Stev. 73 TRST, ponedeljek 14. marca I9IO. Tečaj XXXV. - IZHAJA VSAK DAN tadl ob nedeljah !■ praznikih ob 5-, eb ponedeljkih eb 9. zjutraj. Poaamične SteT. se prodajajo po 3 nvi. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, To lm i nu,"1" Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (1(5 stot.). ©•LA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za ogla.se v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj« manj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". - Plačljivo In utoZljivo v Trstu. ===== CPIN0ST Glasilo političnega društva „Edinost'' za Primorsko. NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ItNialBk na nedeljsko Izdanje „EDINOSTI" stane: sa eele leto Kron 5*SO, xa pel leta Kron 3-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranl^j- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Gforgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni ti konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, nlica ------Giorgio Galatti štev. 18. —. = foItno-hranllnKnl račun St 841652. TELEFON 3L 11-57. na družbo sv. Cirila in Metoda. LJUBLJANA 13. marca. Danes se je vršil v „Mestnem domu" napovedani protestni shod proti BSloven-čemu" napadu na družbo. Dvorana je bila napolnjena občinstva, i zlasti pa razumni-štva, Ženski svet je bil v velikem številu zastopan in je z najintenzivnejim zanimanjem sledil razpravam. Sklicatelj Luka Svetec — pozdravljen z dolgotrajno ovacijo — je najprisrčneje pozdravil zborovalce, na kar je bil ta gospod soglasno imenovan predsednikom tega shoda. Govoril je o razmerju družbe do nje domačih nasprotnikov in je naglašal, da je bil I. katoliški shod v začetek domačim Žalostnim razprtijam, da se uresničujejo Valhuaove besede v „Krstu pri Savici4*: Slovenec že mori Slovenca brat. Dotlej smo složno delali v enem taboru za uresničenje narodne ravnopravnosti in to ne brez vspeha. A ravno to ni bilo po godu izvestnim višim krogom in začeli so delati po znani metodi : divide et impera. Vrgli so med nas jabolko prepira, češ, da je vera v nevarnosti, a narodnost da je poganska. Mej votanovitelji in v odboru družbe je bilo več častitih duhovnikov in duhovniki so tudi ustanovljali podružnice. Zbor je bil sklenil tudi, da se vdeleži I. kat. shodu. Toda proti družbi je vel že drug veter. In on — g. Svetec — je dobil migljaj, da ne bo vsprejet med govornike katoliškega shoda, da-si je hotel govoriti v katoliško -narodnem duhu. Pismo, ki je je pisal tedaj, je bilo priobčeno v „Edinosti'1 in uredništvo je bilo dostavilo, da bi bolj mirno ne bi bil mogel pisati noben menih, V nekem odseku je izjavil dr. Šusteršič, da, ako se škofje izreko za družbo, bo dajala vsaka vboga vdova zadnji vinar zanjo. Bivši blagi predsednik Tomo Zupan se je obrnil do vseh škofov na Slovenskem. Bil je povsodi kaj prijazno vsprejet, ali na* sprotstvo do družbe je ostalo, ker za iz-vestne kroge borba za narodnost ni bila več na dnevnem redu. In sedaj je prišel izbruh peklenskega sovražtva do družbe s pozivom, da jo treba uničiti. Ali družba se še le sedaj prav dviga, ker jo vodi prava ljubezen do naroda. In zbrali smo se danes v protest proti izpodkopavanju družbe, ki n*m je danes bolj potrebna nego kedaj poprej, (Buren aplavz, ponovne ovacije Svetcu). Na to je dobil besedo dr. Jos. Mandič, najsrčneje pozdravljan, v navdušenem vz- PODLISTEK. Lastna ovira... Zgodba iz igralskega življenja. — Po Maks Bernu VALO BRAT1NA. IV. Ko sem se nekega jutra nenadoma prebudil, sem čutil, da me spanje ni okrepčalo, temveč še bolj utrudilo. Bolela me je glava ; gotovo od zmedenih sanj, ki so me mučile vso noč. Od kraja se nisem rrogel domisliti nobene teh podob, ki so huškale skozi moje možgane kakor nočni strahovi; pozneje pa mi je došlo v spomin to, da sem fantaziral istočasno o neznani da-rovalki venca in o Tilki, Dvoje postav — od katerih ena je ponovno izginjala in se razblinjala v me-glenost — je trpinčilo in ponorevalo moj duh. — Neznana darovalka venca se mi je pokazovala v taki neizrečeni krasoti, kakoršna je pač možna samo v iluziji in ne v naravi, ki je vezana na gotove forme. Toda nekaj mamljivo varajočega je bilo na njej. Bila je blesteče čarovita, a je hičenem govoru sporočal pozdrave tržaških Slovencev, ki goje kristalno čisto ljubezen do družbe. Mi nočemo napadati nikogar, mi smo elemenat miru. Ali usoda nas je postavila v hud boj z vnanjem