SLOVENSKI TEHNIK Leto - Ano VI. No. 263 "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena 10 cent. Uredništvo in upravništvo Calle AnASCO 2322 U. T. 59 - 3667 Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. I I Buenos Aires, 28. julija 1934 Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo I leto $ 5.—; Inozemstvo Dolar 2.— List izhaja ob sobotah štirikrat mesečno S ° 3 H rt ^ ® S hJ3 R a ° < C3 TARIFA EEDUCIDA FRANQUEO PAGADO Concesion 1551 _.________ Nacijsti so diktatorja avstrijskega Dollfussa Ko se je Hitler vsled slabe ekonomske in politične situaeije Nemčije vendar le pogodil z Mussolinijem, da se ne bo delalo za priključitev Avstrije k Nemčiji, je Mussolini takoj zaobrnil italijansko zunanjo politiko v drugo smer, kot smo že na dragem mestu povedali. To je nemške fašiste naravnost podivjalo, da so pričeli z očitno nacijsko propagando v Avstriji. Nemška vlada seveda v javnosti figurira kot da ni ona odgovorna za stvari, ki se dogajajo v Avstriji. Kancelar Dol) fuss je hotel pri Društvu narodov javno protestirati proti teroristom iz Nemčije. Do tega ni prišlo ker so ga te dni nacijsti ubili. V sredo, ko so bili ministri ravno pri zborovanju,. je naskočilo vladno palačo kakih 300 nacijstov, ki so nosili "falš" uniformo "Heim-Wehr", ter je eden od njih takoj oddal strel proti kancelarju Dollfussu, ki ga je smrtno zadel. Osem nacijstov, preoblečeni v narodno tražo, so se že predpoldnem vtihotapili v vladno palačo. Ubili so načelnika radjopostaje ter •se iste polastili. Usmrtili so tudi nekega policista, ki se jim je bližal. Takoj so pričeli i radio propagando. Nekoliko po eni uri popoldne je naznanil radjo, da je kancelar Dollfuss odstopil in da je prevzel vladno krmilo Rintelen. Naj bo omenjeno, da je Rintelen poslanik v Rimu. Policija je kmalu zapazila da z radjo postajo ni vse v redu. Pričela je osvajati vladno palačo z nsajenimi bajoneti in z ročnimi granatami. Medtem je prišlo na pomoč tudi vojaštvo s Strojnicami. Nacijsti so bili potisnjeni v zadaje nadstropje. Ob treh in četrt jih ae policija l^emagala in so bili štirje mrtvi. Mdetem pa so njihovi tovariši že ubili Doll-flssa ter aretirali vse ministre. Nihče ni vedel kaj se godi v notranjosti pa-',l(!e- Čudno se je slišalo, da daje. vladna nabila major Fey in ne Dollfuss, kar so v Pragi 111 tudi drugod takoj komentirali, da se je mo-la'° nekaj pripetiti. Mayor Fey, ki je v vladi narodni obrambni 1{,>misar, je dal z balkona dvakrat ukaz poli-in "Heimwehru" naj ne podvzame nikakih korakov dokler ne dobi zato dovoljenja. Med-temv so »e ministri v notranjosti palače, pod srožnjo zu življenje, pogajali z nacijsti. .Brez vladnega dovoljenja je bilo od posamez-111,1 krajevnih funkejonarjev takoj po vsej republiki proglašeno obsedno stanje. Nacijsti so pripravili atentate tudi na druge vodilne osebnosti po raznih krajih, ki so se več ' ! munJ Prečili. Treba je pripomniti, da na- 'Mov socialisti, ki imajo pretežno večino, ni- 0 '»«• ovirali v borbi proti Dollfussovi diktatu-"> ^ kar imajo dovolj povoda iz krvavih februarskih dogodkov. Zgleda, da bo ostal notranje politični položaj zaenkrat neizpremenjen. Princ Starhemberg ki se je med tem časom nahajal v Benetkah, je dal od tam povelje "Heimwehru" naj se oboroži do zob in naj bo pripracljen. Ministrski predsednik Miklas je takoj reorganiziral vlado, ki je uradno proglasila obsedno stanje. Meja med Avstrijo in Nemčijo je popolnoma zaprta. Italija je takoj mobilizirala vojaštvo na avstrijski meji, ki bo v slučaju sile takoj vkorakalo na avstrijsko ozemlje. Do vojne najbrže ne bo prišlo, ker jo Nemčiji v današnjih okoliščinah ne kaže izzvati. Vsekakor pa je mir Evrope na kocki. V našem listu smo že večkrat pisali, da je fašizem stalna nevarnost za mir v Evropi. In zadnji dogodki so nam v ponovni dokaz, da se ne motimo. Ginebra. — Društvo narodov pravi, da je vojna pred pragom. Odvisno je vse od Italije, Francije in Anglije. Italijanske in čehoslov a š k e čete so pripravljene na meji. Dunaj. — En-gelberta Dollfussa, ki je zraven na sliki s svojo ženo, so pokopali danes. Vatikan. — Papež je obsodil naeijste za — barbare — in to je bil tudi Dollfuss. Saj je še vsem v spominu koliko ljudi je dal po-streljati v februarski revoluciji. Kot katoliškega diktatorja, bi se lahko reklo, da ga je božja kazen zadela. Dunaj. — Aretiranih je 114 nacijstov. Vlada se1 jih ne up11 obsoditi na smrt, ker se boji še večje zmešnjave. Policijsko poročilo pravi, da je ubil Dollfussa Franc Holzweber, bivši vojaški četnik. Dunaj. — Podkancelarju von Starhember-gu, ki je naslednik Dollfussa, je brzojavil Mussolini, da se mora neodvisnost Avstrije ohraniti pa četudi z vojno. Pariz. — Francija pravi, da iii za to, da bi Italija, Jugoslavija in Češkoslovaška zasedle Avstrijo, vendar, če bi bila Anglija za to, bo tudi Francija podvzela korake. Francija pravi, da se Nemčija le hlini, da ni kriva za dogodke v Avstriji, v resnici pa da je za vse odgovorna. MUSSOLINI SE JEZi NA HITLERJEVSKO PROPAGANDO V AVSTRIJI Kljub temu, da sta se nedvano Hitler in Mussolini pogodila v Benetkah za neodvisnost Avstrije, ni prenehala nemška fašistična propaganda v Avstriji. Kri ni voda. Četudi politični interesi Nemčije zahtevajo drugače, se ne bo nikoli odpovedala avstrijskemu prebivalstvu, ki ji po krvi in jeziku pripada. Italijansko fašistično časopisje je dolgo časa povdarjalo stališče italijanske politike napram Avstriji in Nemčiji, ko pa je videlo, da se s hitler j evsko propagando le ne preneha, je pričelo odločnejše nastopati. Zahteva, da se s fašistično propagando v Avstriji popolnoma preneha. Pričakovati je, da bo zadobila zadeva Avstrije, med Italijo in Nemčijo, dalekosež-nejše posledice. Fašizem pač ne more gojiti idejnega prijateljstva, ker je zgrajen na militarizmu. Odkar se pripravljajo, Anglija, Italija in morda tudi Francija za tesnejše sodelovanje, je zapaziti v Nemčiji drugo politično ozračje, ki še nima čistega pojma. Opaziti je splošno poostritev diplomatičnih odnošajev med evropskimi državami, kar znači, da se nad Evropo ponovno zbirajo temni oblaki. Narodi iz kapitalističnega propadajočega sistema pač ne najdejo izhoda. Kot je bilo pričakovati je francoski zunanji minister Barthou, ki je obiskal razna središča evropskih držav, zelo zblondlal politični položaj Evrope. Državniki zopet nič več ne verujejo eden dragemu in so pričeli rožljati z orožjem. Mussolinijeva zunanja politika je zadnje čase precej pridobila, zato tudi je Mussolini hitro izrabil priliko, ter pokazal zobe