Z30. številko.
PavSalni franko v drŽavi SHS.
v Ljidijbii, i pilili 3. oktobra 1819,
Lil. Isto,
Izhaja vaak dam sveder, tsvsema! nadolje In praanike.
IrtSBrati: Prostor 1 m/m X 54 m'm ra navadne In male oglase 40 vin., za uradne razglase 60 vin., za poslano in reklame 1 K. — Pri naročilu
nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Bpravnislvo „Siov. Naroda«4 in „Narodna Tiskarna«' Knaflova ulica št 5, pritlično. — Teleion it 90.
Siovenaki Narod" velfa v Liubl|aul ln po posti :
v Jugoaiaviji:
celoletno naprej plačan    .   K 84*—
polletno ...,...„ 42*—
3 mesečno......„ 21*—
l ....... 7—
V inoiemstvo i
celoletno    ...... K 95*-
polletno .   ,..... „ 50*-
3 mesečno 26*-...... » 9-
Nov; naročniki naj pošljejo v prvič naročnino  vredno  ffjaBJT po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati.
Uredništvo „Slov. Naroda11 Snaflova ulica it 5, 1. nadstropje.
Telefon itev. 34.
Dopise sprejema le podpisane in zadostno frankovane. §0f~   Rokopisov ne vrača*
Posamezna Številka velja 40 vinarjev.
Geni, mi in Re&a.
• V P1 z n i. krajem septembra.
Tukaj na Češkem živi še precejšnje število Jugoslovanov, posebno Slovencev, kateri vsi zasledujejo z veliko razumljivo pažnjo dogodke v dragi, osvobojeni domovini, katerim se iz najiskre-nejšega domoljubja trese srce od veselja, kadar prihajajo dorbe, ugodne vesti iz domovine, kateri so pa tudi globoko potrti in obupani, kadar zvenijo novice tako žalostno kakor v zadnjih časih.
Vsakdo, kdor živi med češkim narodom, med priprostim . ljudstvom ali med inteligenco — vsakdo ve, kako iskreno, kako prisrčno je bilo pred letom veselje in navdušenje, ko je šla po svetu vsem pravim Slovanom tako dolgo zaželjena novica: »Vstvarjla se je osvobojena, neodvisna, zjedinjena Jugoslavija, država troimenskega. enotnega naroda!« Saj so naši češki bratje z vso pravico smeli upati, da bode njihov, »če-skv stat« imel v naši Jugoslaviji najmočnejše oporo, da jim bomo mi Jugoslovani najboljši, najzvestejši in tudi... najmočnejši prijatelji in zavezniki v gospodarskem in političnem ozira, da bo-deta češko - slovaška republika in država SHS tvorile močen blok, silen jez, ob katerem bi se morali izjaloviti vsi morebitni poskusi naših gospodarskih in političnih sovražnikov. Silna češkoslovaška republika, z iako bogatimi železnimi rudniki in premogokopi, z njeno cvetočo industrijo, in močna Jugoslavija, z njenim ogromnim bogastvom v gozdovih, v agrarnih pridelkih, — ti 'dve državi bi morali ostati spojeni za vekom veke. In v teh časih je nastala misel na koridor, ki bi omogočil Čehom priti direktno v dotiko z morjem, z iu-goslavanskim Jadranom, v zvezo s Trstom ali i Reko.
Od oktobra lankega leta so se politične razmere znatno izpremenile in [z-premenilo se je tudi — in ne na boljše y- mnenje naših čeških bratov o nas.
Primorje, naše krasno, solčnato Primorje, le izgubljeno. Med Slovenci bo pač malo fantastov, ki bi upali, da nam dajo Italijani te naše zemlje nazaj. Pri rešitvi tega vprašanja (ki je de fac-to pač že rešeno), nam Čehi niso mogli pomagati. Krivični in neupravičeni pa so očitki, da so nas oni pustili na cedilu. Kako pa bi naj nam pomagali oni, ko so imeli sami dela dovolj, da si zgradijo lastno hišo, ko so imeli posla dovolj proti raznim separatitičnim težnjam ponemčlienih pokrajin, ravno onih pokrajin, ki so za mlado češko državo najvitalnejŠega pomena.
Mi ne moremo ničesar očitati Čehom, pač pa nasprotno imajo oni marsikaj nam predbacivati, in sicer v prvi
vrsti, da mi preveč čakamo na pomoč od zunaj, da sami delamo premalo, da se preveč zanašamo na zaveznike in prijatelje, med seboj pa da se bijemo in tepemo v zaslepljenem, strankarstvu.
Zalibog, če se stvar količkaj premisli, se mora priti do prepričanja, da imajo v marsikakem oziru prav. Čehi so pač iz drugega jekla.
Ko se je na pariški konferenci razpravljalo o mejah nove republike, ni bilo poznati v češkem ljudstvu, v češki inteligenci nikakih strank, nikakih na-sprotstev, strankarske borbe ni bilo popolnoma nobene, ves češki narod je imel eno dušo, eno železno voljo, braniti svobodo in last o zemljo, doseči meje, katere je predpisala usoda in narava.
Kaj pa pri nas?
Vidimo, kako vodijo razne stranke med seboj bratomorni boj. kako ta ali ona stranka stremi po nadvladi nad drugo, kako so ji strankini interesi višje nego blagor celokupne domovine.
In Čehi, ki bi nam Jugoslovanom bili najzvestejši, najzanesljivejši prijatelji, morajo od daleč opazovati, kako malo misla imajo naši politiki v Beogradu za sedanji svetovno pomembni trenutek, sedaj ko se za vekomaj narišejo in potegnejo meje. sedaj, ko se gre za najvišje, najsvetejše narodne koristi, rešiti naše brate iz krutega italijanskega jarma, ko se gre, pridobiti nam vsaj eno svetovno luko, po kateri bi imeli odprto pot v svet. Ti zaslepljeni strankarji se malo brigajo za to. ravsaio se v Beogradu in drugje, da bi oslabili nasprotno stranko, da pridejo oni na krmita.
Čehi nam stavliajo za vzgled Francijo, kjer so v težkih časih mirovali vsi strankarski boji, kjer so se vse stranke v vojnem času najstrožje držale slovitega nemškega »Đnrgfriedena«. Kažejo na francosko zbornico, kjer je tri dni po p o d p i s u m i r u vodja opozicije napovedal Clemenceauu naiostreišo borbo do noža. ali pomni, tri dni pozneje.
Čehi nam kažejo delovanje italijanskega MontecHorija, kjer so še sedaj vse stranke absolutno složne; in ravno v tistih dneh, ko se je v Rimu in po celi Italiji dan za dnevom, privatno in ofi-c;ie!no v zbornici in na ulici sklikalo navdušeno živio italijanskemu Trstu, italijanske Venezfj Gjulij, italijanski Reki, ravno v tistih dneh so začele krize v Beogradu, one krize, katere nas Jugoslovane sramote pred vsem svetom.
Da, osramotijo in znižajo, kajti to neprestano politiziranje za malenkost, za privatno naziranje v času, ko padajo kocke za naše meje za n a j b o 1 jš. e in najlepše, dežele, to kratkovidno strankarsko politiziranje nam prinaša pri Čehih, in kdo ve.
morda tudi drugod, glas... da nismo še zreli za svobodo, da nismo še zreli ime-" ti lastno, neodvisno državo.
Bridko je slišati iz ust čeških bratov take sodbe, in bridko je, če je težko najti argumentov, s katerimi bi se jim uspešno ugovarjalo.
Saj toži zonet in zopet naša delegacija v Parizu, da ji nesloga v domovini dela velike nepremagljive ovire na konferenci, kjer ji zlobni »prefrigani« Italijani ponosno predbacivaio, da v naši državi sami Še nimamo sloge, da Še sam narod ni složen v zahtevanju po tem j ^umetnim tvorom« Jugoslavije, še man? pa po Reki, »za katero se briga le mali del, najbrže nnhujskan del naroda«.
In kdo dela na konferenci naši delegaciji težkoče? Ne sovražnik, ne Italijani, amnnk naši strankarsko zarobljeni politiki.
Češka javnost ima na videz pač dokazov, da naša moč peša in se izgubila v strankarskih bojih,,da za najvažnejše pojave in dogodke ima premalo zmisla. Tako na primer ne morejo pojmiti, kako se more D' Annunzijevo ekspedicijo smatrati za »komedijo«. To ni komedija, to je na brezob^rno energičen način izvedena ekspedicija, ki nas prav lahko stane Reko, železnico, Snežnik, Postojno, Idrijo, in to je »komedija«? Slovenci bi pač bili lahko ponosni, če bi se v njih vrstah rodilo par takih »komedijantov«, za Reko, Gorico, Trst itd. To kar konferenca ni mogla ali ni hotela rešiti, jadransko vprašanje, to bo reŠp D' Annunzio.
.Srce se mi krči. kadar moram slišati, da bo kakor Trst, tako tudi Reka izgubljena — in deloma tudi po naši krivdi. Čehi pravijo, ako je mogel storiti D' Annunzio nekaj takega, kaj ni bilo možno najti v Jugoslaviji enega energičnega moža, ki bi storil i stota ko0 In zakaj se ni vsaj potem dvignil ves ' narod, zakaj niso vdrle v Reko jugoslovanske čete in zaoodile onega pustolovca? Čehi primerjajo Reko s Tešin-sko, ki je ravno tako sporno vprašanje /kakor Reka za nas. Ali gorje Poljakom, če bi se bili predrznili polastiti se Te-šinskega a la D* Annunzio!? Stotisoči sokolcev, ves narod bi bil planil na Poljake.
Ka na dela dober del naših politikov? (Hvala bodi Gospodu, ne vsi!) Na mesto da bi planili po koncu, namesto da bi po vsi državi zapalllli ogeni na-vdušema proti temu potomcu polj. Židov, zagnali ga z naše jugoslovanske Peke, sedijo v Beogradu, se ravsaio med seboj, kdo naj pride na vlado, rad;-kalci, klerikalci, liberalci in drugi — alci in — krati.
Tam najbrže tudi čakajo, da jim pride kdo pomagat, ne pa Čehi. Ti pa v tem ne poznaio šale. Čehi so tako vrlo
energičen, samostojen narod, zavedno narodno delo jim je najvišji cilj življenja in moramo pač razumeti njihovo stališče: Če se naši prijatelji nočejo sami pomagati, ko se namesto plodnega dela le ravsaio med seboj, potem jim tudi mi ne moremo pomoči.--
Na kaj pa čakamo? Antanta ima zvezane roke — in morda ji tudi ni neljubo, da se reši iz zagate a la D' Annunzio — in naš edini prijatelj Wilson — je daleč — in italijanske baterije so v Logatcu.
Ljudje božji v Jugoslaviji, spametujte se vendar enkrat, mirujte vsaj za nekaj časa z vašo strankarsko borbo, ki vam požre toliko energije. katero bi mogli mnogo bolje vporabiti na zunanjo politiko!
Tam, tam za Logatcem je naš naj-krutejši, neizprosni sovražnik, tam le on, ki se tako srčno škodoželjno zakro-hota, vsakokrat ko se med seboj tepemo, vsakokrat, ko se naši politiki, na njegovo neizrecno veselje in največjo korist, napadajo v govoru in pisavi. Le napadajte se, le borite in morite se med seboj, vi naivni, neumni ljudje v Jugoslaviji, jaz se v tem času lepo vsedem v lepe vaše kraje, v vaše luke, in ko se bosti vzbudli. hej! že sem tu in noben vrag me ne izžene.
VI pa, predragi srpski, hrvatski in slovenski bratje, vi vsi, katerim v prsih bije srce za domovino, pazite, da se ta medsebojna frivolna borba konča, pazite, da se vsa narodna energija obrne.proti zahodu, proti njemu, ki nam hoče ukrasti naše najlepše in najbogatejše pokrajine.
In pa: Mir, mir v domovini!!
Potem, in samo potem, če bodemo na znotraj absolutno složni, če nastopimo na znotraj in zunaj kot en mož, ena volja, le potem si pridobimo nazaj ono zaupanje, ono spoštovanje, — od katerega smo že lep del izgubili radi onih nesrečnih strankarskih bojev pri naših zaveznikih in prijateljih v prvi vrsti pri naših severnih krvnih bratih pri Čehih, pa ne samo tam, ampak tudi na konferenci v Parizu!!
Poljska.
Poljski državni poslanec, bivši minister dr. Stanislav G1 a b i n j s k i, ki smo ga lani \ideli v Ljubljani, voditelj Narodne Demokracije v bivšem avstrijskem delu Poljske, je dne 4. septembra v Lvovu poročal o položaju Poljske. Iz njegovega govora posnemamo to - le:
Vzroke nesigurnosti in zavlačevanja položaja, ki je nastal vsled vojne, moramo iskati predvsem v preširokem, programu, ki so si ga ocrtale zapadne zmagovite države Antante. Zaželele so ne samo, vsiliti svojo voljo premaganim
LJSTEK.
iz Rusijo p A [siia v Lili.
(Potni vtiski. — Fr. D e d i n a.*)
Carigrad, kako mnogo pove to ime Slovanom, kateri poznajo pravo, nepotvorjeno zgodovino Slova-inov Poljaka Bohuslavskega ali Jugoslovana Žimkoviča. Današnja slovenska mladina komaj kaj ve o teh imenih — ona se danes klanja tujim ma-likom, n. pr. amerikanskim. Slovani so se pred Kristom klanjali prirodi, ssohicu, Perunu — bogu groma in bliska — novo slovansko pokoljenje se .večinoma klanja zlatemu mednarodnemu teletu. Prastara lesena slovanska kultura je izginila popolnoma — od razkošnega kamnitega dvorca •Konstantinovega so ostale male sledi .poleg zapuščenega dvorca sultanov ,v Stambulu; mala sv. Sofija, prva cerkev Konstantina in Teodore, bi-jser stavbne umetnosti iz bizantinske ^dobe, je opustošena in  gine, deset
*) Priobčujemo, ne da bi se stri-;njali povsem z nazori, ki jih razvija >nfcp.p-       ' Uredil
drugih cerkev služi za »mečete«. Vodovod, podzemske krnice, utrdbe v razvalinah, v sredi mesta, katerega je več kakor polovica istotako v razvalinah, so nad vse lepi preostanki slavnega Carigrada, grada Konstantinovega. Danes ie mesto Stambul podoba umirajoče turške slave. Umazano, v treh Četrtinah izgorelo. Samo južno solnce izvršuje desinfekcijo, drugače bi moralo prebivalstvo Carigrada izumre ti za kolero in drugimi nalezljivimi boleznimi.
V Sofiji, pred volitvami v nar. sobranje! Dva dni nisi smel na ulico, pričakovali so vstajo boljševi-kov. Vse gostilnice, kavarne in trgovine so bile zaprte. Pri volitvah so dobili socialisti »Tesnjaci« 47 mest v nar. sobranju, široki socialisti (menj-ševiki) 38 mest. Imeli bodo torej socialisti skupaj toliko mest, kakor stranka Stamboljskega. Radoslavov-ci niso dobili nobenega glasu. Razpoloženje v krogih višje politike je bilo deprimirano —• vsa Častna inteligenca v Bolgariji brez razlike strank si je v svesti usodnih napak, katere so se dogodile pod vplivom kralja Nemca, kateri je vzgojil v 30 letih •vladanja v Bolgariji  vrsto kreatur,
katere sa bite DrioraMtiaue za su«
moten denar ali za karijero prodati ne samo narod, ampak tudi lastnega brata. Poraz in odstranitev kralja Ferdinanda, ene izmed figur na šahovnici Viljema II., sta privedla veliko očiščenje v vrstah bolgarske inteligence, Radoslavov se niti ne sme pokazati v Bolgariji.
Drugi dan po volitvah so »Tes-njaci« slavili svojo zmago že kakor boljševiki. Poizkus, odstraniti kralja — dinastijo in proglasiti republiko, se je končal dovolj žalostno — množica pred dvorcem je bila razgnana.
V slovanskem svetu se ve malo o izvrstnem slikarju češkem prof. Mrkvički v Sofiji, kojega dela {stenske slike v novi cerkvi in v novi stavbi sv. Svnoda) so našla zasluženo priznanje v Angliji in Ameriki. Noben Slovan ne bi smel opustiti prilike, da obišče atelje tega umetnika.
V B e o*g r a d n se pravi Slovan tudi ni potolažil, razveselil. Nova demokratska vlada g. Davidoviča je pravkar nastopila v skupščini, vtis zasedanja pa je bil žalosten, obstruk-cija, medsebojno ovdolževanje, kriza, brezdelje.
Dve največji stranki se nazivata neslovanski »radikalce« in »demokrate«* preprosti narod komad razu-
me, kaj naj značita ti besedi. Celotni vtis beograjski j*j bil — mučen. Neomejeno, slepo sovraštvo vsepovso-di, o Rusiji nepravilni nazori. Najpogosteje popoln molk o narodu, kateri je 3 leta imel 15 milijonov vojakov na fronti in izgubil skoro 10 milijonov mrtvih in invalidnih, da bi obvaroval Srbijo uničenja. Ni treba, da bi se neprestano ponavljala našim zaveznikom neovržna resnica, da je carska Rusija Evropo obvarovala nemškega militarizma, da ima večje izgube, kakor vsi zavezniki skupaj, da se moramo mi Slovani zlasti Rusiji, carski Rusiji zahvaliti za našo osvobojenje, toda docela molčati o stvari pa tudi ni lepo. Beograd se veseli, povsodi godba, nemški filmi v kinematografih, v dobi, ko ginejo v Rusiji vsak dan tisoči od gladu in v boju s krvavim tiranom — Bronstei-nom. Mladina — inteligenca je večji-del prepojena s socializmom in drugimi izmi, nekateri beograjski časniki pa že pišejo javno boljševistično. O vzrokih padca Rusije vladajo popolnoma napačni nazori. Rusija, skoro pred svojo zmago, ni podlegla zato, ker je bila avtokratična,-ampak radi tega, ker so bile dane od časa
mate revolucije prevelike. svofeoščK
narodom in državam, ampak tudi trajno urediti mednarodne odnošaje, ustvariti nove podlage mednarodnega prava, omejiti svobodo in popolno neodvisnost vseh držav s pomočjo Lige narodov, zasigurati prava narodnih in verskih manjšin jzkratka, ustvariti nov svet za narode, ki nimajo sreče, spadati k pri-vilegovani petorici »glavnih združenih držav«. Tako širok in neizvršen program je moral dovesti do kolizij in nezadovoljnosti in zbudil v mnogih narodih čut zapostavljeni a in pristranosti, * Zadosti je omeniti, da je' celo v ameriškem senatu VVilson naletel na silno opozicijo, ki brani popolno državno neodvisnost proti tvorbam Lige narodov.