nasprotnikom. Zato smo se naučili gledati stvari z višega stališča. Tako tudi nasprotstvo proti družbi. Nje nasprotniki pravijo, da je to bojna blagajna liberalne stranke. Ta napad treba odbiti: družba naša je bojna blagajna našega naroda, ki naj bi se združenimi močmi boril proti nasprotniku. Na to je govornik dokazal 3 konkretnimi podatki, koliko neizmerne hvale so tržaški Slovenci dolžni naši družbi. Zato ogorčeno obsojajo napade na našo organizacijo. V gigantskem boju, ki ga bijemo, je važnost družbe za nas neizmerna. Ona nam daj a sredstva za obrambo. To nam pojas-nuje elementarni izraz ogorčenja radi napada na družbo. Mi smo prišli do spoznanja, kako potreben nam sta mir in skupno delo. In ko vidimo sedanjo žalostno sliko slovenskega javnega življenja, se na s po-lašča strah : Kaj bo ? I Kam pridemo ? Ali smo vredni, da nas drugi spoštujejo ? Nasprotujmo si v političnem življenju, ali na narodno-kulturnem delu bodimo edini ! Ta boj, ki. gre uničenjem brata,, meji že na nepoštenje. Mi vsi pa si dajmo obljubo, da se ne bomo ozirali na napade, marveč, da se bomo zavedali, da je družba potrebna — sveta. Darovi za družbo niso brez etične vrednosti. Svojemu ogorčenju radi napadov dajajmo izraza z denarjem v roki, ki zremo z zaupanjem v Ljubljano, a le-ta naj z ljubeznijo gleda na nas. Po naših poljanah res vladaj bojno razpoloženje in brusimo orožje, ali ne proti bratu, ampak proti zgodovinskemu sovražniku našemu. Ne s ciril-metodarij pred prag, ampak s sovražniki družbe. Živela dična, čestita družba sv. Cirila in Metoda ! Kakor med vsem tem govoroni( tako je tudi na zaključku gromelo aplavza po dvorani. Matej Prosekar iz Kotmarevasi na Koroškem je naglašal, s kakim ogorčenjem so zavedni Korošci čitali napad na družbo, ker tudi oni so jej dolžni hvale. Govornik je posebno omenjal petrazredniče v Velikovcu. Kar je pravih Slovencev na Koroškem ne zapuste družbe, a prosijo ob enem podpore. Tega govornika so zborovalci pozdravljali demonstrativnim aplavzom. Na to se je oglasirza besedo drž. poslanec dr. Rybarf ki je naglašal, da se nikdar nismo prišli v Ljubljano tako težkim srcem kakor to pot. Kakor je naglašal Že dr. Mandič, smo mi tržaški Slovenci v poseb nem položaju, ki nas sili, da ohranjamo slogo in se izogibljemo nesporazumljenjem ki mogla biti odprtina, skozi katero bi vdrl sovražnik na eno najvažnejih naših točk. Ali nehvaležno bi bilo do družbe, ki je toliko storila za nas, ako ne bi obsojali napada nanjo. Da ni družbe, ne bi bilo naših vspehov. Tudi dr. Rybžr je tu navajal, k9liko je storila in dela družba za Trst in okolico. In neizmerno nam je koristila družba v minulosti, s tem, da nam je prepuščala svoj veliki vrt za naše sestanke, kjer so se zbirali tisoči naroda, se spoznavali medsebojno in prihajali k narodni zavesti. Poprej, ko smo se zbirali le v ozkih gostilniških prostorih, smo bili malodušni, ko smo videli, da je nas velika armada, smo dobili poguma. Tudi jaz pravim kakor dr. Mandič : čeprav smo razdeljeni v različne tabore, ali v borbi za obstanek naroda moramo biti edini. Važnost družbe za nas tržaške Slovence narašča, saj nam zopet pripravlja čin velike bratske ljubavi; sezidati nam hoče novo šolsko poslopje, ki bo odgovarjalo rastočim potrebam. Zato nas boli v srce, ker se hoče to našo dobrotnico poditi od našega praga. Pomisliti treba, da se je vsa naša politika sukala doslej okolo šolskega vprašanja : to je bila zastava, ki nas je vodila v vseh bojih: Kar je človeku kruh, to je narodu kulturen kruh! To resnico spoznava še-le prav oni, ki šole — nima. Zato nas hočejo nasprotniki ovirati v našem kulturnem razvoju ; tresejo se za svojo hegemonijo, dočim se mi borimo za obstanek. Umevno je torej, kako nas je zabolelo v srce, radi napada na sredstvo za naš obstanek. Kdor je je spisal oni članek — jaz vsaj si hočem domnevati to — ni pomislil (Oporekanje : Zloba je bila !) kako nas njegove besede zadenejo v srce! Zato prosi, naj ta napad ne zavaja nikogar v politične demonstracije. Naš odgovor bodi podpora družbi s pomnoženimi močmi. Brez družbe ni za sedaj za tržaške Slovence — življenja! Tudi dr. Rybaru so zborovalci pred, med in po govoru prirejali ovacije. Dr. Koderman iz Celja je izvajal, da na tej manifestaciji tudi štajerskih Slovencev ne sme manjkati. Saj je nemški kapital še silneji nego laški in iz jezikovno mešanih otokov na Spodnjem Štajerskem se širi