CELJE, 12. FEBRUARJA 1981 - ŠTEVILKA 6 - LETO XXXV - CENA 8 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
PO POTEH LEGENDARNE ŠTIRINAJSTE
Mladi pohodniki na poti od petka dalje
Februarsko sonce je 6. te-
ga meseca toplo obsijalo
mlade pohodnike, ki so kre-
nili s hrvaškega Plaviča pre-
ko s snegom pobeljenih za-
gorskih travnikov do Sotle,
jo prekoračili in prišli v Sed-
larjevo, tako kot pred sede-
mintridesetimi leti v noči
med 6. in 7. februarjem borci
Bračičeve, Tomšičeve in
Šercerjeve brigade. Bilo jih
je preko 1000 in na Štajersko
so prinesli borbeni duh in ši-
rino odpora proti mnogo
močnejšemu okupatorju do
take mere, kakršne svet to-
stran Sotle še ni poznal.
188 mladih pohodnikov je
v Sedlarjevem najprej poz-
dravil podpredsednik šmar-
ske borčevske organizacije
Franc Kavzer, za njim pa je
mladim govoril o poti slavne
Štirinajste divizije nekdanji
namestnik komandanta in
poznejši komandant narodni
heroj Tone Vidmar-Luka, ki
je v govoru izpostavil, da je
bila Štirinajsta ena najslav-
nejših divizij NOB. Krajši
kulturni program so izvedli
učenci osnovne šole Marija
Broz iz Bistrice ob Sotli.
Iz rok Toneta Vidmarja-
Luke je prejela zastavo Štiri-
najste mlada komandantka
prve etape Milka Dobrave in
obljubila, da bodo mladi ve-
dno hodili po stopinjah
ustvarjalcev slavne ljudske
revolucije. Mladi so z zboro-
vanja v Sedlarjevem, kjer so
tudi položili venec k spome-
niku Štirinajste, poslali poz-
dravno pismo predsedstvu
SFRJ.
Po končani slovesnosti, ki
so se je udeležili tudi nekate-
ri nekdanji borci XIV. divizi-
je in predstavniki družbeno-
političnega življenja šmar-
ske občine in celjskega ob-
močja, so pohodniki krenili
proti Lesičnemu. Se prej so'
se okrepčali s čajem, ki so
jim ga pripravili domačini.
Med pohodniki je tudi letos
priljubljeni in zvesti Branko
Defer-Striček, ki ne more
brez mladih, pa po toliko le-
tih bi tudi pohod brez njega
bil kar nekako nepopoln.
Na 10. strani Novega tedni-
ka spremljamo s fotografijo
in pisano besedo pohodnike
do Opoke, kamor so prispeli
v torek dopoldne. Vmes so
bili še v Šentvidu pri Plani-
ni, opravili nočni marš na
Henino, se poklonili spomi-
nu na padlega Ilijo Badovin-
ca v dolini Gračnice, kjer je
nastal živi zid. V prihodnji
številki pa jih bomo sprem-
h^ali naprej preko Stranic,
Crešnjic, Lindeka, Graške
gore, Zlebnika pa vse do
Ljubnega, kjer bo zaključek
v nedeljo popoldne.
Povejmo še enkrat, da so v
pohodni enoti mladi iz ra-
zličnih mest Slovenije pa tu-
di iz Zagreba, da na pohodu
opravljajo vrsto nalog in
opravil, med najpomemb-
nejša pa sodi tudi usposab-
ljanje za SLO. Sicer pa več
na 10. strani in v prihodnji
številki. Na posnetku pa vi-
dimo mlade pohodnike, ka-
ko gredo preko mostu čez
Sotlo na slovenska tla. V oza-
dju je zagorska vasica Pla-
BESEDILO IN SLIKA:
DRAGO MEDVED
CELJE: KJE
BOMO
PRAZNOVALI?
Izvršni svet celjske občin-
ske skupščine je potrdil
predlog o praznovanju ob-
činskih praznikov v krajev-
nih skupnostih do 1985. leta.
Tako bodo letos osrednje
proslave celjskega občinske-
ga praznika na Frankolo-
vem, 1982. leta v Novi vasi,
1983. leta vŠtorah, 1984. leta
na Hudinji ter 1985. leta v
Tmovljah.
STANOVANJA
Potrebe morajo izhajati iz TOZD
o stanovanjski politiki in
gradnji stanovanj zelo mno-
go govorimo, izoblikovani so
bili tudi mnogi zaključki in
stališča, pa na tem področju
še niso dorečene mnoge
stvari, tudi razčiščene še ni-
so. Najbolj zaostajajo samou-
pravni in družbenoekonom-
ski odnosi. Novo srednjeroč-
no obdobje je priložnost, da
se jasneje opredelijo cilji, to-
da predvsem na osnovi real-
nih možnosti gospodarstva
kot celote.
Na seji sekcije Zvezne
konference SZDL za splošna
vprašanja družbenega stan-
darda in odbora predsedstva
zvezne konference SZDL za
stanovanjsko izgradnjo je bi-
lo posebej poudarjeno, da
mora sloneti srednjeročni
načrt stanovanjske izgradnje
na osnovi potreb temeljnih
organizacij združenega dela.
Opredelitev za to, da bi
sredstva za stanovanjsko iz-
gradnjo izdvajali od čistega
dohodka bi zmanjšala skup-
no vsoto za stanovanjsko iz-
gradnjo približno za četrtino.
Ta manjko bi lahko nadome-
stili z večjo lastno udeležbo.
Toda s politiko, kakršna vla-
da danes na tem področju, je
to zelo težko izvesti. Namreč,
kljub prizadevanjem za indi-
vidualno stanovanjsko grad-
njo in odkup stanovanjskih
pravic, še vedno ni dovolj
stimulativnih mer, ki bi takš-
ne zaključke pretakale v
prakso.
Stanovanjska gradnja ne
bi smela biti zajeta v omeji-
tve na področju investicij. V
srednjeročnem načrtu bi
morali izpostaviti obveznost,
da ne bi predpisovali takšnih
ukrepov tekoče ekonomske
politike, ki bi zavirali stano-
vanjsko gradnjo. Morali bi
načrtovati tudi nekatere olaj-
šave za uvoz določenih mate-
rialov, ki jih v gradbeništvu
najbolj potrebujemo, obe-
nem pa omejiti izvoz takšnih
materialov.
Pojavlja se tudi misel, da
bi poslovne banke morale
imeti posebne poslovne eno-
te za stanovanjsko izgradnjo.
Pri zvezni konferenci SZDL
menijo, da bi morala biti ce-
na stanovanja javna, saj je
danes to žakelj, v katerega se
vse meče. A znano je, da je
cena kvadratnega metra sta-
novanja v vedno večjem raz-
koraku z osebnimi dohodki
občanov.
Mnogo je problemov tudi
v komunalni dejavnosti. Po-
sebne težave so v odrejanju
zemljišč, neurejenih urbani-
stičnih načrtih, pa mnogo
stanovanj gradimo le v več-
jih mestnih centrih. Več ali
manj so to znane stvari, pa
jih bomo vedno znova po-
navljali vse dotlej, dokler na
tem področju ne bodo ureje-
ni samoupravni in družbe-
noekonomski odnosi. Jasno
- ne v smislu ustanavljanja
novih ustanov, ampak v dru-
gačnem obnašanju. Da bi po-
stali enotnejši in učinkovi-
tejši pa mora opredeliti vsak
svoje zahteve, pravice in
dolžnosti, predvsem pa od-
govornosti. Zgolj deklaracije
in stališča ne pomagajo. Nuj-
no je treba izhajati iz potreb
in možnosti združenega dela.
To je edina pot!
TANJUG
III. SMUČARSKI TEK
V
LOGARSKI DOLINI
Tek na smučeh postaja vse bolj popularen, kar doka-
zujejo tudi tovrstna tekmovanja, ki jih prirejamo pri
nas in kjer sodeluje že preko 3000 in več tekmovalcev.
Zbor voditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Celje
se je odločil in bo tako v nedeljo, 1. marca 1981 pripra-
vil na prelepih terenih v Logarski dolini III. množični
smučarski tek. Tek se bo za različne kategorije začel ob
10,30 ter bo posvečen NOB, požigu Solčave in parti-
zanski saniteti. Organizator priporoča predhodne pri-
jave, ki jih sprejemajo na naslov: Organizacijski odbor,
Skvarčeva 4, p.p. 144, Celje, do najkasneje 24. februarja
1981. Možne pa so tudi ustrezne informacije na telefon
281-21 in 236-72. .
TV
PRAZNOVALI
SMO!
v času praznovanja slo-
venskega kulturnega
praznika slovenskega na-
roda sb bile na celjskem
območju številne priredi-
tve, ponekod pa še pote-
kajo.
Značilnost letošnjega
praznovanja je delov-
no in ustvarjalno vzdušje,
ki naj pokaže vsebinske
razsežnosti našega kul-
turnega snovanja po eni
plati, po drugi pa opozori
na še vedno preslabo ra-
zvite samoupravne od-
nose v kulturi. Na osred-
nji proslavi v celjski obči-
ni je v kulturnem domu v
Tmovljah govoril Emil
Roje, izvršni sekretar pri
predsedstvu CK ZKS.
Več o tem in o drugih
dogodkih, vezanih na
praznovanje berite na 8.
strani.
. _^
POSVET O STABILIZACIJI
Dohodek, kmetijstvo, izvoz in cene
Prejšnji četrtek so se na
celodnevnem posvetu zbrala
vodstva družbenopolitičnih
organizacij, občinskih skup-
ščin in medobčinske gospo-
darske zbornice za celjsko
območje. Dopoldanski del
posveta, ki so se ga iz repu-
bliških vodstev družbenopo-
litičnih organizacij udeležili
tudi Vinko Hafner, Štefan
Korošec in Tilka Blaha, so
namenili uresničevanju sta-
bilizacijskih nalog in pripra-
vam na tretji kongres sa-
moupravi] alcev.
Značilna za to razpravo je
bila kritična ocena stanja in
razmer v gospodarstvu celj-
skega območja - o tem je te-
meljito razpravljal v začetku
januarja že medobčinski
svet ZKS za celjsko območ-
je, ki je v lanskem letu sicer
zabeležilo nekaj spodbudnih
premikov zlasti na področju
gibanja osebnih dohodkov,
zaposlovanja in izvoza, manj
pa pri prizadevanjih za še
večji dohodek organizacij
združenega dela ter pri reše-
vanju pomanjkanja repro-
dukcijskega materiala.
Čeprav je vsaj v začetku
leta razumljiva večja zaskrb-
ljenost zaradi gospodarskih
težav, je ugotovil in poudaril
Štefan Korošec, pa je potreb-
no storiti vse za mobilizacijo
vseh sil v združenem delu,
da na lani ustvarjeni dobri
osnovi gospodarskih rezulta-
tov tudi letos realno napre-
dujemo na vsaj štirih ključ-
nih področjih: pri ustvarja-
nju dohodka, na področju
kmetijstva, v selektivnejšem
izvozu in pri urejanju po-
dročja cen.
Po besedah Vinka Hafner-
ja pa so prav sedaj zaključni
računi priložnost, da temelji-
to analiziramo svoje poslov-
ne rezultate in poslovanje,
doseženo v lanskem letu, da
si naredimo praktično prora-
čun za preteklo leto. Pri tem
se moramo zavedati, da
osebni dohodki ne morejo
več nositi najtežjih bremen
gospodarske stabilizacije.
Tretji kbngres samouprav-
Ijalcev bo uspel le, če bomo
temeljito ocenili v vseh de-
lovnih okoljih lastne samo-
upravne in družbenoeko-
nomske odnose.
Vsekakor nas pri izvozu
čakajo pomembne naloge,
kajti za izravnavanje plačilne
bilance s tujino smo vsaj ko-
ličinsko že dosegli z izvozom
pomembne rezultate. Za naš
prihodnji izvoz bomo morali
temeljiteje dogovoriti krite-
rije, kaj je atraktivni izvoz.
Dokler bomo izvažali deske,
baker in aluminij v ingotih,
pločevino in živino, bomo
istočasno povzročali velike
težave predelovalni kovinski
industriji, ki bi s svojim izvo-
zom na višji ravni dodelave
izdelkov lahko dosegala
znatnejše devizne učinke, so
bila resna opozorila nekate-
rih razpravljalcev.
Popoldanski del posveta
se je odvijal v treh skupinah,
namenjen pa je bil pripra-
vam na kongrese ZK, pro-
gramskih volilnih konferenc
in vprašanjem idejnopolitič-
nega, organizacijskega in ka-
drovskega utrjevanja in ra-
zvoja ZL, SZDL in sindika-
tov.
MITJA UMNIK
2. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 6 - 12. februar 1981 -
V ŽALCU SPREJELI RESOLUCIJO
KLADIVO IN SRP
Industrija in ob njej kmetijstvo
Delegati vseh treh zborov
žalske občinske skupščine
so na sejah prejšnji teden
sprejeli resolucijo o družbe-
noekonomskem razvoju ob-
čine v letu 1981. V gospodar-
stvu bo industrija še naprej
glavni nosilec razvoja, kme-
tijstvo pa bo tudi imelo ve-
dno večji pomen zaradi pro-
izvodnje hrane.
Lotos bo mogočo v občini
dosoči štiriodstotno roalno
rast družbenoga proizvoda,
kar pomoni nominalno štiri
milijardo 156 milijonov 730
tisoč dinarjev. V družbenem
proizvodu naj bi bila indu-
strija zastopana z 81 odstot-
ki, kmetijstvo in ribištvo s
5.1,	gozdarstvo 1,3, gradbe-
ništvo 2,5, promet in zveze
1.2,	trgovina 6,1, gostinstvo
in turizem 0,8; obrt 1,1 in sta-
novanjsko komunalna de-
javnost 0,9 odstotki. Stovilo
zaposlenih naj bi so povečalo
za 2,5 odstotka oziroma 248
delavcev, kar pomoni. da bo
ob koncu lota v gospodar-
stvu žalsko občino zaposleno
10.198 delavcev. V resoluciji
je zapisano, da se bodo oseb-
ni dohodki roalno povečali
za dva odstotka in bo pov-
prečni mesečni osebni doho-
dek v gospodarstvu znašal
9880 dinarjev. Ocenjujejo, da
so bo izvoz povečal za deset
odstotkov in bo veljal dobro
milijardo dinarjev, petod-
stotno povečanje uvoza pa
bo znašalo nekaj manj kot
600 milijonov dinarjev. Ob
tem si bodo morali v občini
prizadevati za izboljšanje re-
gionalne strukture izvoza,
kar pomeni, da bo treba več
izvažati na konvertibilno po-
dročje.
JANEZ VEDENIK
TRAJNA VELJAVA NJEGOVIH
MISLI IN IDEJ
10. februarja sta pretekli dve leti
od smrti Edvarda Kardelja, revolu-
cionarja, heroja, državnika in misle-
ca, najožjega sodelavca Josipa Bro-
za-Tita, partizana in ilegalca Krišto-
fa, Bevca, in pod psevdonimom Spe-
rans, avtorja najglobjega, najbolj od-
mevnega in posledično najbolj učin-
kovitega knjižnega dela o sloven-
skem narodnostnem vprašanju, kije
postalo učbenik vseh, ki rešitev na-
rodnostnega vprašanja, neodvisno-
sti iščejo in so iskali v sodobnih
mednarodnih odnosih.
Edvard Kardelj je bil tvorec slo-
venske in nove jugoslovanske dr-
žavnosti, eden od stebrov uresniče-
ne ideje o zgodovinski vlogi neveza-
nosti in aktivnega sožitja za mir in
srečnejšo bodočnost človeštva. Kot
teoretik jugoslovanske samouprav-
ne poti v socialistične in brezrazre-
dne družbene odnose, je neprestano
tankočutno upošteval moč prakse,
pa je zato naša ustavna ureditev bila
in ostane po njegovem vzoru in idej-
nih izhodiščih vedno živ, dialektič-
no prežet družbeni odnos. Glede te-
ga ni v svojem bogatem snovatelj-
skem življenju nikoli niti za ščepec
popustil, da bi črka kot dogma nad-
vladovala resnično življenje in je z
enako žilavostjo odklanjal preživele
oblike in metode zlagane buržuazne
demokracije, kot okosteli državni
birokratizem in centralizirano moč
države.
Ob vsem tem je bil Edvard Kardelj
za vzor tudi kot občan posameznik.
Ljudski, preprost, skromen je kljub
svojemu ogromnemu znanju bil na-
vajen prisluhniti najbolj preproste^
mu delavcu, kmetu. Bil je ljubitelj
umetnosti, ljudskega izročila, pred-
vsem pa ljudske pesmi, ki jih je tako
rad prepeval.
Zapustil nam je bogastvo, ki ne
more biti nikoli do kraja izčrpano in
v tem je njegova veličina, lastna
vsem velikim ljudem, ki jim je čas
zmogel življenje, ne pa njihovega
duha in moči njihove ustvarjalne
misli.
J. KRAŠOVEC
TRIKRATNA
NAJEMNINA
v Mostarju so sklenili
družbeni dogovor in tudi že
izdali odlok o trikratni na-
jemnini za stanovanja, ki
po kvadraturi presegajo po-
trebe družine. Tako bo v
prihodnje dvočlanska dru-
žina plačevala neekonom-
sko stanarino samo v pri-
meru, če bo posedovala
46 nr stanovanja; tričlan-
ska družina za 65 m^, štiri-
članska 86 n^, petčlanska
110 n^.
Trikratna cena za večje
površine se večini zdi po-
vsem pravična, saj je v Mo-
starju mnogo dvočlanskih
družin, ki posedujejo tudi
do 110 kvadratnih metrov,
plačajo pa samo 660.00 din.
Odslej bo cena za to površi-
no znašala 1.789.00 din.