Hitlerju. Seveda pod pretvezo, da je v velikanski nevarnosti neodvisnost Avstrije, ki bi lahko privedlo celo do vojne, če bi Mussolini takoj ne nastopil mesto "zaščitnika". Če bi Italija resnično navezala tesnejše prijateljstvo s Francijo, kar je iz gospodarskega stališča Italije pričakovati, ostane Nemčija na evropski celini popolnoma osamljena, izven če bi bila Poljska na njeni strani. V tem slučaju bo Nemčija prisiljena iskati nekega političngea izhoda. Italija je pričela tudi z živahno politično taktiko na Balkanu. Posebno je pričela iskati boljših odnošajev z Jugoslavijo. Pri vseh teh brezplodnih homatijah evropskih državnikov pa lahko mirno rečemo, da dokler ne bo zavladal v Evropi zdrav socialni red, kot ga imajo Slovani na severu, ni pričakovati miru in blagostanja. (Op. ur. Članek je bil napisan predno so ubili Dollfussa, ki pa ne izgubi mnogo na veljavi in ga zato priobčujemo.) Berlin. — Hitler je imenoval von Papena, ki nam je znan iz zadnjih dogodkov v Nemčiji, za polnomočnega ministra na Dunaju. Protestantizem v Italiji Vatikan je organiziral mogočno propagando proti širjenju protestantizma v Italiji. Vsak dan ta teden so odpotovale posebne skupine iz Vatikana ter se odpeljale na vse stijani kraljevine na javne shode proti protestantizma. Dobro bi bilo, da bi Vatikan pričel tudi z javno propagando proti "paganskemu" fašizmu. Saj je vsem znano, da je Mussolini vedno delal proti cerkvi. Z Vatikanom se je pogodil še le tedaj, ko se mu je cerkev brezpogojno udinjila za deklo. Posebno na Primorskem se to občutno vidi. Samemu škofu Fogarju, ki ima priliko žalostne razmere vsak dan od bližje videti, se je nesrečno primorsko ljudstvo zasmililo. Pa bodo že kako prisilili moža k molku če ga ne bodo vtaknili v kak samostan kot spokornega meniha delati pokoro, ker se je predrznil potegniti za "barbarske" Slovane. Ker smo že pri, cerkvi, naj omenimo, da nekateri rihemberčani dobivajo pisma od doma, da se tam prikazuje neki privid, ki da je mati božja, ali vsaj kak svetnik. Ni dvoma da se gre za kako pustolovsko potegavščino vernega ljudstva. Nam se le čudno zdi, kako da se tistim, ki so Primorsko ljudstvo pahnilo v današnjo bedo, še ni prikazal hudič. Resnice se bojijo Madžarska vlada je prepovedala izhajanje več listov, ker so preveč po pravici opisali zadnje krvave dogodke v Nemčiji ki bi vtegni-lo kvariti dobre odnošaje med obema narodoma. .. Italijansko i ncelo jugoslovansko časopisje je bilo enako previdno. Nekateri listi so se naravnost divili Hitlerjevi hrabrosti. Tu imamo ponovni dokaz, da večino listov piše za interese svojih gospodarjev in če je pri tem treba zavezati oči pred resnico nima pomena. Paris. — Francoska vlada je odobrila načrt za ogromna javna dela, ki bodo zaposlila 100 tisoč delavcev. Ta velikopotezni načrt vlade je napravil zelo veliko veselje med nezaposlenimi. Zloglasni bandit Dillinger mrtev Kot poročajo iz Združenih držav, se je po več mesečnem lovu posrečilo policiji izslediti zloglasnega bandita Dillingerja, ki ima na vesti več umorov in veletatvin. Policija ga je izsledila v hipu ko je prihajal iz kina v spremstvu dveh žensk. Po kratkem boju se je zgrudil mrtev. Zborovanje judov Rusija in Francija sta pripravili načrt, ki če bi se vsi po njem ravnali, bi bil mir v Evropi več kot zagotovljen. Načrt predvideva predvsem "Lokarno oriental" sedmih držav; poleg sredozemski pakt za združitev, Francije, Italije, Jugoslavije, Kumunije, Grčije in Turčije i nnazadnje "generalni pala" za povezali je vsega skupaj. Lokarnski pakt iz leta 1925 je služil temeljno današnjemu, vendar ni bil dovolj obsežen. Novi pakt določa, da če bi Nemčija napadla Sovjete mora slednji takoj priskočiti na pomoč Francija. Nasprotno pa je tudi Nemčija zavarovana pred 1 morebitnim napadom Francije, Italije, Anglije ali Belgije. In če bi bila Nemčija napadena od Francije se mora pomagati prvi. Načrt predvideva še razne druge podrobnosti, ki pa najbrže niti v širši obliki ne bo zadobil nikake pomebnejše podlage. Osem smrtnih obsodb Najvišje sodišče v Moskvi je obsodilo na smrt osem oseb, na dosmrtno ječo pa 15. Med obsojenci je en korejc in več rusov. To je bil prvi proces pod rednim sodiščem. Kriminalci so poškodovali več železniških naprav in postajo Chornaya, kjer se je nahajlo 15 vagonov in dve lokomotivi. Moskva, — Za novega poslanika v Parizu bo baje imenovan Rakoviskv, ki ima precej političnih prijateljev v Franciji. Velika vročina v Jugoslaviji Potem, ko je bilo več časa mrzlo, je kar naenkrat nastopila neznosna vročina ne samo v Jugoslaviji temveč po vsem Balkanu. Do sedaj je bilo 15 težkih slučajev vsled vročine. Vlada je odredila za civilne uradnike, da popoldne ne delajo. Atene, Turčija. — Turške obrežne straže v mali Aziji so obstreljevale neki italijanski vojni parniki, pri čemer je bil en vojak mrtev. Lahko se zgodi, da bo radi tega incidenta tudi ARGENTINSKE VESTI TRI LETALSKE NESREČE Na poti proti Rosario de la Fl-ontera se Je 20 t. m. pokvaril motor letala v katerem so ^e vozili, notranji minister dr. Melo, predsednik hipotekarne banke dr. Enrique S. PereZ: narodni poslanec Marcos Rojas in tajnik min1' stra, kar je prisililo pilota, da je pristal v bl>' žini okraja Metan, nad takozvano reko Seco. Radi neprimernega prostora je letal" treščilo z zadnjim koncem ob tla in se skoro p0' polnoma razbilo. Potniki so ostali razen dr. P* reza in Rojas, ki imata zlomljeno nogo in roko, respektivno le z majhnimi poškodbami in s° bili prepeljani v posebnem vlaku v Bs. Aires. Dne 24 t. m. v pristanišču Belgrano na "Ca®' po Sarmiento" se je v višini 300 m užgal d10' tor letala katero je vodil podčastnik 28-letn1 Anatolio Belausteguigoitia, letalo je padlo n8 tla in z njim vred nesrečni pilot, na zadobljfr nih poškodbah mrtev. Istega dne, okoli 10.30 ure je nad letališčem' Punta Indio izvajal praktične vaje podčastnik 27-lteni Edvardo Francioni v družbi mehanik11 Serapio Orbes-a in kot opazovalca, mornar]" Salvadorja Bloisi-ja. Radi poškodb pri motof' ju je letalo padlo pri čemur je izgubil pilot Ijenje in so ostala spremljevalca težko raflje' na prepeljali v bolnišnico v La Plata. _____________________ ___________________ Italija poslala vojno brodovje v turške vode> kot ga je poslala Anglija. .VOJNA V CHACU Vojna v Chacu krvavo nadaljuje. Kot P0' ročajo zadnje vesti se bodo bojevali še nadalje Vsa prizadevanja za mir bodo ostala brez llS' peha. Škoda za ljudstvo, ki izgublja mlade f le v tako žalostnem opravilu. Izobrazbe, čimveč izobrazbe med ljudstvo, P* ne bodo delali z nami kar bi se komu zlj"' bilo. Kot je znano so judi raztreseni po vsem svetu. Imeli bodo v kratkem veliko zborovanje v Ženevi. Zborovanje se bo nanašalo na splošno moralno in materjalno eksistenco judov raztresenih po vseh delih sveta. Ponovno se je pričelo z razorožitvenimi konferencami Društvo narodov je zopet pričelo z razorožitvenimi konferencami. Za Evropo je aktualno vprašanje, vojna ali mir? Že od pomladi sem se evropske države neprestano pripravljajo na vojno. Potem, ko je dal Hitler 11 kovsmrtiti 77 svojih nasproti kov, izmed katerih so se tr^ kot v času Neorna, ubili sa"®11 je zavladal po vsej Nein^1 "blažen" mir. Nemški narod jo ubogih kot otrok, četudi je malce ten, ker je bolan na želod"11' pa saj ta otroška bolezen r>f saja danes povsod, bo odreM nik Fiihrer kot obljubuje, k^' | lu sitneže potolažil in poZ^ vil. 