nemški pritisk. Roseggerjevemu fondu je namen, da pritisne na naše jezi kovne meje. Zato se moramo združiti v obrambeno delo. Štajerski Slovenci so spominjala na mrtvo otrpnjenost snežno-svetle zimske lunine noči. ., Tilka se mi je pokazovala sicer čisto priprosta, vendar tako čudoljubka, toploduhovita, kakoršno sem videl v resničnem Življenju malo prej predno sem legel v postelju. Živahno je utripalo njeno srce, njene bele roke so bile gorke, polne življenja, njene temne oči so žarele, in njeno lice je bilo rožnato, kakor pobarvano od toplih žarkov pomladnega solnca... V temnih, razpletenih laseh ji je žarel bujnordeč nagelj, s katerim sem jo odičil jaz na prvem najinem srečanju in ki je bil videti, kakor osvežen s hladno jutranjo roso. .. Dvoje bitij se je bojevalo v mojem snu ... Zdaj se je pokazala temna neznanka in zastavila Tilki pot, se zibala in plavala nekaj trenotkov pred mano, a kar naenkrat je zadobila v svojem obrazu Til-kine poteze, njene oči, njene lase, in polagoma popolno podobnost, da je stala hipoma pred menoj, kakor kopija Tilke. Za trenotek sta se strnili celo obe figuri v eno samo, dokler se ni ono bogve od kje pričarano varajoče dvojno bitje, — kakor tudi ves sen — popolnoma razblinilo. Ta zmedena igra sanj je moj duh docela utrudila; in ko sem se prebudil sem bil od itega vednega, nejasnega zibanja, tega plašnega stezanja po negotovem, popolnoma top in silno otožen. Najbolji tolažitelj je vendar skoro vselej — delo. Hitro sem se napravil in odšel k skušnji. Pripravljali smo takrat ravno nekega prvenca kakor noviteto. Anonimni avtor je razposlal svoja pisma na vse možne direktorje gledališke agenture, razne časopisne redakcije, da bi obrnil pozornost na svoj mnogoobetajoči komad — zaman ! Pisma nepoznanih umetnikov, kakor tndi razne prošnje romajo večinoma neopaženo in neupoštevano v — koš 1 Tudi spremljajoče vrstice interesant-nega, a od nikogar opaženega manuskripta Milana P. so ležale že več dni globoko zakopane v papirnem košu naše gledališke pisarne; in samo slučaj je hotel, da so sagledale iznova luč sveta. To se je zgodilo tako: Irma Tua, naša živahna ljubimka, ki je bila direktorja favorita in se je čutila v glediški pisarni popolnoma domačo, je nekoč v direktorjevi odsotnosti brskala — posebno občutili napad na dražbo iz zasede. Politična strast je rodila ta napad. Upajmo, da med zavednimi Slovenci ne najde odziva ter da ostanejo družbi zvesti. Drugim pa, ki se nočejo udeleževati skupnega obrambenega dela, kličemo: roko proč od naše družbe — borili se bomo sami. Kobentar iz sv. Jakoba v Rožni dolini na Koroškem je uvodoma aludiral na ro-ganja v nekem listu, da bosta v imenu koroških Slovencev govorila dr. Muller in dr. Hudolist. Jaz nisem — je vskliknil govornik ne dr. Muller in dr. Hudelist — ampak priprost kmet. (Viharna veselost). Pridružuje se besedam predgovornikov v obrambo družbe. Slovenci naj bi se borili proti sovražniku, ki je dovolj močan na Koroškem. Če se bomo klali med seboj, je naš pogin gotov. Družba naj nas podpira, da se ne potopimo. (Viharni živio-klici). Gospa dr. Tavčarjeva: Jaz ne bi imela ničesar dostaviti. Družba je naša duša. Vedeli jo bomo braniti vsaki in vsaka. Od vlade moramo zahtevati, da že enkrat ugodi opravičenim zahtevam slovenskega naroda na šolskem polju. Govornica je pre čitala resoluciji: I. Tisoči na manifestacijskem shodu v ljubljanskem »Mestnem domu« dne 13, sušca 191 o zbranih Slovencev poživljajo c. k. osrednjo vlado, da takoj odpravi nepravične, za kulturno velevlast sramotne šolske razmere v Primorju, na Koroškem in Štajerskem. Zahtevajo, da avstrijska vlada ne bije v obraz tudi Slovenccm po zakonu zajamčene enakopravnosti in ustanovi v slovenskih manj-šinjskih krajih za tisoče slovenskih otrok prepotrebne ljudske šole. ' - n- Manifestacijski shod za družbo sv Cirila in Metoda v ljubljanskem mestnem domu dne 13. sušca 1910. izreka družbi sv. Cirila in Metoda kot najvažnejši kulturno-obrambeni organizacij, popolno zaupanje. Grdi napadi, ki izhajajo iz vrst narodnih nasprotnikov kakor tudi iz vrst od njih podkupljenih lastnih bratov, se obsojajo sami od sebe. Družbi naj so ti napadi le nov poziv k še izdatnejši obrambi slovenske mladine. Zaneso naj cirilmetodarski duh do zadnje gorske koče, zavedni Slovenci pa naj se vspodbujajo še k veči narodni požrtvovalnosti. Resoluciji sta bili ob velikem navdušenju soglasno