Dasi se nesigurnost položaja čuti tudi na Poljskem, je vendar poljski vojaški položaj vsled rekrutiranja, kakor-ga je sklenil državni zbor, na vzhodu sijajen in moremo s ponosom reči, d a razpolagamo z najsilnejšo, hrabro in svežo armado, kakor je nima nobena država. Temu položaju in žrtvam države in naroda pa ne odgovarja naša politična situacija. Spadamo še vedno k »malim* narodom in odvisni smo še vedno od »gla\*nih zdraženih držav«, med katerimi imamo dobre prijatejje, ali tudi silne varuhe in protivnike naših interesov.
Ni še odločitve o Gornji Šleziji (na Pruskem) ki bo onjej odločal plebiscit; visi še vprašanje tešinske Šlezlje, Spisa in Orave (južno od Karpatov, na Slovaškem), tehta se Še usoda vzhodne Galicije in naša zgodovinska Litva je kljub zmagovitemu pohodu naših armad v nejasnosti.
Če gre v tešinskena vprašanju za materijalna popuščanja, na pr. za to, da, bi mi Poljaki prispevali za gradbo druge (Češke) železnice, ki bi šla poteg proge košiŠko - bogurninske, Poljska ne bo delala načelnih ovir. AH »pr-e-handlovali« ne bomo z narodom poljskim niti v Šleziji niti v Spisu in Oravi,
Vzhodna Galicija bo priznana Poljski tako, da dobi Poljska upravo dežele s pravico rekrutiranja in nalaganja davkov, a dežela bo imela avtonomijo v kulturnih in verskih stvareh ter bo dobivala podpore za svoje gospodarstvo, toda po daljšem času pride ali plebiscit ali sodba Lige narodov. To so predlogi komisije, a o tem bo še odločal svet petih zastopnikov velikih držav, čudnaf omahljivost in rekel bi piašnost v pri-« znanju Vzhodne Galicije Poljski je plod podzemnih intrig proti nam, ki tem bolj ozlovoljujejo, ker se Čehom brez plebiscita priznavajo Nemci, bivajoči v kompaktni masi, kakor tudi Slovaki, tu gre Glabinski predaleč — in celo ogrski Rusini, d očim je vzhod. Galicija s Poljsko združena zgodovinsko in kulturno, kakor tudi etnografsko po domačem poljskem prebivalstvu ter je bila zadnji Čas pridobljena s poljsko krvjo. Kam naj pa Antanta dene vzhodno Galicijo, če ne Poljski? Ali k Ukrajini, ki je Antanta ne priznava? Če se pa prizna vzhodni Galiciji avtonomija, ne smejo to biti samo kraji s pretežno veČino ra-
ne prevratnim življem, kateri so jo izkoriščali tudi proti Slovanstvu. Nesrečni car Nikolaj II. je bil pravi Slovan — preveč mehak in se je kot Je za korakom umikal velemoči mednarodnih intrigantov. Ali v odločilnem trenotku je postal odločen — kljuboval je nemško-mednarodnim vplk vom, ostal zvest zaveznikom in slovanskemu mišljenju. Spomladi 1917. se je pripravljala splošna ofenziva — armada je bila bogato opremljena in slovansko - francosko - angleška zmaga bi bila popolna. O tem so vedeli naši sovražniki — in radi tega so storili vse mogoče, da zlomijo moč Rusije — z revolucijo in onemogočili so pravičen mir. V kalnih vodah socializma so se utopili čuti pravičnosti, hvaležnosti, pogubi] se je zdravi' razum.
Progresivni blok v- konstitucij-ski dumi — kadeti — liberalci in mnogi socialni revolucionarji in socialni demokrati* so hoteli gotovo vse najboljše za ruski narod in svojo državo — ali v svoji slovanski preprostosti in dobrodušnosti — ali oslepeli v nadi na ministrske portelje —-nišo videli sovražnika ljudstva, Kateri je za pleči Viljema II. pripravljal &vet<KD0 voiop ta rejtojHygjt
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD', dne 3. oktobra 1919.
230 štev.
stnsko, ampak turU kraji ob Vrsloki in Dunaj cu, kjer je večina poljska; na vsak način pa tudi ta pokrajina mora voliti poslance naravnost v Varšavo.
Kar se tiče mej poljskih, je najboljša bila mapa Narodnega komiteta v Parizu, ki ga je vodil Dmowski, a na žalost Poljaki doma Dmowskega niso podpirali.
V poročilu Glabinjskega so štiri značilne poteze: kritika Antante, ki v svojem programu sega predaleč, ponosna samozavest spričo disciplinirane in zmagovite poljske armade, neodjen-ljivost napram Ukrajini, zmernejši ton napram Čehom. Jugoslovanskim čitateljem je treba iznova naglasiti, da opreka med Čehi in Poljaki ni samo Slezi-ja, ampak tudi del »Slovaške«, namreč Spiš in Oravo, kjer po mnenju Poljakov biva poljski element; v ozadju pa tiči še težja razlika v pojmovanju »karpatske Rusije«; Čehi bi radi tod dobili direktno pot do Dusijc, pot, ki bi je Poljaki ne mogli križati, in zato češki listi pišejo v prilog od Poljakov odvisne vzhodne Galicije.
V šlezijskem vprašanju samem so se v Parizu odloČili za plebiscit, kakor so ga predlagali Poljaki. Češki listi zdaj računajo, kako bi se utegnili pri plebiscitu razdeliti glasovi; Poljakov se baje šteje 223.000 ,Čehov 115.000, Nemcev paN 76.000. Čehi se nadejajo in Nemci baje tako pišejo — da pojdejo Nemci z njimi: potem bi bilo razmerje 223.000 • Poljakov proti 191.000 Čehov in Nemcev. Pri tem pa Čehi mislijo, da Š*e-zijci, ki so priseljeni, ne bodo smeli glasovati (a takih priseljencev je največ Poljakov), tako da bi končno razmere bilo: 163.000 »domorodnih« Poljakov proti 166.000 Nemcev in Čehov; končno je misliti še na »Šlezake«, to Je menda na Hudi. ki ne vedo, kaj so '(bale 30.000). V češki deputaciji. Id je bila radi Šleziie v Parizu, je bil rudi nemški zastopnik.
Nam se te stvari ne vidijo Čiste. Od mrzkosti. ki bo ostah od tega v srcih Čeških in pob'skih, bosta imeli škodo obe državi, češka in poljska. Vendar se nam zdi, da pride morda Češka v še večje neprilike, če radi Rezije trajno zaigra prijateljstvo Poljske.
V tako zvan! Ligi narodov sem videt vedno stvarno — skoro bi r-di re-hel — logično nemožnost. Glabiniski ie dobro povedal, da je »Liga namdov« težko omejevanje svobode. ki smo fo komaj dosegli. Dr. Fr. I.
Politične vesti.
'= Zadnja seja sedanje vlade. LDU. Beograd, 1. oktobra. Danes dopoldne je bila poslednja seja ministrskega sveta. Razpravljalo se je o nekaterih manjših vprašanjih zunanje politike, kakor tudi o nekaterih agen-dah. Ministrski predsednik Davido-vić se je prisrčno zahvalil svojim kolegom v kabinetu za sodelovanje.
= Demokrarje odklonili vstop v Protićev kabinet LDU. Beograd 1. oktobra. V včerajšnji seji Demokratske zaednice se je sklenilo soglasno, da Demokratska zaednica ne bo sodelovala v Protičevi vladi. Izdal se je nastopni komunike: Beograd, 30. septembra. Danes ob 17. ie imel klub Demokratske zaednice sejo, v kateri se je soglasno vzel na znanje negativni odgovor Davidovi-ćev na Protićev predlog, naj Demokratska zajednica pošlje svoje zastopnike v njegov kabinet. Klub utemeljuje ta sklep z dejstvom, da bi bil kabinet pod vodstvom Protičevim, čigar politika je zadosti znana, v socialno ekonomskih vprašanjih reakcionaren in v narodnostnih vprašanjih partikularističen in ker designi-rani ministrski predsednik v družabnem občevanju ni mogoč.
— Socialisti odklanjajo sodelovanje s Protičem. LDU. Beograd, 1. oktobra. Včeraj je Prorič pozval k sebi posl. Bukšega, enega izmed načelnikov socialno demokratskega kluba in bivšega ministra, da se pri
njm Informira o državnju socialistov
proti vladi, ki bi jo sestavil Protič, kakor tudi o njih eventualnem sodelovanju v vladi. Posl. Bukšeg je odklonil vsako sodelovanje socialno-demokratskega kluba v vladi in motiviral to s stališčem Protičevim v vprašanju agrarne reforme in z vna-njo politiko, katero namerava Protič inavgurirati. V včerajšnji seji social-nodemokratskega kluba se je to stališče odobravalo.
- Ponesrečena Protičeva misija. I Dll Beograd, 1. oktobra. Govori se, da bo St o j a n P r o t i ć prejkone vrnil mandat za sestavo vlade prestolonasledniku regentu, ker se mu nikakor ne more posrečiti, sestaviti večino, s katero bi mogel v parlamentu delovati.
= Odklonjen kredit za dijake. LDU Beograd, 1. oktobra. Finančno ministrstvo je odbilo kredit 250.000 K ministrstva za prosveto. Ta kredit je tn ministrstvo zahtevalo kot pomoč za dijake iz zasedenega ozemlja.
Veliki ljudski shodi ,1DS na Štajerskem kot manifestacije narodnega edinstva se vrše v nedeljo, 12.
v >bra: v C e 1 j u , Mariboru in Ptuju. Govorijo srbski, hrvatski in slovenski narodni poslanci.
=. Ostavka podban?.. Kakor se po-ioča »Riječi« iz Beograda, podal fe hr-Cski podban dr. Tomislav Tomljeno->, ki ;e bila sprejeta. Pri tej pril'ki je bil odlikovan z retiom Sv. Save IT. reda.
= Javen protestni shod stalnih na. meščencev in delavcev sklicujete Zveza jugoslovanskih, železničarjev in Zveza poštnih organizacij za soboto, 4. oktobra, ob pol S. uri zvečer v veliki dvorani hotela Unfon v Ljubljani. Dnevni red: Navrianje cen najpotrebnejših živil in splošnih potrebščin ln popolna pasivnost vlade. Tovariši stalni nameščenci brez razlike kategorij in delavci. Vs| na shod! V slogi je moč!
= Nemške banke v Curihu. Značilno za način nemškega bojevanja ie, da so Nemci med vojno skušali vtihotapiti na vse mogoče načine v sovražne države morilna orodja ter podkup-ljati anarhiste, da bi izvršili atentate na državnike, vladarje in vojskovodje sovražnih držav. Tako so skušali v prtljagi nemškega poslaniškega kurirja v Christijaniii vtihotapiti razstreliva, tako so poskusili isto v Stockholmu. spominjamo se nastopa nemških pooblaščencev v Ameriki in podpore, ki so jo prinesli ruskim boljševikom. Značilno za zahrbtno bojevanje Nemcev je tudi dejstvo, da se jim je posrečilo zbrati v nemškem poslaništvu v Curihu celo zalogo bomb. ki so jih dobili direktno iz vojnega ministrstva v Berfinu. Te bombe so potem razdelili italijanskim beguncem, kf so se jim zdeli pripravni za razne atentate. In res, kmalu so imeli Nemci v rokah celo vrsto potrdil, da so bombe dospele v Italijo in da atentatorji samo čakaio ugodnega tre-rtotka. Sicer so bili stroški za te kupljene ljudi zelo veliki, toda uspeh jim ie bil zagotovljen in v Curihu in v Berlinu so z napetostjo čakali, kadaj počijo na jugu prve bombe. Toda urezafr so se. Italijanski »anarhisti« niso pošiljali bomb domov, marveč so iih na tihem potopili na Limatu ali v Curiškem jezeru ter prinesli čez par tednov svojim naročnikom potrdila iz Italije, da so hombe dospele tja. Na ta način so :^?:jansVi begunci oeol'ufali svoje nemške -nrijafcT?e za ogromne svote.
Krallevina
Srbov, Hrvatov In Slovencev.
— Podpore dijaštvu. Beograd, 1. oktobra. Ministrski svet je odobril kredit 300.000 K za ustanovi-
tev, nameščenje in opremo dijaške menze v Ljubljani ter kredit 250.000 kron za podporo dijaštvu iz okupiranega ozemlja.
— Državna podpora gledališčem. LDU. Beograd, 1. oktobra. Ministrski svet je sklenil, da se bodo gledališča v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani proglasila za državna. Gledališča v Splitu, Osjeku, Sarajevu, v Novem Sadu in Skoplju so proglašena za provincialna in so dotirana z letno podporo 100.000 kron. Letno podporo 20.000 kron dobe vsa mestna gledališča, med njimi tudi gledališče v Mariboru in Varaždinu.
— Stanovanjska kriza je v Zagrebu ravno tako aktualna kot pri nas v Ljubljani ali drugih mestih. Kakor je imela ljubljanska opera težkoČe z nastanitvijo svojih članov, iste težkoČe ima tudi Zagreb: člani opere nimajo stanovanj in vsled tega odpovedujejo svoje pogodbe. Med drugim je odpovedal tudi naš rojak g. Josip Rijavec. Vsled teh odpovedi je prisiljena gleda-liščna uprava postaviti na repertoar samo opereto in par dni v tednu gledišče coloh zatvoriti. Drug slučaj stanovanjske kalamitete: V Zagreb je prišel tajnik ruskega poslaništva v Beogradu dr. Pelekin. Ker ni dobi! drugod prenočišča, moral je prenočiti pri — policiji.
— Savski most. LDU Beograd, 1. oktobra. Na sprednjem delu savskega mosta se je včeraj porušilo sedem jarmov. Poškodovan je bil samo en delavec. Dela so se takoj nadaljevala. Končna dovršitev mosta $e nemara radi tega ne bo zavlekla.
— Nov dnevnik. LDU Beograd, 1. oktobra. Danes je izšla prva številka novega lista »Beogradski Dnevnik«.
— Nezgoda na železnici. V Zagreb je došla cirkuška umetnica Fma Oross-mayer s soprogom. Na kolodvoru sta hotela potnika pred nadaljevanjem vožnje okrepčati se v restavraciii. Vlak pa je pričel takoj odhajati. Grossmaver je hotela skočiti na voz, pa je pri tem tako nesrečno padla, da so ji kolesa odrezala nogo pod kolenom.
— Vlom. V neki vasi v zagrebški okolici so v nedeljo vlomih neznani zlikovci ter vropali iz občinske blagajne gtovfne 50.000 K. Preiskava za storilci vodi baje v Zagreb.
Heodreieno domoulno.
— D'   Annunziieva nasilstva.
LDU. Trst, 1. oktobra. Občine lo-šinjskega okraja so na pritisk italijanskih nacionalistov dale D' Annun-ziu 100.000 lir na razpolaganje ter podpirajo akcijo tudi z živili, tako da prebivalci sami trpe lakoto.
— Nočemo zavzeti Reke s silo. LDU. Pariz, 1. oktobra. (Dun. kor. ur.) Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Vest, prihajajoča iz tabora D* Annunzia, da napredujejo jugoslovanske čete proti demarkacijski črti. ni resnična. Jugoslovanska vlada nima namena, zavzeti Reko s silo.
— Italijani bi radi izzvali oborožen konflikt. LDU. Pariz. 1. okt. (Dun. kor. ur.) »Chicago Tribune« poroča: Italijanska vojaška stranka hoče še pred volitvami izzvati spopad med D' Annunzievimi in srbskimi četami in s tem italijanski narod prisiliti k vojnemu programu. D1 Annunzio je zasedel podružnico Avstro-ogrske banke in bo izdal papirnat denar, ako bo sedanji položaj še dalje trajal.
— Amerika nI za izgnanie D* Annunzia z Reke? LDU. London, 1. oktobra. (Dun. kor. ur.) Reuter poroča: Wilson ni zahteval, da mora italijanska vlada pregnati D' Annunzia z Reke, ker da bi sicer Zedinjene države blokirale mesto. .
Vlada Rodzianko — Miljukov — Šingarev je bila samo kratek pa slab sen. Po koalicijski revolučni vladi buržoajev s Kerenskvm — Čeheidze je bilo hitro prišla socialistična Kerenskv — Cernov. za njo pa Lje-nin — Bronstein.
Nesrečni idealist Plechanov je umrl od žalosti, demokrati Šingarev — Kokoškin in na tisoče drugih je bilo ubitih, na tisoče ruskih socialistov in demokratov pa blodi po svetu sedaj, ko slavi ruska mladina s krvjo novo Rusijo.