'Vsaka šola nekaj stane- ^ že tudi nemški narod ki1'" izprevidel, kaj je v bistvu šizem. .•■ i mi PRISILJENA SELITEV BREZPOSELNIH Tukajšnji Poder Ejeeutivo se je obrnil na notranje ministerstvo z zahtevo, da naj poskrbi, da se spravi v Novem Pristanišču s poti tam obstoječih 1000 barak v katerih živi približno 3000 brezposelnih mož, češ, da to ogroža zdravstvenemu stanju mesta in da onemogoča nadaljevanje razširjenja ulice Av. Costanera. Vprašanje je kam bodo pa sedaj spravili nesrečne ljudi. Alto ogroža njih bivanje zdravju mesta in morali, bi se morali pa malo več pobrigati zanje in jim preskrbeti zaslužka, pa bi ga gotovo ne ogražali več. Seveda tega ti gospodje ne premislijo ali bolje — nočejo. MUHASTO VREME V času ko bi mogli imeti najhujši mraz se je začelo živo srebro v toplomeru nenadoma dvigati tekom nedelje, pondeljka in je v torek prišlo na vrhunec z 26.19 stopinj nad ničlo in so ljudje že pridno odlagali suknje misleč, da padati dež in tako imamo zopet običajni zimski ne bo več mraza. V torek ponoči pa je pričel čas. NOVA ZELEŽNIŠKA PROGA Tukajšnjemu kongresu je bil odposlan ta teden projekt nove železniške proge, ki bi vezala Neuquen z Bariloche. Priložena nota pravi, da z ekonomskega stališča in z ozirom nato, da nimajo med ozemljem Neuquen Bahia Blan-ea, Zapala in Carlos Bariloche nobene prave zveze bi bila neobhodno potrebna zgraditev te proge. — Želeti bi bilo da se graditev izvrši ker bi pri tem lahko našel delo kdo izmed naših rojakov. KAJ BO S SLOVENSKO ŠOLO V VILLA DEVOTO Ker je bilo Sokolsko društvo La Paternal, na tako nesramen in podel način od neodgovornih MESTNA KRONIKA NESREČA NA DELU V hiši v ul. Araoz 1557 je bil zaposljen z zidarskim delom 26 letni F. Diana, ko je v torek okoli 4.30 ure hotel prižgati luč ga je električni tok vrgel več metrov v stran in je pri tem padel v klet kjer je obležal z razbito glavo in je kmalu nato izdihnil v bolnišnici Fernandez. DRZEN NAPAD V parku Tres de Febrero v bližini Palerma so trije neznanci napadli 44-letnega Jorge-ja Bosch-a, ki se je sprehajal po parku, ga prisilili, da je vstopil v svoj avto, ki ga je malo prej pustil v bližini, in se z njim odpeljali po ul, Centenario v notranjost gozdiča, kjer so mu odvzeli 60 pesov, zlato uro in nekaj drugih vrednostnih prdemetov skupno za 800 pesov. Ko so ga tako obrali so ga prisilili naj se z vso naglico odstrani z avtom, kar je tudi članov razpuščeno, je sedaj Slovenska šola v Villa Devoto, katero je omenjeno društvo vzdrževalo, v nevarnosti. Zato bi bilo zelo primimo, da se odgovorni faktorji zavzamejo za šolo, ka- tera je gotovo najboljša naša ustanova in v katero je bilo uloženega že toliko truda še posebno od strani Sokola, katerega so mogoče ravno radi tega razpustili. NAJHITREJŠE POŠILJANJE DENARJA brez prošnje in pod najbolšimi pogoji, točno in zanesljivo. Za hranilne vloge Prodajamo Šifkarte varnost in najboljše obresti po brezkonkurečnih cenah NE DELAJTE NIČESAR brez, da ste se prej posvetovali z Vašim starim PRIJATEJE! Banco Holandes SLOVENSKI ODDELEK Centrala: Bme. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 Uradujemo od 8.30 zjutraj do 7 zvečer. Ob sobotah do 12.30 Pravila Slov. podporne jenote za J. Ameriko 15. Glavni zdravnik pregleda prošnje prosilcev in članov, ki žele prestopiti iz nižjega v višje zavarovalne razrode. Dajati mora vsa potrebna pojasnila v slučaju bolezni in pregledati mora bolniške nakaznice, če to zahteva tajnik bolniškega oddelka. Udeleževati Bo mora sej gl. odbora. Dajo navodila bolniškemu tajniku, ki naj se ravna po njih. Dolžnost glavnega zdravnika je tudi, da daje od časa do časa članom dobre nasvete v glasilu o higijoničnih stvareh. Pločo mu določi konvencija. Upravni odsek se sme pogoditi z glavnini Zdravnikom tudi gledo drugih zadev in opravkov in niu sme dovoliti zato primerno odškodnino. lli. Gl. odbor jednote ima pravico tolmačiti nejasne 111 pomanjkljivo točke v pravilih, nima pa pravice ničesar spreme niti ali kaj dodati. Pravico amendiranja Pravil ima le članstvo pri splošnem glasovanju in pa konvencija. 17. Vsi člani glavnega odbora morajo sami opravljati svoja dela, za katera so izvoljeni, in to za plačo, ki jo dolofti konvencija. 18. Upravni odsek in gl. odbor imata pravico delati r«klamo za jednoto kadarkoli in kjerkoli se jima zdi "mestno. I Vsa naročila za uradne potrebščine, ki stanejo o-u ,u ''00 dol. uli coč, se morajo razpisati in tvrdka z llllJUgodnojšoponudbo dobi naročilo. Izdatki v zneskih dol. so morajo objaviti v glasilu. Vsa naročilu 1 se razP'Sojo, morajo biti specificirana in ponudbe sme odpreti gl, tajnik le na prvi soji upravnega odseka. VpoStevati se imajo lo tvrdke, pri katerih so zaposleni umjski delavci in ki ne nasprotujejo jednoti in njeni načelni izjavi. XII. URADNO GLASILO IN DRUGE PUBLIKACIJE. 1. Jednota izdaja svoje rodno in izredne publikacije za propagiranje svojih idej in razširjenje svojega delo- kroga. Publikacije izhajajo tam, kjer je jednotin sedež. 2. Bedna publikacija je "SI. Tednik". Izredne publikacije sme izdati glavni odbor, kadar je to potrebno in če tako zaključi z nadavno večino. Obligatna številka mora imeti najmanj 8 strani, izmed katerih je pet slovenskih in tri s sorazmerno razdelitvijo oglsov. Po možnosti priobčuje poročila in dopise tudi v hrvatskem jeziku. Eno uradno številko v mesecu sme upravni odsek izdati na več kot 8 straneh, v kateri naj se priobči razne uradno izkaze in poročila. 