(BORBA)
ODPADNA
OLJA-
RAZMETAVANJE
DENARJA
Letno porabimo v naši dr-
žavi okoli 260 tisoč ton raz-
nih mazivnih olj. Veliko teh
olj lahko po uporabi ponov-
no predelamo (obrati v Beo-
gradu, Modriči in Mariboru,
s skupno zmogljivostjo
60.000 ton). Problem je, da
še ni izdelan način zbiranja
odpadnih olj. Trenutno zbi-
ramo samo manjše količine
in to od velikih proizvajal-
cev - na ta način pa pridobi-
mo samo 10% olj za naše po-
trebe.
Strokovnjaki so izračuna-
li, da bi lahko letno z zbira-
njem odpadnih olj prihrani-
li milijon ton surove nafte.
V rafinerijah pravijo, da je
težko organizirati zbiranje
in prevoz manjših količin,
zato menijo, da je ceneje in
enostavneje te surovine za-
vreči.
Zaradi takšnih razmiš-
ljanj predlaga zvezni svet
za varstvo okolja, da bi z
drugačno davčno politiko
proizvajalce vzpodbudili k
tej akciji, uvedli pa naj bi
tudi ostrejše kazni za odme-
tavanje odpadnih olj.
(BORBA)
SKUPINA CK ZKS O ŠOLSTVU IN VZGOJI
DRUŽBA TUDI VSAK POSAMEZNIK
Več bo treba storiti za poklicno usmerjanje mladih
Delovna skupina Central-
nega komiteja Zveze komu-
nistov Slovenije je prejšnji
teden obiskala Prebold, naj-
več besed pa so namenili
problemom vzgoje in izo-
braževanja ter prizadeva-
njem za usmerjeno izobra-
ževanje. Vodja skupine,
predsednica komiteja za
vzgojo in izobraževanje pri
CK ZKS, Majda Poljanšek
je menila, da med učitelji
ne sme biti več dvoličnosti,
ko bi na eni strani zatrjeva-
li, da so za usmerjeno izo-
braževanje, v zasebnih po-
govorih pa bi udrihali če-
zenj.
Nemogoče je, da bi ob na-
črtovanih spremembah stali
ob strani ter se izgovarjali,
češ, to bo pa že družba stori-
la. Družba smo konec kon-
cev vsi, je menila Majda Po-
ljanšek in pri reformi šolstva
imajo učitelji še kako po-
membno vlogo. Sicer pa ni
dvoma, da so učitelji in vzgo-
jitelji ter še zlasti komunisti.
že doslej precej storili v prid
usmerjenemu izobraževa-
nju. Njihova zasluga je, da so
o prednostih usmerjenega
izobraževanja dobro sezna-
njeni tako učenci kot starši.
Sicer pa so na srečanju v
Preboldu najprej govorili o
problemih otroškega varstva
v občini. Se zlasti veliko be-
sed so namenili praznim me-
stom v otroških vrtcih v
obrobnih predelih. Vzroke
za to je treba iskati v visokih
cenah. Ko so skušali ugoto-
viti, kako omiliti razliko, ki
bi jo morali starši plačevati
za družbeno organizirano
predšolsko varstvo in vzgojo
svojih otrok, so menili, da bi
se lahko delež skupnosti
otroškega varstva povečal na
60 odstotkov. Ob tem pa bo
treba iskati tudi druge cenej-
še oblike varstva. Največ so
omenjali varstvene družine.
Treba se bo domeniti, kako
vsem otrokom do sedmega
leta zagotoviti enoten pro-
gram predšolske vzgoje in
varstva. Gre predvsem za
triurni dnevni izobraževalni
program. Vzgojitelji iz žalske
občine so poudarili, da bi bili
za prehod na celodnevno
malo šolo potrebni enotni re-
publiški kriteriji. Majda Po-
ljanšek pa je povedala, da
mora biti vsem jasno, da ce-
lodnevne male šole v času
stabilizacije nikakor ni mo-
goče izpeljati. Odslej se bo-
mo srečevali z diferencirani-
mi programi in treba bo ve-
deti, kateri otroci potrebuje-
jo več vzgoje in kateri več
izobraževanja. Zadovoljiti se
bo treba tudi s primernimi
prostori za otroško varstvo,
pa četudi so v stanovanjskih
blokih, delovnih organizaci-
jah ali poljskih zgradbah.
V nadaljevanju je beseda
tekla tudi o delu celodnevne
osnovne šole v Preboldu, ki
dosega lepe rezultate tudi v
sodelovanju s krajem in
združenim delom. Sicer pa
se bo v tem srednjeročnem
obdobju število otrok, ki bo-
do obiskovali COS povečalo
za deset odstotkov. Na po-
stopen prehod na celodnev-
ni pouk naj bi prešli v Pe-
trovčah in podružnični šoli v
Libojah. Enotni pa so si bili
v oceni, "da bo treba še več
storiti za poklicno usmerja-
nje učencev. To se mora za-
četi že v prvem razredu. Za-
nimivo je, da je med učenci
še najmanj zanimanja prav
za poklice, ki bi jih združeno
delo v občini najbolj potre-
bovalo.
JANEZ VEDENIK
KAJTNA
KONRAD
Kajtna Konrad pravi o
sebi, da je uvožen Vitanj-
čan, saj je doma iz Rečice
pri Laškem. Leta 1950 je
prišel v Vitanje, kjer se je
zaposlil pri Gozdnem go-
spodarstvu. Sedaj je že
pet let upokojen, vendar
ga Vitanjčani poznajo še
kot aktivnega in priza-
devnega v društvih, ki so
delovala in še delujejo v
Vitanju. Od svojega pri-
hoda v Vitanje pa do da-
nes sodeluje v skoraj
vseh društvih: gasilskem,
strelskem, prosvetnem.
Že nekaj let je predse-
dnik Prosvetnega druš-
tva v Vitanju. Prizadeva
si, da bi naredil čim več,
vendar s pesimizmom
pripoveduje o prosvet-
nem društvu:
»Leta 1956 smo udarni-
ško zgradili kulturni
dom, Prosvetno društvo
je delovalo s polno paro.
Zelo aktivna je bila dram-
ska sekcija, kjer sem tudi
sam igral, veliko iger pa
sem tudi režiral. Ljudje
so delali z entuziazmom,
časi pa so se spremenili in
danes v delu vsak vidi le
materialne koristi.«
Kulturni dom v Vitanju
razpada, Krajevna skup-
nost nima denarja, da bi
dom obnovili, čeprav so
obnovo načrtovali že z re-
ferendumom leta 1977.
»Prosvetno društvo
ima pravzaprav zvezane
roke. Nimamo kje delova-
ti, ker Kulturni dom raz-
pada. Deluje le pevski
zbor, dramska in kino
sekcija pa sta že nekaj let
»zamrznjeni«. V sodelo-
vanju z učenci osnovne
šole pripravljamo prosla-
ve ob državnih praznikih.
To je pa tudi vse. V začet-
ku leta sem v hudih
škripcih, ker oddajam
vsako leto isti plan za pro-
svetno društvo.«
Konrad je vesel, če vidi,
da lahko ljudi zadovolji s
svojim delom.
»Upam, da bo Prosvet-
no društvo kmalu dobilo
svoje prostore, kjer bomo
lahko delovali. Se vedno
sem pripravljen igrati, re-
žirati, samo, da bi bila
možnost. Mislim, da bi bi-
lo za dramsko sekcijo,
kljub televiziji še vedno
veliko zanimanje.«
MARJANA MATIJEC
FRANKOLOVO
12. 2. 1945
V meni se dvigajo
turobni občutki.
Spomini vstajajo -
samotni trenutki.
Ne morem se tega otresti,
ne pozabiti,
ta daljni nemir,
ki v meni tli.
Spomini na kri,
ki v telesih je stokrat
zadrhtela,
ledenela in misel
od groze onemela.
Vidim drevo
v pomladnem brstju
k novemu rojstvu
steza veje -
Na vejo pa legajo
žarki rdeči,
kakor vrvi se vijejo
ob mrtvih telesih.
Kot poslednja molitev,
ki stokrat vzdihne
in se trga kot krik
nasilne smrti.
Grozotna vojna pošast
stiska in stiska železne
tipalke -
vpije in žge
kot gluha tišina.
Slovenske matere krik,
vpijoča bolečina:
» Vrnite moža mi in sina!«
Stoji ob drevesu mati,
poljublja lubje podrasti...
Ah, koliko let
si moj sin v
pomladi s cvetjem krvavih
vej odet?
PAVLA ROVAN
POVRŠNOST IN MALOMARNOST
BOTRUJETA PRESTOPKOM
Na temeljnem sodišču v Celju so nam povedali, da
je bilo lani na območju kar 21 primerov kršitve za-
kona o zavarovanju plačil. Zanimivo pa je, da je
samo letos januarja že šest podobnih kršitev. To je
navsezadnje nerazumljivo, saj zakon ni nov in je
pričel veljati že aprila 1976. leta. Število teh zadev,
ki nenehno naraščajo pa je že zaskrbljujoče.
V glavnem gre za pet vrst kršitev tega zakona: obve-
nosti niso zavarovane in plačane v zakonitem roku,
naložbe niso zavarovane v roku kot ga določa zakon,
torej pred pričetkom izvajanja del, fakture niso pravo-
časno dostavljene, pri menicah namenjajo premalo po-
zornosti datumom dospetja in investitorji nepravoča-
sno prijavljajo spremembe cen naložb. Zanimivo je, da
število kršitev narašča kljub sorazmerno visokim kaz-
nim, ki se pri pravnih osebah gibljejo od 50.000 do
200.000 dinarjev, pri odgovornih pa od 5000 do 20.000
dinarjev. Zanimiv je tudi primer, ko je bilo samo pri
eni naložbi kar 36 kršitev.
Kje so vzroki za prekrške. Na sodišču menijo, da si
odgovorni delavci nepravilno razlagajo zakonska dolo-
čila. Bistvene vzroke pa je treba iskati v neprimerni
kadrovski politiki. Marsikdaj opravljajo računovodska
dela neusposobljeni delavci, botra prekrškov pa sta
tudi površnost in malomarnost. Zanimivo je, da do
največ kršitev pride v manjših delovnih organizacijah,
kjer so zaposleni neustrezni kadri in pa tudi v društvih,
kjer delo opravljajo volonterji iz čistega navdušenja za
prostovoljno delo.
JANEZ VEDENIK
št. 6 - 12. februar 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 3
STRANPOTI SAMOUPRAVLJANJA
FORMALNOSTI ZAVIRAJO PRAVICE
Molčijo celo družbenopolitične organizacije
Smo pred razpravami o
zaključnem računu 80. Na
razprave se bo treba dobro
pripraviti in se ne bi smelo
zgoditi to, kar se je ob kon-
cu lanskih devetih mesecev
v občini Žalec, ko kar polo-
vica zaposlenih ni mogla
pravočasno razpravljati o
poslovanju in odločati o za-
časni delitvi ustvarjenega
dohodka. O tem so delavci v
precej TOZD odločali šele
po predaji periodičnega
obračuna službi družbene-
ga knjigovodstva.
Družbeni pravobranilec
samoupravljanja je zato ob-
vestil organe samoupravne
delavske kontrole prizadetih
TOZD, da nepravilnosti
obravnavajo in po potrebi
predlagajo odgovorne osebe
pristojnim organom v posto-
pek. Problemov s področja
varstva samoupravnih pra-
vic delovnih ljudi in družbe-
ne lastnine pa je družbeni
pravobranilec v Žalcu lani
naštel še več. Številne TOZD
so sicer podpisale samo-
upravne sporazume o zdru-
ževanju dela in sredstev. Res
pa je, da v končni posledici
pomenijo le povečanje cen
za surovine, repromaterial
ali končne proizvode. Tudi
postopki za sprejemanje sa-
moupravnih sporazumov so
bili v prenekateri TOZD ne-
zakonito izvedeni. Vrsta ne-
dorečenosti, nejasnosti in
pomanjkljivosti je tudi pri
urejanju medsebojnih pra-
vic, obveznosti in odgovor-
nosti med delovno skup-
nostjo skupnih služb in de-
lavci TOZD. Pravzaprav ti
odnosi niso urejeni niti v eni
TOZD v občini. Se vedno
prevladuje tako imenovani
proračunski sisfem. V
ustreznih samoupravnih
sporazumih ni konkretnih
meril, s katerimi bi lahko
merili prispevek delovne
skupnosti k uspehu pri po-
slovanju temeljne organiza-
cije. za katere opravlja DSSS
dela skupnega pomena.
Samoupravna delavska
kontrola se počasi uveljavlja.
V OZD so ocene delovanja
samoupravnih delavskih
kontrol sicer dobre, kakor
hitro pa je kje pričela delova-
ti samoiniciativno, je priha-
jalo do očitkov na račun nje-
nega dela. Zanimivo je, da v
takšnih primerih molčijo ce-
lo družbenopolitične,organi-
zacije v združenem delu. Slej
ko prej naj bi v občini Žalec
ustanovili skupne službe sa-
moupravnih interesnih
skupnosti materialne proiz-
vodnje. Družbeni pravobra-
nilec meni, da bi tako lažje
reševali probleme v zvezi s
planiranjem, urejanjem in
koordiniranjem na posamez-
nih področjih kot so urejanje
stavbnih zemljišč, komunal-
no in stanovanjsko gospo-
darstvo.
JANEZ VEDENIK
DRUŠTVO INVALIDOV V CELJU
RAZNOTERE DEJAVNOSTI
S posebnim poudarkom letos reševati probleme
v letošnjem mednaro-
dnem letu invalidov bomo
tudi v našem časniku odme-
rili več prostora.
Danes bo tekla beseda o
Društvu invalidov v Celju,
kjer je včlanjenih okoli 2300
članov. Tu so zajeti upokoje-
ni invalidi in tudi zaposleni.
Žal pa je večje število upoko-
jenih invalidov kot pa zapo-
slenih, ker društvu kljub na-
porom in povezavi s kadrov-
skimi službami v nekaterih
delovnih organizacijah do-
slej še ni uspelo organizirati
aktive.
Društvo deluje preko kra-
jevnih skupnosti, kjer imajo
svoje poverjenike in preko
aktivov invalidov v temelj-
nih organizacijah združene-
ga dela, kjer aktivi delujejo
in so v stalni povezavi z
njimi.
Srečujejo pa se s problemi.
ki jih narekuje invalidnost
sama. Na prvem mestu je
slabo zdravstveno stanje, ki
ga pogojujejo še neprimerna
stara stanovanja. Mnogo ta-
kih primerov rešujejo tako,
da se povežejo s stanovanj-
sko skupnostjo, ki je poma-
gala rešiti že mnogo perečih
primerov invalidnih oseb.
Izredno nizke so tudi inva-
lidske pokojnine. Kako naj
živi upokojenka z redno me-
sečno pokojnino, ki znaša
največ 3.600 dinarjev, s kate-
rimi ne more kriti najnujnej-
še življenjske stroške?
Največ pomeni organizira-
na služba obiskov na domu
pri tistih članih, ki so težko
gibljivi, bolni in socialno šib-
ki. Trudijo se, da ob obisku
svojemu članu darujejo to-
plo besedo, kar je mnogo-
krat pri invalidih najnujnej-
še. Tako tudi ugotovijo, da
medsebojni odnosi v druži-
nah niso najboljši, kar še
slabša invalidovo počutje.
Društvo invalidov v Celju
s posebno pozornostjo skrbi
tudi za ostarele ljudi in sicer
z vzgojo mladine v šolah, da
ne bi le-ta invalide in starejše
ljudi podcenjevala. Radi bi
spet uvedli na javnih prevoz-
nih sredstvih rezervirane se-
deže za invalide, kar je vča-
sih že bilo.
ZDENKA STOPAR
MOZIRJE
REALNOST ALI ŽEUE?
Razmišljanja ob občinski resoluciji za to leto
Razprava o osnutku reso-
lucije o politiki izvajanja
družbenega plana mozirske
občine v tem letu se bliža
koncu. Pomemben prispe-
vek je v tem dalo tudi zadnje
zasedanje zborov občinske
skupščine. V razpravo sta se
tvorno vključila tudi komite
Občinske konference Zveze
komunistov ter predsedstvo
Občinske konference SZDL.
Gre za pomembna vpraša-
nja, čeprav je na dlani, da
resolucija ni načrt in da tak
dokument ne more zajeti
vseh podrobnosti razvoja v
tem letu. Ne glede na to, sta
foruma občinskih družbeno-
političnih organizacij opozo-
rila na nekatere pomembne
probleme in naloge.
Kaže, da bo prišlo v stano-
vanjskem gospodarstvoi do
nekaterih sprememb in da v
občini ne bodo mogli zgradi-
ti toliko stanovanj, kot so
najprej predvidevali. Po-
membno je priporočilo naj
resolucija nakaže ukrepe in
dela na področju vodnega
gospodarstva, zlasti tista, s
katerimi bi preprečili hujše
posledice in škode ob popla-
vah.
Se vedno je odprto vpraša-
nje stopnje rasti (18.4) druž-
benega proizvoda v tem letu.
Je stopnja realna ali pretira-
na? Na seji izvršnega sveta
so opozorili, da je več ali
manj realna, saj je na koncu
koncev čas, da nove naložbe
v gospodarstvu dajo letos že
svoje prve in večje rezultate.
Največje med njimi nakazu-
je kolektiv lesne industrije
Gorenje - GLIN. Pa tudi v
Elkroju. Podobno vprašanje
se odpira glede izvoza. Ali bo
porasel za 43,5% v primerja-
vi z lanskim letom? Vpraša-
nje je umestno, ker bodo
mnoga dela za izvoz odvisna
tudi od uvoza opreme, stro-
jev, ki pa bo močno omejen,,
če ne bo povsem odpadel.
Zanimiva je pobuda, da se
morajo krajevne skupnosti
za reševanje osnovnih nalog
v večji meri kot doslej pove-
zovati z organizacijami zdru-
ženega dela in interesnimi
skupnostmi. Gre predvsem
za združevanje sredstev.