Pristavb'am to radi tegra, ker spominja politični položaj v Beogradu na čas razcvita ruskih demokratov z Miljukom na čelu. Uverjen sem, da hočejo tudi jugoslovanski demokrati za svoj narod vse najboljše — 4li kot resničen prijatelj jugoslovanskih bratov ne morem zatajiti strahu, katerega sem imel pred 10 leti v Rusiji z ozirom na »kadete«. Hoteli so raj, prišlo pa je peklo. O, dobro poznajo naši sovražniki slovanski značaj — in izkoriščajo naš idealizem t- ali pa našo brezznačajnost.
VZagrebuge čuti, da sta še nedavno tu gospodarila Nemec in Madžar. Napisi nad trgovinami pričajo o tem, da se nahaja trgovina v Zagrehu Krojna. x naslovžms&Ji
rokah. Mogoče je radi tega v Zagrebu enaka draginja kot v Beogradu, čeprav Hrvatska daleč ni tako trpela, kakor Srbija. Zagreb se lahko nazove: Praga v zmanjšani izdaji.
V Ljubljani se vsak Slovan oddahne — zlasti če pride iz puščave — iz pokrajine, katera je imela do revolucije vsega v izobilju in kjer so bile cene za zapadno Evropo neverjetno nizke. Sedaj pa je bilo tako v Kijevu kakor v Odesi življenje — peklo na zemlii. Pogosto ni bilo razsvetljave, vo'de za urnivanje, kruha, mesa, mleka, jajec, sladkorja itd. — za noben denar — draginja sploh, o kateri tu ne moremo imeti nobenega pojma. Vsak trenotek streljanje na ulici — za mestom pa boji. Kijev n. pr. je šel večkrat iz rok v roke —- a vedno so se bili zanj v pravem pomenu besede.
O srečna Ljubljana, kako čista na znotraj, kako krasna na zunaj — pogled raz stolp gradu je nepozaben. In te nizke cene proti Zagrebu in Beogradu, da ne omenjam Carigrada, Odese, Kijeva! V pravem in prenesenem pomenu besede je tu čisti slovensik zrak, niti najmanje okužen po nepravem socializmu.
Slovenija napravi vtis rajskega otoka, ki se dviga visoko Iz razbju^
kanega morja slovanske razoranosti, na katerega bijejo s severa in zapada mogočni valovi nenasitosti neslovan-skih sosedov.
V Ljubljani bi se morali sestati vsi Slovani, ki so obupali: tu bi okrevali in si nabrali novih sil k velikim bojem, katere ima Slovanstvo še pred seboj, preden doseže svojo pravo svobodo. Tu bi se moral vršiti vseslovanski shod, ki bi mirno in pravično rešil vse spore in našim zaveznikom rekel: »Zvesti prijatelji hočemo biti vsem narodom, ki ne bodo segali po tem, kar pripada po pravu in pravičnosti nam. * Tujega nočemo. aH svoje bomo branili, in nas je 200 milijonov. Gorje njemu, ki zakrivi nepravičnost na tem miroljubnem narodu.
Z negotovim občutkom za bodočnost Slovanstva sem prišel v LjnbUano — na rajsko zemljo — v najmanjši del slovanskega vsemirja, ali odhajam v Prago z gotovo nado, da po dolgem boju vendar zmaga slovanska misel naših velikanov srca, razuma in poguma: Križani-čev, Kollarfev, Mickiewfczev, Hom-jakovov, Aksakovov, * Žižkov, Ko-sciuszkih, Skobeljevov, Jelačičev in Blanički vitezi se pa tudi najdejo, ko bo potreba največja*
— Odhod  francoskih čet z Reke.
LDU Pariz, 30. septembra. (DKU) »Liberte« javlja: Vlada je sklenila, umakniti francoske čete z Reke, To bi trajalo seveda nekaj časa, ker je bila Reka izza premirja francosko oporišče za vzhod.____
Slouanski svet.
— Ljudsko štetje v Čehoslovaški LDU. Praga, 1. okt. (CTU.) Splošno ljudsko štetje v čehoslovaški republiki se bo vršilo 20. decembra 1920.
— Ćeško-nemška kompez. pogodba. LDU. Berlin. 1. oktobra. (CTU.) »Morgen« poroča: Pogajanja med čehoslovaško republiko in Nemčijo radi dobave orožja so imele usp^h. Čehoslovaška republika bo dobila v zameno za sladkor, premog in kaolin 50.000 pušk. 10.000 kara-bink, municijo in pionirsko orodje.
— Blokada Rusije. LDU. Nan-e n, 1. oktobra*' (Brezžična.) Po vesteh iz Versaillesa meni vrhovni svet, da se mora blokada boljševistične Rusije vzdržati in da morajo ostati odredbe, da se prepreči oskrba Rusije z živili.
— Boliševiki prosijo za mir. LDU Pariz, 30. septembra. (DKU) »Agen-ce Havas« poroča iz Washingtona: Boljševik! hočejo skleniti mir, ako bi bila dvanajstorici voditeljev, med temi Ljeninu, zagotovljena varna vožnja v Južno Ameriko. Ako bi se strmoglavilo boljševiško gospodstvo, bi priznali novo vlado šele po vpoklicu konstitu-ante.
— Ameriška opozicija izrablja trogirske dogodke, LDU. Pariz, L oktobra. (Dun. kor. ur.) »New York Herald« poroča iz Washingtona. Dogodki v Trogiru nudijo senatorjem, ki so proti mirovni pogodbi, priliko povdarjati, kaj morajo Zedinjene države pričakovati, ako pristopijo k zvezi narodov. Z najostrejšimi besedami obsojajo vporabljanje ameriških vojakov v konfliktu med Italijo in med Jugoslovani. Senator Sher-man je izkrcanje ameriških vojakov proglasil kot nezakonito in zahteval, da se v bodoče prepove slično postopanje.
— Radi ustaje v Indrfl. LDU. Berlin, 1. oktobra. (Dun. kor. nr.) Kakor poroča »8Uhr Abendblattc iz Bazla. javlja »Pressiniorrnation« Iz Londona, da je angleška vlada vsta-še v Indiji strogo kaznovala. 108 voditeljev je obsodila na smrt, 265 v dosmrtno pregnanstvo, 104 v več kot triletno ječo, 346 pa da izgubijo vsa svoja posestva.
Hircunn ttonferencfl.
— Vprašanje ratifikacije mirovne pogodbe. LDU. Pariz, 1. okt (Dun. kor. ur.) »Echo de Pariš« doznava od znamenite, k mirovni konferenci pripadajoče osebe, ki je v vsakdanjem stiku s Clemenceaujem, da bi parlamentarni dogodki imeli važno posledico, da bi pogodba z Nemčijo postala veljavna šele meseca decembra. Ker morajo tri velesile ratificirati pogodbo, da postane veljavna, je za Ameriko razvidno, ■ da bo v najboljšem primeru do ratifikacije minulo še šest tednov. Dozdeva se* da Japonska čaka, da se izreče Amerika. — Angleški parlament je pač ratificiral pogodbo, ker pa se Avstralija še ni izjavila, se promul-gacija po angleškem vladarju ne more izvršiti. Italijanska zbornica bi mogla podati izjavo šele meseca decembra. Pomilovanja vredne posledice te negotovosti, ki more dati Nemčiji novih moči, so lahko doum-ne. V kratkem bodo imenovani diplomatski zastopniki za Berlin. Anglija in Francija bi poslali tja upravnike, ki bodo še nekaj časa po uveljavlje-nju pogodbe ostali tam do imenova-nja poslanikov._
Iz Avstriie, ladjarske, Nemčije, Turške.
— Samouprava Gorenje Šleziie.
LDU. Nauen. 1. oktobra. (Brezžično.) Pri pogajanjih med zastopniki Gorenje Šleziie in pruske državne skupščine pod predsedništvom ministrskega predsednika Hirscha se je v torek dosegel sporazum vseh strank. Gorenja Šlezija dobi pokrajinsko avtonomijo v okviru dalekosežnih določb, ki bodo veljavne za pruske pokrajine, in sicer takoj. V sporazumu s prusko državno vlado je bil vladni predsednik iz Oppelna tajni sodni svetnik Bitto takoj izvoljen za višjega predsednika nove province Gorenje .Šlezije. Centrum je izjavil, da je zadovoljen s pokrajinsko avtonomijo. Predpravic napram drugim provincam ne zahteva nobenih in bo opustil vsako propagando za državno avtonomijo.
— Nemške Čete se proglašajo za niske. LDU. Riga. 1. oktobra. (ČTU.) Nekatere nemške čete, ki bi se morale odpeljati iz Kuronske, so
se proglasile za ruske čete tn se stavile na razpolago ruskemu vrhovnemu poveljnlštvu.
—    Helgoiand    za Anglijo.
LDU. Berlin, 1. oktobra. (Dun. kor. ur.) Kakor poročajo listi iz Cux-havena, agitirajo na otoku Helgoiand za ločitev od Nemčije In za priklopi-tev k Angliji, kar naj se izvrši potoni glasovanja.
— Žigosanje bankovcev na Madžarskem. LDU. Budimpešta, 1. oktobra. (Dun. kor. urad.> »Magvar Orszag« objavlja razgovor s finančnim ministrom, ki je izjavil, da je v svrho ugotovitve števila bankovcev, ki so v prometu, potrebno žigosanje bankovcev.
Ilflllja.
— Razkrit  komplot   v Milanu.
LDU. Dunaj, 1. oktobra. (CTU.) »Neues Wiener Journal« poroča iz Curiha: Povodom bombnega atentata v galeriji »Vittorio Fmanuele« v Milanu je zasledila policija obširno anarhistično organizacijo. Mnogo anarhistov je bilo aretiranih na podlagi neke liste. Policija je v neki hiši zalotila skrivno zborovanje anarhistov, katerega se je udeležila tudi neka mlada ekscentrična ženska. Vsi navzoči so bili aretirani. Pri hišni preiskavi so našli listine, na podlagi katerih so zaprli celo vrsto drugih anarhistov. Anarhisti so nameravali najprej razstreliti milanski kolodvor, odrezati mesto od vsega prometa m potem uničiti javna poslopja z bombami.
— Razpust parlamenta hi nove volitve. LDU. Rim, 30. septembra. »Gazzetta Ufficiale« (uradni list) objavlja dekret v katerem se z ozirom na člen 9. ustavnega statuta za Italijansko kraljestvo in z ozirom na volilni zakon določa po zaslišanju ministrskega sveta m na predlog ministra za notranje posle, ministrskega predsednika, nastopno: 1. Poslanska zbornica je razpnščena, 2. Volilni okraji bodo dne 15. novembra 1919 izvolili ono število poslancev, ki je zanje določeno. 3. Senat kraljestva in poslanska zbornica sta vpoklicani za 1. december 1919. Dekret je datiran z dne 29. septembra 1919 in podpisan od kralja ter sopodpisan od ministrskega predsednika Nittija.
Sokolstvo.
Telovadno društvo »So« kol« na Iga priredi v nedelja dne 5. oktobra 1919 drštveno telovadbo na prostoru gosp. Ivana Balanta, posestnika na Igu, Pri prireditvi sodeluje vojaška godba te LjubOane, Ob po! 16. uri (ob pol 4. popoldne? javna telovadba, Po javni telovadbi velika ljudska veselica (godba, srečolov, šaljiva pošta itd.) Vstopnina: k javni telovadbi in veselici: sedeži 3 K. stojišče 2 K. Blagajna na telovadiščn se otvori ob 15. uri (3. popoldne).
»Sokol I.« priredi v soboto, dne 4, oktobra Članski večer pri br. Bankotu na Martinovi cesti na katerega se hraste in sestre vabi, da se ga polnoštevil-no udeleže. Začetek ob 20. uri. — Odbor._
Dnevne vesti.
— Poverjenik za socijalno skrbstvo v Ljubljani se je odpeljal v Prek-murje, da se na licu mesta pouči o potrebah ondotnega prebivaltva.
— »Marburger Zeitung« v slovenskih rokah. Z današnjim dnem je prešla »Marburger Zeitung«, ki je izhajala v Kralikovi tiskarni v Mariboru, v slovenske roke. Dosedanje uredništvo se na uvodnem mestu poslavlja od svojih čitateljev in pravi med drugim: »Z jutrišnjim dnem preide »Marburger Zeitung« v druge roke. S težkim srcem smo se odločili za prodajo. Toda to je moralo biti. Okolnosti nam žal prepovedujejo, da bi mogli jasno in odkrito orisati, kakšno pot je moral hoditi naš list, predno so se njegovi sedanji lastniki, Kralikovi dediči, odločili, da prodajo list. Skoro 20 let je bila »Marburger Zeitung« vodilni list spodnještajer-skega Nemštva . . . Veličina našega na*, roda je bil smoter, ki je nam lebde! vsikdar pred očmi. Vsled tragične usode, vsled nesrečne dinastične politike, vsled krivde fiabsburžanov, se zvija danes celokupni 80milijonsld nemški narod pod surovo peto zmagovalcev. Toda mi verujemo trdno in zaupno, da bo prišel za naš narod zopet dan, ko si pribori prostor na solncu. Te vrstice nikakor niso naperjene proti državi, v kateri živimo. Nasprotno, ml hočemo ž njo in Slovenci živeti v mini in sporazumu, hočemo biti tudi dobrf državljani. Še več. Mi hočemo doseči Čim najtesnejšo politično in gospodarsko zbližanje med obema sosednima državama Jugoslavijo in Avstrijo, ker smo mnenja, da bosta obe državi morda ž« v dogledni bodočnosti potrebovali druga drugo še bolj kakor danes. To so misli poslavljajočega se uredništva. Morda bo to mišljenje zastopalo tudi novo uredništvo. Mi ne vemo tega, mi moremo se tega samo nadejati.« —■ Edini v nemškem duhu pisani list v Jugoslaviji J» tedaj »CiUiei Z&s lika
štev. 230.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 3. oktobra 191».
9QIO Xk
se spreminjajo časi. Uverjeni smo, (ta ni daleč dan, ko bo tudi to edino nemško glasilo spadalo preteklosti.
— Mariborska tiskarna.  Te dni
so kupili, kakor smo že poročali, gg.: dr. Koderman,dr. Llpold, dr. P f e i f e r in prof. V o g 1 a r za snu-jočo.se delniško družbo največjo mariborsko tiskarno od Kralikovih dedičev. Listi SLS so poročali, da sta med kupci tudi 2 Nemca, kar je samo hudobno zavijanje resnice. Dotična Nemca sta pač v upravnem svetu Mariborske eskomptne banke, ki je pred tedni prešla v slovenske roke in ki deloma finansira imenovano tiskovno podjetje, z vodstvom tiskarne pa nimata niti najmanjših stikov.
— Terjatve proti dolžnikom v Avstriji. Pripravlja se organizacija vseh onih naših državljanov, ki imajo za-sebno-pravne tirjatve proti dolžnikom v Avstriji. Ustanovila se bo zveza Interesentov, ki bode enotno in v celoti zastopala naše upnike proti dolžnikom vseh vrst v republiki Avstriji. V poštev prihajajo terjatve vseh vrst tako hranilne vloge, vloge na tekočem računu, vrnitev depotov, zahteve proti poštni hranilnici. V poštev pridejo nadalje tudi zahteve, vsled tega. ker se je omejila lastninska pravica na premičninah ali nepremičninah na ozemlju Avstrije, kakor tudi odškodninski zahtevki za nastalo škodo. V kratkem izide razglas kako in kje bo podati prizadetim strankam svoje prijave. Do tlej pa poživljamo vse naše jugoslovanske državljane, da opuste sami zase vsak korak in ne dado njkake dispozicije glede teh svojih tirjatev, tudi v primeru ne, če jim prihajajo razni usiljivi pozivi iz Nemške Avstrije.
— Akademsko društvo jugoslovanskih tehnikov priredi v sobota dne 4. in v nedeljo, dne 5. oktobra dopoldne cvetlični dan in veliko ljudsko veselico v zgornjih prostorih Narodnega doma pod pokroviteljstvom gospe županje dr. Tavčarjeve, s sodelovanjem društva »Jugoslovanska žena« in »Odbora za siročad«. — Na veselici, ki se prične v nedejo ob 20. uri, bo sodelovala vojaška godba in še poseben salonski orkester. Za izvrstno zabavo m buffet bo v vsakem oziru preskrbljeno. Na sporedu je tudi srečolov, šaljiva pošta, ženitbena posredovalnica, amerikanska licitacija itd. Za ples v veliki dvorani bo svirala posebna godba. Ker je čisti dobiček prireditve namenjen tehniški mensi in nujno potrebni strokovni knjižnici in ker so vsi akademiki v Ljubljani sploh, prav brez vsakih podpor in ker bode sicer revnejšim kolegom radi splošne brezbrižnosti za ljubljansko univerzo, prav kmalu onemogočeno nadaljno studiranje — celo na domači univerzi, je ADJT sklenilo, naj javnost sama presodi te neznosne razmere ljubljanskih akademikov In naj ljudstvo samo odloči, če so bile zahteve po urejeni slovenski univerzi leta 1848. morda bolj upravičene kot danes! AH naj sramotno priznamo?! — Nikakor! Se je čas! Pomagajte! — ADJT.
— Odbor jugoslovanske menze na Dunaju poroča brzojavno: Dunajska jugoslovanska dijaška menza spričo tehničnih težkoč in pomanjkanja hrane ne more sprejemati novih članov. Dijaki, kj hočejo na Dunaj, naj ne računajo z menzo.
— Transport vlsokošolcev. Ker je. transport dne 5. t. m. prenapolnjen, gre v četrtek 9. t.m. tretji transport na Dunaj. Vsi oni dijaki, ki se ga udeleže se prosijo, da pošljejo takoj naslove na Vilko Killer, stud. tehn., Kolodvorska ulica 11.
