Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani". Izdavatelj in urednik: Andrej Zumer, nadučitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik. Št. 14. Ljubljana, 16. mal. srpana 1891. XXXI. leto. Vsebina: Lj. Stiasny — Kamnik: Podobice v abecedniku. — J. Marn: Knjiga Slovenska. — Ukazi in odredbe šolskih oblastev. — Vprašanja in odgovori. — Književnost. — Naši dopisi: Iz Ljubljane. — Iz logaškega okraja. — Iz novomeškega okraja. — Iz postojinskega okraja. — Iz radovljiškega okraja. — Z Iga. — Društveni vestnik. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica uredništva. Podobice IX. e — Eva. 1. Pripovedovanje. Adam in Eva. UD r^rvi človek je bil Adam. Nekdaj da Bog Adamu trdno spanje in mu vzame jedno izmed njegovih reber in naredi iz rebra ženo. Ko se Adam zbudi, pripelje mu Bog ženo. Adam se razveseli ter ženo imenuje Evo, to je mater vseh živih. Adam in Eva sta v raji prav srečno živela. To je bilo prelepo življenje. Gledala sta v obličje svojega stvarnika in se pogovarjala s svojima angeljema varuhoma. Razumela sta govorjenje živalij in vseh drugih rečij, katere dandanes smatramo neživimi. To je bilo pač veselje sprehajati se ali potovati. Povsod so ju živali, cvetice itd. prijazno nagovarjale. Po dnevi kazalo jima je pot svetlo solnce, a po noči bleda luna. Ako sta zgrešila pot, vprašala sta vsikdar solnce ali luno. v abecedniku. Ostala pa nista vedno dobra, ampak jedla sta zapeljana od kače od prepovedanega sadu. In zgodilo se je, kakor beremo v svetem pismu: Ljubi Bog je spodil prva človeka v daljni svet. Ljubi Bog je bil zaradi tega tudi tako žalosten, da je raj vzdignil v nebesa. Sedaj je tam, kjer je bil popred raj, puščava. 2. Pouk in nazorni nauk. Ali sta bila prva človeka Bogu pokorna ? Za vsako nepokorščino sledi kazen. Najhuje sta bila kaznovana Adam in Eva. Nič več nista gledala v obličje svojega stvarnika. Nič več se nista mogla pogovarjati s svojima angeljema. Le-ta ju sicer nista zapustila, a ostala sta jima nevidna. Poprej sta imela vsega v obilosti, a sedaj sta morala v potu svojega obraza priboriti si svoj kruh. Govorjenja živalij, rastlin itd. nista več razumela in postale so jima sovražne. Najhujša kazen pa je bila, da: Vse na svetu mora umreti, Vse za prvi greh trpeti. 3. Uganka. Kdo ni imel ne očeta ne matere? X. c — cerkev. 1. Pripovedovanje. Pobožna mati in njena sinova. Nekega velikega praznika reče plemenita gospa svojima sinovoma: „Oh, ko bi pač danes tudi jaz mogla iti v cerkev, da bi tam s pobožnim ljudstvom k Bogu molila. A zame je predaleč hoditi peš v mesto in naša kočija mi zdaj nič ne pomaga, ko smo konje prodali zaradi slabih časov". Njena sinova pa koj privlečeta kočijo ter se ponudita materi, da jo hočeta v kočiji v cerkev peljati, dasiravno je bila cerkev precej daleč. Mati se res vsede v kočijo in plemenita mladeniča vlečeta kočijo namesto konj. Vse ljudstvo je bilo živo ganjeno vi-devši toliko pobožnost matere in otročjo ljubezen njenih sinov. Od mestnih vrat do cerkve jim je nastiljalo pot s cvetjem in zelenim listjem ter radostno vpilo: „Blagor srečni materi in njenima plemenitima sinovoma!" Pouk. Ta dva sinova sta se ravnala po četrti božji zapovedi, ki se glasi: Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in da se ti bo dobro godilo na zemlji. Ljubila sta pa tudi Boga, kajti vedela sta, da: Največja čednost na svetu je ta Ljubiti roditelje in Boga. 3. Nazorni nauk. Cerkev je največje in najlepše poslopje v vasi. V cerkvi je oltar, prižnica, krstni kamen, kor in klopi. Pri oltarji berejo mašnik sv. mašo, na prižnici nam pripovedujejo o ljubem Bogu, pri krstnem ka- menu smo bili kršeni. Na koru pa zabuče pri sv. maši orgije ter zapojo pevci. Cerkev je hiša božja. Kadar ste v cerkvi, govorite z Bogom. Hodite radi v cerkev! Pridi k maši, kristijan, Če le moreš — vsaki dan. XI. č — črešnja. 1. Pripovedovanje. Otroci v gozdu. Otroci na kmetih imajo časi daleč v šolo. Zato čakajo drug druzega iz iste vasi. Združeno stopa mala četa po poljih in po gozdih. Na kmetih ne utegnejo roditelji dosti paziti na otroke. Delati morajo namreč pogostoma na polji do poznega večera. Časi torej otroci ne hodijo naravnost iz šole domov, kakor po mestih. Zlasti poleti in jeseni se jim ne mudi posebno. Spotoma nabirajo rdečih jagod ali gob. Iz neke vasice so hodili Matijče, Blažek, Ivanka, Leniča in Pavlek vsak dan v šolo. Pot je držal skozi velik gozd. Otrokom je bilo ostro zapovedano, naj ostajajo vedno na potu in ne hodijo v gozd; kajti marsikak potnik, ki je zgrešil stezo, begal je dolgo po gošči, predrto je prišel iz gozda. v Ta gozd pa je bil dokaj prijazen. Časi je gledala bistrooka srna na otroke, v dalji so videli kdaj mogočnega jelena, sto-pajočega pod drevesi — to jih je jako mikalo. Zato sklenejo nekega dne, ko se vračajo domov, da hočejo oprezno nekoliko pogledati po gozdu. Pavlek, najmlajši deček, sicer neče ž njimi, a reko mu, da je boječ. Zdaj se ohrabri in greši zoper zapoved svojih roditeljev. Prišedši v gozd, zavijejo precej v grmovje. Kaj ugledajo? Robidnice pri robidnicah! Cim dalje stopajo v goščo, tem lepše in sočnejše so. Zdaj se začudijo z nova. Pred njimi se namreč razgrinja travnik, na katerem se paseta košuta in jelenče. „Pojdimo ju gledat blizu", zakliče Ivanka. Mali grešniki se plazijo po prstih, da se približajo košuti. Ali zanmn. Živali pobegneta, ne da bi ju bili otroci videli od blizu. „Glejte vender te lepe črešnje! kako so svetle!" zakliče Blažek. „Volčje jagode so!" svari Leniča. „Kaj še!" pravi Blažek in seže po sadu-Predno mu utegnejo zabraniti, pojé strupeno jagodo. Leniča obledi od strahu. Poznala je strupene jagode prav dobro, kajti tudi ona jih je bila jedla nekoč. Ko bi ji tedaj ne bil hitro pomagal spreten zdravnik, prebila bi bila grozne bolečine in celo umrla. Zdaj tudi Blažka obide strah. Hudo ga jame zvijati. Ne dolgo in vije se po tleh ter ječi in stoče. Kaj storiti? Kje je pot? Otroci so jo zgrešili popolnoma. Oprezno se odpravi Matijček, da bi poiskal stezo. Ali že za pol ure se vrne brezupen. Pove jim, da je še globje zašel v goščo. Vseh pet jame sedaj kričati na vse grlo. Ali nihče se ne oglasi, samo srakoper žvižga svojo pesem na visoki jelki. Zdaj se napotita Pavlek in Ivanka, a tudi zaman. Jokaje se vrneta k ječečemu Blažku, kateri je moral bljuvati — k njegovi sreči. Otroci pokleknejo in prosijo Boga, da bi jim oprostil pregrešek in jim pokazal pravi pot. V tem se zmrači. Roditelji so bili v skrbeh za otroke. S hlapci in deklami se odpravijo jih iskat. Srečno jih najdejo naposled. Ali dolgo so morali iskati in jih neprestano klicati na glas. — Kakšni so bili otroci! Roke in noge krvave od trnja, obleka raztrgana; vsi zinrzli ždč okoli stokajočega Blažka. Blažka nesó domov. Tudi njemu pomaga zdravnik, ali dokaj bolečin je prebil, predno je ozdravil. Otroci so odslej slušali roditelje in hodili po pravem potu. Volčjih jagod so se izogibali že od daleč. Ali pa ni žalostno, da jih je šele škoda ztnodrila? Pouk. Kadar hodite zjutraj zunaj, vstajajte lepo na potu. Nikar ne hodite v goščo, dasi vas vabijo cvetlice. Veselite se dišečih dreves in želišč ter poslušajte vesele ptičke, ki prepevaje skačejo od drevesa do drevesa. Morda ugledate celo kako veverico, ki ravnokar steče čez pot in se nato bliskoma požene na bližnje drevo. Kako li pleza visoko! Kar izginila vam je izpred očij. Ali tudi tedaj, ko je solnce že popilo rosne bisere, nikar ne hodite daleč s pota. Kaj lahko bi se izgubili. Utegnili bi zamuditi kosilo ali večerjo, poleg tega bi pa ljube roditelje jako skrbelo, ako bi se ne vrnili o pravem času. — Nikar tudi ne jejte jagod, katerih ne poznate. Nedolžno se vam smejó zapeljivi sadki, utegnili bi pa prijeti celo za volčjo ali strupeno črešnjo. Slabo bi se vam izplačala sladko-snednost, morda bi celo umrli. Prepričali bi se, da: Kdor naukov ne spoštuje, Zdravje svoje zametuje. 