Tudi zahteva po opredeli-
tvi do celodnevne šole, po
nagrajevanju po delu tudi v
negospodarstvu, zatem do
gradnje kanalskega zbiralni-
ka na trikotu Mozirje-Nazar-
je-Rečica terja določnejšo
opredelitev. Zahteva po do-
končanju začetih naložb je
več kot utemeljena. Tu ni di-
lem, čeprav bodo investicij-
ski programi še deležni po-
sebnih ocen in podobno.
Preusmeritev proizvodnje.
To je naloga, ki dobiva zlasti
letos močnejšo opredelitev,
toda, to je hkrati proces, ki
ga ni mogoče končati v
enem, dveh letih. In vendar,
bo treba reči, kako in kaj,
tudi kje in kdaj.
M.BOŽIC
RAZPIS
PRIZNANJ OF
žirija za podeljevanje priz-
nanj OF, ki deluje pri občin-
ski konferenci SZDL v Ce-
lju, je razpisala petnajst priz-
nanj Osvobodilne fronte za
leto 1981. Priznanja so name-
njena posameznikom in or-
ganizacijam za njihovo delo
in prispevek k dosežkom
trajnejšega pomena. Predlo-
ge lahko oblikujejo krajevne
organizacije SZDL, organi-
zacije združenega dela in
druge delovne in samo-
upravne skupnosti, družbe-
nopolitične organizacije,
družbene organizacije, druš-
tva in občani. Predloge z
obrazložitvijo in utemeljitvi-
jo morajo predlagatelji po-
slati Žiriji za podeljevanje
priznanj OF pri občinski
konferenci SZDL Celje, Gle-
dališka 2, najkasneje do 28.
februarja 1981.
Žirija hkrati razpisuje tudi
bronasta priznanja OF za le-
to 1981, ki jih podeljujejo
krajevne konference SZDL.
Število bronastih priznanj
naj bo med 3 in 6. kriteriji in
nierila za podelitev teh priz-
nanj pa so enaka kot pri po-
delitvi srebrnih priznanj OF.
DS
Kljub ugodnim vremenskim razmeram, ki so vladale te
dni nad celjsko kotlino, smo razen torka in ponedeljka (3.
2. in 4. 2.1981) beležili prekoračitev 24-urne koncentracije
- 0,30 mg SOg/m^ zraka.
Polurne koncentracije so močno naraščale v dopoldan-
skem času, zlasti med 10. in 14. uro. Najvišjo polurno
koncentracijo smo zabeležili 5. 2. 1981 med 11.30 in 13. uro,
ko je najvišja trenutna koncentracija dosegla celo 2,12 mg
SOg/m^ zraka. Prekoračitev polurnih koncentracij smo za-
beležili tudi v ponedeljek 9. 2.1981 in sicer med 11.30 in 14.
uro - koncentracije pa so se gibale med 1,06-1,43 mg
SOg/m^ zraka.
Komite za urbanizem in varstvo okolja občine Celje je
pripravil pogovor, ki so se ga poleg predsednikov izvršnega
sveta in občinske konference SZDL, udeležili še strokovna
služba TOZD Center socialna medicina in higiena, sanitarni
inšpektor, skupnost za varstvo zraka in drugi. Namen se-
stanka je bil, doseči boljše obveščanje o onesnaženosti celj-
TUDI ZA DIHANJE BOLJŠE
OBVEŠČANJE
skega zraka preko Radia Celje, Novega tednika ih drugih
sredstev množičnega obveščevanja. Strokovne službe bodo
morale v najkrajšem času tudi pripraviti predlog sprememb
in dopolnitev sedanjega odloka o varstvu zraka in o ukrepih,
ki jih je treba sprejeti, kadar onesnaženost zraka doseže
kritične količine žveplovega dvokisa in prahu.
Okrepiti bo potrebno tudi ekološko strokovno službo, na
račun zdravstvene preventive urediti še neustrezno financi-
ranje in predvsem izboljšati strokovne informacije o one-
snaženosti zraka, s katerimi je potrebno občane Celja tekoče
seznanjati in tudi svetovati oziroma odsvetovati gibanje po
posameznih predelih mesta in okolice. Koncentracije žve-
plovega dvokisa in delcev prahu so po posameznih predelih
mesta zelo različne in ponavadi je celo tako, da je ob kritič-
nih količinah še najslabši zrak na primer v celjskem mest-
nem parku, če ne že zelo zdravju škodljiv. Prav zato je Radio
Celje sprejel dolžnost večkratnega dnevnega seznanjanja s
stanjem celjskega zraka, če bo to potrebno, strokovna
služba TOZD Center socialna medicina in higiena pa bo
pripravljala obširnejše informacije, ne samo podatke o kon-
centraciji žveplovega dvokisa. Predvidene spremembe in
dopolnitve občinskega odloka pa bodo prav gotovo izbolj-
šale pogoje za ukrepanje, Alarmiranje in obveščanje, ne da
bi čakali in. po sedanjih določilih, dihali štiri ure slab zrak,
in šele nato sprožili ustrezne alarme.	MITJA UMNIK
Jubilej vitalnosti
v sredo so v indijskem glavnem mestu
na slovesni seji ministrske konference
neuvrščenih proslavili 20-letnico giba-
nja neuvrščenih. To je pred dvema de-
setletjema na ustanovnem zboru sep-
tembra 1961 v Beogradu štelo 25 držav.
Zdaj Je članic 95. Gibanje tako zdaj zaje-
ma blizu dve tretjini vseh državna sve-
tu in sega na štiri celine - Afriko, Azijo,
Ameriko, Latinsko Ameriko in Evropo.
Pred 20 leti so se v Beogradu zbrali
državniki predvsem zato, da bi v imenu
malih in srednjih držav, izvečine šele
pred nedavnim neodvisnih, pozvali obe
supersili, velesile sodobnega sveta, naj
zaustavijo drsenje v vode hladne vojne.
Tedaj je bil namreč mednarodni položaj
po razpadu pariških pogajanj med SZ in
ZDA silno naelektren.
Iz te pobude neuvrščenih, v ospredju
katere je bil predsednik Tito, je z leti
začelo rasti in se razraščati gibanje, zo-
rela so temeljna, izvirna načela gibanja
- za mir in varnost, za resnično neodvi-
snost, za neblokovski značaj gibanja, zo-
per uporabo sile v mednarodnih odno-
sih, za novi politični in gospodarski red.
Postopoma se je oblikovala tudi nara-
va gibanja neuvrščenih. Od kraja je je-
dro gibanja - v njem med vodilnimi Ju-
goslavija - nasprotovalo tako imenova-
ni institucionalizaciji gibanja, ustvarja-
nju nekakšnega »tretjega bloka«, z orga-
nizacijskim ustrojem, statutom in pra-
vili, glasovanjem in preglasovanjem.
V skladu z naravo gibanja kot zbora
neodvisnih dežel, ki nasprotujejo impe-
rializmu in kolonializmu, enako pa tudi
vsakršni drugi hegemoniji, pa je gibanje
ostalo giban.je, oblika solidarnostne ak-
cije čedalje večjega števila držav.
Gibanje je torej ostalo gibanje, v kate-
rem veljajo dosledna enakopravnost,
demokratični dialog. Temu primeren je
tudi način odločanja, označujemo ga s
tujko, konsenz, ki mu nemara še najbolj
ustreza beseda soglasje. Nekoliko poe-
nostavljeno rečeno: sprejeto je tisto, za
kar so vsi za; možno pa je izreči tudi
pridržke do stališča, doseženega s kon-
senzom.
Ena najhujših nevarnosti, s katerimi
se je v zadnjih letih soočalo gibanje, je
bil poskus spraviti med neuvrščene tro-
janskega konja, odposlanca enega od
blokov. Z navidezno radikalnimi po-
stavkami so skušali (in to še zmerom
traja, zdaj bolj, zdaj manj) uveljaviti tr-
ditev, da so države tako imenovanega
realnega socializma naravni zaveznik
neuvrščenih. Po drugi strani smo bili in
smo priče tudi poskusom, da bi gibanje
spravili v vode desnih sil.
V	zvezi s temi, sicer manjšinskimi tež-
njami so bili tudi poskusi, da bi gibanje
ohromili, napravili iz njega diskusijski
klub, če se tako izrazim. To so poskušali
z izgovorom, češ, ne gre razpravljati o
spornih vprašanjih, saj bi to krhalo
enotnost gibanja.
V	zadnjem času je ta zastoj že precej
presežen ravno s strpnim, a odkritim
dialogom, ki postaja ena izmed značil-
nosti dogajanja med neuvrščenimi na
sedanji razvojni stopnji.
Le tako - in to kaže tudi dosedanji
potek ministrske konference neuvršče-
nih - je mogoče povezovati stališča in
pobude članic gibanja v skupne sklepe,
ki jim sledi akcija, zdaj bolj, zdaj manj
uspešna, potekajoča iz večine v združe-
nih narodih, vendarle ne samo v svetov-
ni organizaciji.
Če sklenem: gibanje neuvrščenih je v
20 letih obstoja izpričalo svojo življenj-
sko moč. Zli preroki, ki so napovedovali
razpad gibanja, njegovo podleganje blo-
kovskim vplivom in pritiskom, so bili
postavljeni na laž. Obenem je res, da se v
gibanju krepi zavest o tem, da imunost
zoper take bolezni ni enkrat za vselej
dana, zagotovljena, marveč je potrebno
nenehno paziti, da bi gibanje ostalo zve-
sto temeljnim načelom neuvrščenosti.
Po takšni poti hodi tudi Jugoslavija iz-
polnjujoč Titovo politično oporoko.
PIŠE:
JOŽE ŠIRCELJ
4. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 6 - 12. februar 1981 -
RAZISKOVALNA IN INOVACIJSKA DEJAVNOST NA OBMOČJU
OD MNOŽIČNOSTI H KAKOVOSTI
še premalo vzpodbujamo vrednosti lastnega znanja
Množična inventivna dejavnost mora spodbuditi
ustvarjalnost delavcev za večjo produktivnost, boljšo or-
ganizacijo in varnost dela, ekonomičnejše poslovanje. V
okviru stabilizacijskih prizadevanj dobiva ta dejavnost še
večji pomen in skupno z raziskovalno dejavnostjo
ustvarja pogoje za uporabo več lastne pameti v vsakršni
proizvodnji oziroma dejavnosti, ki vodi družbo k hitrej-
šemu napredku.
Prav zato smo v današnjih prispevkih poskušali poi-
skati nekaj odgovorov, kako je z inovacijskimi razmerami
in dejavnostjo na širšem območju, čeprav ne gre za celo-
vito podobo - bolj za šopek, ki nakazuje dobre premike na
tem področju po vseh občinah na našem območju.
SZDL CELJE: NAČRT
DELA ZA 1981
Svet za raziskovalno de-
javnost in inovacije pri celj-
ski občinski konferenci je
sprejel načrt dela za letošnje
leto. Po temeljiti razpravi o
uresničevanju družbenoeko-
nomskih odnosov na po-
dročju raziskovalne dejavno-
sti in o nalogah znanosti v
razvoju republike Slovenije
ter o akcijskem programu
delovanja SZDL na tem po-
dročju, so posebej določili
delovne usmeritve v tem le-
tu. Tako bo svet spremljal
uveljavljanje novega zakona
o raziskovalni dejavnosti in
raziskovalnih skupnostih,
kjer prav sedaj poteka pro-
ces preurejanja, močno se bo
v povezavi s sindikati zavzel
za ustanavljanje svetov za ra-
ziskovalno delo in razisko-
valnih enot v večjih organi-
zacijah združenega dela, po-
vezoval delo strokovnih dru-
štev in že po tradiciji pripra-
vil v jeseni temeljit pregled
in oceno razvoja inovacijske
dejavnosti v občini Celje. Pri
tem bo ocenil tudi uresniče-
vanje družbenega dogovora
o pospeševanju inovacijske
dejavnosti in pripravil po-
svetovanje o odnosu do ino-
vacij v praksi. Razvitosti ra-
ziskovalnega dela v vzgoj-
noizobraževalnih procesih
bo namenil posebno pozor-
nost, gre predvsem za razme-
re v celjskem srednjem in
višjem ter visokem šolstvu.
V programski okvir sveta pa
sodi še razprava o programu
raziskav občinske razisko-
valne skupnosti in končno
mora biti svet pobudnik in
avtor frontnega akcijskega
programa za raziskovalno in
inovacijsko področje v ce-
loti.
1000 INOVACIJ V EMO
Društva izumiteljev in av-
torjev tehničnih izboljšav -
DIATI spadajo med po-
membne spodbujevalce ino-
vacijske dejavnosti. Prejšnji
teden je svoj letni obračun
dela opravilo ker dvoje celj-
skih društev: v železarni Što-
re in v EMO Celje. Prvo spa-
da med najstarejše v občini
in je bilo ves čas žarišče izku-
šenj, drugo pa se z dvema
letoma obstoja uvršča med
nUajše. Kljub temu je bilo
njihovo delo lani zelo uspeš-
no. Tako so pripravili razsta-
vo vseh inovacijskih dosež-
kov v letu 1980, ki so jo izme-
njali tudi z društvom DIATI
železarne Store, v glasUu
Emajlirec so redno obveščali
o svoji dejavnosti, ogledali
so si zvezno r^tavo inova-
cij na Reki in uredili ustre-
zen pravilnik. Lani so na raz-
pis Inovator Celje prijavili tri
svoje člane, izredno se je po-
večalo število inovacijskih
predlogov prav v lanskem le-
tu in sicer na 77, samih pred-
lagateljev je bilo 107, kar po-
meni, da je skoraj vsak tride-
seti delavec v EMO vključen
v inventivno dejavnost. Ce-
lotna gospodarska korist je
lani znašala 2,220.000 dinar-
jev, posebno pa so veseli dej-
stva, da so prav sedaj v vsej
zgodovini inventivne dejav-
nosti v EIMO zabeležili tisoči
inovacijski predlog. Vseka-
kor lahko trdimo, da že seda-
nja inovacijska žetev v EMO
predstavlja pomemben preo-
brat na tem področju. Na
občnem zboru so podelili tu-
di priznanja najzaslužnejšim
inovatorjem in sicer za naj-
večjo gospodarsko korist
Teodorju Krajncu, Francu
Skarlovniku in Jožetu Gu-
benšku; Ediju Cokliču za
največje število predlogov in
še desetim ostalim. To so:
Alojz Agrež, Ivica Barukčič,
Ivan Jurjevčič, Jože Murko,
Franc Oberski, Marjan Rejc,
Stanko Rojnik, Stanko Ste-
pišnik, Ferdo Sibanc in Ivan
Zavšek.
DIATI V ŽELEZARNI
ŠTORE
Spodbujanje množične
inovacijske dejavnosti za
večjo produktivnost dela,
boljšo varnost pri delu in or-
ganizacijo dela, večjo ekono-
mičnost proizvodnje, ostaja-
jo še naprej temeljne naloge
štorskega društva DIATI.
Tako so se odločili tudi na
svoji letni delovni konferen-
ci, na kateri so sprejeli pro-
grama dela za letošnje leto in
vse srednjeročno obdobje.
Posebej so poudarili pomen
usmerjene inovacijske de-
javnosti, torej od množično-
sti k večji kakovosti. Inova-
cijska dejavnost mora imeti
svoje mesto v zaključnem ra-
čunu in še prej v gospodar-
skem načrtu delovne organi-
zacije, meni predsednik
DIATI Železarne Štore ing.
Ferdo Haler. Prav zato so tu-
di trdno določili načrt, koli-
ko inovatorjev naj bi bilo po
posameznih letih: letos 185,
prihodnje leto 172, leta 1983
spet več - 183, v 1984. letu
186 in v zadnjem letu sred-
njeročnega obdobja naj bi v
inovacijskih procesih sode-
lovalo 194 inovatorjev. Na
prvi pogled načrtovana rast
inovacij ni velika, vendar v
DIATI Store posebej pou-
darjajo, da se bo številčnost
inovacij umikala v korist
večje kakovosti na tem po-
dročju in predvsem usmerje-
nosti. Le-ta pa bo morala do-
bro slediti vsem proizvo-
dnim težavam in ozkim
grlom ter jih odpravljati.
Ob letnem obračunu dela
so podelili tudi priznanja za
inovacijske dosežke. Na sez-
namu najzaslužnejših so se
znašli: Ferdo Haler, Marija
Jazbinšek, Anica Brilej, Ber-
narda Landšteter, Boris Ma-
rolt, Franc Bevc, Franc Ko-
vač, Zvone Markovič, Drago
Zohar, Ivan Godicelj, Franc
Mravljak, Marjan Mravljak,
Franc Gajšek in Jaroslav
Grajžl.
LAŠKO: ZAŽIVEL JE
SVET ZA ZNANOST
Raziskovalna skupnost v
občini Laško je bila ustanov-
ljena leta 1978. Prej organizi-
ranega dela na tem pomemb-
nem družbenem področju
sploh ni bilo.
V času od ustanovitve do
danes je bila izvedena anke-
ta o razširitvi inovacijske de-
javnosti v občini, ki je dokaj
natančno pokazala stanje in
odnos do tega področja v te-
meljnih organizacijah zdru-
ženega dela oziroma delov-
nih organizacijah. Uspešno
so izvedli tudi planiranje ra-
ziskovalne dejavnosti v teko-
čem srednjeročnem obdob-
ju, aktivnost programiranja
znanstveno raziskovalne de-
javnosti med mladino pa še
ni končana in predstavlja
eno pomembnejših nalog za
to obdobje.
Program raziskovalne de-
javnosti v občini Laško, ob-
sega med drugim tudi razi-
skavo prestruktuiranja go-
spodarstva v občini, raziska-
vo osnov dolgoročnega ra-
zvojnega načrta ter raziska-
vo varstva okolja.