— Krivičen napad. »Slovenec« je predvčerajšnjim z veliko vehe-menco napadel ravnatelja čekovnega urada v Ljubljani dr. M., očitajoč mu celo vrsto grehov. Zdi se nam, da je nam motiv za te napade znam Izvira namreč iz jeze, ker je nekdo iz Čekovnega urada naročil v »Katoliški tiskarni« tiskovin za 250.000 K v odsotnosti vodje Čekovnega urada, katero naročilo pa je potem ta vodja po svojem povratku moral zgolj iz stvarnih razlogov razveljaviti. Zato ona jeza, zato solze! Da-li pa je pošteno, da se iz dobičkarstva napada poštnega narodnega moža m narodnega delavca, to je drugo vprašanje. G. dr. M. je znan kot eden najbolj zavednih in najbolj narodno - odločnih naših uradnikov. Kdor ga pozna za časa njegovega delovanja v Trstu, bo priznal, da je bil na rodnem polju delaven in agilen, kakor nihče izmed njegovih tovarišev. Bil je več let podpredsednik »Slavljanske čitalnice« v Trstu, blagajnik hrvatskega šolskega društva, predsednik odbora za otročji vrtec v Barkovljah. zaupnik političnega društva »Edinosti«, brezplačni učitelj srbo-hrvatskega jezika za mladino v Barkovljah m končno član Narodnega sveta, Dočim so se njegovi stanovski tovariši večinoma bali se kazati kot Slovane, je dr. M. na komerzu v Barkovljah demonstrativno pozdravil dr. Korošca ter naglašal njegove zasluge v borbi za narodno neodvisnost. V naj-kritičnejšem momentu ob prevratu Je prevzel po naročilu Narodnega sveta v Ljubljani vodstvo poštnega ravnateljstva v Trstu ter kot tak vodil ljuto borbo proti Italijanom. Ko so
Italijani zasedli Trst, so ostali na svojih mestih vsi njegovi slovenski stanovski tovariši, samo njega so Italijani odpustili iz službe, Dr. M. je služil več kakor šest let kot poštni komisar za Kranjsko. Njegovo delovanje na Kranjskem je odprta knjiga, in vsi narodni činitelji vedo, da se je izkazal dr. M. v svoji službi kot mož na svojem mestu, ki je povsodi storil svojo narodno dolžnost in se vsikdar kazal kot prepričanega Jugoslovana. Kot izbornega uradnika in zanesljivega našega človeka ga pozna tudi sam dr. Korošec, saj se je on sam izrazil v času, ko je bil dr. M. v kombinaciji za vodja poštnega ravnateljstva v Splitu, da potrebuje takšne sposobne ljudi v Sloveniji m da ga ne pusti oditi v Dalmacijo. Vkljub temu so ga takoj, ko je bil postavljen za vodjo Čekovnega urada v Ljubljani ne kot strankar, marveč kot edini sposoben strokovnjak, začelo blatiti in vprizorila se je ona »tihotapska afera«, ki je povzročala toliko nepotrebnega prahu v slovenski javnosti. In vendar je preiskava v oni aferi dognala njegovo popolno nedolžnost in ugotovila, da je objektivno kriv samo sluga Čekovnega zavoda in to po krivdi železniških in carinarskih organov na kolodvoru. Dokaz, da je izšel vodja Čekovnega urada docela čist iz te afere, je dejstvo, da je takoj na to ministrstvo proglasilo Čekovni urad samostalnim in poverilo nadaljno vodstvo drju. M. Toda ta fias-ko obrekovalcem še ni dal miru. Vprlzorili so zopet novo afero. Jeli so podtikati dr. M., da deluje za to, da se Čekovni urad premesti v Zagreb? Tudi to podtikanje je krivično. Res je samo to, da je baš dr. M. v svojem Članku v zagrebških »Novostih« zastopal mnenje, da spada centralna poštna hranilnica ali na Reko aH v Ljubljano. In prav radi tetga članka je bil imenovani gospod napaden v »Obzoru«, da proponira za sedež centralne poštne hranilnice vsa druga mesta, samo Zagreba ne. Vsi napadi glede premestitve Čekovnega urada iz Ljubljane na dr. M. so torej neupravičeni, kar zlasti dokazujejo tudi poročila poslana ministrstvu, v katerih je dr. M. naravnost predlagal, naj se odredi, da pride Banovina pod Čekovni urad v Ljubljani. Čemu se torej tako infamno napada in blati osebo, ki ni ničesar zakrivila? Ako se objektivno stvar presodi, se res mora priti do zaključka, da je povod za napad dalo edino dejstvo, navedeno že zgoraj, da se je brez potrebe oddalo v tiskanje 10 mil i j. poštnih položnic »Katoliški« to se pravi »Jugoslovanski tiskarni«, kar bi stalo približno 250.000 K, in da je to naročilo potem ravnatelj dr. M. razveljavil. Vprašamo ali je takšno postopanje pošteno? Sodbo o tej stvari prepuščamo naši javnosti.
— Ne izzivajte! Ljubljana je brez krompirja, moke in jajec. To se pravi, na trgu ni dobiti ničesar, dasi ima dežela vsega v izobilju. Verižništvo in špekulantstvo ostaja trmasto v svoji samogoltni brezvestnostl. In ljudstvo se razburja huje in huje. Kam naj to privede? Ali so nekateri iz golega pohlepa res že popolnoma ob pamet? Mi svarimo. Ljubljana je navezana na okolico, a rudi okolica brez mesta ne more živeti. Danes meni. jutri tebi! Govori se, da se hoče izpeljati Še več tisoč živil iz naše dežele. A v Ljubljani naj požiramo pajčevine? Zagotavljamo: P. t se bodo globoko vrezali. Naše železnice morajo biti nam v korist, ne v pogubo. In to je poskrbljeno. Pri nas je red, hvala pameti in razsodnosti našega ljudstva, in ta red hočemo ohraniti. Toda na dan s krompirjem, moko in jajci! Trgovci, kramarji, kmetje, ne omadežujte se z očitkom, da ste ljubili bolj zlato tele kot svoje rojake! V interesu našega meščanstva in delavstva apeliramo: v interesu časti in varnosti naših pridelovalcev in prodajalcev svarimo. Bra-tovsko, a najresneje. Uradnik.
— Popisovanje šoloobvezne mladine. Mestni magistrat je te dni razpo-slaj na hišne gospodarje vprašalne pole za popis šoloobvezne mladine. Hišni gospodarji ah niih zastopniki so naprošeni, da pustijo te pole krožit pri strankah v hiši. Popisati se morajo vsi Šolski otroci v starosti od 6 do 14 let. Pravilno popisane pole je potem vrniti mestnemu magistratu do 10. oktobra 1919. Kdor šoloobveznega otroka prikrije afi pa navede napačne podatke, bo kaznovan. Če šoloobvezen otrok iz tehtnega razloga šole ne more obiskovati, je ta razlog izrecno navesti. Ko so vsj otroci pravilno popisani, naj gospodar polo vrne mestnemu magistrata, opremljeno s podpisom, da ni bila nobena stranka v hiši prezrta.
— Zborovanje beguncev in izseljencev. Kakor že naznanjeno, se vrši v nedeljo, dne 5. t. m. v Ljubljani velik shod beguncev in izseljencev. Na tem shodu se bodo obravnavala vsa pereča vprašanja, zlasti pa se bodo položili temelj samostojni organizaciji vadi neodrešencev Sirom
Jugoslavije. Ker je potreben temeljit razgovor o vseh zadevah, tako o političnih kakor čisto materijelnih, zlasti pa o tem, kako naj se iz vrši organi-nizacija, opozarjamo ponovno vse begunoe in izseljence, zlasti že obstoječe krajevne in okrajne organizacije, da se za ta dan pripravijo, določijo zaupnike in delegate ter se posvetujejo o posameznih vprašanjih, ki se bodo razpravljala. Podrobna navodila slede. Pripravljalni odbor.
— Sestanek zaupnikov in delegatov za shod beguncev in izseljencev se vrši v soboto, dne 4. t. m. v mali dvorani Narodnega doma ob 8. uri zvečer.
— Sastanak istarskog odbora. U petak 3. t m. obdržavaće se u re-sturaciji Zlatorog sastanak istarskog odbora. Početak u pol 9. u večer.
— Srečen stan je neki list proglasil vžitninske uslužbence, češ da so edini, ki ne potrebujejo draginjskih do-klad. Potolaženi naj bodo! Otroške vrt-narice, kj so od 1. maja t. 1. državne uslužbenke, tudi ne dobe draginjske do-klade, ker morda tudi lahko žive z 10 K
— oziroma še z 6 K na dan. Imamo torej državne vrtnarice tudi drugačen želodec, se drugače oblačimo in drugače živfrno. Ali pa morda tudi nismo »pragmatično« državne uslužbenke.
— Slovensko planinsko društvo naznanja, da ima svojo društveno pisarno na Kralja Petra trgu št. 2 (prej Slovenski trg). Uradne ure od 8. do 12. in od 2. do 5. Istotam se vrše vsako sredo (izvzemši praznikov) ob poi 6. seje osrednjega odbora.
— Planinske koče. Slovensko planinsko društvo objavlja, da ostane Aljažev dom v Vratih otvorjen in oskrbovan do 15. oktobra. Hotel Zlatorog ob Bohinjskem jezeru in turistov-ska koča v Kamniški Bistrici ostaneta odprta in oskrbovana celo leto in tudi čez zimo. Druge planinske koče so zatvori ene. Njih po set je mogoč le v spremstvu oskrbnika ali poverjenega vodnika ter se je tozadevno obrniti na nisamo osrednjega odbora v Ljubliani, Kralja Petra trg št. 2.
— Vsem užitnmskim uslužbencem v Sloveniji na znanje. Nove draginjske doklacje so odklonjene. Zanreka leži v tem, ker pri likvidaciji deželne uprave užitnina še ni rešena. Upati je namreč, da ob rešitvi te prevzame delegacija financ v Ljubliani užitninske nslužbenoe. Odbor društva bo delal na to. da se likvidacija deželne uprave čimpreie zaključi. Podrobnejši v listu »Naš Glas«. — Odbor.
— Pročitane knjige, Vsi oni. ki lahko pogrešate prečitane knjige, blagovolite jih odstopiti našim vojnim invalidom v Rogaški Slatini. Knjige spre-iema nravi tel j s tvo vojaškega doma v Rogaški Slatini ter se obenem vsem darovalcem in prijateljem naših invalidov že v naprej najtoplije zahvaljuje.
— — Angleški tečaji se vrše: za začetnike v dveh delih: T. del ob pol 6., II. del ob 7. zvečer: oba dela ob ponedeljkih, sredah, petkih Pričetek: Ponedeljek, 6. okt. Druga, višja stopnja ob torkih, četrtkih, sobotah ob pol 6. zvečer. Pričetek torek 7. okt.
— Brzojavni promet s Poljsko se
je otvoril. Pristojbina za besedo znaša 68 vjn., 22.5 para. Poleg redne pristojbine je plačati še pribitek 3 K za vsako brzofevko.
— Seznam telefonskih naročnikov v Ljubljani. Poštno ravnateljstvo za slovensko ozemlje v Ljubljani za sedaj še ni v stanu sestaviti in izdati popolnega seznama vseh telefonskih naročnikov v Sloveniji, ker še niso določene končne meje naše države in še ni znano, kateri telefonski uradi bodo še spadali v področje tega ravnateljstva. Pomanjkanje tega seznama povzroča posebno pri ljubljanski telefon sik centrali službujočemu osobju težkoče, ker kličejo pogosto telefonski naročniki namesto priklopnih številk, imena telefonskih naročnikov. Pogrešajo pa tudi ta seznam telefonski naročniki sami. Radi tega se priobči v ljubljanskih časopisih seznam vseh dosedanjih telefonskih naročnikov v Ljubljani, ter se prosi telefonske naročnike, da se poslužujejo tega seznama ter kličejo, kadar zahtevajo zvezo, vedno le številke dotične telefonske postaje.
— Posebni osebni vlak! na Južni železnici. Prometne razmere na južni železnici so se zadnji čas vsled občega pomanjkanja, oziroma vsled nezadostne dodelitve premoga tako poslabšale, da trpi že trgovina in industrija. NI izključeno, da bo ta železnica morala na svojih progah svoj blagovni promet delno omejiti. Uprava južne železnice opozarja zato, da j! v bodoče pri najboljši voljr ni mogoče dovoljevati posebnih osebnih vlakov povodom raznih društvenih ta sličnih prireditev, kakor je to storila v Številnih slučajih tekom prošlega poletja, in da tozadevnih prošenj korporacii ne more nikakor več upoštevati. Kakor hitro bo uprava Južne železnice razpolagala z zadostno količino premoga fn bodo krite potrebe za vsakdanji osebni' in blagovni promet, bo rade volje zopet dovoljevala tudi posebne osebne vlake. To raznim kor-poracijam in občinstvu v znanje!
— Cenzura za italijansko posto. Na
p. št. 1986 IV. armijski oblasti se je usta-navila v Ljubljani vojaška cenzura za pošto, ki prihaja iz Italijanske ter Iz ozemlja, ki so ga zasedle italijanske čete. Pri rečeni cenzuri se cenzurira tudi vsa pošta, ki je namenjena v zgoraj omenjene kraje.
— Poštna nablralnfca Kamen (Koroško), ki je bfla prideljena poštnemu uradu Tinj* je zopet začela poslovati in je prideljena poštnemu uradu št. Vid v Pod juni.
— Nabiralnfoi Spodnje Krčanje fn Krčanje, pošta Grebinj (Koroško), sta prešli v našo upravo.    Prideljeni sta
poštnemu uradu v Grebmju.
— Pri poštnem uradu v Št. V|du
nad Ljubljano se je otvorila brzojavna postaja z omejeno dnevno službo.
— Pri poštnem uradu Zavrče se je otvorila telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni telefonsk; promet.
— V Litij! je umrl gosp. dr. J. J a m š e k, ondotni odvetnik. Pokojnik
je bil dober narodnjak m zvest pristaš naše stranke. V vseh krogih je užival največje simpatije. Političnega gibanja se aktivno ni udeleževal.
— Celjsko mestno posojilo. MestrA gerentski svet v Celiu je v svoji zadnji seji sklenil najeti posojilo v iznosu 1 milijon Jcron v svrho saniranja mestnih financ. Na isti seji se je sklenilo tudi prodati nekaj mestnih posestev, ki nič ne neso in ki jih je nemški občinski zastop nakupil samo zaradi tega, da bi ne prišla v slovenske roke.
— Z gimnazije v Celju. Prof. Anton Jeršinovič je imenovan ravnateljem državne gimnazije v Celju.
— Celjske šole, kakor mestna osnovna. šola, meščanska šola in trgovska šola so dobile slovenske napise.
— Iz Petrovč poročajo, da je 21. pret. mesca v Naufhefmu na Nemškem umrl v celjski okolici znam' tovarnar in lastnik rudnika Filip Sonnenberg.
— Most preko Mure pri Radencih. Ker je v zadnjem času radi usode Radgone postalo posebno pereče vprašanje ugodne zveze s Prekmurjem, opozarja županstvo v Radencih, da se mora zgradba mostu čez Muro pri Radencih vzeti v resno presojevanje, kajti to ni le gospodarsko, ampak tudi srrategič-no velevažnega pomena. Razen v Radgoni se vzdržuje zveza s Prekmurjem le z ladjami, katere pa v času povod-nji in v zimi vedno za delj časa odpovejo. Prekmurje ima v takih slučajih le preko Radgone edino zvezo z nami. V slučaju pa. da Radgona odpade, ali je pa nanadena, je Prekmurje od nas nopolnoma odrezano. Najvažnejši bi bil potem prehod pri Radencih, kjer je tu raravno središče in križišče v dobrem stanju se nahajajočih cest in sicer iz Maribora preko Slov. goric v Raderce in od tod čez Petanjce in Tišine v Mursko Soboto in Beltince; druga iz Radgone v Ljutomer. Ormož. Središče, v Medjimurje in Hrvatsko. Prevoz čez Mui» pri Radencih se razvija v poletnem času brez zaprek: spomladi in jeseni, ali sploh če dalj časa dežuje, Je pa prevoz le z največjimi težkočami mogoč. V hudi zimi je prevoz z ladjo sploh nemogoč. V prvi vrsti bi bilo treba popraviti in dvigniti na obeh straneh Mure dovozne ceste — v celem približno 1 km — kar bi se pa z vojaško pomočjo lahko v najkrajšem času izvedlo, ker je potrebnega materijala dovolj na licu mesta. Tudi za zgradbo mostu je dovolj potrebnega lesa v bližini. V javnem interesu je, da se možnost izvedbe tega projekta po strokovnjakih prouči.
— Porvarjanje poštnih znamk v Prekmurfu. V Prekmurju so se začele spravljati v promet potvorjene poštne znamke, na katerih so čez sliko natisnjene črke: »SHS«. Opozarjamo občinstvo, da se strogo kaznuje ne le potvar-janje poštnih znamk, ampak tudi njih spravljanje v promet. Občinstvo naj v interesu drŽave naznani ponarejalce fn razpečevaice potvorjenlh znamk bližjemu poštnemu uradu al? pa osebam javne varnosti.