vsprejeti. Na to je dr. Žerjav prečital došle pozdrave, izmed katerih omenjamo za danes le onega sirot koroških slovenskih učiteljev, ki so sklenili položiti 1000 K na oltar domovine, (Navdušeni Živio-klici in ploskanje). bogve ali iz dolgega Časa ali iz radovednosti po vseh kotih, dokler ji ni prišlo v roko neko zelo skrbno spisano pismo. Kakor vse gospice in gospičice je pogledala najprvo na podpis. Ime ji je bilo znano, dasi ga že par let ni ne slišala, ne čitala. — Milan P . .. ? Pomislila je nekoliko, potem je pogledala od kje je pismo prišlo. Glej čudež božji ! Čisto prav, njenega rojstnega kraja 1 In on ki je je pisal, on jo je kakor mlad, bled samonikel navdušen, v svojem bistvu neizpo-polnjen mladenič ljubil s tako ganljivo ljubeznijo, kakor pozneje gotovo nihče od vseh njenih lahkoživih čestilcev. Takrat je hila še čisto priprosta deklica : hodila je v šolo, poljubavala župniku roko, če ga je srečavala na cesti in je večkrat pela s svojimi tovariši in to-varšicami na koru cerkvene pesmi. .. Kadar je poluodoneči koral zadonel ob motno bleščečih svečah skozi dišeče kadilo, tedaj se je zdelo Milanu vedno, da čuje samo njen mladostno zveneč glas; bil je zamišljen in je vkljub svojemu skepticizmu zgledal najpobožnejši med vsemi. . - (Pride še). Strar II. ,EDINOST ' at. 73. V Trstu, 14. marca 191$ je bila to manifestacija, da lepša ni mogfla biti, in pokionivši se manom — spominu velikega dobrotnika dobrotnika Karla Kotnika (Slava-klici po vsej dvorani). Škofa M-igla slovo. (Malo odgovora njemu In pouka — nam.) V Rimu pa je tedaj sedel na Petrovem stolu bistroumni papež Nikolaj I., ki se je vse dni svojega apostolskega vladanja trudil, da bi kolikor mogoče povzdignil vgled rimske stolice, smatrajoč se za edinega opravičenega glavarja Kristove cerkve in ob enem v nekem oziru tudi za posvetnega naslednika nekdanjih vsemogočnih rimskih imperatorjev. Toda papež Nikolaj ob vsi svoji cerkvenopolitični dalekovidnosti ni imel sreče pri svojih vladarskih činih. Kajti ravno za njegovega pastirovanja se je prvič izvršil tisti veliki razkol zapadnega in vshodnega sveta, ki je imel za vso bodočnost tako važne zgodovinske posledice: razkol med rimsko - katoliško in vshodno pr? "oslavno ^erkvijo. To je storilo papeža še b j opreznega in previdnega. V tistih čas!,; — bilo Je med '?ti 864—866 — pa se je bilo po-kristjanilo na Balkanu tudi neko drugo slovansko ljudstvo, ki si je bilo v nedavni poganski minulosti pridobiio toliko političnega ugleda in moči, da se je sam Carigrad tresel pred njim ; to so bili Bulgari. Njihovo pokristjanjenje pa so posredovali Grki in njihov car Mihael III., tisti, ki je bil poslal tudi solunska brata Slovanom na Moravsko in bil svoje dni kot carjevič celo Konstantinov učenec, je bil Borisu, zadnjemu poganskemu knezu bulgarskemu krstni kum. Bulgarski knez Boris-Mihael, kakor se je jel zvati kot kristjan, je bil hraber vojak in bistroumen vladar. Zato je bilo seveda papežu Nikolaju veliko ležeče na tem, da bi ga pridobil za Rim, zlasti ker se je s Carigradom še vedno pogajal radi vreditve cerkvenega razpora. Toda diplomatični od-nošaji med Nikolajem in Borisom so se skoro prekinili, Bulgari pa so se stalno priklopili Carigradu in tako znatno okrepili vshodno cerkev. Seveda je to moralo zelo boleti papeža, ki je imel take cilje pred očmi. In glejte, ne daleč od Bulgarov, tam nad srednjo Donavo je bivalo drugo slovansko pleme, ki je imelo v sredini devetega stoletja podobno zgodovino z Bulgari. In še več! Ko so bili Velikomoravci po nemških učiteljih, torej posredno s pomočjo Rima, pokristjanjeni, če tudi le površno in bolj na videz, je njihov vrli knez Rimu vdane misijonarje odpravil iz svoje dežele in jih nadomestil z drugimi. In kaki so bili njihovi namestniki ? Vsaj voditelja novega gibanja in vzgojitelja mladega naraščaja sta bila dva grška brata, poslana od samega carigraj-skega dvora, moža, ki sta bila s tem dvorom in tudi z glavnim zastopnikom Rimu sovražne cerkvene politike v Carigradu, s prvim raz-kolniškim patrijarhom Fotijem celo v nekakih prijateljskih odnošajih. Papež je pač izvedel, če drugače ne, vsaj po bavarskonemŠkih izpodrinjencih, s kakimi sredstvi in s kakimi vspehi delujeta grška misijonarja med Slovani. In na papeža je to napravilo tako močan vtis, da je hotel stopiti z izrednima grškima menihoma v osebno dotiko, da bi ju pridobil za-se, da