2. Nazorni nauk. črešnja je drevo. Raste na vrtu. Ima lepo, belo cvetje. Kadar cvetje odpade, prikažejo se črešnje. Nar preje so zelene, potem rdeče. Prav sladke so in ukusne. Gotovo jih prav radi jeste. Crešnjam podobne so volčje jagode, katere so strupene. Te pa ríe rasejo na drevesih, ampak nizko pri tleh. Ne jejte črešenj, katerih ne poznate. 3. Uganka. Je belo ko sneg, zeleno ko detelja, Rdeče kot kri, otrokom diši. L j. Stiasnv — Kamnik. Knjiga Slovenska v XIX. veku. * L. 1860 Novice: „Kar so Novice dvakrat in tudi unidan Glasnik spregovorili o osnovi novega slovenskega šolskega časnika, *naj bi pač ne ostalo le pri praznih besedah, ampak besede naj bi postale resnica berž ko je mogoče, piše Rodoljub Podratitovski o učiteljskem časniku (str. 367). .. Da bi nas za ohranjenje lastnega časnika premalo bilo, tega ne moremo verjeti; — meje našega jezika so predeleč raztegnjene. Da bi pisateljev manjkalo, bi bilo pač slabo spričalo o omiki slovenskih učnikov. Tudi zastran naročil-nega dnarja naj nihče ugovora ne zblekne. Plača učenikov je v novejši dobi povsod tako določena, da za kakošne bukve še zmiraj kak krajcar ostane. Zakaj pa smo tudi poslani po farah? Da živimo sebi? O ne! Kaj pa bomo za Božjo voljo tudi počeli, če ne bomo zmiraj kaj novega zlasti slovenskega brali ? Saj brati se pravi po besedah nekega slovečega pedagoga pobirati, in sam Izveličar pravi, da kdor ne pobira, raztresa. — Ljubljana, pokaži se nam zopet bela! Imaš može, kterim ni težava osnovati posebnega in od vsih pravih učnikov željenega časnika; Vi pa, učniki! ne odrecite pripomoči, kajti največji dobiček bo Vaš. Bog!" — Francozi tepeni v Afriki mej Kabili po bčelah. Domače ptice — ptuji čivk: Nahajalo se je, in nahaja se žalibog! še zdaj med nami mnogo tacih prismod, ki neko posebno čast iščejo v tem, šemiti se s ptujim perjem, to je, ponašati se s ptujimi običaji ali ptujim jezikom, akoravno jim neznanstvo tega ne donaša druzega — kakor sramoto in zasmeh (Mir auch weisses Kaffe und aber zwei Allgemeine — str. 408)! — Danica: Sad molitve sv. roženkranca. Slovenska narodna pesem (Častita je na- vada ta — Svet' roženkranc moliti). O lepi tej navadi po Gorenskem v nekterih gostivnicah opoldne ali zvečer glasno moliti ob angelskem češenju. O novem kri-ževem potu v cerkvi sv. Frančiška Ks. in o cerkvi sami. Gaeta n. pr.: Gaeta! pred enajstmi leti si nam zvezda bila: Katolškiin' svetu kot mornarju v noči si svetila. Zavetje varno bila takrat si očeta Pija, Ki zalez'vala še ondaj peklenska ga je zmija... Tud dans, Gaeta! zopet svet v te oči obrača, Narboljšiga kralja zalezuje tam peklenska kača itd. L. 1861 Novice: Odperto pismo preč. g. Jožefu Globočniku, fužinarju v Železnikih, naj prenaredi se nekoliko delavni red kovačem! Turki in raja. Hvaležnost Angleža (Pol. ilir.). --'Danica: Razsodba francoskega vojnika o zmagi Napoleona I. Sv. Polona (Jezik moj — Slavo poj itd. str. 30). Sprejem knezoškofa Jerneja v Železnikih. — Učiteljski To-v a r š: Šolska drobtinica. Za boljši za-pomenitev samoglasnic izreki v pevski meri (str. 10). Pozdrav Ljubljani, da je rodila Tovarša; dve besedi tovaršem učiteljem, naj ga podpirajo z dopisi literarnimi in z doneski denarnimi itd. (str. 15). O Metelku in o slovenščini. Slovo. Zložil nemški učenik Tomaževic v Teržiču, poslovenil J. Levičnik (Oj kak grenek tužen je ločitve britki čas str. 48). Vesel, da Tovarša podpirajo iz vseh krajev mile Slovenije, želi, naj bi izhajal po dvakrat na mesec, donašal tudi muzikalne priloge, vredništvo pa naj bi izdajalo mladinske bukvice s podobščinami (85). Knezoškof Jernej v šoli Železniški. Vijolčni venček spleten blagi devici in učenici Marii Kem-perle o njenem vhodu v loški nunski samostan (str. 184). — Slovenske Večer niče družbe sv. Mohora: Čudeži se še vedno godé (str. 47). Otožne misli po mladostnih letih (Pes. IV.) — Darek I. zv. ima pesmico in dve povésti. L. 1862 Novice: Čez trideset let (Prev. ilir. str. 14—36). Muhe mladega Na-poleončka. O smrti A. M. Slomšeka in: „Kakor nas je potrla ta novica, tako nas je razveselila tista, da je car ruski po-slavil za slovansko literaturo zaslužene može. O jomen sprejomen! Kak šunder uganjajo vendar nekteri nemški prenapet-neži, ako se le besedica o Slovanih črhne ! če nemški vladarji Avstrijancein podelu-jejo svetinje, ne zine živa duša nič, — če pa slovanski vladar kaj enacega stori, oj kakošen hrup! Z silo nas hočejo storiti vladi protivne in nezveste, in vendar kdo je nasprotnik Avstrije? Mi Slovani smo ob hudih ravsih in kavsih djansko pokazali, da smo verni Avstrijanci. Ali pa morejo to tudi tisti reči, kteri se ozirajo le čez meje avstrijanske ter zdihujejo po vesoljni Nemčii ko Judje po obljubljenem Mesiju in bi na vrat na nos radi spravili vse vropejske narode pod en klobuk, da bi bil le „grosser das deutsche Vaterland". K sreči se bo menda to zgodilo še le v tistem času, kterega oni po krivdi svojih zvezdogledov v pratikah nimajo, — pri nas mu po domače pravimo: „o svetem ni-kolem". Zdravo (str. 371)! Novo leto trka na duri in ž njim čas naročnine časnikov. Želeti je, — srčno je želeti, da bi vsi Slovenci podpirali z naročnino domače dobre liste in dali slovo vsem onim, kteri m glavna naloga je največa radost, teptati v prah in v blato vse, kar zadeva narodne pravice slovanske in katoliško vero. Ne misli si, rojak, da si „nobel", če leži na tvoji mizi „Presse" ali kak drug list enake baže. Vsak pameten človek te velikoveč pomiluje, ako vidi, da onega še dobro-voljno plačuješ, ki te — bije v obraz. Duh domorodni, duh slovenski zbuja se; Bog daj, da zbudil bi se tudi v novem letu gledé podpore domačega dobrega časništva v obilni obilni méri. Vsem onim pa, kteri držali se bodo naprej stare trme, privoščili bi v hiši tistega sicer revnega pa odkritosrčnega slovenskega rokodelca, ki je bogatemu posestniku, vidši pri njem „Presse", naravnost rekel: „Gospod! pravijo, da ni naš poseben prijatel, kdor si ta-le časnik drži (str. 430)". — Danica: Šolski brat. Trikratno zdiho-vanje k Marii (Ko o jutru svit danice — Me iz spanja prebudi itd. str. 64). Prijazna beseda o IV. zvezku novih cerkvenih pesem. Beseda o slovenskih cerkvenih pesmih in napevih (Rihar, Potočnik, Do-linar, Cvek, Majar, Mašek, Slomšek itd.) Čast bodi Bogu Očetu, Sinu in sv. Duhu (Otročja molitvica v pesmi: Kdo otroka me vstvaril je itd.). Zadnji majnikov dan (Z Bogam! dans Marija pravi itd. po Vol-čičevi pesmi „Misijonarjem v slovo" ter po napevu Riharjevem str. 116). O novi farni cerkvi. Šolarska pesem: Štirje letni časi nedolžnih otrok (Spomlad je prijeten čas, — Zlo razveseluje nas itd. str. 172). V slavo nebeške Mane (Sam prišel si, Jezus moj premili itd). O romanju na Ve-lehrad. O stoletnici na Zalem logu s pesmijo Lotričevo po napevu Levičnikovem. Premišljevanje pred Sv. R. Telesam (Tre-petaje, Jezus mili, se približam itd). Pre-ljubljenimu Jezusu nar večimu dobrotniku (Slavo Tebi, Jezus mili itd). Neprestrašeni junak — katolišk duhoven (Poslovenjeno). O božji poti na Zali log. Cvetka v vezilni venec sv. Frančiška Ksaverijana (Rajska zvezda Ti, Frančišek sveti itd). Svetih cerkvenih obredov zasmehovati ni varno. — SI. Večer niče: Šopek starih pesem. Postna I. II. L. 1863 Novice: Se ena beseda za-stran stare trebelnske kapelice (sv. Mihaela). Slava in ljubezen. Novela (Pol. Nevena str. 20—283). — Danica: Od gorenskih planin — o novi cerkvi v Loki. Popotni spominki. Romanje k sv. Kervi v zgornjem Gorotanu. V častilni spomin štiri-stoletnice slavne ljubljanske škofije (str. 123—288). Popisal Jožef Levičnik. Posebej natisnil in založil Jožef Blaznik v Ljub- ljani 1863. 8. str. 64 (Vid. Novic. 1864 str. 94). 1864 Novice: Pisma slovenskega učenika svojemu bratu o potovanju na Velehrad 1. 