— Umrl je dne 24. septembra na Skaručni gosp. dr. Lovro Sor. Služboval je zadnje čase kot okrajni zdravnik v Kotoru na Hrvatskem. Bodi mu blag spomin! _ _
Rnltohi
— Iz pisarne Narodnega gledališča. Pri plakatih včerajšnje operne predstave Madame Butterflv se Je pripetila neljuba pomota, da je bil za-., četek predstave označen za osmo uro zvečer, mesto za pol osmo. Slavno občinstvo prosimo oprostitve, ker se je to zgodflo brez naše krivde. Kot že objavljeno v < vseh ljubljanskih dnevnikih. Je začetek vseh predstav v obeh gledališčih zmh-af točno ob pol osmi url zvečer.
— Obletnica Molrranjčeve sntrtf. Dne 29. septembra je poteklo pet let, odkar je umrl v Skoplju glasoviti srbski skladatelj S te van Mokranjac. Njegovi »Rukoveti narodnih pesmi« zla-s ti makedonskih so stnteza, izpopolnilo narodne duše. Dočim nas narodne pesmi argnanflo z miMienkrn našega
naroda, nam »rukoveti« kažejo in otvar-jajo tajne globine narodnega Čustvovanja in ritem notranjega Življenja. Mokranjac se kot pravi umetnik ni zadovoljil, da bi samo zabeležil melodijo posameznih pesmi, marveč se je uglobrl v harmonski in ritmični njih značaj fn je na temelju globokih študij pbdvoiil in potrojll izraz in silo teh melodij in motivov. Koncem tega meseca prirede beogradska pevska društva veliko svečanost v proslavo pokojnega Mo-kranjca.
— Jttgoslanska Njiva br. 38. upravo je izašla sa ovim sadržajem* Juraj Demetrović: Kudi vodi sabotaža reakcije? — Stjepan šlehta: Resume. — Ivo Maroevič: O socijalnoj ekonomiji. — Dr. Ljudevit Auer: O braku. — Dr. M. O.: Neke nove tekovine na polju zdravstva. — Drugo Miroslavski: Obnova. — A. Z.: Školske knjige. — Vjekoslav Klaič: Hrvatski konservatorij i narodna glazba. — Ant. Dobronlć: Ruggero Leoncavallo. — Vladimir V. Jankovič: Novo pokolenje. — »Ju-goslovenska Njiva« izlazi svake subote i stoji na godinu /60 K, pojedini broj 1*50 K, a naručuje se od uprave
Marovska ulica 24.
— Gledališko društvo na Jesenicah je
med najbolj vztrajno delavnimi in zaslužnimi v Sloveniji. Njegov razvoj pod vodstvom gosp. Špicarja je očivlden m vzorno plodonosen. V preteku' sezoni so se društvene predstave vršile v dvorani pri Jelenu na Savi, ki jo je društvo vzelo v najem. To Je bila prva sezona, odkar društvo obstoja, da nI bilo odvisno od drugih društev in korporacij. V dneh, ko draštvo samo nI imelo predstav, se j« dvorana oddajala kinematografu. Jeseniško gledališko društvo je vedno korakalo z duhom časa naprej, zasledovalo Je zgodovinske momente In praznovalo vedno med prvimi, časih tudi prvo zgodovinske narodne jubileje. Delalo ni samo zase, ampak podpiralo vsa kulturna stremljenja na drarhatskem polju. Sirom slovenske domovine je razposlalo repertoar raznim društvom, ki pa, žal, v splošnem niso kazala niti toliko smisla za red, da bi bila vrnila drag materijal,, vsled česar je prišlo društvo ob marsikako dragoceno knjigo. Praznik ujedinjenja s Srbijo je praznovalo društvo s slavnostnima predstavama pri katerih se Je uprizorila za ta veliki zgodovinski moment spisana J. Špicarjeva jugoslovanska prispodoba »Damjanka«. Slavnostni govor pri tej uprizoritvi je govoril gosp. dr. Kogoj. Preteče-na sezija šteje 28 predstav, največje število, kar jih je doseglo društvo. Bilo bi pa lahko še mnogo več predstav, da dela ni motila španska bolezen, zaradi katere Je bilo treba delovanje prekiniti skoro za daljšo dobo. Sezija Je podala sledeči reper-toir: Cankar: »Pohujšanje v dolini šent-florJansH«, dvakrat; Flnžgar: »Veriga«, dvakrat; Gangl: »Sine, dvakrat: Meško: »Mati«, enkrat in »Na smrt obsojeni«, dvakrat; Milčinski: »Volkašln« in 2oina: »Brat Sokol«, dvakrat; Spicar: »Na Poljani«, dvakrat in »Damjanka«, petkrat; Stolba: »Na letovišču«, dvakrat; Subert: »Drama izza štirih revnih sttn«, dvakrat. Vodstvo Je polagalo veHko važnost na slovenske in slovanske komade in se potlužflo le dveh tujih, namreč »Nloba«, ki se je igrala dvakrat in »Španska muha«, Id se Je Igrala Stfrfkrat Gledališko društvo na Jesenicah ima že svoje stalno občinstvo, ki si ga Je samo vzgojilo. Da pa smo že od vsega početka delovanja na tem polju na pravi poti, nam spričtrje dejstvo, da so sedaj celo ljudje, ld so vsako kulturno stremljenje sovražili fn naše prosvetne pljonlrje zmerjali s »frakarskimi« in kapitalističnimi priveski: ljudje, katerih je bila sama telesnost brez vsake najmanjše duševnosti, skušajo po dolgih petnajstih letih capljati daleč za nami. Iz blagajniškega poročna posnemamo sledeče: Prejemki znašajo 26.214 K 38 vin. Izdatki 25.866 K 33 vin., blagajniški preostanek 348 K 05 vfn. V prejemkih všteti dohodki gledaliških predstav znašajo 22.455 K 64 vin. In v tedatldh všteti stroški istih 10.122 K 30 vin. Pasiv društvo nima nobenih. Novi odbor je sestavljen tako - le: predsednik Spicar: namestnik F. filebajna; tajnik Potrato; blagajnik F. Gradišnik; odborniki: J. Cop, O. Vlster in V. Zagorski.
Gospodarske vesti.
— Izpričevala o izvoru blaga (certiflcats d' origine so še vedno potrebna v prometu med Švico in Jugoslavijo. Po poročilih švicarskih listov je blagovnim pošiljatvam iz Švice v Jugoslavijo priložiti izpričevala o izvoru tudi še v naprej. Izpričevala izdajajo trgovske zbornice1 v švici, poverilo jugoslovanskega poslaništva ni več potrebno.
— Italijanska poročilna služba za trgovino. V Milanu se snuje posebna naprava, katera bo imela nalogo zbirati v inozemstvu sistematično rasne kupčijske informacije, nadalje iskati nova razpečeval išča ter dobavne vire za surovine. Vlada in laške zbornice zagotove novemu trgovinskemu institutu letno svoto 4 milijone lir.
— Praška kreditna banka povišuje svoj delniški kapital od 50 na lOOmflijonov. Pri tej akciji sodeluje francosko - holandska bančna skupina. Z velikim kapitalom bo udeležena Banque de Pariš et des Pavs Bas (certiflcats d* origine)  so še vedno
— Predavanje g. Fr. Ded ine. Napovedano predavanje g. Fr. Dčdine iz Kijeva se je vršilo 30. p. m. ob precejšnji udeležbi v tnali dvorani Narodnega dfe
.5traft 4.
„SLOVENSKI NAROD" dne 3. oktobra 1919.
ma. O. predavatelj Je govoril uvodoma češki, nato pa <3tal svoje predavanje v hrvaškem jeziku. Rekel je. da je nameraval citati slovenski, ali da si ni mogel o pravem času preskrbeti slovenskega prevoda. Vodilni motiv predavanju je dokazovanje trditve, da obstoja neka tajna svetovna moč, ki deluje sistematično proti !judski dobrobiti, hoteč na ta način zabrarriti. da bi si delavske mase opomogle in hoteč jih vsužnjiti velikemu kapitalu. Del evropske inteligence, posebno del mlajše generacije, stoji zavedno ali podzavedno v službi te moči. Veliko kariero v svetovni po-Ktiki dosežejo namreč samo oni, ki mislijo in delajo v zmistu internacionalne svetovne moči. vplivajo na pouk v šofi v zmislu, ki je ljudstvu škodljiv in ki vzgajajo novo generacijo v rearllst.-soci-jalisMenem svetovnem naziranju. Le tako se morejo razlagati različne prikazni na svetovni pozornici in dejstva, ki so nam v času ogromnega napredka v tehnik} jn znanostih popomoma netrmlli-va Tristo let po modrih nasvetih velikega slovanskega pedagoga Jana Amosa Komenske?:a se poljedelstvo kljubujoč tem. ttasVetom do danes v zapadnoevropski soTi se ni uvedlo, tako da 90% nase, inteligence nima pojma, kako pride vsakdanji kruh, za kateri dan za dnevom molimo, na naše belopogrnjene mize. Tn agronomsko naobražena inteligenca? Petdeset let je mimo trpela neracionalno umetno gnojenje po Wag-nerjevi metodi; da jugovzhodna Evropa, Rusija .Balkan, Romunija itd skoraj ne poznajo umetne rastlinske hrane, da-siravno je po Youngu, Thaerju in Lle-bigu znanstveno dokazan njen pomen za zemeljsko produkcijo. Preteklo je kmalu stoletje, ne da bi se bili okoristili ve-Hke znanstvene iznajdbe. Šele leta 1911. je imel nemški učenjak Franz. von Sox-hlet poguma razkrinkati Wagnerjevo sleparstvo. Druga kazenska komora de-#elne?:a sodišča v Darmstadtu je oprostila prof. Soxhleta obtožbe orjrrekovarrja z motivacijo, da Je moral nastopit?, ko se je bil prepričal, da je \Vagnerieva te-»torija obči blaginji škodljiva. Posledice Wagnerjeve teorije in njene vporabe v poljedelski praksi so za človeštvo ialosi. ne, zemeljska produkcija je na celem svetu zelo majhna, posebno v slovanskih deželah, kakor je to razvidno fz sledečih navedb povprečne pšenične, ržene, ječmenove In ovsene Žetve za desetletje 1901 do 1910: Rušila 670 kg pro ha. Bolgarija 1030. Francija 1360. Češka 1510. Nemčija 1830. Belgija 2369 in Danska okoli 2500 kg na ha. dočim bi se moglo doseči povsod z lahkoto 3 do 4000 kfloirramov. Glavno krivdo na tem ne zadeva edino Nemčije z njenimi milijar-darfi, marveč tudi splošno evropsko m-tefigenco, ki deluje bolj za svojo lastno karijero nego za ftudsko dobrobit. Predavatelj dokazuje ogromen pomen angleškega načina vporabljenja umetnih fcnolil po J. Bowerju, po kateri se polagajo dragocena umetna gnojila v vrstah rstočasno s semenom. Umetno gnojenje se je gojilo v AngliJI že v perrjodi 1850 do 1870. Vkljub temu, da se tako gnojenje vporablja Že desetletja na Češkem pri sladkorni pesi in v Rusiji pri sladkorni pesi in žttn z najboljšim uspehom, se je v Nemčiji pobijalo do izbruha svetovne vojne, šele tekom vojne se je postavil na čelu propagande za vsporedno gnojenje prof. Riimcker. Kakor se sle-pari poljedelce z Wagnerjem. tako se slepari delavce sistematično z Markovim socijalizmom in jih vede v sužnost
veleindustrije trustov — organiziranih milijard — oziroma, kakor je danes v Rusiji slučaj, v smrt vsled lakote. Ker se \Vagnerjevo sleparstvo ne da dalje vzdrževati, se deluje na drug način za zmanjšanje zemeljskega pridelka. V svet se je vrgla baklja anarhije. Vsa zemlja malim posestnikom! Na ta način se hoče iztrgati zemljo iz rok posestnikom kultur, Id pridelujejo že 3 do 4000 kg na ha žita in ga oddajajo malim nepre-možnim kmetom, ki bi brez temeljnega znanja, brez strojev in umetnih gnojlh mogli pridelovati le 8. 10 alt 12 meter-skih stotov. Pravima agrarna reforma bi bila sledeča: vpeljati v ljudsko in srednjo Šolo pouk o poljedelstvu, v vsakem okrožju ustanovifi vzorno kmetijo kot solo, v kateri bi izpoznavali \2 do ljetni dečki in deklice uspehe dobrega dela s stroji. Postavnim potom naj se forsira ustanavljanje zadrug, ki bi imele na razpolago najvažnejše poljedelske stroje in ki bi organizirale drevesnice, čebelarstvo tn zbiranje kosti. Ljubljana je dokazala za obravnavano vprašanje popolno zanimanje; predavanja se je udeležil poleg mnosrobroinega občinstva tudi šef deželne vlade dr Brejc.
Nainoveiš? naročila.
(Naša poročila!) STOJAN PROTIČ  VRNll MANDAT.
Beograd, 1. oktobra. Popoldne je imel klub radikalne stranke sejo, v kateri je sklenil, da naj vrne Stojan Protič mandat, ako ni mogoče doseči večine, ki bi omogočila delo v parlamentu. Sočasno sta sprejela isti sklep tudi Narodni klub in slovenski klerikalci. G. Stojan Protič le odšel okoli 19. ure v dvor in izročil mandat v roke Njegovega Visočanstva prestolonaslednika Aleksandra.
RAZVOJ KR1ZF.
Beograd, 1. oktobra. V demokratski zajednici vršila se je včeraj kratka seja. na kateri se je razpravljalo o politični situaciji. Situacna je sedaj boli jasna nego kdaj prej. Pokazala se je nemogočnost, da srvorijo radikalci z Narodnim klubom ni slovenskimi klerikalci vlado. Pokazalo se je tudi to, da so bili računi gg. Protič - Laginja ju Korošec slabi, ko so vse do danes trdili, da imajo za seboj večino fn kvorum. Njihov račun je bil osnovan tudi na sodelovanju Črnogorcev, ali — račun brez krčmarja. Facit njihovega poskusa sestaviti vlado, ki bi mogla stopiti pred parlament, je ta, da si niso mogH pridobiti niti toliko glasov, da bi mogli računati na veČino, a o kvoru-, mu ne more h\f\ sploh govora. Tako je izrazu včerajšnjega veselja sledila danes katastrofa njihove poPtičnei kombinacije. G. ProtTČ ima samo eno zasbigo, da Je vsaj brez odlašanja izvajal kon-sekvence in vrnil svoj mandat v roke prestolonaslednika. V parlamentarnih krosrih se je se popoldne vzdrževala vest, da g. Protič za nikako ceno ne vrne mandata. Vsled tega je katastrofa njih kombinacije izzvala precejšnjo senzacijo. Včeraj se ie povsod z velikim zanimanjem razpravljalo, kaj bo sedaj. Prevladuje mnenje, da se mandat vrne demokratski zajednici, ki bo iskala predvsem sporazuma z Narodnim klubom in izvedla na ta način deželo iz težke krize ne menjajoč osnove svojega programa. Drugo mišljenje je, da se pokliče v vlado nevtralna ose-
ba za sestavo kabineta. Gotovo je to, da se rešitev krize ne more in ne more in ne sme več zavlačevati.
Beograd, 1. oktobra. G. Protič ie baziral svojo kombinacijo tudi na računu, da mu bodo gotovo pomagali Crnogorci. Ta račun se je izkazal popolnoma izgrešen. Danes popoldne je narodni poslanec Dakovič v imenu Črnogorcev izjavil g. Proriču decidirano, da Crnogorci ne vstopijo v kabinet ter da tudi ne glasujejo za vlado, ki ima povsem reakcijonaren značaj.
PROTICEVI NAPADI  NA PRIBIČE-VIČA IN DR.IA. KRAMERJA.
Beograd, 1. oktobra. G. Protič objavlja danes izjavo, k! Ima biti nekak odgovor na zahtevo Demokratske zajednice, da da satisfakcijo za včerajšnjo žalitev g. Priblčev^ča. V svoji izjavi trdi g. Protič iznova, da dirigirata Pribi-čevjč in Kramer vse novine Demokratske zajednice in da vsled tega nosita odgovornost za vse. kar te novine pišejo. Ker gg. Kramer in Pribičevjč nista javno obsodila člankov »Slovenskega Naroda«, oziroma ^Riiečf SHSc, smatra g. Protič pod svojo častjo, da bi jima podal roko. Kakor izve vaš dopisnik, je razburjenje g. Protiča povsem odveč. Trezni elemnrl v radikalnem klubu priznavajo, da Je bedarija delati vodje Demokratske zajednice odgovorene za vsak članek naših novjn. Tzvestno razburjenje v radikalnem klubu povzročajo slovenski klerikalci, ki neprestano Intrigiralo proti poedin«m osebam Demokratske zajednice. Tako n. pr. trdijo, da •e gotova stvar, da je članek v »Slovenskem Narodu« napisal sam rrrnfster Kramer ?n da ga ie razven tega tudi sam telefonira! v Ljubljano. Klerikalci so nred nekoliko dnevi ttrjti tudi to vest. da je med ministrom Kramerjem in predsednikom izvrševalncga odbora demokratske stranke dr. Tavčarjem nastal oster spor, radi katerega se slovenski člani Demokratske zafedmee razcepijo v dve 'rnkcijl. Osebni napadi na ministra Krameria v radikalni »Tribuni«, kj je včerai Krameria proglasila za zaveznika znanega Gustinčiča in Radl-Ča, so tudi delo -stevtrtškfb klerikalcev.
Vesti LDU.
