nato pa bo dala Turčija novah 850.000 kg bombaža madžarskim tovarnam v prede lavo. Za madžarsko tekstilno industrijo je to mezdno delo za Turčijo velikega pomena, ker je s tem omogočena znatna zaposlitev de lavstva.
Trgovinski register
Izbrisi;
Hlebš Jakob, družba z o. z. v Ljubljani — zaradi končane likvidacije.
Iz zadružnega registra
Izbrisala se je Električna zadruga za Sp. in Zg. šiško — zaradi končane likvidacije.
O neracionalnem lesnem gospodarstvu na Balkanu piše >Reich« z dne 24. oktobra naslednje:
Les je danes ena najbolj važnih vojnih surovin. Neglede na to, da je za izdelovanje orožja kakor pušk in vozil neizogibno, se more porabljati tudi za pridobivanje gonilne sile in za proizvajanje tekstilnega blaga in krmil. Poleg tega se porablja v rudarstvu kot jamski les in s tem omogoča izkoriščanje mnogih za vojno industrijo važnih naravnih zakladov. Zaradi to mnogostranske uporabljivosti se troši les v vojni v velikih količinah. Iz vseh teli razlogov ima lesno gospodarstvo balkanskega polotoka za Nemčijo dvojno važnost, in sicer predvsem iz razloga, ker nemške lastne zaloge ne krijejo nemške i>otrebe in drugič, ker Anglija balkanskih dobav ne more preprečevati. Razen Grčije^ ki ima oljke, imajo balkanske dežele več koristnega lesa, kakor pa ga potrebujejo.
To velja zlasti za srbsko-hrvat-ski prostor. Od njegove površine je namreč približno 7.8 milijona hektarjev gozdnate, t j. 31.17 odstotka vse površine. Gozdovi so silno neenakomerno razdeljeni po deželi, ki ima približno 9 milijonov hektarjev kraške zemlje, ki je brez gozdov. Večina gozdov se razteza iz Slovenije tja do grške meje ob gorovju, ki se razteza od severozapada do jugovzhoda.
V bolgarskem izvozu, ki je v zadnjih letih 'tako zelo narastel po obsegu, zavzema les samo nepomembno mesto. Pridobivanje te surovine je na Bolgarskem še nerentabilno. Mogla bi sicer Bolgarska pri ‘2.6 milijona ha gozdne površine pridobiti na leto do 5 milijona kub. metrov, dejansko pa pridobi samo 4 milijone kub. metrov, od katerih se porabi 3.2 milijona za kurjavo in samo 0.8 kub. metrov kot koristni les. Za boljše izkoriščanje gozdov se zahteva pogozdovanje, ki naj bi dalo do 1970 letno 8.5 milijona m2. Uresničenje tega načrta pa ovira to, da znaša donos gozda samo 270 levov od ha, dočim se more s pridelovanjem žita, ali sadja doseči tudi desetkratni in tudi petnajstkratni znesek te vsote. Bolgarska lesna
POKRAIMSKi DIREKCIJA POŠTI, 1ILEGRAFA II TELEFOMA
LJUBU 41A
RAZPIS
POfitno ravnateljstvo v Ljubljani razpisuje dobavo 150 kg motvoza St. 2/0,
,100'kg motvoza št. 3/3 jn 1.50. kg pireje 2 V*.
Poniidl: bo lahko tudi najmanjša količina po 10 kg ene ali druge vrste. Ustne ponudbe sprejema komisija v sobi št. 43, Sv. Jatkoba trg St 2, ki je pooblaščena, da v ime direktorja pogodbo takoj sklene. Ponudbe, se »prejemajo do 15. nov. t. 1.
D. štev. 10118/1943. dne 5. novembra 1943.
Pokrajinska direkcija pošte in telegrafa ,	T	Ljubljani,
industrija bi se morala popolnoma preurediti, da bi dobilo pridobivanje koristnega lesa zdravo podlago. Zaenkrat prevladujejo v bolgarskem lesnem gospodarstvu pritlikava podjetja, ki se bavijo večinoma z žaganjem drv in pridobivanjem oglja za sosedne dežele. V l. 19i*7. je bilo na Bolgarskem 9200 lesnih obratov, ki so zaposlovali samo 15.000 ' delavcev, torej vsako podjetje približno 1.5 delavca.