bi ju priklenil na Rim. Viri nam o tem le tako na lahko poročajo, češ, da je Nikolaj le izrazil željo, da bi ju videl pri sebi, ali naše tolmačenje gotovo izraža pravi vzrok temu častnemu povabilu, ki sta ga dobila Konstantin in Metod iz Rima. In strogo verna moža, ki jima dvorska cerkvena politika v Carigradu pač ni bila znana v podrobnostih in morda niti ne všečna, sta se nemudoma odpravila proti Rimu. Prišla sta med potjo v Panonijo in v Blatni grad ob Blatnem jezeru, torej med Slovence in Hrvate, katerim je tedaj vladal po teh krajih sin nekdanjega slovaškega in pozneje slovensko-hrvaškega kneza Pribine-Kocelj. Ta vladar se je silno razveselil, ko je mogel čitati svete knjige brez tolmačev, ker so bile pisane v razumljivem mu slovanskem jeziku. Brž je odločil svojima gostoma večje število mladeničev, svojih pod-ložnikov, da sta jih učila slovanskega jezika in pisma. Ko sta apostola krenila dalje, je šlo ž njimi tudi nekaj panonskih učencev. Tako je prišla slovenska knjiga tudi med panonske Slovence in Hrvate in se je začela širiti že tedaj, posebno pa pozneje, ko je tod škofoval Metod, ne samo po deželah ob Savi in Dravi, ampak tudi dalje proti Luka Svetec je zaključil shod rekši, da jugu, notri do morja in po Dalmaciji. To je za današnje vprašanje o slovanskem obrednem jeziku -zlasti važno, važno tembolj, ker se je samo po teh pokrajinah ob Jadranskem morju ohranila slovanska obredna knjiga v svojem prvotnem pismu, to je v glagolici. In danes se vrši boj ravno za in proti glagolici, oziroma njenim nositeljem. Ko sta prišla Konštantin in Metod v Rim, je bil Nikolaj I. že mrtev; njegov naslednik je bil papež Hadrijan II., ki pa je v vsakem oziru sledil svojemu predniku in ga posnemal. Le ta je torej postopal čisto v Nikolajevem duhu, ko je s posebno častjo sprejel moravska učitelja, dal pregledati slovanske prevode svetih knjig, jih odobril in blagoslovil. In na to so se brale maše v slovanskem jeziku po raznih rimskih cerkvah. (Pride še). Obstrukcija v državnem zboru. m. Položaj se je kar hipno preobrnil. Obštrukcija čeških agrarcev je postala čez noč spreten, taktičen manever, ki je vse stranke, izvzemši nemške liberalce, Malo-ruse nemške in češke radikalce navdušil za redno parlamentarno delovanje Vložen je bil znani Kre k-K r a m a f-Udržalov predlog. Dunajska nemška žurnalistika ga je sicer imenovala nein schmachliches Atentat", „ein infernaler Plan* „eine Vberumpelung", „ein tukischer Hin-terlialt sur Verdumtnung der JVahler", eine tuekische Kricgslistu, ,ein teuflischer Anschlag1 in vendar ni ta predlog oseboval prav ničesar druzega, nego provizorično preos-novo (za eno leto) poslovnika, ki naj kolikor možao otežkoči obštrukcijo in napravi red v državni zbornici. Krekov predlog je prvotno dajal predsedniku neomejeno oblast, dr. Kramar je spopolnil predlog v toliku, da je bilo stališče predsednikovo natančneje specijalizirano. Predlog je bil vložen brez dovoljenja „Slovanske enote", a to le pod pogojem da ga »Slovanska Enota" odobri še ttisti dan — kajti drugače bi bil moral biti umaknjen. Bati se je bilo namreč, da češki radikalci po rešitvi onih 37 predlogov, ki so jih vložili češki agrarci, ulože nove nujne predloge in s ten bi bil dnevni red popolnoma zadelan. Načrt bi se izjalovil. Postanek tega predloga ima svojo zgodovino. Krek-Kramarev predlog je bil v pretresu že po letu 1. 1909. Takrat je že češki agrarec Udržal povdarjal, da ako se ta predlog vloži, prično nemške stranke obstruirati. Ta poslanec je že meseca novembra 12. in 28. priobčil v svofem glasilu „Venkov-u" dva Članka, kjer je povdarjal, da naj bi se vložil tak predlog. In v svojem govoru povodom proračunskega provizorij dne 11. decembra je apeliral na parlamentarne skupine, da spremene poslovnik v toliko, da se onemogoči vsako obštrukcijo. Zasluga je tako dr. Kramara, da je pridobil za predlog socijalne demokrate, kakor tudi dr. Šušter-šiča, ki je krščanske socijaliste sprijaznil s predlogom. Značilne so besede dr.a Kreka, ki jih je spregovoril ob sklepu svojega utemeljevanja : „Der Antrag stellte das Haus vor ein Dilemma : Entweder Ver-zicht alle r auf das Recht der obstruktion oder die formelle Anerkenung des obstruk-tions-rechtes fur alle, ach fur uns". (Ali naj se vsi odpovedo pravici do obstruk-cije, ali pa naj se obstrukcijsko pravo pripozna vsem, tudi nam.) »Slovanska Enota« je pričakovala od predloga