IZ DP r*FNF$FVFGA EKSPOZfeJA. LDU. Praga, 1. oktobra. Cehoslova-§H tiskovni urad objavlja nadaljnji izvo-dek deloma že priob;xenega ekspozeja zunanjega m'nistra dr. Beneša: Izvr> dek se glasi: Vsa naša rev^luc'iska ak-ciia se je opirala na ":me in avtoriteto našega predsednika Masarvka. On je imel takoj izza početka široko evronsko obzorje v dobi, ko so bile v socijalnem ozlni vse države omajane. Tmel je avtoriteto velikega Slovana. Njegova avtoriteta nas je vodila k zmagi. Danes je nase Življenje ^dkrfto svetovni zgodovini. Kar bomo prejeli, bo edinole ne.še delo. Poleg velikega bloka aliiranih držav stojita pred nami dva druga velika bloka; to je na eni strani german«k:. na drugi strani pa Rusija. Smernica naše politike napram tema dvema blokoma se dancc se ne da določiti. Naše razmerje do Rnsiie je pomembno, je živ-Ijesiskj program za nas. Razmero v Rušili še dolgo ne bodo urejene. Razmere so se izpremenile, toda na^a politika ne kaže nobene jzpremembe. Tudi danes stremimo po tem. da obnovimo naše razmerie do Rusije po strašnih petih letih. Tudi morajo lvfi nas"? odnošaji napram ItaJKi dobri, vendar pa mora
ostati naše dobro politično razmerje do prijateljskih Jugoslovanov nedotaknje-n o. Pravtako se morajo razviti naši odnošaji do Romunov in Poljakov. Vpo-Števati bomo morali oprezno In pozorno smernice napram Dunaju in Budimpešti. Kakor vedno. Ie stala Francija ob naši strani. Mirovna konferenca je sklenila, da smemo imeti v Prag] luko za več ladij, ki bodo tam vsidrane. Danes se moremo voziti po morju s svojo češko - slovaško zastavo. Mirovna pogodba nam zavaruje tudi del ladijskega prostora, razdeljenega med aliiranci, ki je zasidran v Hamburgu. Zahtevati moram, da dobimo posestno stanie v Hamburgu, na vzhodu in v kakšni Iuki Črnega morja. Kar se tfče železnic, so razmere za nas enako ugodne.,— Obžalujem, da se nam ni posrečilo dobiti koridor z Jugoslavijo. Ko pa tega nismo dosegli, smo stremili po odškodovanju drugod. S sodelovanjem Francije in Anglije imamo pravico do zgradbe sekundarne železnice od Bratislave do Velike K a n i ž e. ki nas bo zvezala z Jugoslavijo, z Beogradom in eventualno s Trstom. Tudi tukaj bomo obratovali s svojimi vlaki in svojim osebjem. Še posjednii trenutek se nam je posrečflo pridobit! pravico do lastnih brzojavnih in telefonskih prog na ogrski in avstrijski zemlji. Menim tudi, da bo v kratkem sklenjena carinska pogodba s Francijo in da nam bo dala Francija vse ugodnosti, kakor drugim ententnim državam. Francija nj marala od nas nobene odškodnine. Drugo vprašanje je b*lo, kako bomo udeleženi pri finančnih bremenih Avstrije. Tu smo skupno z Jugoslovani. Romuni in Poljaki izjavili, da se pri vojnih dolgovih Avstrije ne bomo udeležili. Kar se tiče predvojnih dolgov, gre za ključ, po katerem jBl bomo plačali. Mi, Jugoslovani, Romuni in Poliaki smo se no dolgem boju odločni za dve načeli. 1. da se mora i o predvojni dolgovi po razmerah osebnega dohodninskega davka Iz let 1911 do 1913 porazdeliti 2. primerno k današnjimi neposrednimi davki. Nadalje smo dosegli, da more mednarodno razsodišče reklamirati umetnina, odneHane *z kraljevega gradu v Pragi na Dunai ali kam drugam. Mi smo izvozna država par eTcellence. Kdor rad dela. se mu n' treba bati. Z veseljem nas navdaja, da moremo vso našo energijo porabiti za to. da tudi v novem noložaiu dokažemo, da je Ceho-BiOvaSlG nprnrf vreden svobode, ki si $o je priboril po tako dolgem ;:asu. (Viharno odobrava m> In ploskanje^ Prihodnja lejfl danes..
HruSlvene vetti in prireditve.
— Plesu? večer v Narodnem domu.
Združenje gledaliških igralcev v kraljestvu SNS. nriredi v soboto 4. t. m. v vseh t gorenjih prostorih Narodnega doma nlesni večer. Sodeluje garnizijska godba. SreČolov. Šaljiva pošta itd. Ples v veliki dvorani. Slavno policijsko ravnateljstvo ie podaljšalo policijsko uro iz-jemoma do 4. zjutraj. Odbor.
— Člani pevskega zbora ZjZ. in Zveze poštnfh organizacij ce vabijo da se vdeleže v četrtek ob 8. uri zvečer polnoštevilno pevske vaje. Volil se bode tudi nov odbor. Novi pevci dobro-doši;. Pevovodja.
. — »Društvo državnih računskih uradnikov za Slovenijo« vabi svoje člane, njih svojce in prijatelje na prijateljski večer, ki se vrši v soboto 4. t m. ob 20. url v salonu pri »Mraku« na Rimski cesti. Pridite polnoštevilno! — Odbor.
—Fllatelistični klub — sedaj podružnica »hrvatskega filatel. društva« — za Slovenijo vabi svoje člane na sestanek, ki se vrši v soboto, dne 4. oktobra ob 8. url zvečer v restavraciji hotela »Union«, soba »v rožcah«. Razdelitev raznih Jugoslovanskih znamk. — Odbor.
— Organizacija vojnih invalidov za Slovensko ozemlle, priredi dne 5. oktobra 1919. v prostorih »Mestni dom« v Ljubljani ustanovni občni zbor, k katerim imajo vstop vojni in delavski invalidi, kakor vojne vdove, sirote, In matere nezakonskih otrok. Občni zbor se vrši ob 9. uri dopoldne. V soboto dne 4. okt. 1919. zvečer ob 7. uri, se vrši istem prostoru javni invalidni shod, k katerem pa ima vsakdo vstop. Dnevni red za zborovanje bode razviden na plakatih. K obilni udeležbi vabi Odbor centrale.
— Zveza trgovskih sotrudnlkov v Celju priredi v soboto 4. vinotoka v veliki dvorani Narodnega doma točno ob 20. zabavni večer s petjem, godbo in plesom, v prid trgovskih sotrudnikov invalidov. Za jed in pijačo skrbi g. Cerne.
— Zveza industrljcev na slovenskem ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov In Slovencev. V smislu Številnih izjav svojih članov osnuje Zveza industrijcev v svojem področju odsek elektraren in elektrl-ške industrije, kojega ustanovni sestanek se vrši v četrtek, dne 9. oktobra t. 1. ob ^11. uri dopoldne v dvorani mestnega magistrata ljubljanskega. Zveza industriicev si uso-ja vljudno vabiti vas, da se tega sestanka zanesljivo udeležite. Med važne naloge odseka elektraren In elektrlške Industrije spadajo priprave za nove zakone o proizvajanju, razpeljavl In uporabi elektrike. Nadalje je predmet posvetovanju obda-čenje elektrike in posebej električke razsvetljave, pri čemur opozarja na Izredno visoko obdačitev slednje, ki jo naznanja novi državni proračun. Obenem želijo prizadeta podjetja organizacijo v svrho skupne preskrbe s potrebščinami. Vabljeni Interesenti se prosilo, da pripravijo gradivo in konkretne predloge. Zveza industrljcev si izprosi za sestanek udeležbo deželne vlade tn avtonomnih obla-stev in povabi tudi Interesente iz sosedne Hrvatske. Sestanku se predlaga dnevni red: 1. Zakonodaja o elek< triki (referat hi volitev pododseka). 2. Carina in davki. 3. Vodne sil« in elektrifikacije debele in drŽave. 4. Začasna preskrba s potrebščinami (organizacija). — D. Hribar. 1. r. — Suklje. 1. r._
Aprovliattia-
~-f Aprovteactja. Dne 3. t. m. (v
petek\ se bo prodajalo na prosti ttoj-nici zdravo in vžitno meso v sfli zaklane krave. Cena 1 kg 7 kron.
izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tfek »Narodne tiskam««.
ippan. Maribor. Grajska ulica 8. 9772
iečmena naorodaj franko Ljubljana, Celje - Maribor, reznik in drug Celje. 9798
fAbnlnbi irvni nov. kompleten, se proda MKDlim RFOJ, Naslov pove upravrliStvo
.Slovenskega Naroda«.
9793
mlinar, trezen, starejši, lahko
oženjen,  a če mogoče brez
Otrok.   Ponudbe  na: Ifanđt Roi,
Hrastnik ob Savi. 9780
libno nafto usMPv'SSs:
latančnejše poizvedbe pri L Debeljak, ^ubijana, GradiSće 14. 9778
Mlin nnpnetvn v Ljubljanski okolici a 13ID POatSIfU hi5o in gospodarskim .poslopjem se proda. Poitve se i Realjcfa
cesta št. 20. 9792
f____-----—.--1
inrnimn (ta popolnoma ve£č tn sposo-3|HCJIIIB 5c beri delovodja pri večjem podjetju za izdelovanje mila. Pismene ponudbe na upr. SI. Nar. pod ,lhV97lfr.
lunu?,
zom in vso opremo fadi preselitve takol proda- JeraBOTt aHca 15, Ljabljaaa, Traevo. 9787
mmm izdelovatelje leaanth čerlfev 9**111 eventuelno prodam večjo mno-moskih lesenih podkovanflrpod-itov. Ponudbe: FrkOVia, Itfltag-ulica 7. đvorisee. 9777
2 dobro ohranjeni Zelem atoli peti
mm kupit©. Ponudbe na Jagtslavaaak* jfrđistrijo olja m ban tavane Do! pri
jjjibUani. _ 9783
fardhr (Bohrmeister). Tralimo vrtno-01 lUttl ga svrdlam (Bohrmeister) koji se razumije u samostalno duboko busenje tla aa strojem. Ponude sa očna* kom plaće ! svjedodžbom o dotadašnjoj praksi poslati na Irvafkg zeiaaJJ-tka štake I. i. ^sodrmlakt CrifetetJca.
Mlina
itjev! cest! 1/H.
Pođiifoje te!
se potiču te za 2—3 ude-ležnike.   Vprašati na Re-
9770
klavir. Naslov pove upr. Slovenskega Naroda*.
9773
in-
IkarlOmlk sPrelme gimnazijca v HnOUCulIE Strukciio. Pismene ponudbe
pod ,.Akademik" 37*8 „Slov. Naroda"
na
npravniStvo
9788
im železna otroika postelja: ico^ se
proda. VrhovČeva ulica st. 9/1. levo.
Prodan lepe bele preiieie «J££
prte a prtiti. Zatiska ul. l/I. levo v soboto od 2 — 4 pop. 9802
Proda se MH* đ^e.7«r
rezervar, 1 m* vsebine. Dunajska cesta 10, trgovina. 9801
IrUfO h hrta "»WJ«ne, u veoma do-IISUS U JlliC brom stanja, sa bralno, žito, sjemenje i Ine svrhe prodaje firmi Parao Weiis, Hica 31, Zagreb- 9785
nranar ki bi bil v oskrbi staršev, se UlclICl, takoj sprejme proti primerni odškodnini, v trgovini Sctrtrab * Bizjak, Dfsrsi trg t. 9775
ffle te bino H Semnje M
ca, Ponudbe na aattal tftial ta, Cetfe.
nM Stanovanj« t t—d elegantnimi N sobami, po iDOffo&iosti a topo-rabo kopalnice ta tanlnj« v srsdiKu metla. Cenjene ponudbe r~ 1 .Btttl Sta, sata R 7**
naslov 9790
taitn pbHftil
je Modije. Seli rti
Visofcotole«, ki de-
vrli dreto leto svo-.. - . radi posnejle fenitve stopi« v kpretpondeftčno sveto s gospodično sil mlado vdovo v starosti lt-M let GenJ. ponudba s sliko sa katere vrnitev in tajnost st jamci pod Tešete stiscseet/t7TV na oprav. Stov.
97*
bolj  priletna,  poštena dekla, katera bi znala kuhati priprosto domačo hrano. Mirte St. 2 '4. 9694
IKe *e
Sprejmem \m
trgovske sotrudnike oziroma sotrudnice mešane stroke in kontoristtn'o. And. Elsbactier, Laško. 9672
TOMfil !,:al'°r tu(*i ve* učencev se ICvulJ! sprejme proti dobrem« plačilu v trajno delo. Anton Stefner, mestni lesarski mojster. LinbMani, Jera-rova ulic* St. 19 4844
Stresne lepenke šZg&tf^
katrana (Teer) In 50 zavoje? pripadajočih žebljev. Ponudbe pod .lepenka*' 9744" »a apraf. Slov. Naroda. 9744
Pnrtlinnr   DivSl častnik, sedaj vojaščine Del)Ulici, prost, išče mesto kontorista najraje v Ljubljani. Nastopi lahko takoj. Dopisi pod .Begunec- na npr. S!. Naroda. 978)
Oddam stanovanje
z dvema sobama in pritikllnaml v pritlični hiši, v ljubljanskem predmestju poleg elektr. železnice. Pismene ponudbe pod šifro „Stane-zanje takoj" 9791 na upravnlštvo „Slov. Naroda". 9791
fmnmftffftvaib z 8 rndoslednimi dovo-rieUlUgOIDII ljenji (več vagonov se ga je le nakopalo) je radi nujnega od-potovanja poceni naprodaj. Vzorec premota fn nadaljna pojasnila pri Breznik Is trag, Celje, Dolgepoije 1. ' 9776
melektromatnet ss 1 cil. motor s palbo na elektr. svečo. Ponudbe oziroma naslov do S. oktobra t. i. na J. F. ■./§?•• na uprtvniitvo »Slov. Naroda«. 0736
9739
SpriK h ledu rabe *
atelje, spodnje in vrhnje
kuhinjske oprave, po-modroce,
umivalnika, vsakovrstne omare, mize in stole iz trdem in mehkega lesa priporočata Brata Seftr, zalega posištra le tapetsfsta 4elar*fca LJabljaaa, Koliiej
3377
Proda se
ca. 50 vagonov kostanjevih drv za iz-2emek za usnje (Lederextrakt,l Kolodvorska  nltoa  31,   Marija Sra botnjok. 9737
se doM v vsaki množini.
Jer snova allea št. 11.
8368
se Išče za takoj v mestu, lokal evi za novo leto. Ponudbe pod .Skladišče* Asesin) zavod
Drago Beseljak
Ljubljani, Cankarjevo nabr. 5. 9800
Proda se
50 do 80 vagonov bukovega ogiia. kolodvorska nlica 31, Marija Srebotniak«. 9736
sprejmem takoj.
Plača po dogovoru. — Prosim ponudb.
Dr. Franjo Llpold,
odvetnik. Maribor. Marijina al. It.
Se dobro ohro^jtna
BHRHKB
40 metrov dolga in 10 metrov Široka, oziroma tudi samo ogrodje se kupi. Natančne ponudbe naj se vpošljejo pod .postni predal itev. 9 t LJubljani".
Koncipllento Žagana drva
se zopet dobe v vsaki mnofini Kolodvorska nlica 31, Marija Srobot-njak. 9735
KORUZO,
moko, oves, pšenico in vse druge deželne pridelke dobavljamo na vagone i. s. franko na vsako
železniško postajo. Urare blage I Zantevajte stasdbet
Prevzemamo zastopstva za vse predmete, ki niso uvedeni v Hrvatski. Sprejemamo vse vrste blaga v komisionalno prodajo. B» forjak i drug, Zagreb, Gunduli-čeva ul.58. 9642
društvo lesnih industrijcev v Ljubljani, Selenburgova ulica 7/11. lito za takojšen nastop mlajšo moško pisarniško
pšenico, rž, oves, fižol 1. i. d. prodaja na debelo po ugodnih cenah. Prano
moč, ki trna neka) prakse v trgovini. Mafdlo, Kranj trgovina s deielnl Taki, ki posnsjo lesno trgovino, imajo ml pridelki. 9311 prednost 9730 —.-----
Preprodajalci!
ii najdobickanosnejša
I
cigaretnega papirja Golub, Raily, Gub
Patent in raznih drugih vrst, cigare- Proda se nemSkoavstrijski patent
tnih tuljcev, kreme InTaStila (bikta) za čevlje, toaletnega . mila, papirni blaga kakor pismenega papirja v pata, papirja za police, svilenega pirja ter rasnega drugegs bltgt bite po nizkih cenah pri firmi M k Oplatka, Zagreb, Jtladćev trg z8. m leg (Harodae kavarse.)
moderno
»
Dopisi se prosijo pod .Cestni promet*, sa AN0NCN0 EKSP.
hi. maleUC, ijoliliau
194843
56^71964
Seznam telefonskih naročnikov v Ljubljani.
353 Amerikanska komisija, glavna pošta. 373 Amerikanska komisija« glav. kolodvor. 174 Anončna   ekspedicija,   reklamni zavod,
Al. Matelič, Kongresni trg S, 10 Avstro - ogrska banka, Knafljeva ulica 5.
126 Dr. Ažamn Josip to dr. KabelJ Karel,
Dunajska cesta 6V 155 Dr. Ažman Josip in dr. Kubelj Karel«
Šelenburgova ulica 7. 266 Bahovec J„ tovarna lesnih ^izdelkov in
vposnjenega   pohištva na  Duplici pri
Kamniku; pisarna Kersnikova ulica 7 365 »Balkan«,   špedicijska   in komisijska
Družba, Dunajska cesta 33.