1863. I-XIV (str. 37-382). — Danica : Belak (Zgodovinske čertice). Rojakom Slovencem prošnja za spominek slavnemu skladatelju Gr. Riharju, ki naj se postavi na grob ob obletnici njegove smerti ter poslavi s kako besedo v čitav-nici sredi tedna zarad vnanjih njegovih cestiteljev (cf. str. 256). V čast tančice Gospodove (tretji petek v postu — pesem). Zvezdica za šolo. Otroška molitvica o vojsknem času: Ljubi Oče v visokosti itd. Eno uro v Gospa-sveti (str. 140—150). Berač. Obraz iz strahovitih dni francoske prekucije (Pol. serb). Kjer je naj veča sila, je božja roka mila (Resnična dogodba iz dni francoske prekucije). Matevž Lotrič, semeniški duhovnik in bogoslovec IV. leta ljubljanske škofije. Čertice iz njegovega življenja, spisal Rodoljub Podratitovski (str. 255 — 273), po glasilki Slomšekovi: „Oj srečna tista duša, ki čisto vest ima, —- Veselo svet zapuša, k Očetu se poda". Pijavke- pijavko (žganjarja) ujedo. Vezilni šopek vpleten v čast sv. Frančiška Ksa-verijana (V cerkev smo Tvojo se dansi mi zbrali itd. str. 281). — Tovarš: O smerti učitelja in godbenega umetnika J. Podobnika v Skofjiloki pa o njegovih napevih. — Drobtince: Molitev za duše v vicah in njena korist. Božičnica (Rajske strune zadonite itd.). Goreči zdihi pred podobo Marije Device. Otroška molitvica. — Slov. Večernice: Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji in romanje v prestari Oglej. Spomini na velike šolske počitnice 1. 1863 (str. 53 — 89). — Koledarček družbe sv. Mohora: Šopek slovenskih pesem. Ave Marija (str. 72). - L. 1865 Novice: Pisma slovenskega učitelja svojemu bratu o potovanju na Velehrad (XV —XIX). Zapeljivec. Novela (Pol. ilir. str. 20 — 46). Podgrobje. Nar. pripovedka. Slobodno po ilirskem posnel (str. 102—138). — Danica: Novoletnica (Minljivo vse — Pod solncem je itd.) O družbi sv. Mohora. Pesmi M. Lotriča — nekaj priobčil jih v Danici, nekaj v Novicah, Drobtincah in Večernicah. V čast presv. Kervi Kristusove — V. petek v postu — pesem. Snidenje v Marije-Celju. Pripovest iz zadnje šlezvik-holštajnske vojske (str. 126—133). Slepec pripelje videčega v Rim (po Jariševem Koledarju). O posvečevanji Prifarske cerkve Loške (234—257). — Cvetnik I. zv.: Valentin Duval. — Večernice: Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji in romanje v prestari Oglej (Dalje in konec str. 46 — 55). Marija devica brez madeža spočeta (Pes. str. 75). Zadnji dan leta (str. 79). — Koledarček družbe sv. Moh.: Gregor Rihar, duhovnik ljubljanske škofije, slavnoznani slov. skladatelj in organist na katedralni cerkvi v Ljubljani. Nektere čertice iz njegovega življenja s prislovico: Dokler bode se slovensko pelo, — Ime Tvoje, slavni Rihar, bo slovelo (str. 33—40). Ozir proti nebeški domovini. Učenik na grobu ljubljene učenke (Pes.). Beseda gospodom učiteljem ljudskih šol, kako naj bi po okol-nostih in po zalite vanj i danešnjih časov pomagali, da se med slovenskim ljudstvom bolj in bolj zbudi narodna zavest, kar sklepa z besedami n. pr.: „Pomagajo naj preč. šolski nadzorniki, naj glas dado slavni vladi . . Da bodo pa učitelji mladino k narodni zavednosti prav budili, naserkati se morajo prej sami zdrave domorodnosti, poznati in ceniti morajo naše stališče in prizadevanje . . . Blažite mladim učencem serce in bistrite jim um, delajte jim veselje z milimi domačimi pesmami, vadite jih po mogočosti v sadjereji in v enačili, kmetu potrebnih podukih; budite pa tudi v vsakdanji in nedeljski šoli zavest do-morodno. Pokažite mladi vedoželjnosti nekoliko, kakošna je bila naša nekdanjost, povejte, kaj hoče sedanjost, odkrivajte, do kakošne hočemo priti prihodnjosti. Tako vlijete v mlada serca željo po blagi sreči lastne domovine, hrepenenje po zdravem in vspešnem uku v maternem jeziku, potem se zbudi pri mladem in odraščenem ljudstvu narodna zavest, na zemlji drage Slovenije požene lepši cvet in hvaležnost bo vašemu blagemu djanju velika (str. 54—57)". L. 1866 Danica: Sveti večer (Pre-zala blišava — Obnebje zlati itd). — Drobtince 1865 —1866: Venček, sple- ten in posvečen sv. Frančišku Ksaverijanu (Pristopimo — Počastimo itd). — Večer-nice XIII in XIV: Drobtinice. I. Beseda, bogokletnežem v prevdar. II. Mati v hudih stiskah. Šopek duhovnih pesem. Božičnica. Pridite, častimo Gospoda! Verla dekla. — Koledarček: Sveti večer (Tovarši, poglejte — Nebo se žari itd.)! Ukazi in odredbe x. Izkazi o stavljenih közah. Glede zahteve dokazila o stavljenih kozah pri sprejemanji otrok v šolo razglaša visoki c. kr. deželni šolski svet nastopni ukaz: Z. 1111. L. Sch. R. Das hohe k. k. Ministerium des Innern hat davon Kenntnis erhalten, dass seitens der Leiter der Volksschulen die Mitwirkung zur Constatierung des Impfzustandes der in Volksschulen eintretenden Kinder durch Abforderung der Impfscheine in wiederholten Fällen abgelehnt wurde. Da die Abforderung der Impfscheine beim Eintritte der Kinder in die Volksschule als eine aus den noch in Kraft stehenden Bestimmungen des mit dem Hofkanzlei - Decrete vom 9. Juli 1836, Z. 13192 erlassenen Impf-Normativ's sich ergebende nothwendige Massregel zur Verhütung des Blatternausbruches unter der Schuljugend zu betrachten ist, wird infolge Erlasses des hohen k. k. Ministeriums für *) Glede v tej rubriki objavljenih ukazov culi smo že preteklo leto željo, da bi se ukazi in odredbe v slovenskem jeziku priobčevali. Mi bi tej želji radi ustregli; ker nam je pa na tem, da objavljamo ukaze v avtentičnem tekstu, primorani srno jih objavljati v nemškem jeziku, ako le v nemškem jeziku izidejo. Ako bi jih sami preložili na slovenski jezik, bi naša prestava ne bila avtentična, in tako objavljenje bi ne imelo tolike veljave. Ker smo torej prepričani, da z dosedanjim načinom objavljenja bolj ustrezamo šolnikom, ostanemo pri tem, ker ima tudi list več veljave. — Vred. šolskih oblastev.*) Cultus und Unterricht vom 9. Juni 1. J. Z. 9043 der k. k. Bezirks- (Stadt-) schulrath darauf aufmerksam gemacht, dass der §13 dieses Normatives es den Volksschullehrern ausdrücklich zur Pflicht macht, mitzuwirken, damit die Bevölkerung, beziehungsweise die Schuljugend richtige Begriffe über die Kuhpocken-Impfung erlange und die Vortheile derselben kennen lerne, und dass die Sicherung eines guten Impfzustandes geradezu eine fundamentale Forderung der Schulgesundheitspflege ist. Insbesondere wird angeordnet, dass von den Schulleitungen bei Aufnahme der Schüler in die Volksschule auch die Vorlage des Impfzeugnisses gefordert und über alle, dieses Nachweises entbehrenden Schulkinder Verzeichnisse nach dem im Anschlüsse mitfolgenden Formulare zum Gebrauche der Sanitätsbehörden angelegt werden. Diese Verzeichnisse sind von den Schulleitern an den Bezirks- (Stadt-) schulrath einzusenden und von demselben ohne weitere Einbegleitung der politischen Behörde I. Instanz in kürzester Zeit zu überreichen. Gelegentlich der Abhaltung der Bezirkslehrerkonferenzen sind die Volksschullehrer noch besonders anzuweisen, die von den Sanitätsorganen ergriffenen Massnahmen zur Durchführung der Impfung der Kinder mit ihrem Einflüsse bereitwilligst zu unterstützen und • überhaupt den Bestrebungen dieser Organe auf För- derung des Impfwesens, soweit es innerhalb ihres Wirkungskreises thunlich ist, jeden möglichen Vorschub zu leisten. Mit der Überwachung der Durchführung dieser Anordnungen ist der Bezirksschulinspector gele- gentlich derlnspectionsreisen zu betrauen. K. k. Laudesscliulratli für Krain. Laibach am 14. Juni 1891. Der k. k. Landespräsident: Winkler. Benennung der Schule: Classe : „Ve rzeichnis" derjenigen, im Schuljahre 189 in die Schule aufgenommenen Kinder, welche entweder gar nicht oder erfolglos geimpft, oder welche mit einem Impfzeugnisse nicht versehen sind. Familien- und Taufnamen Tag und Jahr der Geburt Wohnort Impf-Zustand Anmerkung nicht geimpft erfolglos geimpft angeblich geimpft ohne Impfzeugnis * Dostarek uredništva v pojasnilo. Z novim šolskim letom bode torej šolskim vodstvom napraviti zapisnik po tem formularji. Da se to delo olajša in da je bolj lično, morejo si si. vodstva v R. Miličevi tiskarni naročiti tiskan formular, ker ga ima ta tiskarna v zalogi. Izpolniti pa je ta formular tako-le: Otroci, kateri se izkažejo z dotičnim spričevalom, ne vpišejo se v izkaz. Otroci pa, ki nimajo tega spričevala, vpišejo se po alfabetu (po razredih, za vsak