početkoma le nekak moraličen vspeh. Kajti, ako bi bil predlog odklonjen, bi pač bile nemške stranke označene kakor stranke, ki potrebujejo obštrukcijo v dosego svojih ciljev, kakor stranke, ki zadržujejo redno delovanje in ki perhorisci- z begsto ep'ecso za vsako I vrstni pogreb. in prodajal jnico mrtvaških predmetov in vaa-tovrstnih vencev iz umetnih cvetlic [perle, porcelana — Velika zaloga iscenih sveč Stžblel h je preselilo (Piazža Gofdoni) Tel. uakupite pohištvo, blagovolite obiskati zalogo pohištva Angelo Palma TRST, ulica Giosue Curdueci 20, kjer najdete solini, blago po naj niz ih cenah. Pri nakupovanju jedilnih, spalnih in nOVODOrOČenCOHl la. prejemnih sob, posebne o!ajšave --i-- \m Poskusite FI- Colniiri" ki ie naJ" GOVOKAVO >f«3aIUlIll finejšl in j najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. 000 0 TELEFOJ* '24. t ¥^ika zaloga g&šenega in ——■a—s— živega ap^s. Tovarna cementnih pSošč ;n zaloga oglja za peči V mirodiloici * ww ano sy« Mar. Magd. Zgornja št, P. S vogal ulico oeSl' latria, blizo Soi iobi m VELIKA IZBERA KRAMENU, BARV, 3:? ŽEBLJEV. PETROLEJA, &*4Slnl prftček z« pitanje avjej. krav. usaj, !«• 5>*. TJtS3CttO£T-J» UibUtiil. Pr si edine slGvenske Slovenci! Slovani: urarne in zlatarne v Trst«, Via del Rivo št. 26. Vsako popravo jamči se za 2 leti, Istotako tudi vsako naročnino. Naročnine se sprejemajo tudi pismenim potom. Prihaja tudi na dom Svoji k svojim ! Udani Alojzij ?ovh. c kralj, rudniško ravnateljstvo v Idriji era-rično, na cerkvenem trgu v Idriji stoječo gostilno „Pri črnem orlu" s zraven spadajočimi prostori, zemljišči in vsem ::: inventarjem, ^nako tudi letovišča „na zemlji" za d bo 6 let pečen s i s 1 oktobrom 1910. Zaradi najemnih pogojev se lahko poizve pri podpisanem c. k. rudniškem ravnateljstvu, na željo pa se pogoji tudi pismeno naznanijo. Tisti, ki se z a ta najem zanimajo, naj pismene, z 1 K kolekovane ponudbe do 31. sušca 1910 pri podpisanem c. kr. rudniškem ravnateljstvu ulože, v katerih naj se svota ponuđene letne najemščine natančno označi in izjavi, da so pogoji ponudniku popolnoma znan in da se ponudnik istim popolnoma podvrže. Osebna predstava se želi, znanje obeh deželnih jezikov je potrebno. C. k. rudniško ravnateljstvo v IDRIJI, dne 10. sušca 1910. Nova poaajalnica kuhinjskih potrebščin košev, stolić, stekla, lesenih predmetov, svetilk, žlic, vilic, kozarcev in buteljk z_« krčmarje. jos^ AdamicH, TfSt ulica Siulia vogal ulice Kandler št. 10. Skladišče šivalnih stroja O, Tram TRST, ulica Bčrriera vecchia št 19. Cene dogovorne. Plačilo na obrob * Sprejme se popravljanja šivalnih strojev vsakega zistema. Prodaja igel, o Ija in aparatov Kupuje in prodaja že rabljene bivalne siroje. Bogomil Pino nir t Sežan ima svojo nouo proda-lolnlco v ar v TRSTU, ulica Vin cen. Belllni 13 nasproti cerkve sv. Antona novega. Vsakov. verižic po tov cenah. Zastonj- in poštnine prosto se razpošilja: Domača knjižnica. Seznan izbranih, najboljših del slovenske literature in svetovne literature v dobrih prevodih. Ig. p I. Kleiniiiuyr i Fed. Bamberg, knjigarna y Ljubljani. Slovenci in Slovani Kadar kupujete pri tvrdkab katere oglašajo v „Edinosti", sklicujte se vedno na oglas v naSem listu, ker fako bodo znale dotične tvrd ke, da pri« naSajo oglasi, ki jih uvrSčajo v Edinosti, dobiček, in radi tega bodo uvrščale svoje oglase tudf V bodoče v našem listu. Za to budete bolje posireženi, zraven tega pa pomagate s tem ma-: : ferijalno listu „Edinost" : : V Trstu, 14. marca 1910 „EDINOST" št. 73 Stran ITI der es kein Entrinnen gageben hatte. Das isf eine Liige zur Verdummung der Wahler. Die Gegner haben ja mit offenen Karten gespielt. Seit Monaten haben doch die Pollen die Christlichsozialen, die So-cialdemokraten gesprochen, dass sie ein arbeitsfahiges Parlamet brauchen ; wozu brauchen sie es aber ? Ge\viss nicht zur Forderung der Interessen des deutschen Volkes! Brauchten aber die Feinde der Deutschen das Parlament gar so notig, so brauchten es die Deutschen umso \veni ger. Es \var daher eine Albernheit, das sich unsere Vertreter an der Niederringung einer Obstruktion beceiligten, d e durchaus im deutschen Interesse lag und von den Dv-utschen selbst hatte betrieben \verden miissen , . , Warum sind von den Deutsch natlonalen oder Deutschradikalen und den Diutschfreisinnigen, kurz von den im Deutschen Vcllzugsauschusse vertretenen P<=rteien keine