176 Banka »Slavlja«, Gosposka ulica 20, 2 Dr. Benkovlč Ivo, pisarna.
162 Blaznlca, Studenec.
119 Blaznlkovl nasledi tiskarna. Breg 12. 147 Bollafflo & Sinora, zaloga vina. Šiška.
307 Bonač Ivan sin, kartonaina tovarna. Čopova ulica 16.
222 Bonač Ivan, knjigoveznica, Selenbur-gova ulica.
118 Croatia«, gozdna industrijska delniška družba v Zagreba, Oosposvetska cesta 2.
170 Černe Ivan, tovarna pohištva. Št. Vid. 76 Cerne Ivan, zaloga pohištva, Dunajska "cesta.
37 Dr. Černe Ivan, gospodarska pisarna, Miklošičeva ulica 6.
104 Češka industrijska banka.
255 Delavsko konsumno društvo. Kongresni trg 2.
313 Derenda Fran, Emonska cesta 8. Deželna vlada: a) Predsedstvo: 358 Predsednik. 254 Podpredsednik. 350 Dopisni urad, prof. Kobal. 134, 138, 227 Dopisni urad. J 75 Poveljstvo drugega vojne okrožja (Kazina).
105 Kmetijska družba. Turjaški trg 3.
28 Oddelek za kmetijstvo, knjigovodstvo. TI2 Sanitetni oddelek, Erjavčeva cesta 13.
132 ->TJradni List«, tiskarna Klelnmaver in Bamberg.
b) Delegacije centralnih uradov v Beogradu:
308 Poverjenik fiuanca za Sloveniju i Istru. 43, 4^ 74. 275 in 325 Ravnateljstvo državnih železnic, mestni licej.
168 Ravnatelj državnih železnic.
323 Odsek za vzdrževanje železnic. Knafljeva ulica 2.
301 Komisariat ministarstva saobraćaja.
337 in 363 Obratno nadzorništvo južne železnice.
216 Privatna družba južne železnice, skladišče.
234 Prometni inšpektorat južne železnice, kurilnica.
r»i Poštno ravnateljstvo, Lingarjeva ul. 1. 143 m 154 Poštna hranilnica, čekovni urad, Beethovnova ulica.
177 Poverjeništvo za prehrano, vladna palača.
164 Vnovčevalnica za živino in mast. Zeleni hrib.
42 DobavUalnica klavne frvine, Turjaški trg.
163 Kranjsko deželno mesto za vnovčeva-nie živine, vladna palača.
243s Žitni zavod. Vodnikov trg.
133 Trgovska obrtna zbornica, Beethovnova ulica 10.
251 Zavod za pospeševanje obrH, Dunajska cesta 22
235 Vrhovni rudarski urad, Resffeva cesta 3.
!^)& Centralna uprava za trgovački promet.
DrugI  državni uradi:
347 Državna žrebčama. Selo.
343 Osrednji urad državnih montan i stičnih
obratov, Stari trg 11. d)   Avtonomna     poverjeti ištva; 153 Poverjenik za notranje zadeve. 20 Poverjeništvo za notranje zadeve, 128 Knjigovodstvo.
309 Policijsko ravnateljstvo.
310 Policijska stražnica.
221 Oddelek za uk ni bogočastje, Erjavčeva cesta 13.
320 in 340 Poverjeništvo za pravosodje-sodna palača, Kralja Petra trg
zveze s sledečimi postranskimi posta-v Jami:
L Pover j eništvo za pravosodje:
a) poverjenik;
b) oddelek za zakonodajo:
c) oddelek za osebne in kaz. zadeve; č) tajništvo in  oddelek za gospodar«
stvo, iinančne in račun, zadeve;
11  višje  deželno sodišče.
d) predsednik;
e) podpredsednik;
/) predsedstveni tajnik; s) računski oddelek; h) predsedstvena pisarna in pisarniško vodstvo;
t) centralna knjižnica;
III. deželno sodišče: /> predsednik;
ki podpredsednik;
l) preiskovalni    sodniki  In kazenski oddelki:
m) civilni oddelki in trgovski vpisnik; n) pisarniško    vodstvo    in denaina knjiga;
IV. okrajno sodišče:
o) predstoinik okrajnega sodišča; p) okrajno sodišče, izvršilni in dostavljam] oddelek;
V. v i š j e državno pravdni štv o: r) višji državni pravdnik;
VI. državno pravdništvo: s) pravi državni pravdnik;
pisarna in kazenski register; VII. j e t n i š n i c a: ti jemiško upravite!jstvo. ui ravnatelj jetnišnice, v) policijsko  ravnateljstva, Bleiweiso-va cesta 22. 121 Poverjeništvo za socijalno skrb, deče:-ni dvorec.
361 Komisija za mirovno   konferenco, dr
Vodopivec, Blei\veisuvj cesta 10. 249 Državna posredovalnica za delo. 345 Obrtni nadzornik, Hlelu eisova c. 15.
140 Poverjeništvo za javna dela in obrt. 321 Stavbni oddelek. Turjaški trg I.
5 Premogovna razdeljevalnica. 271 Gozdarski oddelek.   Kongresni  trg 13.
c) Druge   oblasti in komisije:
47 Komisija za začasno vodstvo m likvidacijo kranjske deželne uprave.
236 Pokrajinski  odsek za  zasedeno ozemlje. Dunajska cesta 31. 151 Deželni odbor: dr. Tavčar, dr. Triller.
30 Deželna bolnica. Poljanski nasip. 231 Deželno gledališče
378 Domobranska vojašnica  litara) jugoslovanski gorski strelski polk št. 2. 306 Dramsko gledališče.
31 Prisilna delavnica, Vodmat 93.
166 Električna  cestna    železnica. Zaloška cesta.
141 Elizabetni sanatorij, Zrinskega cesta 2. 206 Dr. Fettich Oton, odvetnik, Sodna ulica 11. \
341 Francoska komisija, mestni licej. 309 Gasilna In reševalna postaja, -Mestni *om«.
329 Geršak M. & Ko., Kongresni trg 10. 107 Globočnik Ivan, Metelkova ulica 3.
49 Golob   Franc,   trgovina  z  železu ino, VVolfova ulica 8. • 137 Gospodarska Zveza, Dunajska cesta *29.
M Gričar & Meiač, Prešernova ulica 9.
45 Hotel »Slon«.
26 Hotel »Union«. 205 Hribar Draprotiu, tovarna pletenin. Zaloška cesta 14.
48 Hrovatin Mak«, tiskarna, VVolfova ulica 12.
33 Hudovcrnik  Aleksander,  notar. Sodna ulica 6.
243r> »Impex«, importna in eksportna družba.
365 Invalidni oddelek v obrtni šoli, Aškerčeva ulica.
159 in 257 Jadranska banka, podružnica v Ljubljani.
7 Jelačin Ivan, trgovce, a) Emonska cesta 2, b) Cojzova cesta 10. c) (alinee 3.
r44 »Jugoslavija«,   upravnistvo, Majiiin trg 8.
360 »Jugoslavija«, uredništvo. Stari trg 19.
123 54
18
335 351 319 65
260
80
24
356 63 168 210
158 262 130
88 173 40
729
> I
161 41 261
338 17 35
12 2 Al
332 16
101 15 25
253 69
242
6 144 149
233
90 33«)
10 131
218
317 327 12«;
226
'304
167 57
251
31! 364
38 334 220 125 207
127
130 8
Jugoslovanska   demokratska stranka.
Narodni dom.
Jugoslovanski kredkal zavod, VVolfova ulica 1, Marijin trg 8. Kavarna »Evropa«, Tonejc A. Kavarna »Zvezda«. Kemična tovarna, Moste. Kmet & Komp-, Oosposvetska cesta 8. Kmetska posojilnica  ljubljanske okolice, Dunajska cesta 8. Dr. Knafilč Vladimir, urednik, Nunska ulica 21.
Knez J., trgovina z deželnimi pridelki in valjčni mlin, Oosposvetska ce^sta 3. Kokali Rudolf, trgovec, Prešernova ulica 54/1.
Kolinska tovarna, Martinova eesta. Kolodvor, glavni. Kolodvor, državni.
Kozina Peter & Koiup., zaloga Čevljev,
Breg 20.
Korenčan Ivan (vila Kredarica). Korencan Ivan (trgovina), Stari trg 5. Dr. KafSfll Milan, odvetnik, Knafljeva
unca 4.
Dr. Kramer Alb., minister, Knifljeva
ulfa a 5.
Kranjska deželna banka, Gosposki ulica 12.
Kreditni zavod /a trgovino In obrt, podružnica, Prešernova ulica 50. Kr'sper Anton, Stritarjeva ulica 3. Krisper Anton, Dunajska cesta 33. »Leoninum«, sanatorij. Zaloška c. 11. Lllleg Alojzij. Bleiweisova cesta 25. Liubllanska kreditna banka, na vogah Stritarjeve ulice in Pred škofijo. Ljudska posojilnica. Miklošičeva u. 8. Dr. Mafaron Danilo, odvetnik. Mayer & Komp., Stritarjeva ulica.
Mestni magistrat:
Mestni magistrat Mestni župan.
Mestni hlevi na Kodeljevem.
Mestna hranilnica, Prešernova ulica 3.
Mestna klavnica. Mesarska ulica 1.
Mestni pogrebni zavod.
Mestna policijska straža.
Mestna plinarna.
Mestni stavbni urad. Lingarjeva uJ. 1-Mestni tržni nadzornik. Ribnikar Adolf. Cankarjevo nabrežje 1. Mestni tržni urad. Mestni zavod in elektrarna. Melnt Julius. Šelenburgova ulica 7. Mencinger T., trgovina s Špecerijskim blagom: a) Resi jeva cesta 3. b) Martinova cesta 10.
Mlekarsla zveza. Dunajska, cesta 33. Naglas J. J. tovarna pohištva, Kongresni trg 12.
»Narodna tiskarna", Knafljeva ulica 5. Narodni dom.
Narodni svet. Frančiškanska ulica 2. vnakovič (brata). Oosposvetska cesta
Kolizej.
D**. Novak Fran, odvetnik, Dalmatinova
ulica 3.
Občinski urad na Viču. Okrajno glavarstvo. Hrenova  ulica 4. Orožmrko poveljstvo, višje. Blchveiso-va cesta 3.
Orr.žnlški nostajn. okrajna, Blciv.eiso-va cesta I,
Pr. Papež, vodja    deželneua sodišča, sfanovanje. Nunska ulica 21. Paoirnlco. Vevče.
Dr. Pecan Vladfslnv. odvetnik. Dunajska cesta 32.
Pcfričič Vaso nas!., Ivan Samec, Mestni trg 21.
Pivovarna Union. Spodnja Šiška. pirc Gustav, ravnatelj kmetijske družbe. Pokopališka ulica 4. Dr. Pire M., odvetnik, Sodna ulica. Podkovska šola. Poljanska cesta 59. Dr Pozačnlk Josip. Trg kralja Petra 8. po!ik Karel, Erjavčeva cesta 14.
r»rs!aft Karel, tovarna usnja in usnjatih izdelkov, centrala Dunajska cesta 19, tovarna Sv. Petra cesta 72.
Ponovič Janko, trgovina z živino, Blel
vveisova cesta 32.
Prcdovlč Elija, trgovec z živino, Ambrožev trg 7.
Poštno In brzojavno ravnatclistvn: Dr. Debelak, direktor pošte in brzoja va za Slovenijo.
61 Ravnateljstvo, Lingarjeva ulica 1, I. in
D7. oddelek. 130 v. oddelek ,dr. Janžekovič, Beethovnova ulica.
154 II. in III .oddelek, Beethovnova ulica.
156 VIII. oddel.   in   telef. račun, oddelek,
glavna pošta. 32 Stavbni svetnik inž. Lavrenčič Emest, stanovanje.
258 Tehnični oddelek, | glavna pošta.
124 Računski oddelek na Vrtači
150 Poštno strok. rač. odd., semenišče.
loO Vzdrževalni odsek za brzojav in telefon, glavna pošta.
239 Vzdrževalni odsek, v. p. oficijal Poto-kar, glavna pošta.
172 Poštni ckonomat. Kongresni trg.
2o9 Brzojavno skladišče.
110 Mehaniki,  glavna pošta.
143 in 154 Poštna hranilnica, ček. urad.
Poštni urad Ljubljana I.
148 Predstojnik. 152 Poštna blagajna. 211 Pisemska pošta. 215 Oddaja pisemske poŠte. 213 Blagovna poŠta. 201 Brzojavni oddelek. 109 Kontrolna miza pri telef. centrali. 122 lavna gpvorilnica. 112 Poštni urad Ljubljana D. 60 Ranzlnger R„   prevaževabilca, Cesta
na južno železnico 7. 333 Ravnateljstvo    državne   višje realke,
Vegova ulica 4. 204 Dr. Ravnihar Vladimir, poverjenik za
pravosodstvo. 268 Ravtar Mihael. Jurčičev trg 3. 266 Remec Vladimir, inž. 56 Rohrmann V. H., trgovina z deželnimi '   pridelki, Sv. Petra nasip 27. 232 Rojina  Anton, mizarstvo, Kolodvorska
ulica 8.
71 Rosner ML <5t Komp.. Celovška c. 73. 135 Dr. Rus MavriciJ. zdravnik, Gosposvet-
ska cesta 5. 0 Samassa  Maks,  i i varna. 252 Samec Ivan, Vasa Petričiča nasl. 303 »Sava«,   lesna   trgovska industrijska
družba z 'o. z„ Beethovnova ulica 10. 318 Sark Fran, Oosposvetska cesta 13. 374 Scagnetti  V., stavbno podjetje. Cesta
na Rudolf ovo železnico. 2 V) Seidl .lož if. okrajni načelnik, Celovška
cesta 2. Žiška. 316 Ssver & Kom., VVolfova ulica 12. 102 Siemens - Schuckert - VVerke, Res-
ljeva cesta 12. 146 Slovenska e^komptna banka, Šelenbur-
gova ulica 1. .50 »Slovence« ir» »Domoljub«, uredništvo,
Kopitarjeva «lica 6. 328 »Slovenec«,   upravnistvo. Kopitarjeva
ulica.
34 »Slovenski Narod«,   uredništvo. Knafljeva ulica 5.
90 »Slovenski Narod«, upravnistvo. JCnaf-
Ijeva ulica 5. 250 Slovenski Rdeči križ.
11 Splošna   prometna   banka,    Sv. Petra cesta 2.
A Soreitzer MU trgovec, Vojaška ulica 2. 202 Stacul Anton,   trgovec. Selenburgova ulica.
256 Stavbno podjetje Al. in Val. Accotto, Trnovski pristan 14.
171 Stcplč Peter, vinski trgovec, Slška 256.
142 Strojne tovarn? In livarne d. d.
225 Strokovno tainištvo. Ivan Tokan. $e-lenburgova ulica 6/11.
179 Stupica Fr„ Oosposvetska cesta 1.
217 Sušnik Anton, trgovec, Zaloška cesta.
145 Schneiaer in Verovšek. trgovina z že-leznino. Dunajska cesta 16.
338 Schumi Josip, tovarna kanditov, Gradišče 9.
73 Schwentner L., knjigarna Prešernova ulica 3.
23 Sara bon Andrej, trgovec. Zaloška cesta 1.
244 Stška Ivan,   tovarna parketov. Metelkova ulica 4. 29 Dr. Tavčar Ivan, odvetnik. Sodna ulica 2. I 36 Tiskovna zadruga, Sodna ulica 6. 120 Dr. Tomlnšek Fran.   odvetnik, Sodna ulica 8.
372 Tovarna za mik), Šiška. 368 Tovarna za klej, Sv. Martina cesta 50. 150 Tovarna vozov, Peter Keršič, Šiška,
113 TomaHč Avgust, agencija in komtMJa
z deželnimi pridelki
52 Dr. TomaHc Josip,   odvetnik. Sodne ulica 6.
lil Tobačna tovarna. Tržaška cesta 16. 342 Trboveljska    premogokopna dnržba,
Knafljeva ulica 13. 91 Dr. Triller Karek odvetnik. Dalmatinova ulica 7.
117 Uher F. & A* špedicijsfco podjetje, Še*
lenburgova ulica 4. 312 Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica 6.
27 Vidic   &   Komp„   tovarna zarezanih strešnikov,    zaloga peci In stavbnega materijala. Prešernova ulica 3. 322 Vidic & komp.. Vič.
377 Vodstvo   knezoškoHjskcga zavoda sv, Stanislava v št Vidu.
224 Vodnik Alojzij, kamnosek, Kolodvorska ulica 32. 367 Vojna zveza kranjsldk konsunntfti za-vodov ln društev. Aleksandrova c. 5.
Vojaški uradi in poveljstva;
53 Avtokader, predilnica.
108 Avtokolone 2, hotel ^Ilirija«.
66 Avtoreferat hotel »Ilirija«, 116 Brzojavni bataljon. Cukrarna. 157 Brezžična postaja na realki
39 Dravska divizija, Kazina. 267 Garnizijska bolnica, MarrjaniŠče. 277 Garnizijska bolnica. 270 Glavno skladišče za vojaško opremo, Domobranska vojašnica.
14 Glavna   avtomobilska     delavnica IL vojnega okrožja,
378 Jugoslovanski gorski strelski polk St. 2. Domobranska vojašnica,
369 Kolodvorsko poveljstvo. 302 Komanda   mesta   Ljubljane, Bavarski dvor.
314 Komanda Dravske divizijske oblasti. 265 Konjska bolnica.
375 Letalska skupina. Spodnja Šiška.
246 Mobilno železniško skladišče, ŠiAka. 326 26. pesadijski puk. Belgijska vojašnica. 230 Poveljstvo      lesne preskrbovarnice.
Dunajska cesta 35. 248 Poveljstvo  delavskih odd.,   Cesta na
južno železnico (baraka). 175 Poveljstvo II. voj. okrožja. Kazina.
13 Poveljstvo topničarske vojainlce. 219 Poveljstvo povozne   skupine. Baraka,
Tivoli.