Pomembno nalogo na po-
dročju raziskovalne dejavno-
sti pa čakajo tudi člane sveta
za znanost pri predsedstvu
občinske konference SZDL
Laško. Na prvi seji pred me-
secem dni je svet obravnaval
vlogo, pomen in metode dela
svetov, analiziral stanje ra-
zvojno raziskovalnega dela v
občini v letu 1980 ter pro-
gram dela raziskovalne de-
javnosti za letošnje in na-
slednja leta tekočega sred-
njeročnega obdobja.
MOZIRJE: NA
ZAČETKU POTI
Poleg sveta za znanost pri
Občinski konferenci SZDL,
je v mozirski občini tudi in-
teresna skupnost za razisko-
valno delo. Tako svet kot
skupnost sta šele na začetku
poti, in zlasti pri interesni
skupnosti je bilo nemalo te-
žav za konstituiranje njenih
organov.
Dlje od tega pa niti en, niti
drug organ nista prišla, če-
• prav se zavedajo, da imata
oba dovolj dela in veliko na-
log na svojih področjih. O
tem govorita tudi delovna
programa, sicer pa tudi pri-
zadevanja gospodarstva, da
stopi korak naprej, zlasti v
finalizaciji proizvodnje, go-
vorijo, da bo treba več kot
doslej napraviti ne samo pri
uveljavljanju inovacij, -te-
hnoloških izboljšav in dru-
gega, marveč tudi pri razi-
skavi dela itd.
SLOV. KONJICE:
KROG INOVATORJEV-
SE ŠIRI
Širjenje kroga inovatorjev
v konjiški občini je ena
izmed glavnih nalog občin-
ske raziskovalne skupnosti.
Leta 1975 je bila skupnost
ustanovljena. Se isto leto so
skupno s komisijo za inova-
cije pri občinskem sindikal-
nem svetu podelili prvič na-
grade INOVATOR. Predlogi
so bili takrat le iz dveh de-
lovnih sredin, z leti, z načrt-
nim delom v vseh temeljnih
in delovnih organizacijah, pa
se je njihov krog razširil.
Uniorju in Konusu so se pri-
družili Comet, LIP, IMP...
Raziskovalna skupnost pa
je svoje delo poleg delovnih
organizacij, kjer je inventiv-
na dejavnost že dobro ureje-
na, razširila tudi med šolsko
mladino. No, tam pri vzbuja-
nju zanimanja za raziskoval-
no delo še niso tako uspeli.
Sicer pa lahko o pravem ra-
zmahu dela raziskovalne
skupnosti v konjiški občini
govorimo šele po letu 1979,
ko so tudi naredili zadnjo po-
globljeno analizo opravlje-
nih in potrebnih del.
Izkoriščanje energetskih
virov pa je ena glavnih
usmeritev , raziskovalnega
dela v tem srednjeročnem
obdobju, ki je tudi vključeno
v družbeni plan občine.
Proučiti in zagotoviti name-
ravajo izgradnjo manjših hi-
drocentral na obstoječih vo-
dotokih in izkoristiti odpa-
dno toploto v mini toplar-
nah. Sicer pa nameravajo na
področju agroživilstva prou-
čiti možnost gojitve sladko-
vodnih rib, na področju var-
stva okolja pa proučiti mož-
nost izkoriščanja sekundar-
nih surovin
ŠENTJUR: ZA
HITREJŠI NAPREDEK
Raziskovalno skupnost so
v Šentjurju ustanovili leta
1975 in do leta 1978 ni najbo-
lje delovala. Ko so v drugi
polovici tega leta oživili delo,
so se že pokazali prvi obetav-
ni rezultati, na katerih zdaj
grade svoje načrte za v pri-
hodnje. Leta 1979 in še leto
kasneje so v okviru razisko-
valne skupnosti izvedli akci-
jo Inovator, ki je dobro uspe-
la in pokazala, da je treba po-
dročju inventivne dejavnesti
namenjati več pozornosti. V
času, ki ga pri tej skupnosti
omenjajo kot čas oživitve de-
la, so sprejeli in uredili vse
samoupravne akte, pripravi-
li celotni srednjeročni plan s
samoupravnim sporazumom
o temeljih plana za 1981-85,
ki je bil podpisan konec de-
cembra lani.
Ena izmed osnovnih razi-
skovalnih akcij na občin-
skepi nivoju je priprava štu-
dije razvoja v industrijski co-
ni, gledano z vidika zaposlo-
vanja in varstva okolja. Pri-
pravljajo pa tudi študijo za
izdelavo programa dolgoroč-
nega razvoja občine, lotili se
bodo geoloških raziskav za
pitno vodo in pripravili gra-
divo o nadaljni fabrikaciji
profilov in njihovega prede-
lovanja v kovinski industriji.
Tudi kmetijstvu in predelo-
vanju kmetijskih proizvodov
na Kozjanskem bodo v pri-
hodnje namenili več pozor-
nosti.
ŠMARJE PRI JELŠAH:
VEČ ZA INOVACIJE
V šmarski občini so razi-
skovalno skupnost usta-
novili že leta 1975. V vsem
času njenega delovanja je
skupnost preko svojih teles
spremljeda celotno aktivnost
na področju inovacijskega in
raziskovalnega dela v orga-
nizacijah združenega dela
šmarske občine ter na različ-
ne načine pospeševala to-
vrstno delo. Inženir Vlado
Coh, predsednik skupščine
raziskovalne skupnosti je
povedal, da je bila inovacij-
ska aktivnost v vseh teh letih
živahna predvsem v Zdravi-
lišču v Rogaški Slatini, manj
pa so ji pozornosti posvečali
v ostalih delovnih organiza-
cijah. Prav zato so se pred
dnevi zbrali na pobudo ob-
činske konference SZDL,
predstavniki raziskovalne
skupnosti in sveta za zna-
nost pri OK SZDL ter se po-
govarjali o nadaljnjem delu
in aktivnosti na tem po-
dročju.
VELENJE: VSA
POZORNOST
RAZISKOVANJU
V velenjski občini imajo
Raziskovalno skupnost, ki
ima med drugim tudi komi-
sijo za inventivno dejav-
nost, pri Občinskem sindi-
kalnem svetu Velenje pa de-
luje odbor za inventivno de-
javnost. Komisija in odbor
se redno skupaj sestajata, saj
sta program dela poenotila.
V letošnjem letu bodo naj-
prej izvedli anketo s vprašal-
nikom o množični inventivni
dejavnosti pri njih v lan-
skem letu ter prvič tudi an-
keto o stanju na področju ra-
zvojno-raziskovalnega dela.
Nagrade inovatorjem ne bo-
do podelili za 1. maj, ampak
za 12. oktober (Dan inovator-
jev Jugoslavije). V pripravi
je tudi formiranje sveta za ra-
ziskovalno politiko pri Ob-
činski konferenci SZDL Ve-
lenje, kar bodo storili na prvi
seji predsedstva v naslednjih
dneh.
ŽALEC: CELO ZA
IZVOZ
Inovacijski dejavnosti na-
menjajo tudi v občini Žalec
iz leta v leto več pozornosti.
Spoznanje, kaj to pomeni, si
vse bolj utira pot. O tem smo
se lahko prepričali tudi na
nedavnem obisku delovne
skupine CK ZKS. V tekstilni
tovarni v Preboldu so na pri-
mer povedali, da imajo že
vrsto let svojo raziskovalno
službo, ki se bo slej ko prej
razvila v institut. Doslej so
jim potrdili celo en patent,
kar je v tekstilu redkost, sa-
mi pa so med drugim izdelali
tudi stroj za barvanje jeansa.
Nekaj podobnih strojev bo-
do izvozili v Švico, kar je
prav gotovo veliko prizna-
nje. Sicer pa je inovacijska
dejavnost razvita tudi v Si-
pu, Ferralitu, tovarni noga-
vic in drugod. V občini imajo
tudi razvojno skupnost, ki je
opravičila svoj obstoj.
NEENAKOMERNA
PRIZADEVANJA
Iz podatkov je razvidno, da
niso prizadevanja v vseh ob-
činah enakomerno razdelje-
na. To pomeni, da se povsod
še ne zavedajo vrednosti
lastnega znanja, ki je že po-
stalo v stabilizacijskih ukre-
pih eden temeljnih nosilcev.
Prispevke so pripravili
M. Umnik, M. Agrež, M. Bo-
žič, M.B.Poklič, M.Podjed,
D. Stamejčič, T.,Vrabl in
J. Vedenik.
št. 6 - 12. februar 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 5
COMET ZREČE: DOBER NAUK ZA VSE
V delovni organizaciji
Comet v Zrečah so si 16.
oktober preteklega leta
dobro zapomnili. Takrat
je v njihovi največji te-
meljni organizaciji Coflex
prišlo do prekinitve dela.
V dopoldanski izmeni za
uro in 40 minut, v popol-
danski za uro in pol. Pa
problematika, zaradi kate-
re so se delavci na vsak
način hoteli pogovoriti, ni
bila nekaj posebnega rav-
no za Coflex. Nakopičila
se je vrsta drobnih, na vi-
dez nepomembnih pro-
blemov, plaz je sprožilo iz-
plačilo osebnih dohod-
kov, ki zaradi ukinitve
nočnega dela niso bili pri
vseh tolikšni, kot mesec
prej. Prekinitev je našla
vse nepripravljene in ni
razrešila ničesar. Ko so
skušali rešiti samo povod
prekinitve, so zanemarili
vzroke in šele popoln neu-
speh referenduma konec
novembra, je postavil vse
na realna tla in našli so
pravo pot k razrešitvi ne-
zaupanja. Danes se nihče
več ne boji prekinitve de-
la. Magična rešitev vsega
je pogovor, sprotno razre-
ševanje nejasnosti, skral
ka dvosmerna obvešče-
nost.
Slab, enostranski način
obveščanja je pravzaprav
vse povzročil. Delavci so
se pred prvo prekinitvijo
res na zborih odločili za
ukinitev nočnega dela,
kar je zahtevalo tudi uki-
nitev dodatka za tako de-
lo. Sredstva, ki so bila prej
za to namenjena, so izpla-
čali prvi mesec v obliki
enkratnega dodatka, ki pa
je bil ravno na meji višine.
ki bi pokrila razliko. »Kaj
pa drug mesec, ko razlike
ne bo?,« so se vprašali de-
lavci. Nezadovoljnost za-
radi zaostajanja rasti
osebnih dohodkov za rast-
jo produktivnosti je bila
že tako velika, saj so bili
vajeni, da je več dela po-
gojevalo pri njih tudi več-
je osebne dohodke. Lani,
kljub vse večji produktiv-
nosti zaradi višjih cen
energije pa tudi družbene-
ga omejevanja osebnih
dohodkov, ni bilo tako.
Delavci splošnim razla-
gam niso verjeli, kot je de-
jal predsednik njihovega
delavskega sveta Anton
Podgrajšek, pa se niti niso
zanimali. »Hoteli so pred-
vsem denar,« je dejal. Po-
tem so po hitrem postop-
ku pripravili samouprav-
ne akte, ki bi jih naj spre-
jeli na referendumu. Ta pa
je v Coflexu doživel po-
lom, čeprav so prej na
zborih in na delavskem
svetu potrdili, da se z akti
strinjajo. Pokazalo se je,
da sploh ne vedo, o čem
so odločali, saj bi bili se-
daj ravno zaradi ne-
uspelega referenduma v
njihovi temeljni organiza-
ciji osebni dohodki nižji
kot v drugih.
Sedaj pa so stopili na
pravo pot razreševanja na-
kopičenih vprašanj. Člani
Zveze komunistov so se z
manjšimi, neformalnimi
skupinami pogovarjali ta-
ko dolgo, da so se razkrili
globlji vzroki. Preprosti
so bili: nezadovoljnost za-
radi prepočasnega reševa-
nja drobnih problemov in
neučinkovitost obvešča-
nja na sestankih, ki so za-
radi množičnosti spomi-
njali bolj na mitinge, kjer
razprava ni bila mogoča.
Odločili so se in takoj
oblikovali delovne skupi-
ne, ki so istočasno tudi
sindikalne skupine, v njih
pa ni več kot trideset de-
lavcev. Na žalost so šele
takrat ugotovili, da to že
tako njihov statut določa.
V teh manjših skupinah
nejasnosti ni bilo težko ra-
zrešiti. Da do njih sploh
ne bi več prihajalo, so
vključili v dnevne rede sej
vseh samoupravnih orga-
nov vprašanja in predloge
delegatov, več pozornosti
pa namenjajo tudi pregle-
du sklepov in ugotavlja-
nju njihove realizacije. Ta-
ko ne bo več starih skle-
pov, na katere so vsi, ra-
zen prizadetih, pozabili.
Odločili so se tudi, da bo-
do gradiva razlagali delav-
ci iz temeljnih organizacij,
delavci iz skupnih služb
pa nastopajo le kot stro-
kovna pomoč. Tako je
večje zaupanje, pa tudi
več ljudi bolje pozna pro-
blematiko. 2e z vsem tem
so dosegli, da je zavest de-
lavcev prešla okvire te-
meljne organizacije in de-
lovne organizacije in kot
je dejal koordinator OO
ZK Zdravko Ivačič: »Živi-
mo v tem času in v tej
družbi, ne sami zase.«
Da bi bilo obveščanje
res celovito in plodno, bo-
do v Cometu poleg delov-
nim skupinam posvečali
vso skrb tudi internemu
glasilu, oglasnim deskam,
pa tudi predvidenemu ob-
veščanju po zvočnikih.
Kajti vsi so se ob posledi-
cah slabe obveščenosti
veliko, veliko naučili.
MILENA B. POKLIC
Predsednik DS TOZD COFLEX Anton Podgrajšek, se-
kretar OOZK Albin Šuc, predsednik konference sindi-
kata Albin Borko, predsednik OO sindikata Franc Ma-
rinšek in koordinator OO ZK Zdravko Ivačič
CESTNI KAMEN SPOTIKE
v krajevne skupnosti smo se orga-
nizirali, da bi skupno odločali o na-
ših skupnih interesih, opravljali
skupne naloge in solidarno zadovo-
ljevali naše skupne potrebe. Sloven-
ska ustava lepo navaja nekatera po-
dročja skupnega življenja v krajevni
skupnosti, katerih vprašanja občani
skupno, z združenimi močmi rešuje-
mo. Ta področja pa so med drugim
tudi medsebojni odnosi ter komu-
nalne in druge dejavnosti za nepo-
sredno zadovoljevanje naših potreb.
Potreb pa je veliko, iz njih pa izhaja-
jo seveda tudi skupne naloge. Kako
jih torej reševati? Načinov in oblik
združevanja in povezovanja je ve-
liko.
Breze sodijo v trojico nerazvitih
krajevnih skupnosti v občini Laško.
Takšnim je treba, vsaj tako je zapisa-
no v planskem dokumentu srednje-
ročnega razvoja občine Laško, po-
svetiti še posebno pozornost. Pa te-
ga krajani v Brezah zaenkrat še ne
občutijo kdove kako dobro. Cesta, ta
edina pot, ki naj bi v kraj pripeljala
več življenja in napredka, vse preveč
počasi, preveč po obrokih, leze skozi
zaselke od Tevč do vrha, do Brez. In
prav ta cesta je, izgleda, »kriva«, da
je med krajani v Brezah prišlo do
nesoglasij, ki so se v vsej slabi luči
pokazala na nedavnem sestanku s
krajani, ki ga je v tej krajevni skup-
nosti sklicalo predsedstvo občinske
konference SZDL Laško.
Zakaj je sploh prišlo do spora med
krajevnimi družbenopolitičnimi or-
ganizacijami in društvom invalidov
Laško oziroma poverjeništvom v
Brezah, ki je eno najmočnejših in
tudi najuspešnejših daleč naokoli?
Razvitje prapora je gotovo eno
najpomembnejših dejanj v življenju
nekega društva. Invalidi v Brezah so
se lani nanj z vso resnostjo priprav-
ljali. Lepo je stekla tudi množična
akcija zbiranja prostovoljnih pri-
spevkov krajanov, tako da je bil tudi
za svečanost pripravljeni društveni
prapor lep in bogat z mnogimi sim-
boli, tako kot je bogato poslanstvo,
ki ga invalidi v Brezah opravljajo.
28. septembra lani naj bi bila v
Brezah svečanost ob razvitju prapo-
ra poverjeništva invalidov. Ta dogo-
dek so v kraju vsi težko pričakovali.
Vse pa bi bilo lepo in prav, če se med
krajani lepega dne ne bi izvedelo, da
razvitja prapora ne bo, da je le-to
prestavljeno v naslednje leto, v leto
1981,'ki je tudi mednarodno leto in-
validov. Zakaj je do spremembe
prišlo in zakaj niso bile o tem obve-
ščene krajevne družbenopolitične
organizacije in ostala društva, ki so z
društvom invalidov oziroma pover-
jeništvom v Brezah, ves čas dobro
sodelovala? Ne glede na to, da je bil
delegatsko imenovan pripravljalni
odbor za razvitje prapora, si je pred-
sednik poverjeništva invalidov v
Brezah vzel kar sam to pravico, da
brez vednosti ostalih dejavnikov v
krajevni skupnosti, odloča o tem,
kako bo razvitje prapora potekalo in
tudi o tem, da ga v dogovorjenem
času sploh ne bo. O slednjem se je
sicer odločil po nasvetu pri predsed-
stvu občinske konference SZDL La-
ško, ni pa o tem obvestil krajanov
oziroma vodstev družbenopolitičnih
organizacij in društev v kraju. In ta-
ko je med krajani udarilo kot strela z
jasnega, da je razvitje prapora pre-
stavljeno na spomladanski čas v letu
1981. To pa je bil tudi razlog, zakaj so
družbenopolitične organizacije in
društva v krajevni skupnosti Breze,
odpovedala vsakršno sodelovanje s
poverjeništvom laškega društva in-
validov v Brezah, dokler ga bo vodil
sedanji predsednik, čeprav mu pri-
pisujejo največ zaslug za dobro delo
med invalidi.