3. Rodni publikaciji morata biti urejevni v duhu načel naprednega, politično in strokovno< organiziranega delavstva in v duhu prvega odstavka načelne izjave Slovenske narodno podporno jednote. Lista morata pri-nšati informativno in podučno gradivo., dalje leposlovno v besedi in sliki. Oglasi v jednotinili publikacijah ne smejo biti politične vsebine, niti taki, s pomočjo katerih so iščejo delavci za delo. ' 4. Uradna številka "Prosvote" prinaša poleg drugega gradiva tudi uradno jednotine in društvene stvari, zapisnike konvencijo in sej gl. odbora, ter njegovih posameznih odsekov in sploh vse, kar služi rednemu poslovanju jednoto in za informacijo članov, kakor določi gl. odbor. Urednik mora priobčiti vso resolucije in proteste od strani društev, ako se tičejo jednote. Dru štvo je samo odgovorno za vsebino istih. " 5.Priobčuje. vso izplačane odškodnine in podpore. Vsaki mesec priobči dotajlirane izdatke vseh oddelkov jednotine upravne. Enkrat v mesecu so priobčijo imena umrlih članov v uradni številki brezplačno. Priobčuje dopise, v katerih člani dostojno in stvarno poročajo ali razpravljajo o zadevali jednote in drugem. Dopisov, ki imajo značaj osebni!) napadov na člane jednoto, so no priobčuje. Vsi dopisi, v katerih se oglaša naravnost -ili po ovinkih v kako osebno korist, ali korist kako tvrdke, se odklonijo. Kritike kakor dopisi sploh se priobčuje le s podpisom dopisnika. (Ta, kakor drugi stavki v tej in v drugih točkah XII. člena, so tolmače-ni v resoluciji "Svoboda tiska v S. N. P. J.", sprejeta na IX. redni konvenciji.) 0. Uradno glasilo morajo prejemati vsi člani in članice jednote in plačati po $ 1.20 letne naročnine; ta znesek se plačuje z asesmentom po 10 c mesečno, nakar gl. tajnik izroči prejeto naročnino upravitelju glasila mesečno. Naročnina za člane in nečlane na dnevnik je $ 6.00 na leto z odbitkom odtičnega zneska za člane, ki že plačujejo obligatno številko. Naročnina na dnevnik v mestu, kjer list izhaja, jo $ 7.50 na leto, naročnina za inozemstvo pa $ 9.00 na leto. 7. Vse pritožbe radi dopisov in drugih stvari, lu se tičejo uredništva listov, se pošiljajo gl. tajniku, ki jih predložiupravnemu odseku v rešitev. Ako gl. urednik ali član, ki se je pritožil, ni zadovoljen z odlokom u-pravnega odskea ,se lahko pritoži glavnemu odboru ali na konvencijo. 8. Upravni odsek ali gl. odbor sme z navadno večino povečati redne publikacije, kadar dopuščajo ugodne razmere, in povišati ali znižati naročnino. Upravitelj listov sme sporazumno z upravnim odsekom določiti cene oglasom. 9. Uprava rednih in izrednih publikacij je popolnoma ločena od gl. tajništva. Upravitelj prejema in nalaga v varni banki vse dohodke in izplačuje vse račune v čekih, ki morajo biti podpisani od gl. tajnika. XIII. Uprava jednotiuega premoženja. 1. Jednotina gotovina so nalaga v banke na tekoči (čekovni) račun in kot hranilna vloga na obresti ter v smislu tozadevne resolucijo sprejete na redni konvenciji. Banka ali podjetje, ki hrani jednotin denar, mora dati poroštvo in o stroških poroštva odloči gl. odbor. storil in po nekaj urah javil zadevo policiji, ki sedaj pridno zasleduje drzne tatove. ZATO, KER SE JE ZOPERSTAVIL V ulici Senillosa pred liš. štv. 1245 je našel tam službujoči stražnik, na tleh ležečega 14 letnega dečka D. Tunez kateri je predstavljal več ran po obrazu in glavi, dano njegovo brezupno stanje ga je spravil v bolnišnico, ker pa je bil v nezavesti se ni moglo nič gotovega vedeti, konečno je izjavil en otrok, da je videl kako je neki človek hotel vzeti Tunezu kolo (bicikelj) in ko se mu je fant uprl ga je porezal z nožem in zbežal. Na podlagi tega in po podatkih, ki jih je podal Tunez ko se je zbudil iz nezavesti so prijeli nekega 18 letnega Oskarja Bu-selli-ja, ki je v začetku vse tajil, ker pa je prišel v resna nasprotstva pri izpraševanju so ga pridržali v zaporu. V PREPIRU Na vogalu ulice P. Bilbao in Tellier sta se pričkala radi dela 36 letni F. Omuz in 24 letni A. Gay prepir je začel zavzemati vedno večjo stran in sta se pričela obedlovati z rokami in nogami, Gay, ki je nosil slabejšo stran je potegnil iz žepa samokres in sprožil dva strela proti svojemu nasprotniku. Na odmev strelov je prihitela policija in spravila oba na rešilno postajo kjer so ju za prvo silo obvezali in nato v zapor. #* * V restavrantu v ul. Malabia 495 sta igrala na karte 26 letni D. Tremrcahi in 49 letni S. Ser-gui, nenadoma pa sta se začela prerekati in kmalu nato da si bolj dokažeta svoje pravo še z rokami. V tem slučaju je Tremarchi povzročil svojemu nasprotniku po brazu in telesu z nekim rezilom več ran ter nato pobegnil. Tre-marchi-ja pridno zasleduje policija, Sergui pa DOMAČE VESTI NOV GROB Kot mnogi iz Primorja, je prišla Roza Gor-jan iz Opatjegasela pred petimi leti z možem v Argentinijo, da si zagotovi boljšo bodočnost. Komaj 36 let staro jo je kruta smrt iztrgala globoko potrtemu možu in štirim nepreskrbljenim otrokom od katerih so trije v zasužnjeni domovini. Pokojna je preminula dne 20 julija zjutraj. Pogreb se je vršil drugi dan ob treh popoldne iz hiše sorodnika Karlota Peric. Bodi ji lahka argentinska zemlja, preostalim pa naše najiskrenejše sožalje. DRUŽINSKA VEST Zakrament sv. krsta je prejela Nelida Elena Ivodrič, ki sta ji botrovala Vera Kodrič in Ivan Pečenko. Želimo vso srečo in mnogo zdravja. se nahaja v bolnišnici, vendar njegovo stanje ni nevarno. V VODO JE SKOČILA Pri svojem službenem obhodu je opazil policijski stražnik C. Polo, v bližini mestnega kopališča eno žensko ravno v trenutku ko je skočila v Rio de la Plata. Korajžni Polo je skočil zanjo in se mu je posrečilo jo še pravočasno rešiti. Je to, 28-letna Poljakinja Sofia Star. Vzrok zakaj si je hotela vzeti življenje ni znan. NOVOIZVOLJENI PREDSEDNIK EKUA- DORJA NA OBISKU Preteklo sredo se je pripeljal z letalom na obisk novoizvoljeni predsednik republike Ekuador dr. J. M. Velasco Ibarra. Oblasti so mu priredile v vladni palači časten banket. IZ UREDNIŠTVA U. Izidor: Smo popolnoma Vašega mnenja vendar dopisa nemoremo pirobčiti. Prvi del bi vtegnil zadeti rahločutnost katerega izmed številnih naših čitateljev predvsem ženske, drugi del pa zopet vsaj zaenkrat, da bi se o nje® razpravljalo nima smisla, ker od naše stran1 smo nedolgo tega pokazali vso dobro voljo, Pa se kljub temu ni nič doseglo, ker se je vedu° naletelo na ljudi, ki jim je manjkalo strpn0' sti in širšega vpogleda. Zato bo treba o tej stvari še nekoliko počakati, četudi v naso skupno škodo. Oglasite se še. Pozdrav. F. K., Cordoba. Se razume, da bomo počakal1-Vi ste res pravi črnogled, kar seveda ni nlC čudngea v vaših okoliščinah. Pravite, da je pri jednoti že ime zgrešenOi ker bi se pravilno moglo reči- enota. Nam se čudno zdi, da kot človek vseslovanske ideje u1' ste še prišli do tega, da nekateri slovani reč®' jo, po našem enota, jednota. Če čitate jugosl"' vansko časopisje, vidite v njem vsepolno tujk latinskega in nemškega izvora. Zato ne smete vzeti za zlo propravljalnemu obdoru Slovenske podporne jednote, če je zadnjo besedo zamenj8' lo s "tujko". Sicer pa ime nima pomena,- glav" no je vsebina in praktična izvedba, da bo®0 ZUBOZDRAVNICA Dra. Samoilovič de Falicov in FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2538 2. Vsota na tekočem računu ne sme presegati dvomesečnega asesmenta vseh članov, izvzemši v izrednih slučajili. Kadar tekoči račun naraste do dvomesečnega asesmenta, se mora denar naložiti kot določeno v XI. členu točka "i". Vsi vrednostni papirji se morajo hraniti v varnostnih shrambah. Pristop k vrednostnim papirjem v varnostni shrambi ob priliki rezanja kuponov, unovčenja ali prodanja vrednostnih papirjev in pri reviziji imata skupno glavni tajnik in glavni bla-gajnih ter zastopnik poroštvene družbe. 