276 Prva jugoslovanska bolnica. Belgijska
vojašnica.
380 Skladišče vojnožitnega zavoda, Krekov trg.
,30Q štacijsko poveljstvo, Blerweteova eesta 22.
259 ^entoetrska vojašnica.
103 Topni carska delavnica. Baraka, DtUM^-
«^ka cesta. '
264 Topničarska vojašnica.
237 Topničarska vojašnica, skladišče materijala,
59 Trenska delavnica. Slška.
1 Vojaška postaja na BreaovicL 324 Vojaška policija. Belgijska vojašnica
330 Vojaška pralnica, Vevče.
247 Vojaški stavbni urad, Martinova cesta. Barake.
305 Vojaško oskrbovaHiče, Kodeljer©.
376 Vojaško oddajallšče živil. Dunajska cesta 33. **r*i^!B
70 Vojaško sodišče, Poljanska cesta 13. 203 Zbirališče vojnih vjetnikov na Oradu. 114 VVeissbacber Simon,   tesarald mojater,
Dunajska cesta 66. 55 \Vi!lmann R„ inž.. Slomškova ulica 3. 21. Zadružna zveza. Dunajska cesta 38. 379 Zakotnik Ivan, mestni tesarski mojster, Dunajska cesta 46. 58 Začasna  delavska zavarovalnica proti
nezgodam. Šolski drevored 2. 165 Zastopništvo  Nemške Avstrije, Valvasorjev trg 6. 10rt Zidar Josip, trgovec z žitom, Dunajeka cesta 31.
315 Zoreč Rudolf, trgovec   Sv. Florljana
ulica 26.
370 Zorman L, trgovec, Spodnja šfška, 2^c Zveza    Industrljcev   na slovenskem
ozemlju, Šelenburgova ulica 7. 360 Zvezna tiskarna.
331 Dr. ŽirovnU: Janko ln dr. Zupane, odvetnika, Šelenburgova ulica 7.
343rf Žitni zavod.
28 oralov sveta naj-
GimnazUski učenec ueL^M-l Proda se zelo rastoči gozd
govino. Vsprejemni pogoji naj se bla- i vjšjemu ponudniku. Cenj. ponudbe naj govoliio vposlati na uprav. SI. Narise pošljejo pod .Mlaka/9731" na uprav, pod .Priden in marljiv/9721-.
97211 SI. Nar.
9731
+
Bog je vzel k sebi našo najblažjo soprogo in najboljšo mater in taščo, gospo
Marijo Sorčan
po težki bolesni dne 30. septembra ob 11. uri ponoči. t njo smo izgubili svoje najdražje.
Pogreb bo v četrtek ob 4. uri popoldne na pokopališče v Dragu
Hrastnik, dne 1. oktobra 1919.
Ivan Sorčan, nadučitelj, soprog; Erno, podporočnik v Tomsku, Sibirija, sin; Mlci sir. Roieva in Anina,
učiteljica, hčeri;   Dr. Roi, odvetnik v Laškem, zet.
Prnju rn večja množina pristnega, po-tUUu iJS letnega cvetličnega medu. Ponudnc cene naj se poš!ieio na upr Slov. Naroda pod ,Med 9722".
ttn V?nn nagrade dob?, kdor mi pre-I JU Itn sVrbi ali odda do 15. oktobra stanovanje, sobo in kuhinjo, najraje v bližini sv. Petra cerkve. Ponudbe pod .K 150 0729* na upr. Slov. Natoda. 9729
Incfnlfrilo v vsen Predmetih, najraje IllssllUtlLIjtS v matematiki, ISćo sedrro-?olec-gimnazijec. Ponudbe pod .N. N./ 9748" na urr. SI Nar. 9748
Kojim smrekov les,
si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga za drž. ko-odvorom, Ljubljana. 2048
Potrti neizmerne Žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš srčno ljubljeni sin in brat, gospod
Ivan Zidan
uradni sluga pri Socijalni oskrbi
v starosti 31 let dne 27. t. m. ob polu 11. uri zvečer po dolgi in mučni bolezni za večno zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se je vrsti v ponedeljek, dne 29. septembra 1919 ob 4. uri popoludne iz mrtvašnice v Šoštanju na na tamkajšr.o pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
V Ljubljani, dne 2. oktobra 1919. Marija Zidan, mati. Martin Židss, oče. Alojzij, brat.  Ftsl, sestra*. Žalujoči rodbini Ornat in Varkelc
mtk noučuie gosoodična. Koški U grešni trg S I. levo. 9/50
Ver malin sodov ?„dvM°M!
se proda. Roina nltca 15. 9693
proti dobri plači. Po
litem ftojTodjo
nudbe na A. Kajfež. Kočerje. 9720
Ufd yilI|IUuu Ponudi 2 tei nadaljno pri tvrdki Scbwab & Bizjak, Dvorni trg it 3. 9758
tnslnira dobro ohranjena, za enega »pflllllui, gospoda, se taUoj kupi.
Ponudbe pod „ Spalnici 9756* na upr. Slov. Naroda. 9756
Kili
»hiša v Ljubljani aii v okolici aH sploh v kraju z Železniško postajo. Ponudbe na upravn. „Slov Naroda" pod „Posestnlk". 9697
Drnstailt fn 4 kolesa, eno damsko in rlUlOJU IG 3 moška, še dobro f'.ranjena. Kje, pove upravnistvo #Slov. Naroda«. 9691
Krepkega ofrora
sev spraisaa trgovina z mešanim blagom J. KrZas, Vrsnika. 9686
MM njiva, ležeča ob cesti blizu 16 Kolinske tovarne. Prostor je pripraven za stavbiSče, za trgovino ali gostilno. Natančnejši podatki se lahko poizvedo na Sv, Petra cesti hiš. štev. 51. 0701
PmflS jrj krasna meslngasU kletka*
se
rapigo. Roina ulica 19. 9700
avba fn pas za narodno no§o. Roina ulica IS. 9199
Plflll3J3!llfl, toko^?Serw/l!o* Hib
Ijana, Welfora ol. 12. 9662
DrnCtnr v bu2in< dr* kolodvora za zla-rlDalul ganje drv ao taco w na|em.
Ponudbe na: poštni predal 151, Ljub« Ijana. 9749
Ilfnnka ■ poštene hiše 10 sprejmo L'lCunU v trgovino z mešanim blagom na deželi. Pismene ponudbe pod .Na deželo 9762" na upr. SU Nar. 9763
U srhi H in ksrhiilna runfililfn razpo-
I\dlItlll lil HafOlUflt! iiKllljIlK sijja
vsako množino tvrdka MARTIN SUMER, Konjice. 9463
Kosileroe posode od anerttega pe-
trnlsia kupuje Serer k Komp., Ljubljana. IlOlEja VVolfova allca 12. 9613
Vsaka mnHM lelne TA 'A
slks. Ljubllana, Dunajska c. 38. 9656
Ortopedirie čevlje
ge dobavlj* specialna trgovina Walttr, ftradse,  (Graz)  I SSBUširisIr. 48.
Največja zaloga vsakovrstnih vlog za ploščate in neenake noga tudi no modelu in zdravniški naredbi 9649
65
5252
Stran 6.
»SLOVENSKI rtAKOD", dne 3 oktobra i9ii*.
230 štev.
Veličan Wester
ar t. praporščak
Milka Wester roj. Poličar
poročena.
St. Vid nad Ljubljano, 2. oktobra 1919
L
■Bsrr:
►3 praznih sodov od kislega zelja razne ►likosti, se vrši dne 3. oktobra t. I. ob 9. >poldne v stalnom prof. slagalištu Dravske vizijske oblasti v Mostah. Kupci se prl-zno vabijo. — Plača se na licu mosta. — »reva stalnog prof. slagališta driT. div. oblasti.
r--J- Jernej Cerne
mesar in posestnik
Fanka Cerne roj. Ocvirk poročena
'   Ljubljana 2. vinotoka 1919.
RAZGLAS.
V smislu povelja drav. div. obi. konj. Št- 9426/19 se razglasi, da se na«
hija pri vozai^kem eskadronu približno 30 konj, katere bi se moglo posestnikom občine ljubljanske okolice-posoditi za poljska dela.
Refit .tiinti naj se oglasijo pri vozarskem eskadronu na dirkališču v
Tivoliju.__
i in nakup
i      :h kož
za Nei Holandsko in Francosko želi zmožna firma stopiti v
zvezo s tukajšnjimi firmami in zbiialci. Plačilo event. v nemški marki.   Dopisi pod , W, K« 4768" na, Rudolf Mosse, Dunal
(W.en) I. Se * l er starte 2. 9880
Bre* posebnega obvestila.
Dr. Alojz Klemenčič
odvet. kandidat
Barija itan.it roj. MU vdova M\
poročena 4. oktobra 1919. Slov. Bistrica
!■ inlflslriKR .JBBT«Maleni
išče      vodstvo društvene pisarne strokovno naobrazenega, na inozemskem trgu preko Reke in Trsta rutiniranega
Prednost imajo interesenti, vešč: italijanskega in hrvatskega jezika. Ponudbe na „ SEVER", Maribor, Tegethofova c 45. Nastop takoj.
==K=™
Zdravnik
Dr VIKTOR BRESKVAR
se ie preseiil v Gradišče - Hlllerjeva Dllco 7,1. mMi
ter ordinira od IO.
m
22. ure dog»oiudne.
IE i
za likerje, rum 5n
Žganje dobavlja v vsaki množini, ker je dovoljen izvoz v Jugoslavijo, po železnici potom špediterja v priznano najboljših kvalitetah in poceni
Prva dunajska parna tovar. eter. ofi, eser?? in baru
J. FEIGL, SOHN & Co, WIen XV. L3
Friedricbsplatz 3/a. Ustanovljeno leta 1872
Specijaliteta: Kingston   rum   Basis.   Najnižje stavljene ponudbe
slede po naročilu. 8683
Mm ne banulamo
v zaključku 1000 vagonov na ]ijooslo¥. železnošKi postaji.
Reiiektanii naj dopošljejo svoje naslove administraciji Slovenskega Naroda, nakar se začno pogajanja. 9G14
Mirodilnica in zaloga fotografskih aparatov ter potrebščin.
Ijelt feeitapa iL 5.
Barvila ?a obleke „TEKLA4*. Pralni praški. Čistila za slamnike „STR0-BIN". Nadomestilo tobaka. Nadomestilo toaletnega mila. (VROZNI PRAŠEK'* najboljše sredstvo za negovanje polti. Preizkušeno dobra sredstva proti moljem. — Parfimi in dišave. Sredstva za konzerviranje jajc. — — Koncesijonirana naloga strupov
MENJALNICA S
nasproti južnemu kolodvoru
insnjuje ob mM\ uri valute po najvišjem fcurm
?
Proda «e razno
tietajlist.^ popolnoma Jx.vci.ban manufakturne stioke*s prima referencami se takoj sprejme kot prva moč v manufa^ferno in modno trgovino 3. Siermecki, Celje. V ponudbi se želi navedeno kje in kako dolgo dosedanje službovanje in beljeno plačo.
pohištvo
in perilo, zimnice in peresnice, kuhinjska posoda, porcelan, mize in stoli, kopalne garniture itd. Poizve se v Zadružni centrali, Miklošičeva cesta št. 8/1. od 11. do 12.
Oznanila UNION-PROPAGANDET Maribor.  Zavod oglasne odprave ta reklame
in nič ne anonsiramo, ker dobro blago se samo prodaja, mi kupimo le vsako množino
LANENEGA SEMENA, prazne oljnate sode, m dobre lutaste vrefcs*.
ZABRET & SOM?., tovarna olja in firneža ▼ Britefu pri Kranja. 9786
illllllllillllllilllllillililllllilllllll ZDRAVILNI VRELEC
Radertfki--
najobilnejši vseh poznatih natron-iition vrelcev. Kot zdravilna voda od zdravniških avtoritet radi svojega jako raztvarjajočega in kislino zatirajočega učinka posebno priporočena proti mehuniim, ledvičnim želodčnim boleznim, protinu in nahodu. Najboljše zdravilno sredstvo proti pesku in ' amenčku.
prvovrstna namizna voda s posebno bogato vsebino ogijične kislino. Naj-prikladnejše za mešanje s starim belim kakor tudi rdečim vinom in sadnim sokom =====
Kreme Zoraida i
Lopa žena ima neovisno moč, nepremagljivo čar ob o, io frd;.fo zr82^as*ven!liij pesniki. ■
Najde vršenejše sredstvo moderne kos m etike za dosc►go idealne, mikavne lepote. To divno polepšalo je se-stavljeno po receptu božanstvene orientalke Zoraide, zvezde" turškega harem:; bivšega Abdul Hamida, iz čistega rastlinskega soka, meda, citroucvega soka, s čimer prekaša vse umetne škodljive dosedanje nroizvode. Velika doza bruto i ', kg K 30*—.
l^mania   «aci5 miSn    Dosedaj nedosežno. Tega Cudotvornegn hfjSiriG   psSšu^lHlIU«  ne priporočani samo onim, Id redijo krem Zornido, marveč vsem esebam, moškim in ženskam,  ki fm3jo nežno obču .. kožo. To milo dela naravnost čudeže, ker ne varuje samo neine  polti, marveč polepšava tudi naravnost čarobno obraz in odstranja v najkrajšem času Hšaje in razpoke kože. Te divne paste ne bi smelo manjkati v nob-ni tuli 1^> razmažete male količine na dlani, se moč*:.-) peni s fino mlečno peno.  Kraljice- lcoote, pa tudi oslale se vesele nad tem i.vjmom, kajti z umivanjem s pasto If gcr.:a mora tudi angeljska lepoin zasvetiti v krepkejšem sijaju čarobe in razcveta. 11 23«-—. n_v  ■   c#ib    Raz ven Zoraide in paste se priporoča bledoličnim osebam KuZlIl   5U9\»  Rožni sok, popolnoma neškodljivo rdečiio za obraz in us'n ce Z uporabo Rožnega soka postane obraz nežno rožnat kakor plamen jutra-je zore, a ustnice zvde jasno kakor škrlat. Cens večje steklcnieice K 6*—-
n^AvMj^M^li! 11^* n*- ImI Čudotvorno sredstvo za rast las. Naj-HmBlIKGnSKi ndir rctiu!. čistejši proizvod; s*veda kemično prirejenega petrola. Izum dr. P. Williamsona iz Ne\vyorka. Po točni uporabi dobe lasje takoj lep sijaj, svilno mehkočo, bujno rast. Ako izpadanje las, naročite pravočasno 1 steklenico petrola rešite svoj ponos, svoje lase. (Cena steklenici 250 gr K
in surovi loj kupi vsako množino za najvišjo dnevno ceno Prva mariborska tovarna mila v Mariboru, telefon 47, brzojavi:
milana.   Prosijo se ponudbe z vzorci. 9568
Sečnja in spravilo 30.000 m3
SMREKOVEGA LEM
sjsjr* se odda podjetnikom. ~W&
Les je za posekali, obeliti, razžagati na gotove dolžine in po dr-spraviti do nalagalnice žične tirnice. —. Kompententi naj se zglase po možnosti osebno pri rudniškem ravnateljstvu
Zagorje ob Savi. 9632
SrC
K X
;
želite preprečiti raglo dr. WtU amsena In ta^o 18- -).
Saj pesnik ne poje zastonj:
.Lasje moji so ko svila gosta, Bolj ko popek so rudeča usta In obraz ko rožica in mleko".
najnaravnejši izdelek za ohranitev
so
9494
trajne in dosego
Te štiri stvari čarobne lepote.
Navodila in opisani izdelek oošilja
,lURANUS"-PARFUMER3Jil.
{. Kosmetiška parfumerile, Ljubljana, Mestni trg 11.
X X
Savinja*
flraštvo lesnšh trgovcev in Industrij G* v v Cal j u
kupi vsako množino rezanega in okroglega mehkega kakor tudi kostanjevega lesa ter bukovih drv. Tozadevne ponudbe z navedbo cen prosimo na naslov: »SLAVINJA*, Kapucinska ulica 5, I. nadstr. ali poštni predal štev. 1.
i
™ m m
JBRJEV iD KRALJEV VRELEC
jevcem in sadnim sokom.
zdravilna in namizna voda, posebno priljubljena  za mešanje s kiselkastim vinom, sad-
9172
Sli
& import, i
Tsrdka
se je preselila
iz dosedanjega trgovskega lokala v lastne prostore
Pred Škofijo št 3
Llagarjeva - flSod&rsfea miosL tik skof!>ke palače, kjer ie nakafa trgovina
HPRI ŠKOFU".
Podpisani se zahvaljuje za izkazano zaupanje j ter se priporoča za mnogobrojni obisk z zagoto- J vilom najboljše postrežbe.
Spoštovanjem
R- Miklauc-
iz Ia- Švicarske gume, dokler traja zaloga. — Velika izbira manufakturnega ter tu- in inozemskega modnega blaga, bogata zaloga oblek lastnega- izdelka po najnovejših krojih, srajc barvanih in belih, ovratnikov, samovez-nic, Športnic Čepic itd. v I. kraniski razpoŠfljiiotei
SGHWAB & BIZJAK, Ljubljana,
Dvorski trg 3. t- pod Narodno kavarno.
LASTNI MODNI ATELIJE.
9520
MUSKO RUBLJE
razne vrsti košulja, gaća, nočnih košulja i mekanih ogrlica nudja trgovcima
samo na veliko 9673
DOMAČA TVORNICA RUBLJA D. D.
ima, Jžlatlto trs Z. ILK.
Naručbe pouzećem izvršuj u  se  kretom pošte.
I
ss <
OS)
8142
84
544515
461917
38
9