Zataknilo se je torej pri odločanju
o interesih krajanov, ki v tem prime-
ru ni bilo skupno. Na sestanku kra-
janov je bilo večkrat slišati tudi pri-
pombo, da je bila cesta kriva, ker do
razvitja prapora v lanski jeseni ni
prišlo. Za komunalno neurejenost je
sicer lahko obdolžiti »cesto«, za neu-
rejene medsebojne odnose pa goto-
vo ne.
V zaselku Olešče stoji Bezgovško-
va kmetija. Je ena tistih, za katere bi
lahko rekli, da je vzorna v svoji
usmerjenosti. Marija in France Bez-
govšek sta tudi dobra gospodarja,
zato ju sokrajani cenijo. Nesreča pa
je, da je ravno skozi njuno posest
speljana cestna trasa, ki vodi iz Tevč
v Breze. Smola je pravzaprav v tem,
da je njuno gospodarsko poslopje
skorajda naslonjeno na rob cestišča
in tako sedaj ta ožina onemogoča
avtobusni prevoz na tem delu oziro-
ma nadaljnjo gradnjo ceste. Sta res
samo Bezgovškova kriva za to, da
rekonstrukcija na tem delu še ni
končana? Kaj pa vsi tisti, ki se že vse
predolgo premalo odgovorno obna-
šajo do tega problema? Le kdo bi
našteval vse dosedanje vodje in izva-
jalce gradbenih del! Bezgovškova
sta v času gradnje ceste utrpela znat-
no materialno škodo, saj jima zemlja
predstavlja edini vir dohodkov. Tre-
ba bi jo bilo nekako omiliti, a je le-ta,
zaradi slabo izdelanih komunalnih
načrtov, vse večja. Zato je v zadnjem
času prišlo tudi do nesoglasij med
udeleženci gradnje te ceste in zakon-
cema Bezgovšek, ki sedaj postavlja-
ta nove pogoje za rešitev tega pro-
blema, ki pa nikakor ne vodijo k
skorajšnji usposobitvi ceste za pro-
met. Uvodoma smo že dejali, da sta
Franc in Marija Bezgovšek dobra
gospodarja. In če z delom svojih rok
prispevata pomemben delež v naši
bitki za hrano, je pričakovati, da bo-
sta svoj delež primaknila tudi v bitki
za cesto in napredek v teh krajih.
In ko so tudi ta problem obravna-
vali na minulem krajevnem sestan-
ku v Brezah, so krajani še pristavili:
Razvoj naše krajevne skupnosti je
vse prepočasen. Ljudje, predvsem
mladi, odhajajo, ostajajo le prazne
domačije, ki jih razjeda zob časa.
MARJELA AGREŽ
LETNI DOPUST - BISTVENA
SESTAVINA POLOŽAJA DELAVCA
Pri izvrševanju, obvez-
nosti in pravic delavcev iz
delovnega razmerja, zelo
pogosto naletimo na pro-
bleme, ki so vezani na pri-
dobivanje, razporejanje in
koriščenje letnega dopu-
sta.
Letni dopust je tako.
kot drugi počitki (odmor
med delom, dnevni in te-
denski počitek) namenjen
nabiranju novih moči, kar
naj služi, kot pogoj za
uspešno nadaljevanje de-
la, doseganja novih delov-
nih rezultatov in varstva
pred nesrečami, poškod-
bami in obolenji pri delu.
Vsak delavec, ki je v de-
lovnem razmerju v temelj-
ni organizaciji oziroma
skupnosti ima pravico do
letnega dopusta najn.anj
18 dni in največ 30 delov-
nih dni, izjemoma pa tudi
več. Letni dopust pripada
delavcem ne glede na to,
ali dela poln ali skrajšani
delovni čas. Le če nima
predhodnega časa, nepre-
trganega dela (največ 6
mesecev) je upravičen do
dopusta, ki je sorazmeren
času prebitem na delu.
Zakon o delovnih ra-
zmerjih predpisuje, da de-
lavci v samoupravnem
splošnem aktu o delovnih
razmerjih določijo osnove
in merila na podlagi kate-
rih je mogoče ugotoviti
posameznim delavcem
dolžino dopusta. Sam za-
kon je določil kriterije od
katerih je zlasti odvisna
dolžina dopusta. Ti so: de-
lovni pogoji, kot so teža
dela, zahtevnost dela in
vpliv delovne okolice na
delavca, telesna in dušev-
na napetost pri delu oziro-
ma še drugi delovni pogo-
ji - delovni uspehi, delav-
čeva delovna doba in dru-
ga obdobja, ki se vštevajo
v delovno dobo, posebne
socialne in zdravstvene
razmere v katerih delavec
živi.
Pogosto se postavlja
vprašanje o načinu izrabe
letnega dopusta. Zakon
določa, da delavci sami
določijo v samoupravnem
splošnem aktu, kdaj se
lahko letni dopust izrabi v
dveh ali več delih. Pravi-
loma bi naj delavec izrabil
letni dopust v nepretrga-
nem trajanju, izjemoma
pa v dveh ali več delih.
Predvsem bi morali de-
lavci v samoupravnem
splošnem aktu določiti
pogoje oziroma merila za
koriščenje dopusta v več
delih. Ko delavci urejajo v
splošnem aktu izrabo let-
nega dopusta v več delih,
je treba upoštevati more-
bitne spremembe, ki na-
stanejo med delovnim
procesom, ter slediti
osnovnemu namenu let-
nega dopusta, to je poči-
tek.
Pri določanju dolžine
letnega dopusta po osno-
vah in merilih je treba
upoštevati -proste sobo-
te« pri petdnevnem delov-
nem tednu, kot delovne
dneve. Zakon namreč do-
loča, da se v primeru, če je
vpeljan petdnevni delovni
teden, šteje, dan za katere-
ga je teden daljši (sobota)
pri uveljavljanju pravic
delavcev iz dela.
V	TOZD na različne na-
čine urejajo vštevanje so-
bot, ki so proste v letni
dopust. V nekaterih
• obračunavajo « sobote ta-
ko, da se v naprej določi v
samoupravnem sploš-
nem aktu, koliko sobot se
obračuna pri celotnem
trajanju dopusta delavcev
in se na ta način dnevi, ki
so določeni kot delovni
dnevi dopusta, lažje delijo
na več delov, ker ni treba
sproti obiačunavati pro-
stih sobot.
V	vsakem slučaju pa
morajo delavci določiti,
kako se evidentirajo pro-
ste sobote pri koriščenju
letnega dopusta, v samo-
upravnem splošnem aktu.
Različno je tolmačenje,
kakšen letni dopust pripa-
PIŠE:
RUDI PEPERKO
družbeni pravobranilec sa-
moupravljanja
da delavcu, če v koledar-
skem letu ni izpolnil po-
goja predhodnega nepre-
trganega dela do 6 mese-
cev, ko je upravičen do
dopusta, ki je sorazmeren
času prebitem na delu.
Ugotavljamo, da v mno-
gih aktih sploh ni določe-
no, kakšen dopust v tem
primeru delavcu pripada,
ter so določbe zakona
zgolj prepisane.
' Pravilen način ugotav-
ljanja dopusta, ki pripada
delavcu, ki še nima pred-
hodne delovne dobe do 6
mesecev je, da se ugotovi,
po osnovah in merilih do-
ločenih v samoupravnem
splošnem aktu. kakšen
dopust bi delavcu pripa-
dal, če bi imel predhodno
dobo. Tako dobljeno šte-
vilo dni se deli z 12 in tako
dobimo število dni dopu-
sta za en mesec. To število
dni je treba pomnožiti s
številom mesecev, ko je
delavec že na delu.
Nemalokrat se postavlja
tudi vprašanje pravice do
letnega dopusta za delav-
ce, ki so sklenili delovno
razmerje za določen čas.
Tudi ob tej priliki velja
poudariti, da tudi tem de-
lavcem letni dopust pripa-
da, če so izpolnili predho-
dno nepretrgano delovno
dobo do 6 mesecev, če pa
tega nimajo, pa jim pripa-
da letni dopust, ki je sora-
zmeren času prebitem na
delu.
Delovna doba ni pretr-
gana, če delavec brez
vmesnega presledka ene-
ga ali več dni. nastopi delo
v drugi TOZD. Sodna
praksa pa se je tudi posta-
vila na stališče, da ima de-
lavec po odslužitvi voja-
škega roka. pravico do let-
nega dopusta oz. do od-
škodnine zato, ker mu je
bila onemogočena izraba
letnega dopusta, če je ne-
posredno po-vrnitvi s slu-
ženja vojaškega roka imel
zakonite pogoje za izrabo
letnega dopusta.
KANALIZACIJA, MLEKARNA IN
TRAVNIK
V zvezi z odkupom zemljišč za regijsko mlekarno v Rušah
je bilo nekaj zapletov, ki pa so jih vendarle uspeli rešiti. Tudi
zadnjo tovrstno zadevo. Kanalizacija bi morala biti speljana
tudi čez travnik kmeta Ivana Razborška. Ta se ni strinjal, da
Hmezad odkupi le tisti del zemljišča, skozi katerega bi bila
napeljana kanalizacija, pač pa je hotel travnik zamenjat za
drugo površino. Kot nam je povedal pomočnik glavnega
direktorja SOZD Hmezad Vinko Kolenc, so sedaj zadevo
uredili in kmet Razboršek bo omenjeni travnik, skozi kate-
rega bo vodila kanalizacija prodal.
iJ. \' .
6. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 6 - 12. februar 1981 -
27 LET RADIA ŠMARJE
NA NOVO OPREMUENI
Začeli iz nič, a z mnogo volje!
Minilo je natanko 27 let od
takrat, ko se je oglasil prvi
amaterski radio v Sloveniji,
Radio Šmarje. Poslušalci so
radio v začetku njegovega
delovanja poimenovali radio
•Trije Jožeti". Do imena pa
ni prišlo brez osnove, kajti
oddajnik in mešalno mizo je
izdelal Jože Plemenitaš, idej-
ni vodja in organizator je bil
Jože Gojtan, napovedovalec
pa Jože Jakuš. Na kratko po-
vedano, želja nekaterih pri-
zadevnih članov ljudske te-
hnike, da se ukvarjajo z ra-
dio-amaterstvom je omogo-
čila občanom Šmarja, Šent-
jurja, Konjic in še komu, da
so lahko skozi vsa ta leta po-
slušali program Radia
Šmarje.
V prvih letih delovanja je
program temeljil skoraj izk-
ljučno na čestitkah in glas-
benih oddajah. Kasneje so
sodelavci radia, ki jih je bilo
vedno več, vključili v pro-
gram tudi nedeljska poroči-
la. Zadnja leta pa deluje ra-
dio že na profesionalni ravni
in so temu primerno tudi po-
ročila skozi ves teden. V po-
ročilih so pretežno zastopa-
ne lokalne novice. Program
kot ga lahko slišimo danes,
vsebuje tudi posebne infor-
mativne oddaje kot so Ak-
tualni četrtek in brigadirske
oddaje v času mladinskih
delovnih akcij.
Sodelavci radia, kakor tu-
di poslušalci, so mnenja, da
so v okviru možnosti svoje
naloge zadovoljivo oprav-
ljali. V vseh letih delovanja
je prišlo na naslov Radia
Šmarje nekaj kritičnih pri-
pomb s strani poslušalcev, ki
pa so se nanašale predvsem
na to, da se novinarji prema-
lo gibljejo med ljudmi. Ra-
zumljivo je, da en sam novi-
nar, ki je dolga leta urejal in-
formativne oddaje, ni mogel
pokriti celotnega področja.
Sedaj so na radiu zaposlili še
enega novinarja, tako da bo
tudi tej želji lažje ustreči.
Vsekakor pa se sodelavci,
kakor tudi poslušalci najbolj
veselijo najnovejše pridobi-
tve, to je novega študija s
kompletno studijsko opre-
mo in novo mešalno mizo.
Studio se nahaja v prostorih
Kulturnega doma Šmarje.
Pri delu se zavedajo, da mo-
rajo opravičiti zaupanje, ki
jim ga je izkazalo združeno
delo šmarske občine, zave-
dajo se, da morajo svojim po-
slušalcem nuditi program,
kakršnega si le ti želijo in
pričakujejo.
Radio Šmarje ima v načrtu
še več izboljšav, kar je ra-
zumljivo ob dejstvu, da kva-
litetno posnete oddaje še ve-
dno ne bodo prišle do poslu-
šalcev, ker bodo posredova-
ne preko starega srednjeva-
lovnega oddajnika. Njegova
zamenjava z UKV od-
dajnikom, ki je predvidena v
roku dveh let, bo vsekakor
odpravila tudi to pomanjklji-
vost. Prvi korak je narejen in
ob dobrem delu ne bo težko
zbrati sredstev za novi od-
dajnik.
VILI EINSPIELER
PRIZNANJA
SODELAVCEM
Ob javni radijski oddaji v
Domu kulture so pripravili
za radijske poslušalce in obi-
skovalce v dvorani bogat
kulturni program. Na slove-
snosti, ki se je je med dru-
gimi gosti udeležila tudi
predsednica zbora občin re-
publiške skupščine Silva Je-
reb, je kolektiv Radia Šmar-
je podelil svojim dolgolet-
nim sodelavcem priznanja in
plakete. Tako so plakete pre-
jeli: Jože Gojtan, Jože Ple-
menitaš, Jože Jakoš, Mira
Antolinc-Zagar, Avgust An-
derluh, Milan Kojterer, Vida
Lorger, Amalija Anderluh,
Ivan Planinšek in Jožica Ro-
mih. Pismena priznanja pa
so prejeli: Kari Andrehšek,
Peter Kavalar, Vlado Kojte-
rer, Rudi Lešnik, dr. Joško
Majhen, Silvo Mernik, Jože
Romih, Vinko Strašek,
Franc Sarp, Ida Tepej, Jovo
Tišma, trio Ota Pestnerja in
ansambel Jureta Zdovca.
Franc Bizjak, direktor Radia Šmarje med slavnostnim
govorom na javni radijski oddaji
Jože Gojtan in Jože Plemenitaš, dva pionirja šmarskega
radia, v novem sodobnem studiu
PRIZNANJE
ZORANU
RAZBORŠKU
v soboto je bila v Žalcu
prisrčna slovesnost, na
kateri je predsednik
izvršnega sveta žalske ob-
činske skupščine Jože
Jan podelil profesorju
Zoranu Razboršku odli-
kovanje občine Žalec Zla-
ti grb. Zoran Razboršek
je pred kraktim odšel v
pokoj, potem ko je zadnji
dve leti bil direktor cen-
tra za usmerjeno izobra-
ževanje v Žalcu. Ze drugo
mandatno dobo pa je tudi
predsednik skupščine
kulturne skupnosti. Sicer
pa je opravljal vrsto po-
membnih dolžnosti.
Vrsto let je bil podpredse-
dnik OK SZDL Žalec, ak-
tivno deloval v borčevski
organizaciji ter v krajevni
samoupravi v Petrovčah.
Za svoje delo je prejel že
tudi več državnih odliko-
vanj.
JANEZ VEDENIK
MOZIRJE
ODLOČITVE ŠE NI
Delegati še o šoli na Rečici
Delegati vseh zborov ob-
činske skupščine Mozirje so
na skupni seji, v sredo, 4. fe-
bruarja, sprejeli ne le pred-
log družbenega plana razvo-
ja občine v obdobju od 1981.
do 1985. leta, marveč tudi
osnutek resolucije o družbe-
noekonomskem razvoju ob-
čine v tem letu. Čeprav je šlo
pri družbenem planu za zad-
njo razpravo in dokončni
sprejem pomembnega doku-
menta, ki ga je na seji pred-
vsem obrazložil predsednik
izvršnega sveta Anton Vr-
hovnik, je ostalo nekaj vpra-
šanj še odprtih. V tem tudi
odgovor na amandman kra-
jevne skupnosti Rečica gle-
de gradnje popolne osnovne
šole v tem kraju.
Delegati so v tem primeru
sprejeli predlog predsedstva
občinske skupščine ža usta-
novitev posebne komisije, ki
bo do 20. t. m. ocenila
amandman in tudi stališča
izvršnega sveta ter posebne
komisije občinske izobraže-
valne skupnosti za izdelavo
analize o rešitvi šolskega
prostora. Izvršni svet je me-
nil, da ima gradnja nove
osnovne šole na Rečici ob
Savinji prednost in da je tre-
ba to vprašanje rešiti pred
reševanjem prostorskih pro-
blemov osnovne šole v Mo-
zirju. Sicer pa je šlo tudi za
predlog, da naj bi nova, sicer
še vedno podružnična, toda
popolna osnovna šola na Re-
čici, zajela vse osnovnošol-
ske otroke te krajevne skup-
nosti ter otroke višjih razre-
dov iz krajevne skupnosti
Nazarje.
Ker je šlo tako v primeru
predloga izvršnega sveta,
kot tudi za stališča posebne
komisije za povsem nove ko-
rake, ki jih delegacije za zbo-
re občinske skupščine v pri-
pravah na zasedanje delegat-
ske skupščine niso obravna-
vale, je bil predlog o odloži-
tvi končne razprave o tej po-
budi in amandnanu edino
sprejemljiv^ čeprav se dele-
gati iz krajevne skupnosti
Rečica z njim niso strinjali.
Ne glede na to, je njihov
predlog o gradnji nove
osnovne šole dobil moralno
podporo. Na dlani pa je, da
moKa o tem predlogu raz-
pravljati tudi delegacija za
zbor krajevnih skupnosti v
Nazarjah, saj gre za to, da bi
otroci višjih razredov iz te
krajevne skupnosti obisko-
vali šolo na Rečici in ne več v
Mozirju. Torej, pomembno
odločitev tudi za Nazarje.