V takšnih razmerah se ne more pričakovati od industrije nikake kakovostne proizvodnje, ki bi omogočila rentabilni izvoz lesa.
Kakor Bolgarska tako mora tudi Romunija postaviti svoje lesno gos[K>darstvo na drugo podlago, če naj postane vir narodnega blagostanja. Možnosti, da bi se to doseglo so tako v Romuniji ko v drugih balkanskih deželah znatne. Romunija namreč po v prvi svetovni vojni doseženi podvojitvi svojega ozemlja je največji gozdni lastnik v Podonavju.
Gozdovi novih pokrajin so služili Romuniji za brezobzirno sečnjo, ne da bi se znova pogozdovalo. Mislilo se je le na to, kako bi se z večjim lesnim izvozom iz-lx>ljšale državne finance in trgovinska bilanca. Že sedaj se kažejo pogubne posledice prevelike sečnje, da odnašajo hudourniki zemljo v doline in gozdna golota se širi. Že leta 1929. je bilo od 6.8 milijona ha (brez Besarabije) že 0.7 milijona ha gole zemlje.
Od vse gozdne ploskve ima stara Romunija 2.9. Bukovina skoraj 0.5 in Sedmograška 3.5 milijona ha. Največ je bukovine, namreč 2.5 milijona ha, nato sledi iglasto drevje s '1.6 milijona (od tega raste smreka na površini 1.18 milijona ha, jelka na 0.4, bor na 0.014 in jelša na 0.01 milijona ha). Na tr.etjem mestu je hrast, ki raste na 1.5 milijona ha. Romunija je eden najbogatejših lastnikov hrastovih gozdov, toda veliki hrastovi gozdovi v Moldaviji in Vlaški so že skoraj čisto izginili. Kjer so še večji gozdovi, gre le za težko pristopne gozdove.
44 odstotkov, torej skoraj polovica romunske gozdne posesti, sploh še ne pozna urejenega gozdnega gospodarstva. Zato tudi ni nikakega jasnega pregleda o sta-
rosti romunskih go/.dov. Romunska drevesa so po starosti uvrščena v oest razredov. Zadnji razred tvorijo drevesa nad sto let stara, večina dreves pa je stara od 20 do 80 let.
Romunski izvoz lesa in lesnih izdelkov je od leta 1934. dalje neprestano rastel. L. 1934. in 1935. je dal 1.4 milijarde lejev, 1. 1936. 1.6 milijarde, 1.1937. 2.8 milijarde in 1. 1938. je nazadoval na 2.4 milijarde lejev. Glavni odjemalci ro munskega lesa so bile Madžarska, Nemčija, Anglija in Poljska.
Dočim se listnatega drevja po-seče približno toliko kolikor ga na novo zraste, pa se iglastega drevja poseka mnogo več kakor pa znaša letni prirastek. Nazadovanja iglastega drevja je tudi kriva lesna industrija, ki je preveč razvita, zlasti še ker ni pogozdovanja. Sedaj si prizadeva romun sko kmetijsko ministrstvo, da bi uredilo lesno gospodarstvo in preprečilo preveliko izkoriščanje romunskih gozdov.
lil
mm
V vsaki slovaški občini električni tok
Slovaške elektrarne pripravljajo skupno z ustanovo za obdelovanje zemlje velikopotezno akcijo za elektrifikacijo slovaškega kmetijstva. Predvsem naj bi se napeljal v vsako slovaško občino električni tok. Nato se bodo ustanovila štiri vzorna gospodarstva za uporabljanje električnega toka in sicer po en obrat za sladkorno peso, za žito, krompir in krmila. Slovaške elektrarne so razvile za dosego tega načrta tudi veliko propagando, ki se poslužuje letakov, filma in vseh najmodernejših propagandnih sredstev.
Gospodarske vesti
It »21 m\
barva, plesira in kemično 8 n a i i obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, •vratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburg»va 3 Telefon št. 22-72.