Dringlichkeitsantrage ein-gebracht worden, um die Katastrophe zu verhuten ? Die Uberrumpelunj, die tiicki-sche Kriogslist, der teuflische Anschlagf. Alles das war glatt abgeschlagen, \venn auch nur zwanzig Abgeordnete sich ge funden hatte, die bereit \varen ihre Pfllcht zu tun ...» (Na kratko prevedeno : Ni res, da je bil Krek-Kramafev predlog zavraten atentat, ki da je prehva-pil nič sluteče nemške stranke. To je laž v poneumnjevanje volilcev. Nasprotniki (predlagatelji) so vendar igrali z odprtimi kartami. Poljaki, krščanski socijalci, socijalni demokratje so že mesece govorili, da trebajo delamožuega parlamenta. Čemu ga trebajo ? Gotovo ne v interesu nemškega ljudstva. Neumnost je bila torej, da so nemški poslanci sodelovali na rušenju obstrukcije, ki je bila povsem v interesu Nemcev. Zakaj niso Nemci sami prihajali z nujnimi predlogi, da bi bili preprečili to katastrofo za nemško stvar?! Vso tisto „zahrbtno zvijačo", Bhu dičevi naklep", „zavraten napad", vse to bi se bilo odbilo, če bi se bilo našlo le 20 nemških poslancev, pripravljenih za vršenje svoje dolžnosti). BRZOJRUNE VESTI. Pesnik Anton Medved f. TRAJAK 13. Tu je umrl danes, ob 9. uri predpoldne župnik Anton Medved, znani slovenski pesnik. Bolgarski kralj obišče sultana. SOFIJA 13 Kralj Ferdinand utegne obiskati tekom tega tedna sultana. Kralja bosta spremljevala ministra Mainov in Paprikov. Bethman-Hohweg pri papežu. RIM 13. Na podlagi poročila »Corriere d'Italia« sprejme papež dne 16. t. m. nemškega državnega kancelerja Bethman-Hollweg-a. Kulturen boj v Španiji. SARAGOSA 13. Tu se je vršil shod katolikov, naperjen proti posvetnim šolam. Po shodu je prišlo do spopada med vdeleženci shoda in njih nasprotniki. Policija je morala potegniti sablje. Med Sroijo in Turčijo ni nikako tajne pogodbe. BELGRAD 13. Poročila listov, da je zahteval minister zunanjih zadev Milova-novič uvrstitev tajne, proti Avstriji naperjene klavzule v srbsko turško trgovinsko pogodbo, in poročilo o pogodbi glede držanja Srbije za slučaj turško-bolgarske vojne, se označa uradno za izmišljeno. -J- Lueger. DUNAJ 13. Tekom današnjega dne si je ogledalo okoli 70.000 ljudij Luegerja na mrtvaškem odru. Tudi tekom današnjega dne so prišle številne žalne izjave. Položenih je bilo že nebroj vencev ob mrtvaškem odru. Prišlo je že več deputa-cij, ki se vdeleže pogreba. Med temi so deputacije iz Lvova, Bukarešte in Bel-grada. Otvoritev skupne čitalnice „Slovanske Čitalnice" in Češke Besede Z včerajšnjim dnem je bil postavljen temelj novemu razvoju družabnega Življenja tržaških Slovanov. .Slovanska Čitalnica" in nedavno ustanovljena „Češka Beseda" sta stopili včeraj prvikrat skupno pred tržaško slovansko javnost. Iz „Slo. vanske Čitalnice" se je izcimila „Češka Beseda", odgovaijajoč živi potrebi'vedno bolj naraščujočega števila tržaških Čehov. In da „Češka Beseda" ni bila ustanovljena vsled kakega napačno umevanega separatizma, ampak vsled žive potrebe, je najjasneji dokaz baš okolnost, da se novo društvo ni odcepilo od „Slovanske Čitalnice", temveč ostalo v krogu iste kot samostojna nvtonomna skupina. S tem nam je „Češka Beseda" nekako pokazala pot, kako nam je umevati praktično sio-vansko vzajemnost, ne da bi se odpovedali svojim specifičnim narodnim posebnostim. In da je pot, ki so jo ubrali v „Češki Besedi* zbrani _ bratje Čehi pravilna, dokazuje že ravno dejstvo, da je bilo na ta način omogočeno osnnti knjižnico in čitalnico, ki je v čast in ponos trž. Slovanom. Te misli, ki smo jih napisali zgorej, so odsevale iz vseh zares krasnih govorov, ki smo jih čuli pri slavnostni otvoritvi novourejene čitalnice. „Slovanska Čitalnica", ki je" poprej dolgo vrsto let jedva životarila, je postala danes središče družabnega življenja tržaš-k h Slovanov. A za to gre v prvi vrsti zasluga njenemu sedanjemu predsedniku g. dr. E. Staretu, ki je društvo takorekoČ pomladil in jo obudil h novemu Življenju. In da vedo člani „Si. čitalnice4* ceniti ta trud sedanjega odbora in njega dela v nega predsednika, dokazuje najbolj številna udeležba pri včerajšni slavnostni otvoritvi. Osobito je bilo častno zastopano narodno ženstvo. Dr. Stare je v svojem otvoritvenem govoru povdarjal, da je obstajalo do pred par leti vse naše delovanje le v visokodonečih frazah. Le potom kulturnega in gospodarskega dela pridemo tudi do politične moči. Zato si je postavila „Slovanska Čitalnica" za cili: mobilizacijo duha in telesa v službi naroda. Nova čitalnica naj bi bila sredstvo za zbliževanje trž. Slovanov. Govornik je zahvalil „Češko Besedo" za sodelovanje in izrazil željo, da bi nova čitalnica pomagala dvigati kulturni nivo tržaških Slovanov, da nam ne bodo več mogli poreči tujci: Vi ste svobodni, a morate čutiti in misliti, kakor mi ! Gosp. Skorkovski, predsednik ČeŠtce Besede44, je omenil razvoj stikov med tržaškimi Čehi in Slovenci do ustanovitve „Češke Besede", izrazil željo, da bi ostala sedanja sloga trajna ter zaključil besedami Palackega : V delu in izobrazbi je naša bodočnost. Dr. Maričič, podpr. „SI. Čitalnice" je pozdravil pred vsem „Češko Besedo", ki se je odločila za složno delovanje s „SI. Čit." in s tem v praksi izvela geslo slovanske vzajemnosti. Izrazil je željo, da bi se pridružila polagoma tudi druga slovanska društva v Trstu, Dr. Krstulovič je imenom ^Dalmatinskega skupa" pozdravil novo čitalnico. Povdarjal je, da je nam Slovanom prešel prepir že nekako v krv. Neki pregovor pravi, da, kjer sede pri eni mizi trije Hrvatje, imajo štiri stranke. To pa zato, Icer mi nismo mogli zbog večnih bojev s sovražniki nikdar mirno spati. Tako nam je prešlo v kri, da ne moremo živeti brez prepira. Nemci pravijo, da se ne boje razun Boga nikogar. Mi Slovani bi se ne bali niti Boga, ko bi bili-složni. Govornik je koneČno povdarjal, da smatra Slovence kot edine politiške eksponente slovanstva v Trstu in izrazil željo, da bi se nova Čitalnica razvijala, rastla in cvetela v prid slovanske vzajemnosti. Dr. W i lf a n je povdarjal, da otvoritev nove čitalnice ni le ožjega pomena za obe društvi, ampak za vse trž. Slovane. Pripadniki posameznih slov. narodov morajo spolnjevati svoje formalne dolžnosti napram slovanski celokupnosti, a gojiti svojo posebno narodno mdivi-duvalnost. V tem smislu pozdravlja izjavo predgovornika, ki priznava Slovence kot edine politiške eksponente slovanatva v Trstu, Govornik se je zahvalil „Češki Besedi", ker se je odločila za skupno čitalnico, da-si je sama dovolj močna, da bi zamogla živeti za sebe iti povdarjal, da gre zasluga za to, da je začelo v »Slo* vanski Čitalnici* novo življenje, v prvi vrsti njenemu sedanjemu jako simpatičnemu in energičnemu predsedniku dr. Staretu.." Gospa Mašja Gromova je po* zdravila otvoritev nove čitalnice imenom^ slovenskih žen. Pozdravila jfr ««oCe Velike nove prodajalnice pohištva in tapeiarij :: Paolo Gastwirtb :: TRST, ul. Stadion št 6 - Telefon 22-85 (Mia gledališča Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo - Navadno pohištvo. Cene zmerne. Bogata izbera izbera popolnih Bob od SOO d, 4000 kron Jedilne sobf?. Sprejemne in kaiilne dvorane v najnovejšem ai >gu — SPECIJALITET I : Železno in medeno pohiStvo Bogata izbera vsakovrstnih stoli:, — popolne opreme in posamezni deli. Točna ln solidna postrežba mo nitiorsto Mletje za mnim plitva ti um. soM Rudolf Exner. Trst ===== vm SSTAS&JOSffE Štc-v. 17 == F'Iijalko : v PULI, GORJC1, REKi In GRADEŽU Pr&vftž&r^ ca ves kraje tu- in inoieiaaiva v sapetih patentnih voaovih ssa pohiStvo, dvigih 6 do 8 metrom, FoSiljanje predmetov, ti se jemljejo na potovanje in prevažanje blaga na vse svetovne proge. Sprejema se tuđi D0M70 ia droge iJređ« ? v i^staa za to priprevijeaa sa&a smiišča. EI>IM TRŽAŠKI ZAVOD ZA ČIŠČENJE amm IN SHRANJEVANJE PREPROG CU1 01 Ekm. ToSna In solidna postrežba. Velika zaloga praznih buteljk Trst, Via deile Ombrelle 5. Telefon 71, Romano 11. GTJIDO & ua 100.000 buteljk od šampanjca za refošk Prodajajo in kupujejo S9 buteljke vsake vrste za refoSk-, šampanjec, bordeaux, rensko vino, konjak, itd. — Velika zal >sra buteljk od pol litra in od eden in pol litrn. Damjane iz stekla oplotene Prevzamejo se dopošiljatve na deželo. Kupuje razbito steklo vseh vrst i 1 . -^mtm-rk M m m Velika klobučarna ft. Dopliclier Klobuki Iz klobueevine prvih tovar«. Specijaliteta: trdi angleški klobuki. Euiporfj kap za-potovanje iii za šport. m Corso št. 34. ANTON SKERL Humbert Hanak mehanik, zapriseženi zvedaneo Trst, Via Benedetto Marcello št 2 priti TRST, Carlo Geldonijev trg Stebli tede,0^elj bžl|ardov mmm. mane nisi i? nma „raci 1 prej uslužbenec svetovnoznane tvrdke Seifert — —----' sinovi na Dunaju. m odoga nronitot. -i-* pro.iafa_ g«- Spreieraa do naizmernejših cenah vsako- in fcttcv, somotonoT, {11 fonograi*«-. pripriv z? todlti pivo r J r ' * . . . ., .-.Htc* d«:«Titi