In vendar ne gre samo za
novo popolno osnovno šolo
na Rečici ali ne, marveč tudi
za finančno plat, ki je prav
tako pomembna. Ob odloči-
tvi, da je treba na Rečici gra-
diti novo osnovno šolo, bo
treba tudi reči, odkod denar
za njeno gradnjo in od kod
sredstva za njeno normalno
delo.
Po vsem tem bodo o pred-
logu za gradnjo nove popol-
ne osnovne šole na Rečici ob
Savinji delegacije za zbore
občinske skupščine še raz-
pravljale. Končno odločitev
o tej potrebi, ki je za krajev-
no skupnost Rečica življenj-
skega pomena, pa bodo spre-
jeli na prihodnjem zasedanju
občinske delegatske skup-
ščine. O tem pa bo morala
razpravljati tudi skupščina
občinske izobraževalne
skupnosti.
M. BOZlC
BRATSKE VEZI NA FOTOGRAFIJAH
Z odprtjem razstave Bratske vezi med srbskim in slo-
venskim narodom v letih od 1941-78, so se v celjski občini
4. II. pričele prireditve v počastitev slovenskega kultur-
nega praznika.
V Muzeju revolucije je prisotnim na slovesnosti zapel
oktet Studenček, nato pa je besedo povzel predsednik OK
SZDL Celje Tone Rožman. Dejal je, da je sreča delati in
živeti s prijatelji in najbližnjimi, da je sreča pričakati vlak
bratstva in enotnosti: vlak, ki je stvar srca.
Razstavo fotografij, ki je še na ogled v Muzeju revolu-
cije, si je doslej v Jugoslaviji ogledalo več 100.000 ljudi. Na
fotografijah so ohranjena dejstva iz let, ko smo združeni
postavljali temelje današnjega dne. Fotografije zgovorno
pripovedujejo o tesnih vezeh med slovenskim in srbskim
narodom, ki se iz leta v leto krepijo s prihodi vlakov
bratstva in enotnosti.	MATEJA PODJED
ANTON POMPERDON JE »VŽGAL«
Kulturni praznik in praznik krajevne skupnosti Lava so
učenci osnovne šole Veljka Vlahoviča v Celju obeležili s
slovesnostjo, kjer so nastopili člani dramske sekcije, ki jo
vodi mentorica Bina Zmavc.
Lepo uigrana skupinica učencev 7. razredov se je pred
meseci lotila študija teksta Lepolda Suhodolčana Anton
Pomperdon. Mentorica ga je nekoliko predelala, nekatere
stvari tudi izčrtala in priredila za skupino, ki se je z
veseljem lotila dela. Velikokrat so se dobivali na vajah,
pazili na lepo izgovorjavo, in zdaj jim je ne moremo opore-
kati. Franc Purg je zasnoval sceno in kostume, kar v veliki
meri pripomore k živahnosti na prizorišču. Za glasbeno
spremljavo ob klavirju pa je poskrbela Mira Kodrun..
S to igrico, ki jo bodo, v to ne dvomirpo, še uspešno
uprizarjali tudi drugod, so učenci na šoli Veljka Vlahoviča
počastili tudi spomin na obletnico smrti pisatelja Leo-
polda Suhodolčana, ki je sredi največjih snovanj umrl lani
prav na kulturni praznik.
MATEJA PODJED
KS LAVA: PRVA PROSLAVA KRAJEVNEGA
PRAZNIKA
V spomin na peti februar 1978. leta, ko so krajani na
referendumu potrdili ustanovitev lastne krajevne skup-
nosti, praznujejo v KS Lava svoj praznik.
Letos so prvič počastili ta dan in imeli v prostorih
osnovne šole Veljko Vlahovič lepo proslavo, na kateri je
predsednik sveta skupščine Krajevne skupnosti dipl. inž.
Marjan Zumer (na posnetku) govoril o prazniku in dejav-
nosti v skupnosti. Vrh tega so podelili več plaket in priz-
nanj organizacijam in posameznikom za uspešno delo v
krajevni samoupravi ter prav tako priznanja občinskega
odbora za pripravo in izvedbo lanske hortikulturne akcije
ter celjskega Turističnega društva za uspehe pri urejeva-
nju okolja.
Proslavo so lepo dopolnili z nastopom pevskega okteta
»Studenček • ter recitacijo.
MB
št. 6 - 12. februar 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 7
BRANKO DOBNIK REŠIL MATJAŽA IN SUZANO
S PALICO PO ŽiVUENJE
Kako preprečiti drsanje, kjer ni dovoljeno?
Bila je nedelja, 1. februar-
ja 1981. Takrat, ko smo
mnogi sedeli doma pred te-
levizorji ali se podili po zao-
stalih snežnih zaplatah, se
je 27-letni Branko Dobnik,
po poklicu strojni tehnik,
zaposlen kot tehnolog v
službi kakovosti v TGO Go-
renje Velenje, odpravil na
nedeljski »vikend«. V žep je
stisnil manjši fotoaparat
(»tako lepo vreme je bilo za
posnetkel« je pripovedoval)
in s seboj vzel enega naj-
ljubših športnih rekvizitov
- drsalke. Bil je sicer sam,
pa čeprav so se mnoge
prejšnje dni drsali in igrali
hokej v skupinah. Šel je
preprosto ven, ker se mu je
dalo drsati, zraven pa je go-
rela želja, da bi še koga sre-
čal. Prijatelja, seveda.
Ob tistem nedeljskem od-
hodu od doma verjetno niti
pomislil ni, da bo to zanj
dan, ko bodo zaradi humane-
ga in pogumnega dela o
njem pisali časniki, poročale
radijske postaje, torej ko bo
Branko Dobnik zaradi do-
brega dela postal »znan«.
Velenjsko jezero je zaradi
pogrezanja vsako leto večje,
postaja kar malo Šaleško
morje. Letošnja zima je opra-
vila svoje in tako »stisnila«
vodo, da se je od brega do
brega napravil led. Vse sku-
paj je postalo podobno Blej-
skemu jezeru v zimskih ča-
sih: zlasti ob nedeljah se je
na precej debeli in trdni ve-
lenjski plošči kar »trlo« spre-
hajalcev, med njimi pa so bi-
li tudi drsalci pa igralci ho-
keja ...
Pogovarjamo se z Bran-
kom Dobnikom.
»Pred prvim tekom slalo-
ma, ki so ga prenašali po te-
leviziji, sem se odločil, da se
grem malo drsati in fotogra-
firati. Čudovit dan je bil! Ko
sem prišel v bližino takoime-
novanega Plevelovega jeze-
ra, kjer je v bližini opozorilna
tabla z napisom! Področje
ugrezanja tal, prehod in za-
državanje sta življenjsko ne-
varna. Kršitelji so za posledi-
ce odogovrni sami - RLV«,
sem zaslišal čuden klic. Po-
gledal sem proti zaledeneli
površini jezera in sredi udrti-
ne zagledal dve manjši glavi.
Brez pomisleka sem odvrgel
drsalke ter stekel proti odpr-
tini. Vodilo mi je bilo v ti-
stem trenutku samo eno, da
moram rešiti tisti dve potap-
ljajoči glavici. Dečka, osem-
letnega Matjaža Ježovnika,
sem takoj potegnil ven in je
zatem ves preplašen od ne-
prijetnega dogodka stekel
proč, menda proti bližnjemu
domu. Najhujše se je šele za-
čelo, kajti deklico, petletno
Matjaževo sestrico Suzano,
je že potegnilo pod ledeno
ploščo pa tudi meni se je za-
radi zmehčanega ledu udrlo
ter sem padel v vodo, ki je
menda tam globoka okoli
štiri metre. Sreča je bila v
tem, da smo tam pustili ho-
kejsko palico, s katero sem
potegnil deklico proti sebi in
za tem iz vode. Bila je že brez
znakov življenja. Dva, ki sta
mi pritekla pomagati, sta jo
spravila do avtomobila in od
tam v velenjski zdravstveni
dom. Sprejela jo je doktor
Žuberjeva, ki ji gre zahvala,
da je sicer že klinično mrtvi
deklici povrnila dragoceno
življenje.«
O čem zdaj, dvanajst dni
po tem dogodku, najpogo-
steje razmišljate, saj ste s to
humano akcijo navsezadnje
izpostavili tudi svoje življe-
nje?
Branko Dobnik: »Ne ra-
zmišljam toliko o svojem živ-
ljenju, kot o tem, da sem re-
šil dva nebogljena otroka.
Vesel sem tudi, da je uspela
zdravstvena akcija doktor
Zuberjeve. Vesel sem, da je
Ježovnikova družina še ve-
dno kompletna!«
Ta velenjska storija se je
na vso srečo dobro končala.
Ob njej pa postaja vse bolj
kruto naslednje spoznanje:
kaj vse je še treba narediti,
da po zaledenelih in zahrbt-
nih vodnih ploskvah ne bo-
mo uživali zimskega življe-
nja, kajti ta radost se lahko
kaj hitro spremeni v trage-
dijo?
TONE VRABL
Foto: STANE VOVK
DOM KRAJANOV ODPRT
Slovenski kulturni praznik so na Gomilskem praznovali še posebno slovesno. Uresničila
se jim je dolgoletna želja po večnamenskem domu in prav na dan praznika so ga slovesno
odprli. Dali so mu preprosto ime »Dom krajanov«.
Za otvoritev so se zbrali skoraj vsi, pa tudi številni gostje. Zbrane je najprej pozdravil
predsednik sveta KS Gomilsko Danijel Brišnik, nato je predsednik IS Skupščine občine
Žalec Jože Jan simbolično z prerezom traka odprl dom. V veliki večnamenski dvorani se je
nato nadaljevala slovesnost. Krajani so pripravili bogat kulturni program v katerem so
sodelovali vsi trije zbori in recitatorji domače osnovne šole. O pomenu večnamenskega
doma sta govorila Danijel Brišnik in Jože Jan, ter poudarila, da bo nov dom prispeval k bolj
razgibanemu kulturnemu, športnemu in družbenopolitičnemu življenju v kraju.
T. TAVČAR
TRIJE NOVI ČASTNI ČLANI
Dvanajsti občni zbor Druš-
tva računovodskih in finanč-
nih delavcev Celje ni imel ob
pregledu dela v minulem le-
tu samo delovnega obeležja,
marveč tudi slavnostno. O
delu društva, ki deluje na po-
dročju šestih občin in ima
2561 članov, je govoril nje-
gov predsednik Milan Lužar.
Pri tem je zlasti opozoril na
številna posvetovanja, izdajo
strokovnih brošur in podob-
no. Hvaležno je bilo sodelo-
vanje z drugimi društvi, še
posebej pobratenimi. In po-
tem strokovni izleti in druge
oblike več kot zavzetega
dela.
Občni zbor so združili tudi
s proslavo prvega februarja.
dneva računovodskih in fi-
nančnih delavcev Jugoslavi-
je. Tako je o pomenu odloka
AVNOJ o uvedbi enotnega
računovodskega sistema v
tedaj še ne povsem osvobo-
jeni državi govoril Tine Kor-
diš.
Na zboru so nadalje ime-
novali tri nove častne člane.
V tem je tudi visoko prizna-
nje za njihovo dolgoletno de-
lo na tem področju. Ta priz-
nanja so izrekli: Stanetu La-
vrenčiču, Francu Šlandru in
Božu Videnšku.
Na zboru so s knjižnimi
nagradami počastili osem di-
jakov, oziroma dijakinj Eko-
nomskega šolskega centra,
ki so pri ekonomskih pred-
metih pokazali največ zna-
nja. Te nagrade so dobili:
Matjaž Krajnc, Vojko Bec,
Vida (!!:ernoga, Nada Urata-
rič, Zdenka Habe, Terezija
Plazar, Alenka Pecelj in Mi-
lena Sitar. Nagrado 4000 di-
narjev pa so podelili najbolj-
šemu četrtemu razredu Eko-
nomskega šolskega centra.
Na zboru, ki so ga lepo do-
polnili pevski zbor dijakinj,
recitatorji in izvajalci ritmič-
ne točke z Ekonomskega šol-
skega centra, so po uvodnih
besedah magistra ekonomije
Staneta Koželja ocenili tudi
nekatera vprašanja dohod-
kovnih odnosov.
M. BOŽIC
O STAREM PISKRU, STRANICAH IN ŠE ČEM
TRNOVA POT 00 SONCA SVOBODE
Dogodki, ki nikoli ne bodo pozabljeni
Med zadnjim obiskom
v Krajevni skupnosti Ga-
licija v žalski občini smo
naleteli tudi na celo
vrsto zanimivosti, ki so
pogojene ali vezane na
težke, a slavne dni naše
NOB. Galicija je bila
med tistimi našimi kraji,
kjer se je med vojno veli-
ko hudega dogajalo. Kraj
s svojimi krajani ima
prav zaradi tega bogato
zgodovino, na katero je
tudi zaradi številnih
žrtev ter prestanega trp-
ljenja lahko še kako po-
nosen.
Sedeli smo v stanova-
nju Franca Špegliča, mo-
ža, ki je velik ljubitelj zbi-
ranja in arhiviranja vsega,
kar sodi v zgodovino nji-
hovega kraja. Pred nas ra-
zloži zanimive fotografije
ter albume, kjer so zbrani
številni pisani in fotogra-
firani podatki.
OBEŠEN V
STRANICAH PRI
FRANKOLOVEM
V veliki hajki v Galiciji,
ki je bila med 3. in 6. ja-
nuarjem 1945, so Nemci v
spopadu s partizani pri
Šupergerju ustrelili dva
partizana Štirinajste divi-
zije. Pri tem je bil ranjen
en Nemec. Ujeli so tudi
Antona Šupergerja in
Stanka Cokana ter ju nato
v Kjumbergu zverinsko
mučili in ustrelili. Oropali
so Šupergerjevo domačijo
in zažgali gospodarska po-
slopja ter stanovanjsko hi-
šo, domači hčerki Marijo
in Antonijo pa odpeljali in
zaprli v Stari pisker. V isti
hajki so Nemci zažgali tu-
di gospodarsko poslopje
FRANCA KUGLERJA iz
Zavrha, njega pa aretirali
in ga nato kot talca obesili
na Frankolovem.
Franc Kugler je bil
kmet. Februarja 1945 so
ga z drugimi zaporniki po-
strojili na hodniku zapo-
rov, kjer so ga z nekateri-
mi izdvojili iz vrste v sku-
pino, katera je mislila, da
gre domov. Z veseljem je
sprejemal naročila za poz-
drave svojcem od onih, ki
so še ostali v zaporu in bili
doma iz njegove okolice.
Še predno so zapustili za-
pore pa so spoznali preva-
ro. Tako je bil Franc Ku-
gler 12. februarja 1945
(NA DANAŠNJI DAN
PRED 36. LETI!!!) obešen
v skupini stotih talcev v
Stranicah pri Frankolo-
vem. Po njegovi smrti je
ostala žena doma e deseti-
mi nepreskrbljenimi otro-
ki. Zadnji otrok se je rodil
dva meseca po očetovi
smrti...
ZRAVEN PRI PRVEM
ODBORU OF
Potočnikov Ivan, ki je
danes predsednik KO
ZZB NOV v KS Galicija,
je bil med tistimi sedmi-
mi, ki so 25. februarja 1943
ustanovili v Podvršnikovi
hiši v Zavrhu prvi odbor
OF, katerega organizator
je bil aktivist RUDI CI-
LENŠEK-VRANKAR.
Ustanovitev odbora je
imela močan učinek na
nadaljnji razvoj NOB na
tistem območju.
Ivan Potočnik: »Na
ustanovnem sestanku nas
je bilo sedem. Živko (ile-
galno ime za Podvršnika),
njegove sestre, organiza-
tor Rudi Cilenšek-Vran-
kar in jaz. Začeli smo de-
lati in naše delo je imelo
uspehe. Seveda pa smo se
kaj kmalu znašli v težavah
in tako so me 2. novembra
1944 zaprli v Stari pisker.«
Iz njega ste po spletu
srečnih okoliščin, če jih
lahko tako imenujemo,
kmalu odšli...
Ivan Potočnik: »Da, bil
sem udeleženec tiste zna-
menite akcije,izpraznitve'
Starega piskra, kjer je so-
delovalo sedem partiza-
nov in takratni paznik v
zaporu Ivan Grad. O tem
ste že pisali. Bilo je to po-
noči iz 14. na 15. decem-
ber 1944.«
Ste vedeli, kaj se pri-
pravlja?
Ivan Potočnik: »Ivan
Grad mi je tri dni pred ak-
cijo povedal, kaj bo.«
Ste verjeli?
Ivan Potočnik: »Do
uresničitve njegovih be-
sed skorajda ne.«
Kako je potekala ak-
cija?
Ivan Potočnik: »Dobro
se spominjam besed: fant-
je, vstanite, svoboda je tu,
lahko greste domov! Ta-
krat sem mislil, da sem se
drugič rodil!«
V katero smer je vodila
vaša pot iz dvorišča za-
pora skozi vrata...
Ivan Potočnik: >Mi smo
bili takorekoč domačini
in smo vedeli, kam se mo-
ramo usmeriti, da bomo
prišli do doma ali vsaj v
njegovo bližino.«
Konkretna smer?
Ivan Potočnik: Naj-
prej smo šli proti Šmart-
nemu v Rožni dolini.«
Ste se med potjo usta-
vili?
Ivan Potočnik: Štiri-
najst, kolikor nas je bilo v
naši skupini, smo se po
begu najprej ustavili pri
Hriberšku in najedli
kruha...«
POVRAČILO JE
KMALU SLEDILO
Nemci, ko so se opomo-
gli po akciji v Starem pi-
skru, so začeli z grozovito
akcijo. Na vsak način so
hoteli najti tiste, ki so
uspeli izprazniti Stari pi-
sker. Eno izmed svojih
največjih akcij za odkriva-
nje storilcev so usmerili
proti Šmartnem v Rožni
dolini, Galiciji in Dobrni.