51 novih rudarskih koncesij je podelilo v juniju špansko Industrijsko in trg. ministrstvo. Od teh je bilo 19 koncesij za pridobivanje wolframa, 12 za črni premog, 7 za antracit, 3 za kositer in ostanek za druge rude. Istočasno je bilo vloženih 277 prošenj za nove kon-
cesije, od teh 99 prošenj za pridobivanje wolframa.	^	g
Vinsko razstavo so priredili v^ Kataloniji v mestu Villafranca.^"" To je prva vinska razstava v Španiji po končani državljanski vojni.*ar0< Da zboljša svojo živinorejo, je?°kIf uvozila Slovaška več sto glav si-”? mentalske plemenske živine.	1
Iz Hrvatske poročajo, da bo le-ig^ tošnja vinska trgatev zelo dobra.pj*& Namizno grozdje je najboljše kakovosti. Tudi iz Mostarja poročajo. o zelo dobri vinski letini. Tako,, glede kakovosti ko glede količine! je letošnji pridelek zelo dober.| Mošt ima do 24 stopinj sladkorja.
Na Bolgarskem se je uvedlo ob-VT vezno zavarovanje kmetijskih stro-^ai jev. Zavarovati se morajo mlatil- i,jM nice, traktorji, sušilnice od motor-f jev gnani stroji, stroji za čiščenje teki semen in parne lokomobile. Zavarovanje velja tudi za telesne poškodbe, ki bi nastale pri uporab- ye ljanju strojev.
Tri živinorejske razstave bodo letos na Bolgarskem, in sicer v 'l,nj Popovem, Dobriču in razstava ovc : di v Pavlikeni.	oemi
Turčija je dobila iz Indije 4000 5 <JL: ton bombažnega sukanca. Skupno,	;
bo dobila Turčija iz Indije 12.000 r 1 ton bombažiTega sukanca, ki ga ran bodo porabile tovarne za trikotažo K>ri In tkalnice.	jlar
V nizozemskem gospodarstvu -j vlada trenutno izredno velika li- L. kvidnost denarnih sredstev, kar se v ls< najbolj vidi iz stanja brezobrest- >ko nih dobroimetij zasebnih bank pri h J ™ Centralni banki. Ta dobroimetja
so sedaj dosegla vsoto 620 milijo- u nov goldinarjev, dočim so v mir- “ne nem času znašala približno 300 Slui milijonov goldinarjev.	iar
Svetovna proizvodnja diamantov ‘ znaša sedaj 9.25 milijona karatov, dočim je znašala v letu 1940. še ln 13 milijonov karatov. Nazadovanje L. n proizvodnje je nastalo zaradi |ist, manjše proizvodnje v Belgijskem Kongu.	,
Po podatkih ameriškega trgovin- v. sitega ministrstva je dosegla v USA liar vrednost v letu 1942 proizvedenih klic traktorjev 337.7 milijona dolarjev r proti 197.3 v letu 1940 in 157.7 mi- . lijona v letu 1939. Proizvodnja trak- ‘n torjev se je povečala zaradi vojnih noi potreb. Vrednost proizvedenih trak- p01 torjev pa je deloma narasla tudi ^. zaradi dviga cen. •	_	.
V prvih osmih letošnjih mesecih fak so narasli francoski davčni do- C hodki na 73.8 milijarde frankov proti 58.8 milijarde v istem času l . lani. Najbolj so narasli dohodki neposrednih davkov.	pn
V letošnjem avgustu je bilo v USA v t v obratu samo še 170 plavžev proti j 194 v začetku leta in 217 v začetku . lanskega leta.	1
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni nameščenec, gospod
PEČAM IOSIP
siroianLi mojster in obratfov*«lia v pokoju
Pogreb zaslužnega pokoinika se je vršil v nedeljo, dne 7. novembra 1943 ob 4 popoldne Iz Žal, kapelice sv. Antona, na pokopališče k Sv. Križu.
Indus d- z o. z-, tovarna usnja
STEKLO PORCELAN
AVGUST AGN0LA, Ljubljana
OKVIRJE
izdeluje specialist
Wollova 4
Bleiweisova cesta 10
Telefon 24-78
■VI«
v<
m
Priporo č a se:
V. A. JANEŠ
delikatesna trgovina
Ljubljana, Ulica 3. maja
m
XV
FR. BRC A R
Ljubljana - Kolodvorska 35 • Telefon: 27-25
prlporoia mlinske komne In mlinsko-tehnICne pofrebitine
Sl
K>1
Č:
o
is
(
:n
Fttr daB K-onsortium »Trgovski list« a la Verlag
Za konzorcij »Trgovski last« kot izdajatelj: dr. Ivan Pless — Schriitleiter — Urednik: Aleksander Železnikar Za tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. — Alle — vsi v Ljubljani.
Fiir die Druckerei »Merkur« A. G. —