3. Vse denarno premoženje jednote na tekočem računu, v obrestnonosnih ranilnih vlogah in v bondih mora biti nalžoeno na ime Slovensko podporne jednote in dvigniti se sme le s podpisi gl. predsednika, gl. tajnika in gl. blagajnika. Za dviganje svote, naložene na čekovnem računu za ne več kot $ 1,000.00, zadostujeta podpisa gl. tajnika in gl. blagajnika. XIV. Poroštva, stalne plače In dnevnice. 1. Gl. predsednik, gl. tajnik, gl. blagajnik, tajnik bolniškega oddelka, upravitelj publikacij, člani gospodarskega in nadzornega odseka morajo dati poroštvo kakor je določeno v XI. členu pravil. Poroštva članov upravnega odseka hrani predsednik nadzornega odseka, poroštva nadzornikov pa gl. predsednik. Vsa druga poroštva hrani gl. tajnik. 2. Poroštvo morajo dati tudi tajniki in blagajniki krajevnih društev in ostali člani glavnih in krajevnih odborov, če tako sklene gl. odbor z navadno večino. Člani, ki izvršujejo začasno delo odbornika, kateri je po dporoštvom, morajo tudi položiti poroštvo. Poroštva preskrbi gl. odbor in plača jih jednota. Poroštvo mora dati tudi banka, ki hrani jednotin denar kakor tudi denar mladoletnih dedičev. Poroštveno svote določi konvencija, v izrednih slučajih pa gl. odbor. 3. Plače gl. odobornikov določi konvencija ali članstvo s plošnim glasovanjem. Stalno nameščeni uslužbenci prejemajo plačo po službeni pragmatiki, ki jo določi konvencija. Plače stalno nameščenih odborni- kov in uslužbencev morajo odgovarjati obstoječim živ-ljenskim razmeram, to je povprečnim cenam življen-skih potrebščin i nsplošnomu unijskemu stanju delavskih plač pir dolu te vrste, in ako se v razdobju med konvencijama razmere tako spremene, da je nemogoče izhajati s plačo, ki jo bila določena, smo članstvo s splošnim glasovanjem povišati plačo nameščenim odbornikom in uslužbenecem jednote. 4. Glavni odborniki, nastavljeni v glavnem uradu, ako potujejo zunaj sedeža jednote po jednotinih poslih, so upravičeni do povrnitve vožnjih stroškov in $ 5 dnevnic. Gl. odborniki, ki niso vposljeni v gl. uradu in drugi člani S. P. J., ki so poslani po jednotinih poslih, so upravičeni do voznine, $ 7.00 dnevnice in $ 3.00 stroškov za prehrano. 5. Plače gl. odbornikov določi konvencija. XV. Društva (Krajevna). 1. Krajevno društvo Slovenske podporno jednote se sme ustanoviti v vseh krajih J. A. z desetimi novimi in starimi člani obojega spola v starosti od IG do 50f let. V kraju, kjor že obstoji društvo 8. P. J., se sme ustanoviti novo društvo le tedaj, če dovoli upravni odsek. Ustanovitelji morajo navesti vzroke, radi katerih želo ustanoviti šo eno društvo poleg obstoječega; naznaniti morajo številko bližnjega društva in daljavo v miljah od zadnjega do namoravanoga društva. Za nova društva v takih krajih izda upravni odsek zčasno poslovnic o(charter), ki jo lahko prekliče v teku enega leta, ako ima vzroke. Gl. tajnik mora sam preiskati, ali pooblastiti člana pri bližjom društvu, da se prepriča o sposobnosti prosilcev, predno se sprepjme novo društvo v jednoto. 2. Kadar ima ustanovitelj doBot prosilcev, mora pi- sati na gl. urad po pravila, prošnjo in druge potreb- no listine. Ko ima v rokah vse potrebno, skliče usta- novno sejo, na kateri razdeli pravilu. Nato se voli za- časni odbor, sestoječ iz predsednika, tajnika, blagaj- nika in zapisnikarja, ki takoj po volitvah zasede tvo- ja mesta. Ustanovitelj razdeli prošnje med prosilce določi se čas, do katerega morajo biti vsi prosilci pre- gledani po zdravniku in oddati morajo prošnje zft^ nomu tajniku. Prosilci morajo skrbeti, da se pros*8 va tako razvrsti, da no bodo šli vsi naenkrat ali v * , t*' jih skupinah k zdravniku. Pri zdravniški prois*' morajo biti navzoče osebe, ki jih imenuje gl. taf1} 3. Dolžnost ustanovitelja je, prečitati prosilcem . ustanovni Boji, prodno so zdravniško preiskani, XVI" člen pravil, ki določajo, kdo ne more biti član ^ venske podporno jodnote, i nnačolno izjavo S. P• ' ki jo morajo priznati, predno so sprejeti v druš^° Osebe, ki so prestopile starost štiridesetih let, se 9 rajo izkazati s kakšno legalno listino iz svojega roj9' nega kraja (krstni list, delavska ali vojaška knji^'"* potni list itd.); kdor nima tako listino, zadostuje di prvi ali drugi državljanski papir, kdor pa ^ državljanskega papirja in sploh nobenega izkaza, ' ko predloži prod javnim notarjem zaprisoženo i«.i"v' katero pu morata podpisati dvu dobra člana kot P' ki jumčita zanj in ki sta po mnenju društvenegi1 bora zanesljiva. Ako pride tak član pozneje na el"' da je dal napačno izjavo, ga mora društvo takoj P" staviti prod poroto, in fio so dokaže njegova kri* ga mora društvo izobčiti za kužen. ^ 4. Po končani zdravniški preiskavi izpolni zaf9 tajnik prošnje na prvi strani in jih da prosilce"1^ podpis ter pošlje pravilno izpolnjene prošnje in ter naslovu začasnega odboru gl. tajniku; pošljo tajnik imena in naslovo prosilcev tudi »P nrjiP vitelju. Od prosilcev, ki so spolnili 40. leto, mora tevuti uradno listino, ki izkazuje datum rojBtva. ^ 5. Novo društvo si samo določi ime, ki pa soglašati s prvim odstavkom načelno izjave je^00 Številko društva določi gl. tajnik. ^ 6. Redno poslovanje društva prične z dnevom« ^ prejme začasni tajnik iz gl. urada jednote certifikate (police) in društveni charter, ki jo v , (Naduljevanje prihodnji" ♦ Dr. Avgust Korbar: Zdravstvo ♦ Množijo se glasovi, da je rak že v začetku bolezen vsega telesa. Eno je gotovo, da rak popolnoma zdravega uda ne napade. Še nekaj je, na kar moram opozoriti, namreč, da se rak v nekih družinah pri potomstvu stalno ponavlja. V rodovini nekega