Hajko okoli Galicije so vo-
dili med že omenjenim 3.
in 6. januarjem 1945. Pre-
česali so vse, da bi prišli
do »ta pravih«! Tega se
spominja JULIJANA
ŠPEGLIC:
»3. januarja okoli desete
ure dopoldan so prišli in
nas odpeljali. Najprej smo
šli do Velike Pirešice do
Fervega. Spominjam se
Terezije Križan, Katarine
Grobelnik, Angele Ahtik,
Justine Guzej, Andreja
Križana, Antona Jovana
in hčerke Danice... Bili
so še drugi, več nas je šlo.
Od Fervega do Žalca, ka-
mor smo prišli zvečer,
smo šli peš. Spominjam
se, da je bilo mrzlo in tudi
dobro oblečeni nismo bili.
Po zaslišanju so nas s to-
vornjakom odpeljali v Ce-
lju v Stari pisker, kjer sem
ostala do 3. aprila istega
leta.«
Julijana Špeglič je bila
ena izmed mnogih, ki je
plačala »dolg« za našo ak-
cijo in osvoboditev naših
ljudi. Danes kar ne more
verjeti, da jo je tako »po-
ceni« odnesla.
To so samo trije »ocvir-
ki« iz bogate zgodovine
ljudi, ki so in ki živijo v
Galiciji. Takšnih in po-
dobnih zgodb je še več.
TONE VRABL
Ivan Potočnik
Julijana $peglič
8. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 6 - 12. februar 1981 -
OB KULTURNEM PRAZNIKU SLOVENSKEGA NARODA
ZANOS DUHOVNE ISKRIVOSTI
Podeljene številne nagrade in priznanja kulturnim delavcem in društvom
Ze v prejšnjih dveh števil-
kah Novega tednika smo po-
ročali o programu v vseh ob-
činah celjskega območja, ki
so ga delovni ljudje pripravi-
li za svoj kulturni praznik.
Ponekod ta program še pote-
ka, na primer v celjski in mo-
zirski občini, kjer se niso
opredelili samo na eno pro-
slavo, ampak skušajo poča-
stiti spomin na velikega slo-
venskega pesnika in počasti-
ti celoten kulturni praznik
slovenskega naroda z vrsto
prireditev, ki naj ponazorijo
uresničljivost volje in zna-
nja, samoupravnega duha v
dogovarjanju in seveda izpo-
staviti zanos duhovne iskri-
vosti, ki ga nudi umetnina in
vsako kakovostno kulturno
dejanje. •
CELJANI V
TRNOVLJAH
Osrednja proslava v celjski
občini je bila 6. februarja ob
19. uri v kulturnem domu v
Trnovljah, v prvem objektu,
namenjenem kulturi, ki je
bil v lanskem letu zgrajen tu-
di iz sredstev samoprispev-
ka. Zal je prišlo do slabe us-
kladitve in je bila isti večer v
SLG tudi premiera, kar je
gotovo vplivalo na obisk ta-
ko v gledališču kot v Zarji-
nem domu.
Posebnost letošnje osred-
nje proslave v celjski občini
je bila v tem, da jo je izvedlo
domala eno kulturno druš-
tvo in to ZPD France Preše-
ren s svojim mešanim pev-
skim zborom, folklorno ple-
sno skupino, tamburaškim
orkestrom, pihalnim orke-
strom in zabavnim orke-
strom Zabe.
Slavnostni govornik je bil
Emil Roje, izvršni sekretar
pri predsedstvo! CK ZKS, ki
je v svojem govoru osvetlil
porhen vsebinskega izročila
Prešernovega dela, izposta-
vil pa je tudi našo odgovor-
nost in naš odnos do tega
izročila. Brez razvijanja sa-
moupravnih odnosov v kul-
turi ne bomo dosegli željenih
uspehov, je bil moto njego-
vega govora, kajti le samou-
pravna kultura lahko služi
ciljem skupnega družbenega
napredka in duhovni bogati-
tvi posameznika.
V kulturnem sporedu so še
sodelovali recitatorji trno-
veljske Zarje, prav prisrčno
pa je občinstvo pozdravilo
pevski zbor Razpeani Vele-
šani iz pobratenega Titovega
Velesa, ki je izvedel izredno
dober nastop.
Prišel je tudi trenutek za
podelitev tradicionalnih Pre-
šernovih priznanj, za katere
je izdelal predloge odbor za
štipendiranje in nagrajeva-
nje pri KS Celje in jih je izvr-
šilni odbor KS Celje tudi po-
trdil. Priznanja je podelila
predsednica izvršilnega od-
bora Anka Aškerc in sicer
Amaterskemu gledališču
Železar Celje-Štore za deset
let delovanja na gledališkem
področju. Prosvetnemu
društvu France Prešeren
Vojnik za 30 let delovanja na
kulturnem področju, profe-
sorju Alojzu Bolharju za
življenjsko delo na področju
zbiranja ljudskega izročila in
prevajanja, Nadi Božičevi za
življenjsko delo ob trideset-
letnem umetniškem delova-
nju v ansamblu SLG Celje,
Viktorju Berku za življenj-
sko delo ob dvajstetletnem
fotografskem delovanju na
kulturnem področju. Edu
Gaberšku za 15 let delovanja
pri IVHadinskem pevskem fe-
stivalu in vodenju folklorne
skupine ZPD France Preše-
ren Celje, Edvardu Goršiču
za 20 let zborovskega dela
pri Mešanem pevskem zboru
France Prešeren Celje, Mile-
tu Korunu za izredne umet-
niške dosežke na področju
gledališke režije v SLG Ce-
lje, Borivoju Wudlerjuza
umetniški dosežek na po-
dročju sodobne slovenske
dramatike z igro Odprite vra-
ta, Oskar prihaja, Alojzu
Umeku za plodno delo na
področju varstva in pred-
stavljanja kulturne dedi-
ščine.
Osrednja proslava je izzve-
nela v znamenju očarljivosti
kulturno umetniške lepote
nastopajočih na odru, celot-
no vzdušje pa je nastalo po
zaslugi Kulturne skupnosti
Celje, Zveze kulturnih orga-
nizacij Celje, Zelezničarske-
ga prosvetnega društva
France Prešeren Celje in tr-
noveljske Zarje.
DRAGO MEDVED
Folkorna skupina ZPD F. Prešeren med nastopom
Priznanje je prejel tudi Svetolik Ljubisavljevič iz pobra-
tene občine Kruševac za uspešno povezovanje na kultur-
nem področju.
TAKSIST
V celjskem filmskem sporedu tega tedna izstopa
med množico poprečnih filmov ameriški film TAK-
SIST režiserja Martina Scoreeseja, dobitnik kopice
uglednih nagrad, med katerimi izstopa Zlata palma
eanneskega festivala 1976. V tej izvrstni družbeni
drami je v glavni vlogi zaigral Robert DeNiro in
vnovič potrdil, da je v samem igralskem vrhu sodob-
nega filma. Ob njem so nastopili še Cybill Shepherd,
Peter BoyIe, Jodie Foster in drugi.
Film Taksist smo v Celju že gledali, pa vendar sodi to
delo med tista, ki jih je treba videti večkrat. Z razsež-
nostmi svoje zgodbe o odtujenosti v velemestnem
mravljišču, koreninah in posledicah kulta nasilja, iz-
gubljenosti generacije, ki se vrača z vietnamskih bojišč
spremenjena, že kar nečloveška, je film Taksist mnogo
več kot le drama o posamezniku, psihopatu. Je obtožu-
joč pogled na svet in družbene razmere, srhljivka o
morilcih, ki nas obkrožajo, norosti sveta potrošništva,
zvodništva in izkoriščevalske nemoralnosti.
Taksist je vietnamski veteran, ki ne more spati, pa
zato prevzame delo nočnega voznika taksija. Na svojih
nočnih vožnjah spoznava nelep obraz velemesta, iz-
gubljenega v najrazličnejših slabostih - prostituciji,
nasilju, kriminalu, alkoholizmu, izkoriščanjih najnižje
vrste. Vpliv okolja nanj je vse močnejši, sam pa je tudi
vse bolj osamljen v svojih izgubljenih tavanjih, ko ne
zna najti normalnega stika z ljudmi. In v njem vse bolj
raste ljubezen do orožja in nasilja, ki bo postalo tisto,
ki bo iz njega vendarle naredilo nekoga. Postati znan
in na ta način priznan v svetu osamljenih, to postane
cilj psihično vse bolj prizadetega taksista. Toda kdo bo
žrtev, ki mu bo utrla pot iz anonimnosti velemestne
množice - predsedniški kandidat, ali pa morda pripa-
dniki podzemlja, ki brezdušno izkoriščajo mladoletne
prostitutke? Toda to navsezadnje niti ni več po-
membno. Pomembno je nasilje v vseh svojih značilno-
stih izbruha osebnosti, ki se ne znajde in ne najde
svojega mesta v družbi.
Film Taksist je danes na sporedu filmskega gleda-
lišča, do konca tedna pa ga bodo lahko videli gle-
dalci tudi v dvorani kinogledališča.
BRANKO STAMEJCIC
V	ŽALCU SAVINOVE
NAGRADE
Nagrade so podelili na pre-
dvečer praznika, ko je na slo-
vesnosti v kulturnem delu
programa nastopil Koroški
akademski oktet. Savinove
nagrade so prejeli: DPD Svo-
boda Griže ob 60-letnici de-
lovanja, Vinko Rizmal za
dolgoletno delovanje na
glasbenem področju in zbo-
rovskem delu na Polzeli, An-
ton Vočko iz Liboj za dolgo-
letno delo v pevski in dram-
ski sekciji. Priznanja pa so
prejeli: DPD Svoboda iz Pre-
bolda, organizacijski odbor
za pripravo revij narodno
zabavnih ansamblov Libo-
je, narodno zabavni ansam-
bel Slovenija. Med posa-
mezniki pa so priznanja pre-
jeli: Antonija Antloga, Alojz
Jazbec, Franc Pečnik, Zo-
ran Kovač, Alojz Lesjak,
Vinko Zatler, Svetolik Lju-
bisavljevič in Dragan Niko-
lič iz Kruševca, Vida Na-
raks, Franc Palir, Mirko
Podgoršek, Jože Škorjanc,
Ernest Šeler, Anica Terpin,
Franc Šuler in Marija Vo-
zlič. Ob 50-letnici izhajanja
so podelili priznanje tudi Sa-
vinjskemu hmeljarju, ki ga
izdaja Hmezad Žalec.
TONE TAVČAR
V	LAŠKEM RED DELA
S SREBRNIM VENCEM
Na slovesnosti v domu Du-
šana Poženela so v soboto
zvečer podelili občinsko
priznanje likovnemu peda-
gogu Jožetu Majcena. Za
dolgoletno delo na področju
pevske kulture pa so red de-
la s srebrnim vencem prejeli:
Drago Cepuš, Jože Cerov-
šek, Mirko Dragar, Viki Ko-
kolj, Stanko Golerk in Ivan
Degen.
V MOZIRJU
PRIREDITVE ŠE
TEČEJO
V Mozirju bodo v soboto,
14. februarja, dan pred zak-
ljučkom VI. tradicionalnega
tedna podelili zlate plakete s
priznanji najzaslužnejšim
delavcem na kulturnem po-
dročju.	MP
LJERKA BELAK NAGRAJENKA
PREŠERNOVEGA SKLADA
Med letošnjimi nagra-
jenci Prešerjiovega skla-
da je tudi igralka SLG Ce-
lje Ljerka Belak. To viso-
ko priznanje je prejela na
na osrednji slavnosti, ki
je bila v počastitev slo-
venskega kulturnega
praznika 6. februarja, v
dvorani Cankarjevega do-
ma v Ljubljani.
Ljerka Belakova je na-
grado Prešernovega skla-
da prejela za vloge zad-
njih sezonah v Slovi-n-
skem ljudskem gledali-
šču v Celju.
Tri vloge v zadnjih se-
zonah označujejo Ljerko
Belak kot igralko izjemno
širokih izraznih možno-
sti. Lik Agafje v Gogolje-
vi Zenitvi je razprla v bo-
gatem registru od ganlji-
vo humornega do pretres-
ljivo tragičnega. Mašo v
Treh sestrah Antona Pa-
vloviča Cehova je obliko-
vala z zadržano igro. pre-
tanjeno do podrobnosti,
do igre molka in neobi-
čajne tonalitete posamez-
nih sekvenc. Z Mileno v
Cankarjevi Lepi Vidi pa
je ustvarila svojevrstno
podobo ženske, polne živ-
ljenjske radosti in vital-
nosti.
ANGLEŠKI ANSAMBEL V ŽALCU
Žalec postaja vse bolj središče akustične glasbe na Štajer-
skem, kar je nedvomno zasluga ansambla Kladivo, konj in
voda in seveda tamkajšnje Kulturne skupnosti. Po festivalu
akustične glasbe pripravljajo te dni koncert skupine Tanna-
hill weavers, ki izvaja irsko in škotsko ljudsko glasbo. Pri
tem uporabljajo stare instrumente, kot so dude, gosli,
bendžo, razne piščali in buzuki. Vsi člani skupine tudi po-
jejo, s svojimi zabavnimi domislicami pa ustvarjajo prijetno
vzdušje, ki ga ne kaže zamuditi.
Na koncertu, ki bo v nedeljo, 15. tega meseca ob 19 uri v
dvorani Hmezada v Žalcu, bo nastopila tudi skupina Kla-
divo, konj in voda, ki bo spremljala ansambel tudi na turneji
po Sloveniji.	tt p
NAIVA V HOTELU EVROPA
v salonu hotela Evrope razstavlja svoja dela slikar naivec
Marjan Sabolič, ki je v zadnjih devetih letih samostojno
razstavljal tudi v drugih krajih in tudi izven meja naše
države." Udeležil se je številnih skupinskih razstav in za
svoje delo prejel vrsto laskavih priznanj.	,
Marjan Sabolič je bil rojen leta 1953 v Koprivnici. Sedaj
živi in dela v Zagrebu. S slikanjem na steklo se ukvarja že
več let, izbiro slikarske zvrsti mu je pogojevala bližina Hle-
binske šole. Motivi njegovih slik so podravski, vzeti iz bliž-
nje okolice. V zadnjem času uporablja novo tehniko izde-
lave risb na steklu. Likovna kritika ga je po njegovih zadnjih
razstavah ocenila kot mladega, perspektivnega slikana.
Razstavljena dela bodo na ogled do 6. marca.	MP
KAJ NAM POMENI KULTURNI PRAZNIK
FRANC PLASKAN iz
ŽALCA: »Menim, da je 8. fe-
bruar za Slovence pomem-
ben dan. Prav bi bilo, da bi
mu posvetili več pozornosti,
čeprav so v skoraj vseh kra-
jih proslave, mislim, da se
nas velika večina še premalo
zaveda, kaj pomeni za tako
majhen narod kot smo Slo-
venci, lastna kultura in dedi-
ščina kakršno imamo na tem
področju mi.«
SLAVKO JAZBEC iz PI-
REŠICE: »Pri nas bomo
imeli proslavo jutri in gotovo
se jo bo udeležilo veliko kra-
janov. Prav je, da izkažemo
kulturnemu prazniku po-
trebno pozornost, s tem po-
častimo tudi spomin na
Franceta Prešerna, vendar
pa moramo skozi vse leto
skrbeti za bogato kulturno
življenje, saj bo le tako imel
tudi praznik svoj pravi po-
men.«
FRANC DOBNIK iz Letu
ša: »Udeležil sem se prosla
ve ob kulturnem prazniki
pa tudi na televiziji so zate
priložnost prenašali osred
njo slovensko proslavo i;
Cankarjevega doma. Mislim
da samo televizijski preno:
ni dovolj in, da bi se mora
vsakdo udeležiti proslave ^
domačem kraju. To se mi zd
bolj pristno in neposredno."
T.TAVCAF
št. 6 - 12. februar 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 9
O TREH KULTURNIH TEDNIH V CELJU
BRANIKI SLOVENSTVA
Prof. Vlado Novak dopolnil gradivo
Klub kulturnih delavcev
Ivan Cankar v Celju v poča-
stitev kulturnega praznika
slovenskega naroda prire-
dil v torek, 3. februarja pre-
davanja profesorja Vlada
Novaka, kustosa posebnih
zbirk v knjižnici Edvarda
Kardelja o treh celjskih
kulturnih tednih.
Čeprav je na začetku svo-
jega izredno zanimivega pre-
davanja profesor Vlado No-
vak v svoji skromnosti dejal,
da naj nihče ne pričakuje
senzacionalnih odkritij, je
bilo predavanje vendarle v
znamenju novitete. Pozna-
valci vedo, da je bil v izvaja-
nje dveh kulturnih tednov v
Celju v letih 1938-39 s svo-
jim delom vključen tudi po-
kojni književnik Fran Roš.
Omenjena dva kulturna te-
dna je tudi podrobno opisal
v Celjskem zborniku in sicer
v letniku 1975, 76. Na kratko
si obudimo spomin: z ome-
njenima kulturnima tedno-
ma so neodvisni in zavedni
kulturni delavci kljubovali
naraščajočemu pangerman-
stvu, ki se je močno širilo s
severa. Ne samo to: opozorili
so tudi, da je v tedanji stran-
karski zmešnjavi in razprto-
sti edino kultura izhod.iz raz-
cepljenosti. V svojem pisa-
nju pa Fran Roš ne omenja
tretjega kulturnega tedna. O
njem pa je na osnovi še ob-
stoječe dokumentacije, ar-
hivskih izvodov časnikov in
po pripovedovanju še edine-
ga živečega soudeleženca
vseh treh kulturnih tednov
1938, 39 in 40 Bogomila Ger-
lanca gradivo dopolnil prof.