razred posebna pola), kakor se opisujejo v šolski zapisnik. Pri rubrikah »nicht geimpft«, »erfolglos ge-impft«, »geimpft ohne Impfzeugnis« pa se v dotično rubriko, kamor otrok spada, zapiše »1«. V prvo teh rubrik spadajo otroci, katerih roditelji izpovedo, da otroku še niso bile stavljene koze; v drugo otroci, katerim so se po izpovedbi roditeljev koze že stavile a se niso prijele; v tretjo pa otroci, pri katerih se po brazgotini na rami pozna, da so se koze stavile in tudi prijele, o čemur se ima šolsko vodstvo samo prepričati. Da so pa uspehi tega preiskavanja vedno razvidni, svetuje se, da šolsko vodstvo pri vsakem otroku tudi v šolski matici (ali v šolskem zapisniku) v »opomnjo« vpiše te zaznamke. Vprašanja in odgovori. K devetemu prašanju. Podpore po 80 gld. za učiteljski tečaj za deška ročna dela na Dunaji je dovolil vis. deželni odbor, oziroma si. kranjska hranilnica gg. učiteljem: Bregar (Kranjska Gora), Furlan (Ljubljana), Javoršek (Šiška), Levstik in Novak (Idrija 50), V r b i č (Sodražica), Zavrl (Stopiče), A r m i č (Ljubljana), Fettich-Frankheim (Knežak), Josin (Postojna), L u n a č e k (Trebelno), R a n t (Trata), Tr o š t (Ig). Zastopanih je torej 9 šolskih okrajev. Kranjskih učiteljev bode letos zopet največ, za kar gre zasluga posebno g. cesarskemu svetniku J. Murniku, ki ima razum za stvar. Kranjska kolonija naj se tudi letos dobro postavi! Gospodom udeležencem želimo srečen pot in dobre uspehe, ki naj potem služijo v povzdigo domačega šolstva. Iskrene pozdrave gosp. voditelju Bruhnsu in gg. učiteljem! Glede potovanja nam naznanja g. F. Trošt, da bi vsi skupaj odpotovali dne 19. t. m. ob 3. uri po-poludne iz Ljubljane. Od več drugih stranij pa se nam je naznanila želja, da bi odpotovali iz Ljubljane v soboto 18. t. m. pred polnočjo s poštnim vlakom in bi prišli v nedeljo 19. t. m. popoludne na Dunaj. Tako potovanje bi imelo to prednost, da bi se po dnevi peljali čez Sernering, kar je vsekakor uvaževati, in da bi se na Dunaji od potovanja lahko osnažili in odpočili in bi odpočiti došli drugi dan zjutraj v zavod, kjer se takoj prične z delom. Gradec pa bi si lahko nazaj grede ogledali, ako bode „barometer" moš-njičkov »lepo« kazal. Sploh pa Gradec ni tako daleč. Ker bi bili že na Dunaji, bolje bi kazalo Prago obiskati. Vožnja tija baje stoji samo nekaj nad 3 gld. To je pač malo za tako daljavo. Vsakakor je dobro, da se gg. tovariši zaradi odpotovanja poprej natanko pomenijo. Gospodje pa, ki so v tečaj sprejeti, pa se ga ne mislijo udeležiti, naj to takoj na Dunaj naznanijo. Jednajsto vprašanje. Ali more sestra za rajnim bratom-učiteljem dobiti četrtletnino za pogreb? Ali mora prošnja kake priloge imeti? (G. V. Z.) Odgovor. § 79. deželnega zakona od dné 29. malega travna 1873, št. 22 določuje, ako poslednja vštevna letna plača učitelja v djanski službi umrlega ni presegala 600 gld. in tudi zapuščina ni tolika, da bi se poplačali stroški za bolezen in pogreb, gré dedičenj umrlega četrtina tiste letne plače kot pogrebni kvartal. V Vašem slučaji je bila vštevna plača nižja kot 600 gld. Zapuščina je negativna, ker je sestra rajnega ob času bolezni in za pogreb izdala vso svojo doto; torej se je on pri nji zadolžil. Zaradi tega imajo dediči pravico do pogrebnega kvartala. Vprašanje je le, kdo se more po zakonitih določilih smatrati pravnim dedičem. Po našem mnenji pač roditelji. O tej stvari vprašajte kakega strokovnjaka (notarja). Pravni dedič naj potem vloži prošnjo potem okrajnega šolskega svéta na deželni šolski svèt. Prošnji pa menimo da se mora vsekako priložiti notarijatski akt o zapuščini. Književnost. Srce. Spisal E. de Amicis, preložila J.Miklavčič, učiteljica. Založil J. Giontini v Ljubljani. Na drobno danes te knjige ne bodeino opisali. Saj je znano da je že preložena v mnoge jezike, torej se sama ob sebi priporoča. Doslej so izšli štirje zvezki. Cena za zvezek 20 kr. je jako nizka. Knjiga je posebno pripravna za šolska darila ob šolskem sklepu. V ta namen se dobe pri g. založniku vsi štirje zvezki v jedno knjigo lično vezani za 1 gld. Roditeljem, prijateljem otrok, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom jo prav toplo priporočamo. Naši dopisi. Iz Ljubljane. (Učiteljska konferencija za mestni šolski okraj Ljubljana.) Dne 2. t. m. točno ob 8. uri otvori g. c. kr. okrajni šolski nadzornik konferencijo, pozdravljajoč zbrano učiteljstvo c. kr. učiteljišč, obeh c. kr. vadnic in vseh javnih in zasebnih ljudskih šol ljubljanskih. Ravno tako pozdravi gospoda župana PetraGrassellija, ki je kot predsednik c. kr. mestnega šolskega sveta konferencijo počastil s svojo navzočnostjo, kakor tudi navzočna člana c. kr. mestnega šolskega sveta, g. kanonika Zamejca in kaznilniškega učitelja g. Stegnarja, in navzoče gospode katehete. Za svojega namestnika imenuje g. šolskega svetnika BI. Hrovatha. Zapisnikarjema se izvolita g. Janovsky in gospodičina Marolt. — Na to preide predsednik k II. točki dnevnega reda, k poročilu o nadzorovanih šolah; priporoča šolskim vodstvom stroga izvrševanje razpisa visokega c. kr. dež. š. sveta z dne 14. junija 1891, št. 1111. v cepljenji koz, in § 33. šolskega in učnega reda o uradnih spisih, inventarih, učilih itd. V govoru, celo uro trajajočem, našteva potem, kar je dobrega in graje vrednega opazil pri nadzorovanji tukajšnjih šol. Govoreč o vsakem predmetu posebej, pohvali mestno učiteljstvo, da glede na število, snov in popravljanje pismenih nalog vestno izpolnjuje obstoječe predpise. Metoda in učni uspehi pri slovenskem in nemškem učnem jeziku, pri nemškem in slovenskem drugem deželnem jeziku, pri računstvu in zgodovini so se v obče izboljšali in se morejo naravnost dobri, deloma prav dobri imenovati. Vender z ozirom na to, da iz ljubljanskih šol najmenj jedna tretjina učencev odhaja v srednje šole, želi govornik, da bi se temeljiteje gojile vaje v diktandi in v analiziranji stavkov. Želeti bi bilo tudi, da bi bile vse učiteljice slovenskih ljudskih šol učnega jezika v govoru in pismu popolnoma zmožne, a take učiteljice so izjema. Govornik pravi, da ne odjenja, dokler se ta stvar povoljno ne uredi. Učiteljice slovenskih dekliških šol — navzočne in nenavzočne — bi se morale vender toliko zavedati svoje dolžnosti in imeti toliko časti-željnosti, da bi se popolnoma priučile jeziku, v katerem jim je poučevati. — Pouk v realijah je bil v obče hvale vreden, v nekaterih razredih dekliških šol pa premalo nazoren. Govornik obširno razklada, kako bi se izboljšala metoda pri zemljepisji in pri-rodopisji. Učni uspehi v lepopisji, v risanji in v telovadbi ne zadostujejo. Graja, da piše do malega vsak učitelj svoje oblike posameznim črkam, ter pravi, da se mora ta stvar prihodnje leto stalno urediti tako, da se bodo po vsih mestnih šolah pisale iste oblike. V risanji ni zapaziti nobenega napredka, vse hodi po starih izvoženih kolovozih; brez stigem risata samo dva učitelja, a ta dva z najboljšim uspehom. Zatorej tudi drugim priporoča risati brez stigem. Za telovadbo vse šole nimajo niti primernih telovadnic, a zategadelj se telovadne ure ne sinejo porabljati za druge predmete; ob lepih dnevih naj učitelj mladino pelje pod milo neb6 itd. Končno priporoča učiteljstvu, naj se vestno pripravlja na vsako učno uro, ker samo s tem zagotovi vsak v svojem razredu lep napredek. V obče pa se smejo učni vspehi v tem šolskim okraji dobri imenovati. — Na to prevzame gospod šolski svetnik Hrovath predsedstvo in g. c. kr. okrajni šolski nadzornik prične svoje predavanje: »Vsprejemna pre-skušnja v srednje šole«. Govornik našteje in prebere vse ministerske ukaze, ki so od 1. 