zdravnika v Nemčiji je umrlo 16 ljudi za rakom. Po vsem videzu torej obstoja neka dedna nagnjenost za obolenje za rakom in če pride k temu še gotovo stalno draženje, je velika verjetnost. da se bo rak tudi razvil. Kakšen je videti za rakom oboleli človek? Vnanji videz za rakom obolelega se v začetim prav nič ne razlikuje od videza zdravega človeka. Le če je obolenje na takem mestu, da ovira snrjemanje hrane ali prebavo, začne bolnik že kmalu izgubljati na teži. Če pri tem obolelo mesto tudi krvavi, dobi zaradi te izgube krvi obraz sivorumenkasto barvo, to pa sp zgodi navadno šele kesneje. Znano je že, da rak v začetku ne povzroča bolečin: te se pojavijo šele pozneje, ko je rak že toliko napredoval. da pritiska na velike živce in jih uničuje. Takrat pa so bolečine neznosne. Rak ne povzroča povišanja telesne toplote m tudi pozneje, ko začne razpadanje, le prav redko. Rak se nikdar ne ozdravi sam od sebe in je vsako čakanje skrajno opasno, ker le, ce pride oboleli človek pravočasno k zdravniku. je mogoče trajno ozdravljenje. Kako spoznamo nravočasno to bolezen Ali je obolenje res rak ali ne, odloči zdravnik. kateremu se človek zaupa. Zdravnik ima 'skušnie in priprave, ki mu omogočajo ugotovitev bolezni. Da pa se ve, kdaj je treba iskati sveta in pomoči zdravnika, naj sledi po možnosti opis prvih znakov raka. Najčešči je rak kože, ki je tudi že najdalje Pognan. Že več tisoč let pred našim štetjem so c nožem in razbeljenim železom zdravili indijski zdravniki za rakom kože obolele ljudi. Kožni rak se često razvije iz navadne bradavice, ki kar začne naenkrat rasti v globino in širino, v sr«dini pa razpadati. Tudi na mestu dolgotrajni jetičnih ali sifilitičnih čirov se lahko po-.lavi rak. Sploh je mogoč postanek raka pov-8°d, kjer je koža kakorkoli poškodovana ali Pa izpostavljena stalnim dražljajem. Znano je, c^a je moči dobiti raka tudi po delovanju rentgenskih in radijskih žarkov na kožo, zato pa lrnamo zdaj za zdravljenje s temi žarki že spe-ClJaliste, ki se bavijo sam s tem. Ker je koža °braza prav posebno izpostavljena raznim vremenskim vplivom, zato najčešče oboli. Rak kože ima lahko različne oblike. Včasih se začne kot krastica, ki postaja zmerom večja in se vedno ponavlja, če jo odtrgamo in raste tudi v globino do kosti, ki tudi ni tako trdna, da bi ustavila širjenje raka, pač pa rak tudi kost uniči. Kožni rak se pojavi lahko kot mala oteklina, ki se veča ta oteklina začne na površini kmalu razpadati: pred seboj imamo rakasti čir, ki ima trd, dvignjen rob in se nikakor ne zaceli, pač pa se širi vedno dalje in globlje. Posebno opasen je rak, ki se razvije iz temnih znamenj na koži, in sicer zategadelj, ker se jako hitro razširi po vsem telesu. Kožni rak, ki se širi ploskoma, je še najmanj opasen, ker le redkokdaj pošilja svoje celice po žilah v druge organe. Ta rak je tudi najlažje ozdravljiv. Če pride bolnik k operaciji pravočasno, je uspeh zanesljiv. Čudno pa je. da tudi tisti, ki imajo raka na koži obraza, tako dolgo čakajo, preden pridejo k zdravniku. Seveda, počasi rase in nič ne boli, pa se ga bolnik že kar navadi. Popolnoma spačen obraz je prva posledica te malomarnosti. Rak dojke. V ženski dojki nastane rak največkrat kar sam od sebe, ne da bi bila prej tam kakšna rana ali kakšno vnetje. Nekje v tkivu mlečne žleze nastane nekaj trdega kot lešnik ali oreh. Ta novotvorba ne povzroča prav nobenih bolečin sama ob sebi, le če nanjo močno pritisnemo, ali se udarimo, čutimo malo bolečino. Če hočemo omejiti to otrdelo mesto, vidimo, da nam to ne uspe, ker nima ostrih meja. Rak raste, ko je že blizu površine, postane koža nad njim rdečkasta in se ne da več pomikati nad oteklino. Rak tudi zrase v trdo podlogo dojke — v mišičje in kost. Površina dojke postane neravna, ker je na obolelem mestu dvignjena. Dojka se poveča. Kmalu pa rakova masa predre kožo in tedaj začne razpadanje rakaste tvorbe. Bezgavke v pazduhi so otekle, pritiskajo na žile in živce, kar povzroča oteklino roke in silne bolečine. Včasi je pa slika drugačna. V začetku ni otipljivo nikalo trdo mesto, ko pa dojka v celoti postaja manjša in trša, nekatera mesta pa so še posebno udrta; ta oblika raka rase počasneje. Kadar nastane rak na večjih izvodilih mlečne žleze, tedaj vidimo, da se izloča iz prsne bradavice neka vodeno krvava tekočina, tako da je bradavica vedno vlažna. Pozneje pa je pri tej obliki raka bradavica navadno globoko udrt. Rak nastane lahko tudi na sami bradavici, v začetku se vidi obolenje kot nekak izpuščaj, ki je navadno vlažen; zato je velike važnosti, da se pri vseh takih pojavih takoj vpraša zdravnika za svet. Včasi se širi rak ploskoma po koži okoli prsnega koša, da ga potem obdaja kakor nekak oklep. Rak dojke je posebno opasen zato, ker jako zgodaj prodre v žile in se po njih razširi naprej po telesu kakor tudi zato, ker lahko raste navznotraj v prsno votlino. Bodite torej pozorni, vsako trdo mesto v dojki, vsak izpuščaj in vsak izjedek je jako sumljiv. Ne čakajte, da vam razpade vsa dojka. Rak na ustnici. Te vrste rak je češči pri moških", posebno pri kadilcih, kjer stalni pritisk pipe in kemični vpliv nikotina oškodujeta sluznico. Na ustnici se pojavi rak navadno kot trdo mesto, pokrito z belkasto krasto. Ta krasta se širi, oteklina pod njo raste in pozneje začne razpadati. Žleze pod brado otečejo. Rak na jeziku. Tudi rak na jeziku je mnogo češči pri moških kakor pri ženskah. To si razlagamo lahko tako, ker pač moški več kadijo, pijejo pa tudi r>a zobovje ne polagajo toliko važnosti. Rak na jeziku utegne, nastati iz čira, ki ga povzroči škrbina gnilega zoba, lahko pa tudi na mestu sifilitičnih in drugih čirov. Najčešče pa nastane rak na jeziku iz belkastih zadebeljenih mest, kar je posebno pri kadilcih kaj pogosto. Ta mesta postanejo pozne-dilcih kaj pogosto. Ta mesta postanejo pozneje trda in iz njih se kaj lahko razvije rak. Večkrat nastane rak tudi ,ne da bi vedeli za vzrok. Na enak način, kakor na jeziku, nastane rak tudi na dnu ustne votline in na sluznici lica. Težje poznamo raka v gorenji čeljusti, kjer začetkov ne vidimo, spoznamo ga navadno šele tedaj, ko bolnik dobi krvavkast izcedek iz nosa. Bolna stran nateče. Bolnika navadno strašno bole zobje gorenje čeljusti. (Dalje prihodnjič..) IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni, vse ženske bolezni.Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires Restavrant "OSORIO" Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo ples. Lepi prostori, pripravno ra svadbe CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cent. Se priporoča lastnik EMILIO ŽIVEC OSORIO 5085 PATERNAL llMifiH PRETEKLOST UČI - SEDANJOST BI MORALA ZNATI Francoska revolucija je bila prvi odmev tla-čanih in ponižanih. Nihče ni pričakoval od pohlevnih množic, da kadar jih mine potrpljenje, ne poznajo nobene milosti. Prišla je ura maščevanja zatiranega ljudstva. Kri je tekla v potokih. Zdelo se je, da je prišel sodnji dan za Francijo. Revolucija v Franciji je morala priti. Narod je bil prisiljen zahtevati svoje pravice, če se ni hotel zapisati prostovoljnemu suženjstvu in počasnemu umiranju. Tega vladajoča klika ni razumela, ker je videla le sebe kot vredno življenja. Kdor je čital francosko zgodovino, so se mu morale prignusiti brezprimerne orgije visoke aristokracije. Narod, ki je voljan vzdrževati tako gnilobo, v resnici ni vreden civilizacije. Francoski narod pa je veljal kot za .enega najbolj naprednih, kar je še danes, da se ga razni vjedi držijo kot klop, ki pa bodo že popustili ob primernem času. Na račun francoskega ljudstva se je takrat zabavalo kakih 270 tisoč plemiške aristokracije. Skoro popolvico je bilo klera, 130 tisoč. Prvi in drugi so bili medsebojno neprestano v laseh, kdo bo zadobil popolnejšo nadoblast nad ljudstvom. Na drugi strani pa je bilo 26 milionov delavnega ljudstva, ki je pod pritiskom davkov dobesedno životarilo, da se je mogla objestna gospoda zabavati, katerim na čelu je bil kralj. Eden velikih duhovnih buditeljev francoskega naroda je bil Voltaire, ki je od cerkve obso-vražen, ker je obrnil peresno ost tudi proti njeni takratni gnilobi. Kot nobena revolucija nima in ne more imeti določenih žrtev jih tudi francoska ni imela. Poginilo je mnogo ljudi, ki so tako smrt zaslužili, pa tudi mnogo takih so v revolucionarnem metežu pohodili, ki so bili nedolžni, posebno otroke, četudi so bili slučajno otroci priviligi-rancev. Otroke se pač da vzgojiti tako ali tako, za koristne ali nekoristne člane človeštva. Francoska revolucija je po tolikih letili dobila odmev v Rusiji. Kot francoska, je tudi ruska revolucija vrgla od sebe privilegirano plemstvo, ki ni delalo drugega kot, zdaj na tem in zopet na onem gradu, pripravljalo raznovrstne gostije in ponone orgije. Ruski nuižik je živel slabše od živali. Spolna razuzdanost se je zajedala tudi v nižje plasti ljudstva, ki je posledica degeneriranja. Tudi ruski narod je imel velike može, kot Dostojevskega, Tolstoja in druge, ki so klicali ljudstvo iz odrevenelosti. Ruski narod se je odzval še le dolgo dolgo po njih smrti, po neprestanem klicanju poznejših pisateljev med katerimi je v prvi vrsti Maksim Gorki. Kdo ni slišal o strahotah ruske revolucije. Kri je tekla v potokih. Ljudje so umirali od lakote. Vse meje prejšnjega življenja so se odstranile. Družine so se razbile, ker le tako je bilo mogoče obvarovati narod v celoti moralne propasti — in otroke je vzela v varstvo država. XTa razvalinah carist.ične Rusije se dviga nova zgradba civilizirane socialne delavske države, novi ljudje in novo življenje. Značilno je. da kot v Franciji tudi v Rusiji duhovščina ni sledila Kristusovim naukom. Re- volucija jo je opravičeno obsodila kot za škodljivo človeški družbi. Sicer pa Rusija ni tako protiverska kot kričijo v Vatikanu, ki se, mimogrede povedano, za dogodke na Primorskem niti ne zmenijo, dasi so v nebo vpijoča krivica. V sami rdeči Moskvi se berejo maše vsak dan. Da pa ruski narod nemara raznih razpu-tinov ima popolnoma prav in je tudi po Kristusovem nauku. Tudi druge slovanske države čakajo socialne rešitve, izmed teh nas najbolj zanima Jugoslavija, ki je naravno, domovina vseh Slovanov na Jugu. Da nam ne bo kdo opočital, kot mnogokrat, da nismo objektivni ko poročamo o razmerah v Jugoslaviji, prinašamo članek v celoti, kot. ga je prinesel na uvodnem mestu "Domoljub". Tega seveda list ne vzame za resno, izven trenutno, kar lahko sklepamo po uvodnem članku "Slovenca", oba lista imata isto tendenco, ki piše med drugim: "Šport pomaga človeku do družabnega stališča in ugleda v družbi. Tudi vse države pospešujejo šport in k temu navajajo in vzgajajo zlasti šolsko mladino. Ljudje, ki mislijo, imajo vedno kake probleme in utegnejo postati tudi nevarni, medtem ko so časi takšni, da je v prvi vrsti potreben krepek in solidno izvežban človeški materjal. Zato ni dvo- MODERNI TLAČANI •• W" Zadnjič smo opisali, kako zlorablja tuj' pital našega kmeta s pomočjo kartelov, ^ kov in carin. Milijone in milijone odtrga ^ način tujec vsako leto malemu človeku od"„ Nismo se pa pri tem še niti dotaknili najstt8S ma, da bosta šport in gimnastika na svoj' ljavi v bodoče le še pridobila." Na splošno je jugoslovansko časopisje, katoliško kot svobodomiselno, brez vsake pr8^ tične podlage. Od časa do časa so kakoP prisiljeni povedati kot je v resnici. V nsalednjem odstavku prinašamo omenjeni članek. veljskili premogovnikov je neka inozemska družba. Tudi v tem pogledu bi lahko naštevali še kar naprej in videli bi, da je skoro povsod tuji kapital tisti, ki danes izrablja in zlorablja tuji kapitalist današnjo bedo našega malega podeželskega človeka, da mu pije in polagoma tudi izpije kri, ko ne onemore, ga pa kratko malo vrže na cesto in naj ga preživlja — domača občina, ki je po zakonu dolžna skrbeti za reveže. Kajti kdo naj zahteva, da si bo delavec, ki ne zasluži niti za skromno preživljanje, še kaj prihranil za stara leta Narobe, v svojem obupu pogosto še tiste solde, ki jih dobi, zapije, uboga družina pa potem strada in berači. Da, mi postajamo narod beračev, kar smo pre dnekaj tedni že ugotovili v našem listu na podlagi točnih številk. Pa ne samo berači postajamo, temveč pojavlja se tudi telesno i nduševno propadanje, ki vzbuja strah vsakega, ki ima še kaj srca za naše ljudstvo. V nekoč tako zdravem in krepkem gorenjskem zraku okrog Kranja razsaja že danes jetika. Na tisoče naših otrok strada, družinsko življenje propada in delavec išče utehe v najrazličnejših razvratnostih. Našega naroda niso pokončali ne Turki in ne gra-ščaki, uničil ni njegovega zdravja ne alkohol in ne druge razvade, grozi ga pa uničiti tuji kapitalist s tem strašnim zlorabljanjem. Preboleli smo Slovenci vojske in kužne bolezni, ne bomo pa preboleli ne telesno ine duhovno zaslužkov po 10 do 20 dinarjev na dan in to še pri družini. Posledic tega modernega tlačanstva pa ne čutijo samo bajtarji in majhni kmetje, ki morajo sami tlačaniti zastonj tujenm kapitalistu, temveč v največji meri tudi trdni kmetje, saj delavec danes nima denarja, da bi kupil za svoje otroke pri njih mleko, sadje in drugo