1849. do 1891. izšli o vzajemni preskušnji; pove, kaj zahteva ta preskušnja od učenca iz kršč. nauka, slovnice in iz računstva; primerja s temi zahtevami naše učne črteže ter pride do zaključka, da se našli učenci po večrazrednicah več uče nego jim je za vsprejemno preskušnjo treba. Da pa navzlic temu mnogo učencev te preskušnje ne prebije, temu je vzrok to, da starši in nekateri nespametni učitelji svoje učence s to skušnjo strašijo, da potem učenci kar trepetajoči pridejo v realko ali gimnazijo; da srednje - šolski učitelji mnogokrat ne poznajo knjig in metode, ki se rabi na ljudskih šolah, ter iz slovnice in računstva dajo naloge, ki se ne ujemajo z zakonitimi predpisi; da so učenci v diktandi in v analizi stavkov, kakor se zahteva pri vsprejeinni preskušnji, premalo izvežbani, dasi znajo dobro spre-zati in sklanjati, in naposled da je med ljudsko-šolskimi in srednje - šolskimi slovnicami in učnimi knjigami široko zijajoče neskladje in da se pri nemščini (Lehmann, nemško - slovenska slovnica) in slovenščini (Praprotnik, Končnik) vtepajo otrokom v glavo pravila in oblike, katere so po nazorih srednje - šolskih profesorjev in z ozirom na njih knjige (VVillomitzer, Šuman) pogrešne. Vse svoje trditve podpira govornik, ki je že dvanajstkrat vodil vsprejemno preskušnjo na realki, z raznimi vzgledi in resničnimi dogodki ter naposled poda mestnemu učiteljstvu navodila, kako mora svoje učence pripravljati za vsprejemno preskušnjo. Končno omeni še jeden pot, kaj se bode letos in prihodnja leta zahtevalo na ljubljanskih srednjih šolah. Zahteva se: 1.) Znanje krščanskega nauka, kolikor se ga je možno naučiti v prvih štirih letih ljudske šole. 2.) Nemški, oziroma slovenski in nemški diktat brez posebnih napak. 3.) Stavkova in besedna analiza enega prosto razširjenega stavka (za Nemce samo nemškega, za Slovence nemškega in slovenskega). 4.) Učenec more izdelati štiri kratke računske naloge s celimi števili. Za analizo ima učenec časa poldrugo uro; toliko tudi za račune. Nad jedno uro trajajoči govor predsednikov je bil vsprejet z večkratnim glasnim odobrovanjem. Ž njim smo mestni učitelji dobili jasen in določen načrt, kako moramo učence pripravljati za vsprejemno preskušnjo. G. šolski svetnik Hrovath, ki se je govorniku zahvalil za njegevo zanimivo predavanje, govoril je vsem iz srca. G. c. kr. okrajni šolski nadzornik bi pa gotovo vsemu slovenskemu učiteljstvu jako ustregel, ko bi svoj govor v kakem strokovnem listu priobčil. Potem se določijo učne knjige za leto 1891/2. —• G. Kokalj poroča na to o stanji in računu okrajne učiteljske knjižnice, za katere upravo se g. Kokalju izreče zahvala. G. prof. Linhart nasvetuje, naj se knjižnica naroči na »Laibacher Schulzeitung«. Sprejeto. — Nato se izvrše razne volitve. Izvolijo se: I. v knjižnični odsek: Kokalj, Bele, Žumer; II. v stalni odbor: Raktelj, Valenta, Žumer, Bele; III. v c. kr. mestni šolski svet za prihodnjo dobo (1891 — 1897): Baktelj, Žumer; IV. v deželno učiteljsko konfe-rencijo: Bele in pri ožji volitvi prof. Linhart (21 glasov) proti Raktelju, ki je dobil 19 glasov. Samostalni predlogi. G. Cepuder obširno utemelji svoj predlog, naj se obrne ljubljansko učiteljstvo do šolskih oblastev s prošnjo, da se mu ohranijo stare plače in da se pri oddaji učiteljskih služeb in pri pomikanji učiteljev iz nižjih plačilnih vrst v višji gleda v prvi vrsti na službena leta. — G. Furlan predlaga, naj bi se v Ljubljani ustanovila pobolj-ševalnica za nravno pokvarjene otroke, ki so še v letih šolske dolžnosti. — G. Žumer predlaga prositi šolska oblastva, naj ukrenejo, kar je treba, da se stalno ustanove tri učiteljska mesta na ljubljanskih šolah, katera se že leta in leta suplirajo. Dalje: da se na mestnih šolah v mesecih veliki traven, rožnik in mali srpan vsaj v nižjih razredih, kjer je menj učnih ur, pouk tako uredi, da se večina ali po možnosti vse učne ure prelože na dopoludanski pouk in se v to svrho porabi tudi doslej prosti četrtek. Vsi samostalni predlogi se vzprejmo. — G. nadzornik sklene konferencijo ob '/si2. uri s trikratnim »Slava«-klicem Nj. Veličanstvu. G. šolski svetnik Hrovath se končno zahvali predsedniku za nepristransko vodstvo okrajne učiteljske konferencije. Iz log'aškega okraja. Letošnja okrajna učiteljska konferencija za logaški šolski okraj bode dne 30. malega srpana 1891. ob 10. uri dopoludne na Hakeku. Vspored: 1. Določitev predsednikovega namestnika in dveh zapisnikarjev. 2. C. kr. okrajni šolski nadzornik prof. V. Zupančič objavi nekatere ukaze in svoje opazke pri nadzorovanji šol. 3. Poročilo lanskega stalnega odbora o podrobnih načrtih za realije. 4. Pouk o čebelarstvu po ljudskih šolah, poroča nadučitelj g. Iv. Poženel. 5. Razgovor o napravi primernega zemljevida logaškega okraja, poročevalec nadučitelj g. V. Ribnik ar. 6. Poročilo knjižničnega odbora za leto 1890/91. 7. Volitev odbora za učiteljsko knjižnico logaškega okraja za šolsko leto 1891/92. 8. Volitev stalnega odbora za leto 1891/92. 9. Volitev dveh odposlancev v deželno učiteljsko zborovanje. 10. Samostalni nasveti, kateri naj se najkasneje do 22. malega srpana pismeno naznanijo stalnemu odboru. Skupni obed bode na »Pošti« in potem izlet v Škocijan. Iz novomeškega okraja. (Konferencija.*) Naša uradna okrajna konferencija bode dne 29. malega srpana ob 9. uri v Novem Mestu. Dnevni red: 1. Določitev predsednikovega namestnika in volitev dveh zapisnikarjev. 2. Poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika o zaznavanji pri nadzorovanji šol. 3. V katerem obsegu je moči poučevati realije' na jednorazrednicah ? Poročevalca določi žreb izmed učiteljev na jednorazrednicah. 4. Razgovor o vprašanjih, ki stoje na dnevnem redu letošnje deželne učiteljske konferencije. 5. Poročilo knjižničnega odbora o stanji okrajne učiteljske knjižnice, o zvršenem nakupu knjig in o računih. *) Gospode tovariše prosimo za poročilo o izidu konferencije. — Ured. 6. Nasveti o nakupu novih knjig za okrajno učiteljsko knjižnico. 7. Volitev a) revizorjev računov, b) stalnega, c) knjižničnega odbora. 8. Volitev dveh odposlancev k deželni učiteljski konferenciji. 9. Samostalni predlogi, katere pa je najmenj tri dni pred zborovanjem pismeno naznaniti pri članu stalnega odbora, č. gosp. p. Florentinu Hrovatu. Iz postojinskega okraja 11. mal. srpana. Dne 9. malega srpana smo razkrili učitelji tega okraja nagroben spomenik pokojnemu nadučitelju košan-skemu g. F. Keteju. Ob 9. uri je bila črna sv. maša, kojo je daroval gospod župnik M. Torkar. V imeni vsega učiteljstva bodi mu na tem mestu izrečena prisrčna zahvala in »Bog plati«! Po sv. maši smo šli na prerani grob rajnega tovariša in prijatelja, kjer je g. župnik opravil običajne nagrobne molitve in obrede; učitelji pevci so mu pa pri tem pomagali. Ko smo blazega pokojnika še jedenkrat poškropili z blagoslovljeno vodo, poslovili smo se od njega s solznimi očmi. Spomenik je res krasen; visok je dva metra ter ima podobo piramide. Izklesal ga je g. Miha Stegel, kamnosek na Kalu pri Šent-Petru na Notranjskem ter dela čast ne le našemu društvu, ampak tudi mojstru samemu; vrh tega ima pa tudi to prednost, da je prav po ceni; zato izpolnjujem prijetno dolžnost, da omenjenega kamnoseka naj topleje priporočam v naročbo spomenikov in drugih kamenoseških del. S tem spomenikom smo postavili učitelji postojinskega okraja tudi sebi lep spomenik stanovske zavednosti in kolegijalnosti; po vsi pravici smem pa poudarjati, da je obedve te lepi lastnosti rodilo naše okrajno učiteljsko društvo. Ponosno stoje na vznožji spomenika zapisane besede: »Postavilo okrajno učiteljsko društvo«. J. Dimnik — Postojina. Iz radovljiškega okraja. (Konferencija.) Konferencija za radovljiški okraj bode dne 22. mal. srpana ob 10. uri na Bledu. Razven navadnih toček je na dnevnem redu: 1. O slogi in kolegijalnosti med učiteljstvom. Poročevalca Josip Žirovnik, nadučitelj v Gorjah in Luka Kavalar, učitelj v Ratečah. 2. Kako more šola v otrocih čute domovinske ljubezni in zvestobe do presv. vladarja buditi in poživljati? Poročevalca Janez Rihteršič, nadučitelj v Srednji Vasi in Katarina Droll, učiteljica v Gradu. Jurij Žirovnik. Z Iga. Tukaj smo praznovali slavnost sv. Alojzija kolikor možno slovesno. V tridnevnici t. j. 18., 19. in 20. rožnika so imeli otroci spoved in sv. obhajilo, vsak dan jim je č. g. katehet in kapelan Julij Čuk razlagal imenitnosti tega varuha mladine, a potem je sledila sv. maša in litanije, katero je imel č. g. župnik J. Dolenec. V praznik sv. Alojzija se je zopet zbrala šolska mladina v šoli praznično oblečena, deklice bele z venci na glavi. Iz šole je šla kakor prejšnje tri dni vedno pod nadzorstvom svojih učiteljev v cerkev. Tu je č. g. župnik spretno in mikavno pojasnjeval podobo sv. Alojzija spodbujajoč mladino k vzglednemu življenju, pridnosti in pokorščini; za tem je bila slovesna sv. inaša z asistenco, a popoludne zopet slovesne litanije. Po litanijah zbrali so se zopet otroci v lepo okin-čani sobi I. razreda, kamor so dospeli tudi razni roditelji, gg. župnik, katehet, Fr. Lenart, ki je asistiral, ud visokega deželnega šolskega sveta, ravnatelj Andr. Praprotnik, udje tukajšnjega in tomišeljskega kraj-nega šolskega sveta in drugi. Pred začetkom slav-nosti nagovori župnik otroke in jim razloži še jeden- krat življenje sv. Alojzija in na to blagoslovi lepo podobo, katero je predsednik krajnega šolskega sveta g. Ivan Gams za šolo kupil, blagoslovi tudi za šolski sobi lepi podobi »Kristus na križi«. G. katehet J. Čuk opominja otroke, naj so pridni in ubogljivi, a navzočne roditelje spodbuja, naj otroke radi v šolo pošiljajo. Za tein je sledilo petje in razne deklamacije posameznih učencev in učenk, kar je roditelje jako ganilo. Po govoru nadučitelja g Trošta, v katerem se je med drugim spominjal velikega dobrotnika naše šole pokojnega Matije Pfibila, kateri je volil za ubožne učence lepi znesek 368 gld. 67 kr., zapeli so otroci cesarsko pesem, in slavnost je bila končana. Po slavnosti je razdelil č. g. katehet med učence 315 knjižic »Podobica sv. Alojzija« in 300 podobic sv. Alojzija. Ksaverij. Društveni vestnik. Iz Dolenjega Logatca. (Društveno zborovanje). Dne 4. rožnika t. 1. je imelo »Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja logaškega« svoj 4. občni zbor v Planini. Ob določeni uri otvori pred-senik g. Ribnikar društva zborovanje in pozdravi zbrane ude društva in druge goste poudarjaje vez prijateljstva, vez jedinosti med učiteljstvom logaškega okraja. Na to je poročal gospod Benedek — tajnik društva — o delovanji preteklega leta. Prošnje, katere je društvo raznim oblastvom predložilo v preteklem letu in rešitev taistih, izvršitev sklepov občnega zbora in odbora zlasti pa postava spomenika na grobu tovariša Ivana Trevna na Blokah kaže, da se je društvo tudi v tem letu prizadevalo ustreči in zadostiti stavljenemu si namenu, kar je pokazalo tudi odobravanje navzočnih. Predsednik je poročal na to o tretjem zborovanji »Zveze slovenskih učiteljskih društev« dne 16. in 17. rožnika t. 1. v Trstu in raz-tohnačil od njega nasvetovane popravke oziroma dodatke k resolucijam — katere so tako že iz šolskih časopisov sleharnemu znane, le glede urejenja učiteljskih plač po statusu, kakor je pri c. in kr. vojaštvu, moral bi takrat dostaviti, da naj slavni direktorij »Zveze« izdela popolni načrt takega zakona, dopošlje taistega vsem slovenskim učiteljskim društvom v pretres, in ta načrt, ko se pri prihodnjem občnem zboru »Zveze« po končni razpravi odobri, višjim oblastvom odda v oživljenje. Ker pa tega dostavka pri občnemu zboru »Zveze« ni stavil, sklene se ta nasvet poslati slav. direktoriju, da ga stavi v spored prve seje upravnega odbora. Ker so se za leto 1889 do 1890 nagrade za kmetijski poduk nerazumljivo razdelile, naprosi se predsednik, da pri občnem zboru c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko dne 11. rožnika t. 1. v tej stvari prosi pojasnila, oziroma stavi predlog, da vsak učitelj, kateri uspešno deluje v šolskem vrt- | narstvu, dobi za ta trud in tudi dejanske izdatke pri-| merno nagrado.*) Blagajnik g. Poženel je kazal potem stanje društvenih dohodkov in stroškov, na kar so se za pregledovalce računov volili z vsklikom g. g. Gaš-perin G., Likar H. in Repič P. V društveno vodstvo so se izvolili g. g. Benedek T., Dermelj K., Kernc J., Poženel J. in Rib-nikar V. Letni donesek se določi kakor druga leta za prave in podporne ude na 1 gld. Za delegate v prihodnji občni zbor »Zveze slovenskih učiteljskih društev se volijo gospodičine učiteljice Ceme Frančiška — Rakek, Leskovec Viljemi na — Unec, Leskovec Olga — Planina in gospodje nadučitelji: Poženel Ivan— Rakek, Repič Peter — Unec in Ribnikar Vaj tek — Dolenji Logatec. Ako bode društvo imelo pravico več delegatov poslati k zborovanju, naj druge izvoli odbor. Po zvršeni volitvi je poročal g. Ribnikar o šolskih delarnah. V prav zanimivem govoru nam je razjas-njeval namen in potrebo šolskih delaren, ter vzbudil pri vsih prav živo zanimanje do taistih. C. g. Podboj J., župnik planinski, zahvalil je govornika prav toplo za dana pojasnila in ga prosil v kakem listu obelodaniti govor ter obljubil vprvič, ko doide v Logatec, ogledati si šolsko delarno v Dolenjem Logatci. G. R. je govoril zadi obširne tvarine le o jednem delu — jednej reči, na katero ravno šolske delarne lahko vpljivajo i. s. kako vzbuditi pri mladini veselje in ljubezen do dela, ter bode nadaljeval v prihodnjih občnih zborih. Od nasvetov, kateri so se pri zborovanji sprejeli, omenim naj le ta dva: Letošnja deželna učiteljska *) Predlog, ki ga je v tej stvari stavil in utemeljal g. Ribnikar, priobčimo prihodnjič. Ured. konferenca naj izvoli sprejeti v razpravo a) ureditev — oziroma nadomestitev dosedanje neuspešne — učiteljstvo, deco in nje stariše trpinčijoče ponav-ljavne šole in b) nastanitev pomožnih učiteljev za vsak okraj. Ko se predsednik zahvali navzočnim za vstrajnost in zanimanje, zaključi zborovanje. Po zboru pa je imel takoj odbor sejo in v taisti volil predsednikom društva g. Ri b nikar j a V., predsednikovim namestnikom in tajnikom g. Renedek-a J. in blagajnikom g. Poženela J. Pri skupnom obedu sta nas počastila s svojo navzočnostjo oba gospoda duhovnika planinska — in pozneje 2 g. tovariša in 2 gospice tovarišice iz Postojne. Slava jim. Iz kranjskega šolskega okraja. (Naše d ruštvo)' V 2. dan meseca malega srpana je imelo učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj svojo glavno skupščino v mestni dvorani v Kranji. V navzočnosti" 21 društvenikov — med temi dve gospici učiteljici — otvori zborovanje predsednik g. L. Jelenec ob 10. dopoludne. V svojem nagovoru se spominja III. skupščine »zveze slovenskih učiteljskih društev« v Trstu, pri kateri je bile naše društvo prav dobro zastopano. Dalje omenja zboljšanje učiteljskih plač, koje pa veliko večino učiteljstva ni zadovoljilo ter poudarja, da dokler nam bodo zboljševali plače tem potem, kakor letos, zadovoljilo se ne bode kranjsko učiteljstvo. Dokler bo imel učitelj, kateri službuje 15 ali še več let isto ali pa še manjšo plačo kakor oni, kateri službuje 3 leta, toliko časa bomo trkali, da nam urede plače po službenih letih. Najboljši — pa žalosten — odgovor na zboljšanje plač je pač to, da so začele izvrstne, mlade učiteljske moči obračati učiteljstvu hrbet in si iskati boljše eksistencije. Potem govori predsednik o vele-važnem sklepu visokega c. kr. deželnega šolskega sveta, da se skliče letos po preteku 12 let deželna učiteljska konferencija. Ta sklep je gotovo obveselil vsakega učitelja, saj imamo toliko vprašanj, o katerih je treba temeljitih posvetovanj, da dosežemo jedinost. Odboru našega društva je bil znan vspored deželne učiteljske konferencije v glavnih potezah in rad bi jih bil dal pri denašnji skupščini v razgovor, a ni se mu zdelo umestno, ker dnevni red še ni bil uradno razglašen. Naloga novemu odboru pa bode, da skliče meseca velikega srpana še jedenkrat skupščino našega društva ter postavi na dnevni red najvažnejša vprašanja, o katerih bode imela posvetovati in sklepati deželna učiteljska konferencija, da že tu dosežemo jedinost in damo našim trem odposlancem nekako navodilo, kako naj nas zastopajo. Slednjič vse navzočne predsednik prav prisrčno pozdravlja. Posebno se zahvaljuje g. M. Kosu, da je ostal zvest našemu društvu, čeravno službuje v drugem šolskem okraji. Zakliče pa tudi njegovemu nasledniku: dobro došel v našo sredino! Potem nagovoru nasvetuje predsednik, da pošljemo brzojavnim potem isti dan zborujoči učiteljski konfe- renciji stolnega mesta Ljubljane in črnomaljskemu učiteljskemu društvu svoj bratski pozdrav, kar se je zgodilo. Druga točka dnevnega reda je bilo poročilo g. tajnika o delovanji društva. Iz tega povzamemo, da je imelo društvo svojo zadnjo skupščino v 3. dan listopada 1. 