nujno hrano, nima denarja za meso, še krompir težko plača. Tako gara in trpi ves narod za čim večje dobičke tujemu kapitalistu, ki sedi na Dunaju ali v francoskih letoviščih. Kako naj se rešimo tega modernega suženjstva? Celo vrsto ukerpov nujno potrebujemo, a najbolj in takoj postave, ki bi določala najnižjo plačo našim delavcem, pod katero bi nikoli noben industrijec in v nobeni obliki ne smel iti. Ta palča bi morala biti tolika, da bi jamčila delavcu vsaj človeka vredno življenje. In potrebujemo nadalje takoj vseh potrebnih ukrepov, da ne bo končna nagrada za delavca po štiridesetletnem trdem delu — beraška palica. Naši pradedje so se osvobodili grajskega jarma, a že naši dedje so začeli lesti pod jarem kapitalizma, ki je postal ravno v naših dneh največja nesreča našega ljudstva, saj segajo njegovi kremplji že v sleherno slovensko vas. Ako se mu ne postavimo v bran, nas izsesa in nazadnje zaduši. To bi bila danes prva in glav na naloga vse naše narodne in državne politike. Tu bi bilo treba zastaviti, kajti tu je naša rešitev. ** Kljub velikim javnim delom, ki jih Mussoli-nijev režim forsira z vso silo, je gospodarski položaj Italije čimdalje neznosnejši. Zlata rezerva Banke d'ltalia se je znižala za več milionov lir in je pri državnih proračunih vsak dan večji deficit. Konkurzi trgovin, posojilnic in hranilnic so na dnevnem re- "ejše krivice in nasilja, ki ga vrši kapitalist nad "ašim podeželskim ljudstvom s — plačami. Naša slovenska zemlja ne more sama prebijati vsega prebivalstva, zato je znatnemu ^ Slovencev usojeno, da mora iskati kruha tujem in v industriji. Ker so vrata v široki danes skoro zaprta, morajo ostati vse tiste kožice, ki jih gruda ne more preživljati, do-^ in se dren jati okrog tovaren, da si pribore Sa3 skorjico kruha. To niso samo tisoči in ti-j^i naših bajtarjev, temveč že tudi sinovi in terke malih in celo srednjih kmetov, saj je za denar danes po kmetih taka, da je e|)a poiskati kakršnokoli priliko za zaslužek, i je pa število tistih, ki zaslužek neobhod- Zraven na sliki vidite simbol francoske revolucije. Spodaj: žena previligiranca instinktivno brani pred revolueionarci svojega otroka. Marija Antonietta zadnja francoska kraljica, ki je bila hči avstrijske cesarice Marije Terezije, poroča zgodovina, da je branila dve uri kot levinja svojega šestletnega sina pred voditelji revolucije, ki so vdrli v njeno stanovanje in je medtem popolnoma osivela. Čustvo matere do svojega o-troka je pač brez primere, pa naj bo kakoršnega koli stanu. no potrebujejo, mnogo večje nego število delavnih moči, ki jih tovarne potrebujejo, so industrijski kapitalisti v prijetnem položaju, da jim ni treba med ponudniki le izbirati, temveč da lahko navijajo mezde poljubno navzdol, kajti še vedno bodo našli dovolj takih, ki so priparvljeni delati za vsak denar, samo da si ohranijo golo življenje. In tako smo prišli pri nas do tega, da so padle delavske mezde na strahotno nižino. Vse delavstvo, razen rudarjev in težke industrije je zavarovano za bolezen pri "Uradu za zavarovanje delavcev" s središčem v Zagrebu. Tamošnji osrednji urad izdaja redno tudi različne preglede (statistike) o stanju in o razmerah delastva z najrazličnejših vidikov. In te statistike so nad vse zanimive in poučne, ker nam pogosto odkrivajo prave strahote. Tako je n. pr. nedavno izšel tak pregled mezd, ki jih dobiva naše industrijsko delavstvo. In kaj vidimo tu? Vsak osmi (12.12%) jugoslovanski delavec zasluži kvečjemu po 8 Din dnevno, a skoro polovica (43.83%) pa zasluži komaj od 8 do 24 Din na dan. Torej nad polovico vsega jugoslovanskega delavstva zasluži kvečjemu po 24 Din dnveno. Približno polovica jugoslovanskih delavcev zasluži torej mesečno po okroglo 600 Din. Na drugi strani so pa tudi ugotovili, da rabi danes samski delavec za prav skromno golo preživljanje mesečno po 634 Din, štiričlanska družina pa 1604 Din. Kaj nam to pove? Da polovica samskih delavcev ne zasluži niti za dostojno, čeprav skromno preživljanje, oženje-ni pa Tie zaslužijo uiti polovico tega kar bi neobhodno potrebovali. Pa ne mislimo, da vladajo te razmere le tam daleč kje po svetu. Ne, tudi pri nas na Slovenskem je že tako. Kar peljite se zvečer z vlaki, ki vozijo iz Kranja, pa vprašajte one množice fantov in deklet, mož in žena, ki se peljejo cele ure hoda daleč iz tekstilnih tovaren v Kranju in okolici, pa vam bodo povedali, da zaslužijo po 20 in še manj dinarjev na dan, kar znese mesečno komaj po 500 dinarjev. Ali pa pojdite v ljubljansko okolico, kjer zasluži delavec, ki dela že po 15 in 20 let v kaki tovarni in ima 5 do 7 otrok, a prinese v soboto komaj 150 do 160 dinarjev domov. In pojdite v vasi okrog trboveljskih premogovnikov, pa vam bodo povedali, da zasluži danes rudar z družino 300 do 500 Din mesečno. In takobi lahko naštevali kar naprej. Lastniki tekstilnih tovarn so i>o večini češki in poljski krščeni in nekrsčeni Judje, lastniki kemične tovarne v Mostah so baje Italijani, lastnica silnih trbo- M I a d i n s k Orel in lisica Orel je ugrabil dve mladi lisici in ju odnesel v svoje gnezdo, da bi napital mladiča. Stara lisica je sedla pod visoko drevo, na katerem je bilo orlovo gnezdo in plakala. Orel se pa ni zmenil za njen jok, ker je mislil, da se slaba lisica ne more maščevati nad njim zaradi svojih otrok. A ko je ravno hotel raztrgati lisički, je začutil dim, ki se je vil med drevesi. Vznemirjen je zletel iz gnezda, kjer so čivkali njegovi mladiči. In kaj je videl? Okoli drevesa je bilo nakopičeno dračje, ki se ga je že prijemal ogenj. Lisica je bila pravkar prišla z gorečo vejo v gobcu in zažgala. Ukradla jo je bližnjim oglarjem. Šele zdaj je uvidel oholi orel, da se more tudi uboga lisica strašno maščevati nad njim. Ni kazalo drugega kakor prositi in sprejeti pogoje, ki mu jih je lisica stavila: prinesti je moral lisički na tla. Potem šele je lisica pogasila ogenj s tem, da je razmetala suhljad. Orel je bil vesel, da je zvita in prekanjena nasprotnica držala besedo in ohranila drevo ognja in z drevesom vred tudi njegovo gnezdo. Tako se lahko zgodi, da se veliki in silni, ki delajo krivico ubogim, včasih primorani, da se pred nijmi ponižajo. Pes rešil otroka Resnična zgodba Nedavno tega se je zgodilo, da je padel osemleten deček iz okolice Cfradca v globok mlinski jarek. Deček se je igral v bližini vode. napravi) je v raztresenosti nepreviden korak in štrbunknil v vodo. Deček ni znal plavati in nobenega človeka ni bilo blizu, ki bi bil lahko prišel dečku na pomoč. Fantiček se je obupno boril 7. vodo, ki