1., društveni odbor je imel štiri seje, pri katerih je ukrepal o društvenih stvareh. Osobito se je trudil, da bi društvo priredilo kak koncert, ter tem potem pridobilo več podpornih udov. G. Debeljak vpraša na to, zakaj je letos izostalo poročilo g. pevo-vodje? Predsednik odgovori, da se je poročilo moralo opustiti, ker se ni imelo sploh nič poročati, kajti g. pevovodja se ni udeleževal odborovih sej. G. pevo-vodja se je opravičeval ter poudarjal, da na koncert v našem okraji pri sedanjih razmerah ni misliti, ter zahteva, da naj zbor izreče, ali se je opravičil, čemur mu zbor pritrdi. Iz poročila g. blagajnika izvemo, da društvo materijelno dobro stoji. Društvo šteje danes 47 udov, med temi 7 podpornih. 9 učiteljev pa noče o našem društvu še nič vedeti. Računskimi pregledovalci so bili voljeni gg. Dolinar, Krenner in Kuhar. (Konec prih.) Iz novomeškega okraja. Naše društvo ima svoj občni zbor dne 29. malega srpana t. 1. ob 2. uri popoludne v gostilni g. J. Sorca v Kandiji. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Tajnikovo poročilo o društvenem delovanji. 3. Blagajnikovo poročilo o društvenem premoženji. 4. Vplačevanje društvenine za leto 1891. 5. Določitev društvenine za leto 1892. 6. Volitev novega društvenega odbora in treh pregledovalcev računa. 7. Razgovor o nagrobnem spomeniku gospoda tovariša in člana Jakoba Anceljna. 8. Razni nasveti, katere naj gospodje člani vsaj do 28. t. m. društvenemu tajniku naznanijo. K obilni vdeležbi vabi tudi vse šolske prijatelje neučitelje odbor. Iz postojinskega okraja. (Naše društvo.) Dne 8. mal. srpana je bil občni zbor našega okrajnega društva. Predsedoval je g. Jelenec, ker je bil g. Zamik zadržan všled bolezni. Pozdravil je navzočne tovariše in tovarišice in konstatiral zbor sklepčnim. Tajnikovo poročilo je bilo kratko: Odbor je pooblastil g. Česnika, da izdela diplomo častnemu udu g. Gorupu na Reki, kar se je tudi zgodilo. O spomeniku na grob pokojnemu Lavren-čiču se je dogovarjal odbor s pokojnikovim očetom. Postavil pa je odbor spomenik pokojnemu nadučitelju Keteju v Košani, kateri se je odkril 9. t. m. Blagajnikovo poročilo je bilo tudi sprejeto, dasi smo nekako s strahom motrili malo vsotico v dru- štveni blagajnici z ozirom na svrho, katero si je društvo postavilo vsled premembe pravil, da namreč osnuje tudi podpiralno zalogo v korist bolnim društvenikom. G. Dimnik je poročal o tem predmetu, ki je povzročil viharno debato, katere so se udeležili gg. Puncah, Primožič in Kalan. Oso-bito prvima bi priporočal, da še jedenkrat pazno prečitata v 6. štev. »Učit. Tovariša« 1. 1891. listek z zaglavjem »listi slov. pesimista II.* Društva imajo občne zbore za to, da se razjasnijo različna mnenja, da se[ ugladijo nasprotstva med raznimi mislimi, ne pa, da hoče kdo po vsi sili učiti nas svoje nazore kot jedino prave ali pa da kdo brez konca in kraja »otrobe veže«, kakor bi rekel naš pesimist. Toliko v prijateljski spomin onim, ki hočejo takoj izstopiti iz društva, ako njih ne velja. Slednjič je bila premeinba pravil sprejeta, kakor jo je predlagal g. poročevalec. V odbor za tekoče leto so voljeni gg.: Z a r n i k, predsednik, Jelenec, namestnik, Ver bič, tajnik, Zaman, namestnik, Ivo Trošt, blagajnik, Česnik, pevovodja, Požar, namestnik. Upamo, da je društvo v dobrih rokah. Pri točki »posebni nasveti« vstane g. Jelenec in začne opisovati delovanje našega društva, njega ustanovitev ter slednjič imenuje tudi njega ustanovitelja g. Dimnika, ki je bil do sedaj duša društvu, kakor sploh duša v našem učiteljskem življenji, želi mu tudi v beli Ljubljani najboljših uspehov ter predlaga, da ga društvo izvoli čast ni m članom. Predlog je bil sprejet z burnim odobravanjem, gromoviti »živio« razlegal se je po dvorani. Zabavali smo se še pozno v noč in »ljubi dežek« je obdržal marsikoga v družbi zalih gospdč. in gospa, četudi jo je mislil odbrusiti še za dne. Vsled tega je bila dvorana ob 10. uri zvečer uprav tako natlačeno polna kot pri obedu. Ura je že hitela na četrtek, ko smo si zadnjikrat bratski segli v roke in vošče si »lahko noč« razpršili se na razne kraje ljube nam notranjske zemlje. —t. III. skupščina „Zveze slov. učit. društev" dne 16. in 17. velikega travna v Trstu. (Konec.) O drugi točki: »Važnost o b rtno - n ad al j e-valnih šol«, je v daljšem govoru poročal ravnatelj g. Ivan L a p a j n e. Govornik je omenil, da mora učiteljski stan tudi druge stanove ljubiti in po svoji moči za njih napredek skrbeti. To »Zveza« tudi spol-nuje. Lansko leto je bil na vrsti kmetski stan, letos bodi rokodelski, ker je jako potreben, da se mu pomaga; kajti znani pregovor bi se danes prav lahko glasil: »Das Handvverk hat keinen goldenen Boden melir«. Potem je omenjal nekdanje »Ziinfte« ter je dokazoval, kako potrebna je izobražba rokodelskemu stanu. Priporočal je osnovanje rokodelskih šol. Glede vzdrževanja takih šol je mislil g. govornik, da bi bilo to prav lahko; kajti občina bode dala dve tretjini, nekaj kupčijska zbornica, nekaj deželni odbor, nekaj privatne osobe in drugo vlada. G. predsednik je prečital resolucijo, h kateri je želel gosp. Bibnikar natančnega dodatka: »Kdo bode plačal?« Na to se je sprejel naslednji predlog: »Na vsaki tri- in večrazrednici, kjer se peča prebivalstvo z obrtnijo, naj se, ko bode nje gmotni obstanek zagotovljen, osnuje obrtno - nadaljevalna šola«. Zadnji predmet je bil: »Metoda računstva na nižji stopinji«, o katerem je kratko, a prav dobro poročal g. predsednik dr. Romih. Omenil je, da je metoda računstva zavozila na nepravi pot ter je priporočal Lavtarjevo metodo. Brez vsake debate so bili »en bloc« sprejeti naslednji predlogi: 1.) Temelj računstvu je številna vrsta, ne nazornost števil. 2.) Grubejeve številne podobe in na nje se naslanjajoče vsestransko obravnavanje vsakega števila posebej se ne dajo zagovarjati niti oziraje se na bistvo osnovnega računstva, niti oziraje se na duh učencev. 3.) Pravilna metoda računstva zahteva, da si učenec in učitelj ne mislita nobenega števila samega od se, temveč si celo številno vrsto v duhu predstavljata. 4.) Pravilna metoda računstva zahteva, da osnujemo vse računske zakone le oziraje se na številno vrsto. 5.) Pri izpeljavi metodičnih zakonov mora nam v prvi vrsti merodajno biti pravilo, kako nastane številna vrsta. 6.) Tvarina se razdeli, da se obravnava vsaka operacija za drugo. 7.) Obravnavati se mora lažja tvarina pred težjo; zatorej s prva le štetje, potem seštevanje in odštevanje. Množenje, deljenje in merjenje se šele vežba, ko ne dela štetje, seštevanje in odštevanje učencem nobene preglavice. Ulomki naj se na tej stopinji popolnoma opuste. 8.) Za poočitovanje števil in računskih operacij nam morajo rabiti le računila, pri katerih se nahajajo računiki vsi v jedni vrsti. 9.) Uporabne naloge je treba metodično urediti. 10.) Lavtarjeve metodične knjige in Lavtarjevo računilo se priporočajo za ljudske šole. G. podpredsednik je prebral došlih 13 brzojavov in več pisem. Slednjič je zahvalil g. predsednik vse udeležence zborovanja, ker se niso bali ne dolgega pota, ne stroškov. Ravno tako tudi banko »Slavijo«, katero je ob jednem učiteljstvu priporočal, kakor tudi vse tržaške Slovence, slavni vsprejemni odbor, tržaško slovensko časnikarstvo, gg. pevce, in posebno pa še go-spodičine pevke. S trikratnim »Živio!« na premilostljivega cesarja je bilo zborovanje ob 12. uri opoludne končano. Jakob Furlan. Iz Ljubljane. (Vdovsko učiteljsko društvo.) Odbor vdovskega učiteljskega društva je imel dne 5. t. m. sejo. Določilo se je, da se novo sprejetemu udu čas dvoletne preiskušnje začne šteti z dnem, ko je doposlal prvo vplačilo. Udom je bil sprejet g. Vojteh Ribnikar, nadučitelj v Dolenjem Logatci. Letošnji občni zbor bode dne 4. kimovca. Ve s t n i k. Osobne vesti. Predsednik c. kr. mestnega šolskega svéta ljubljanskega, preblagorodni g. mestni župan Peter Grasselli, bil je že četrtikrat izvoljen mestnim županom. Presvetli cesar je to izvolitev potrdil. Slavnostna prisega se je dné 11. t. m. vršila v mestni dvorani. — G. Anton Funtek, učitelj-voditelj na barji in začasni učitelj na c. kr. obrtni strokovni šoli v Ljubljani, imenovan je stalnim učiteljem na tej šoli v desetem činovnem razredu. Odposlanci k deželni učiteljski konferenciji so doslej izvoljeni : za šolski okraj mesto Ljubljana g. učitelj I. Relè in g. prof. W. Linhart; za okraj ljubljanska okolica g. učitelj J. Gregorin (Črnuče) in g. nadučitelj F. Papier (Borovnica) ; za kamniški šolski okraj g. učitelj Petrovec (Cemšenik) in g. učitelj L. Stiasny (Kamnik); za litijski šolski okraj g. nadučitelj J. Ravnikar (Litija) in g. nadučitelj F. Škrb inec (Višnja Gora); za kočevski šolski okraj gg. nadučitelji F. Golmajer (Loški Potok), M. Man-delc (Sodražica) in F. Spintre (Kočevje); za po-stojinski šolski okraj gg. nadučitelji P. Kavčič (Senožeče), St. Tomšič (Vipava) in M. Zarnik (Trnovo). Drugi okraji volijo v teku tega meseca. Šolski sklep. Po določilu c. kr. mestnega šolskega svéta se je po ljudskih šolah ljubljanskih šolsko leto sklenilo dné 15. t. m. Jubilejna izložba v Pragi. Iz poročil v raznih časopisih in posebno iz dotičnih poročil v našem listu je razvidno, kako častno je v tej izložbi zastopano šolstvo. Češko šolstvo sploh stoji gledé uredbe in razvitja na i m pozantni stopinji. Vredno je torej, da si tudi slovenski učitelji, kolikor jim gmotno stanje pripušča, ogledajo to razstavo. Prilika je, da se precej ceno pride v Prago. Iz Ljubljane gré" dné 3. velikega travna ob G. uri popoludne posebni vlak čez Dunaj in Brno v Prago ter pride t i j à dné 5. velikega travna ob 6. uri popoludne. Vožnja sem intijàstojizall I. razred 14gld. 80 kr., za II. razred 26 gld. 60 kr. Nazaj se more peljati s povoljnim vlakom v 30 dneh in se sme vožnja petkrat pretrgati. Kdor se misli udeležiti te vožnje, naj to kmalu naznani g. J. Paulinu v Ljubljani, Marijin trg št. 1. Cerkveno-statistične črtice iz Kranjske. V začetku 1891. 1. je bilo na Kranjskem 583 duhovnikov in sicer 1 knezoškof, 14 kanonikov (9 v Ljubljani in 5 v Novem Mestu), 411 župnikov in drugih duhovnikov v dušnem pastirstvu ter 54 redovnikov. Redovniki so frančiškani v Ljubljani, Novem Mestu in Kamniku, kapucini v Loki in v Krškem, jezuitje in lazaristi v Ljubljani. Nun je na Kranjskem 242 in in sicer uršulink 89 (54 v Ljubljani in 35 v Loki), karmelitaric 9 (Selo pri Ljubljani), sester krščanske ljubezni 121 (84 v Ljublja i, 37 v Begnjah), šolskih sester 23 (10 v Ljubljani, 4 v Idriji, 6 v Št. Mihaelu pri Novem Mestu, 3 v Trnovem). Kranjska ima 1569 cerkva, in sicer 311 župnijskih, 1004 podružniških, 8 samostanskih in 186 kapelic. Železnice na zemlji. Dne 31. grudna 1879. 1. so merile vse odprte železnične proge 350.031 km,, dne 31. grudna 1889.1. pa že 597.776 km, podaljšale so se torej v jednem desetletji za 245.731 fo» = 41°/o. Ako se bodo podaljševale po tej meri tudi v sedanjem desetletji, imela bo zemlja konci 19. veka več kakor 840.000 km železnice, to je več kakor 21 zemeljskih obsegov in več kakor dvojna oddaljenost meseca od zemlje. Leta 1889. je narasla vložna glavnica za železnice od 121-5 miljard mark na 128-5 miljard, torej v teku tega leta za 7 miljard. Ljudsko štetje v Trstu. Dne 31. grudna 1890. 1. je bilo v Trstu 155.471 prebivalcev in sicer 73.498 moškega, 81.973 ženskega spola. Katoličanov je bilo 147.454, Židov 4695, grkov 1357, evangelikov 1597, brezvercev 279, različnih ver pa 89. Po občevalnem jeziku je 119.561 Italijanov, 26.639 Slovencev, 7590 Nemcev in 1681 druge narodnosti. Uradni razpisi učiteljskih služeb. St. 877 okr. š. sv. Na dvorazredni ljudski šoli v Kropi je stalno ali začasno podeliti mesto učitelja ali učiteljice v četrti plačilni vrsti s prostim stanovanjem. Prošnje naj se vlože do dne 5. velikega srpana 1891 na tukajšnji urad. C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici dne 7. malega srpana 1891. Št. 647 okr. š. sv. Na dvorazrednici v Preddvoru je stalno ali začasno popolniti drugo učno mesto z dohodki četrtega plačilnega razreda. Pravilno opremljene prošnje naj se predpisanim potem semkaj vlože do dne 24. t. m. C. kr. okrajni šolski svet v Kranji dne 2. malega srpana 1891. Št. 425 okr. š. sv. Na jednorazrednici v Mehovern (Pod-grad) pri Novem Mestu je stalno ali začasno popol-niti službo učitelja-voditelja z dohodki četrte plačilne vrste in s prostim stanovanjem. Prošnje za to službo naj se predpisanim potem do dne 25. malega srpana t. 1. semkaj vlože. C. kr. okrajni šolski svet v Novem Mestu dne 27. rožnika 1891. Št. 404. okr. š. sv. V šolskem okraji Črnomelj se popolnijo z dnem 1. ki m ovca t. 1. nastopne učiteljske službe in sicer stalno ali pa začasno: 1.) Služba učitelja in voditelja na jednorazrednici v G ribi j ah z letno plačo 450 gld. doklado 30 gld. in prostim stanovanjem. Ta služba se bode le stalno oddala. 2.) Tretje učno mesto na trirazrednici v Dra-gatuši z letno plačo 450 gld. in prostim stanovanjem. 3.) Tretje učno mesto na trirazrednici v S e m i č i z letno plačo 450 gld. in 4.) Drugo učno mesto na dvorazrednici v Pod-zemlji z letno plačo 450 gld. in prostim stanovanjem. V slučaji začasnega umeščenja je letna plača le 360 gld. Za zadnje službe morejo tudi učiteljice prositi. Prošnje naj se vlože do dne 25. m al. srpana 1891 pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Črnomlji. C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlji dne 18. rožnika 1891. Št. 415 o. š. sv. Na novoustanovljeni jednorazrednici v Črešnjevci, sodnijski okraj Metlika, popolniti je službo učitelja-voditelja z letno plačo 450 gld., opravilnino 30 gld. in s prostim stanovanjem. Službo je nastopiti dne 1. kimovca t. 1. in sicer stalno ali začasno. V zadnjem slučaji je letna plača le 360 gld. Prošnje naj se vlože do dne 25. m al. srpana t. 1. pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v črnomlji. C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlji dne 22. rožnika 1891. Št. 571 o. š. sv. Na štirirazredni deški šoli v P os to j in i je stalno ali začasno popolniti službo tretjega. oziroma četrtega učitelja s 500 gld. letne plače. Poučevanje na obrtno-nadaljevalni šoli, katera je združena z ljudsko šolo. donaša letno nagrado 80 gld. Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potem semkaj vlože do dne 31. inal. srpana 1891. C. kr. okrajni šolski svet v Postojini dne 16. rožnika 1891. Listnica uredništva. ' in omeneno poročilo. — G. J. S. v Št. J.: Hvala, G. Postojinski: Lepa hvala za »štiridesetake«, prihodnjič! pridejo v prihodnjo številko. Prosimo za nadaljevanje j z lepo podobo kuezovladike Ant. Mart. Slomšeka in njegovim životo-ptsom , spisal F r. J a m š e k, šolski ravnatelj v Reichenburgu ob Savi, dobe se v moji tiskarni in sicer mehkovezane po 70 kr., kdor pa naroči 10 komadov dobi jeden komad po vrhu. Ravno tu se dobi tudi prav lično tiskana podoba A. M. Slomšeka, primerna za šole, čitalnice, bralna društva itd. ter velja 20 kr., po pošti 25 kr. J. R. Milic tiskarna v Ljubljani, stari trg 19. »Učiteljski Tovariš« izhaja na celi poli velike osinerke 1. in 16. dan vsakega meseca; ako je pa na ta dan nedelja ali praznik, izide dan poprej ali pa dan pozneje. — List stoji za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. Udje »Slovenskega učiteljskega društva« prejemajo list za 2 gld. na leto, za 1 gld. na pol leta. Spisi naj se blagoizvolijo pošiljati uredništvu v Ljubljano, Poljske ulice št. 9; naročnino pa prejema gospod Fr. Kokalj v Ljubljani na Bregu št. 16. Vse pošiljatve naj se pošiljajo franko. Tiska J. R. Milic-eva tiskarna v Ljubljani.