Vlado Nov^k. Tretji kulturni
teden v Celju je torej bil leta
1940 in sicer razdeljen v dva
dela: pomladanski in jesen-
ski. V novem Celjskem zbor-
niku, ki je že pripravljen za
tisk, bo izšel članek tudi o
tretjem celjskem kulturnem
tednu. To ne bo samo drago-
cena informacija za vse tiste,
ki ne bi smeli biti ravnoduš-
ni do naše zgodovine in vlo-
ge kulturnikov v njej. Razi-
skovalno in publicistično de-
janje profesorja Vlada Nova-
ka pomeni tudi pietetni od-
nos do doslej opravljenega
dela pisatelja in publicista
Frana Roša na tem področju.
Kdor je bil na predavanju,
je spoznal pomemben del
boja iz zgodovine ohranjanja
naše nacionalne samobitno-
sti in njegove vrednote, zla-
sti v primerjavi s tedanjim
časom in razmerami v Celju
in Sloveniji.
"d. medved
IZ PRVE ŠTEVILKE
»NOVE POTI«
Tokrat bomo pobrskali po vsebini
prve številke »Nove poti,« ki je izšla 2.
junija 1945 leta in od takrat dalje tudi
štejemo leta Novemu tedniku. Številka
je imela 6 strani in je bila informacijski
vestnik OOOF Celje, izhajala je vsako
soboto, kot cena pa so navedene takoi-
menovane RM0,20 (Reichmark). V zgor-
njem desnem kotu ob glavi je v okvirčku
besedilo izpod peresa Edvarda Kardelja
z naslovom »Trsta ne damo italijanskim
imperialistom«. Na prvi strani je še bese-
dilo z naslovom »Celje manifestira« in
dve vesti o obisku maršala Tita v Celju.
Na 2. strani je članek z naslovom »Od
produkcije premoga je odvisna obnova
prometa« in glej naključje - kako po-
memben naslov tudi za današnjo rabo!
Na isti strani je tudi tedenski politični
pregled. Na 3. strani je članek » Več poli-
tičnega dela« in »II. kongres zveze mla-
dine«, ter »Naši se vračajo iz vojnega
ujetništva in internacij«. Spodaj v de-
snem kotu pa še vest o krajevnih odbo-
rih. Na 4. strani je poročilo z velikega
zborovanja delavskega ljudstva v Trbov-
ljah pod naslovom »Naši re\drji so mani-
festirali« ter članek z naslovom »Žrtve iz
Banditendorfa« v Savinjski dolini« in
vest »Iz celjske cinkarne« ter kratke ve-
sti pod skupnim naslovom »Kaj je nove-
ga« Na 5. strani je poročilo o protifaši-
stični razstavi v Celju z naslovom »Faši-
stična grozodejstva« in prispevek Rado-
vana Gobca »Zdaj zaori pesem o svobo-
di«, poziv k pesmi. Na zadnji, 6. strani so
Objave in razglasi, poizvedbe in osmrtni-
ca za Draga Sterbana s Planine pri Sev-
nici, ki je padel 16. decembra 1944 kot
mitraljezec XIII. udarne Bračičeve bri-
gade v IV. jurišnem bataljonu. Prispevki
so podpisani samo z imeni in sicer Ja-
sko, Milka, J. P., Videčnik, Staša, Or., s
polnim imenom in priimkom je podpi-
san le skladatelj in dirigent Radovan Go-
bec.
NEZLONAMERNA PRIMERJAVA
Kaj piše pod naslovom »Naši krajevni
odbori«: Star sistem uradovanja se je
ovrgel in z novo Jugoslavijo si urejamo
novo življenje. Nekdaj so morali ljudje
hoditi ure daleč, da so prišli na uradna
mesta. Mnogokrat je bila dolga pot za-
man, ker pač kakšen gospod župan ni
imel časa. Toda danes je drugače...
Piscu tega prispevka se še sanjalo ni,
koliko časa šele danes porabimo ob
opravkih po uradih. In koliko papirja!
DROBNE VESTI
»Posestniki v Sp. Ložnici so zbrali
400 kg krompirja, 176 kg fižola, 80 kg
pšenice in 135 135 kg koruze ter to količi-
no hrane razdelili med siromašne de-
lavce.
Pred nekaj dnevi je ob južni železnici v
Sv. Juriju eksplodirala mina, ki je bila
zakopana v bližini nekega gospodarske-
ga poslopja. Mrtva sta bila pri tem dva
domačina in par goveje živine. Tudi go-
spodarsko poslopje je precej poškodo-
vano.
V	Celju se je te dni prvič sestala nova
gledališka skupina, predhodnica sloven-
skega gledališča, ki je zbrala v svoj Icrog
mnogo mladih nadebudnih igralcev in
igralk. Prignala jih je ne samo ljubezen
do slovenske besede, ljubezen do umet-
nin naših velikih literarnih tvorcev seda-
njega in prejšnjega časa, ampak pred-
vsem velika volja do dela, ustvariti to, za
kar se je Celje že leta in leta borilo: za
slovensko gledališče. To gledališče naj
bi izvrševalo svoje visoko poslanstvo ne
samo v mestu Celju samem, ampak bi s
svojimi gostovanji po vseh večjih krajih
celjskega okrožja nakazalo bodočo novo
linijo slovenske kulturne vrednosti.
Rudarji v Pečovniku so zvišali proiz-
vodnjo za 30 odstotkov.
Mladinci v Laškem so napravili zbirko
tekstilnih odpadkov in ima tamkajšnja
tekstilna tovarna iz teh odpadkov za šest
mesecev dovolj surovin.
V	Savinjski dolini se je počasi začel
železniški promet. Zaenkrat vozijo samo
še tovorni vlaki, katerih se lahko poslu-
žuje tudi civilno prebivalstvo.
Neposredno pred popolno kapitulaci-
jo Nemčije se je delavcem iz Westnove
tovarne v Celju posrečilo rešiti 32 vago-
nov živil, katere so mislili Nemci odpe-
ljati v Nemčijo. Ta živila so sedaj na raz-
polago prehranjevalnemu odseku v Ce-
lju.«
Še bi lahko naštevali zanimivosti. Po-
sebno v razglasih jih je mnogo. Poglejmo
samo bistvo nekaterih: S prvim junijem
so bile uvedene denarne nakaznice, vsi
zdravniki, sestre in študentje medicine
in farmacije so se morali javiti sanitetne-
mu referentu v občini, Radovan Gobec
je pozval pevce, da se dobijo v torek, 5.
junija 1945 v prostorih glasbene matice,
uradi so morali zbirati ves nepopisan
material iz nemških arhivov in pisarn, da
bi ga lahko uporabili za pisanje, objav-
ljen je tudi poziv za prvi pevski festival.
Izdan je bil odlok o potnih dovolilnicah,
da bi onemogočili širjenje nalezljivih bo-
lezni in potovanje sumljivim elemen-
tom. Objavljen je tudi razglas o prekopa-
vanju padlih partizanov. Mnogo je tudi
poizvedb, a dovolj za tokrat. Mnoge mi-
sli, zapisane pred 35. leti so aktualne še
danes. Zlasti tiste o surovinah, pa o pre-
mogu in še kaj.
D. MEDVED
POTUJOČA RAZSTAVA DOBRIH KNJIG
ČE JE LEPA, SE NI OOBRA
Razstave bodo v posameznih osnovnih šolah
Kakšna je dobra knjiga za
naše otroke? Ob tem vpraša-
nju se navadno ustavimo ta-
krat, ko želimo našega šolar-
ja razveseliti z najbolj pri-
mernim darilom, ki je prav
gotovo knjiga. Nekatere
knjige, predvsem tiste iz na-
še mladosti, iz šolskih let,
poznamo, in vemo, da so do-
bre, vzgojne, poučne in lite-
rarno bogate. Na knjižnih
policah naših prodajaln ter v
knjižnicah pa je danes mogo-
če najti veliko mladinskih li-
terarnih del sodobnih pis-
cev, za katera pa se ne znamo
oziroma, ne moremo odlo-
čiti.
Ta problem staršev pozna-
jo tudi pri občinski zvezi pri-
jateljev mladine Celje, zato
so se odločili za akcijo, ki jo
je treba pohvaliti. Organizi-
rali so namreč sedemteden-
sko razstavo z naslovom Do-
bra knjiga, ki se bi iz tedna v
teden selila iz šole v šolo.
Razstava je namenjena
osnovnošolcem, predvsem
pa njihovim staršem. Otvori-
tev razstave bo v posamez-
nih osnovnih šolah vsak po-
nedeljek dopoldne, popol-
dne pa bo ogled razstave
sprernljalo strokovno vzgoj-
no predavanje o dobri in o
slabi knjigi za naše otroke.
Otvoritev prve razstave je
že bilo, in sicer v ponedeljek
dopoldne na osnovni šoli v
Vojniku, prav tako predava-
nje za starše. Od ponedeljka,
16. februarja dalje pa do pet-
ka si bodo razstavo lahko
ogledali učenci in starši v
osnovni šoli Štore, v nasled-
njih tednih pa še na OŠ Velj-
ka Vlahoviča v Celju, OŠ v
Dobrni, Prvi osnovni šoli ter
OŠ Slavka Šlandra v Celju
ter nazadnje še na osnovni
šoli v Frankolovem. Vzgojna
predavanja o dobri knjigi za
mladino bodo vedno na dan
otvoritve torej ob ponedelj-
kih v popoldanskem času.
M. AGREŽ
INDIVIDUALNI POSLOVODNI
ORGAN
Janko Liška je pisal o tem v Delu 5. decembra 1980, v
pismu Jezikovnemu razsodišču pa je še posebej pou-
daril:
»Moram reči, da se je ljudem ta učeni, birokratski,
dolgovezni in zveriženi jezik priskutil. Tudi izobražen-
cem; zato menim, da sodi ,individualni poslovodni
organ' in podobno, ves ta način izražanja, na zatožno
klop, ne le v jezikovnem pogledu, marveč tudi zato,
ker delavcem zapira samoupravljanje, namesto da bi
ga odpiral in poglabljal.
S tem je pravzaprav povedano že vse. Tudi Jezi-
kovno razsodišče se pridružuje temu mnenju. Zave-
damo se sicer, da družbeni razvoj narekuje tudi novo
izrazje. Vemo, da besedila zveznih zakonov nastajajo v
srbohrvaščini, in vemo, da se mora- potem slovenski
prevod ujemati z izvirnikom. Ker pa je srbohrvaščina v
marsičem drugačna od slovenščine, nekateri izrazi v
dobesednem prevodu napravijo besedilo ohlapno in
zapleteno. Prepričani smo, da ljudje tudi po drugih
republikah in pokrajinah niso ravno veseli tako zaple-
tenega izražanja, ki ni v prid stvari. Družbeni delavci in
delegati naj si zato po svojih močeh prizadevajo, da bo
jezik naših zakonov in samoupravnih aktov razumljiv
in slovenski.
Izraz individualni poslovodni organ je ob številnih
drugih preveč zapletenih izrazih sicer uzakonjen z Za-
konom o združenem delu, vendar smo razumna družba:
marsikatero okornost in togost smo že odpravili ali
popravili. Kadar se pokaže, da kateri od izrazov ne
ustreza, ga bomo po preudarku in demokratično zame-
njali, že zdaj pa je mogoče v praksi take nerodne
posplošene zakonske izraze porvedati bolj razumljivo.
Ce gre torej pri individualnem poslovodnem organu
za direktorja, ravnatelja, upravitelja, poslovnega vo-
djo, poslovodjo in podobno, ga tako tudi imenujmo. S
tem se ne bomo pregrešili ne proti zakonu ne proti
ideji o samoupravljanju, bomo pa v izražanju narav-
nejši in bližji življenju.
Razsodišče vabi posameznike, društva, organiza-
cije in vse druge, ki jim ni vseeno, kako Slovenci
govorimo in pišemo naj predloge in pobude za boljše
jezikovno izražanje pošiljajo na naslov:
Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razso-
dišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komen-
skega 7.
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrbi
V ŠENTILJU RAZVILI PRAPOR
Slovenski kulturni praznik so počastili tudi krajani Šenti-
lja pri Velenju. Slovesnost so pripravili osnovna šola, OO
ZSMS in pionirska organizacija.
Na proslavi, ki je bila na predvečer kulturnega praznika,
so člani pionirskega odreda Franc Rozman-Stane razvili
prapor, ki je darilo Prosvetnega društva Enotnost iz Šenti-
lja. Glede na to, da je imela osnovna šola svoj skromen
prapor še iz povojnih let, sta šola in društvo združili interese
za nakup novega.
Ta dogodek je velika pridobitev za pionirski odred Franc
Rozman-Stane, hkrati pa pomeni še tesnejše in globlje sode-
lovanje med obema organizacijama.
J. MIKLAVC
SLOVESNOST V ŠOŠTANJU
v domu kulture v Šoštanju je bila v počastitev kulturnega
praznika prisrčna slovesnost, na kateri je spregovoril pred-
sednik skupščine kulturne skupnosti občine Velenje Peter
Krapež.
V uvodnem delu koncerta so nastopili: tenorist Rudolf
Franci, mezzosopranistka Eva Novšak in pianist Andrej
Jarc. Nato je o pomenu kulturnega praznika govoril predse-
dnik kulturne skupnosti, ki je svoje misli navezal na pomen
ljubiteljskega udejstvovanja v kulturi. Pohvalil je veliko
pripravljenost tistih občanov, ki si že leta in leta prizadevajo
doseči v svojih društvih kar najboljšo kvaliteto. Poleg števil-
nih pevskih zborov z dolgoletno tradicijo deluje v Velenju
rudarska godba, v Šoštanju pa delavska godba Zarja. Zelo
požrtvovalni so tudi člani amaterskega gledališča iz Velenja
in skupma Gledališče pod kozolcem iz Smartnega ob Paki.
Razveseljiva je ugotovitev, da v kulturno prosvetnih druš-
tvih v občini deluje skupno 5000 ljudi, kar pomeni, da je
vsak šesti občan aktivno udeležen pn kakšnem društvu.
Zanimiv je tudi podatek, da je v velenjski občini, gledano
statistično, skozi celo leto vsak dan po ena prireditev, kar je
vsekakor izjemen uspeh in svojevrsten rekord.
V. KOJC
HLAPCI« IZ MGL V CELJU
v četrtek, 12. februarja ob 19.30 se nam v Celju ponovno
obeta zelo zanimivo gostovanje. V gosteh bomo imeli
Mestno gledališče ljubljansko s Cankarjevimi »Hlapci«.
Uprizoritev ni hotela ostati samo pri arhaični upodobitvi
Cankarja, upoštevala je tako čas nastanka Hlapcev kakor
sprejem v našem času. V smeri avtentičnosti je režiser Du-
šan Jovanovič dodal originalne Cankarjeve politične spise,
ki še dodatno osvetlijo njegov družbeno kritični program.
Posodobitev pa se kaže v izvirnem režijskem prijemu, v
simultani sceni, v iskanju avtentičnega ambienta (razred
osnovnošolskih otrok), v slikanju značajev.
10. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 6 - 12. februar 1981 -
RAZPRAVA O USTAVNIH DOPOLNILIH
RAZLIČNI PREDLOGI V ODČINAH
O dopolnitvah občinskih statutov še niso povsod razpravljali
Vse do konca meseca bo tudi v
občinah celjskega območja še tekla
intenzivna razprava okoli predlo-
gov sprememb republiške in zvez-
ne Ustave, čeprav so ponekod s to
razpravo že zaključili. Sočasno po-
teka tudi razprava o predlogih
sprememb občinskih statutov, ki
pa je od občine do občine zelo ra-
zlična. Gre namreč za to, da v neka-
terih občinah (Šmarje pri Jelšah,
Šentjur) še niso oblikovali predlo-
ga sprememb občinskih statutov.
Sicer pa smo odsev razprav strnili
v poročila iz posameznih občin.
CELJE: ŽUPAN LE ENO
LETO
Vse je še v javni razpravi, zadnja
beseda še ni bila izrečena. Zaenkrat
pa spremembe občinskega statuta
predvidevajo, da bi predsednika in
podpredsednika občinske skupšči-
ne ter predsednike zborov in njiho-
ve namestnike volili za eno leto brez
možnosti ponovne izvolitve. V celj-
ski občini namreč menijo, da enolet-
ni mandat teh funkcionarjev, v koli-
kor bo seveda sprejet, zaradi ka-
drovskih možnosti ne bi smel pred-
stavljati kakršnegakoli problema.
Kaže, da so za člane izvršnega sve-
ta mnenja bolj trdna. V Celju predla-
gajo, da bi jih volili za štiri leta, s
tem, da bi člane lahko vnovič izvolili
še za eno mandatno dobo, medtem,
ko bi naj predsednik izvršnega sveta
opravljal svojo funkcijo le štiri leta.
Mandat funkcionarjev, ki vodijo
občinske upravne organe ter man-
dat sekretarja občinske skupščine in
sekretarja izvršnega sveta naj bi tra-
jal štiri leta, vendar z možnostjo po-
novne izvolitve še za eno mandatno
dobo.
LAŠKO: ODLOČITVE SO
USMERJALE TUDI
KADROVSKE TEŽAVE
V	laški občini se razprave o ustav-
nih dopolnitvah in spremembah ob-
činskega statuta počasi končujejo.
F*redsedstvo občinske konference
SZDL je pri tem dobro opravilo svo-
jo nalogo, saj se je na posameznih
sestankih s krajani pokazalo, da so
bili o vseh vprašanjih že prej sezna-
njeni. Odziv občanov v krajevnih
skupnostih je bil zadovoljiv.
V	občini Laško so predlagane na-
slednje dopolnitve občinskega sta-
tuta!: Mandat funkcionarjev občin-
ske skupščine in njenih zborov naj
bi trajal dve leti, z možnostjo ponov-
ne izvolitve, pri čemer so upošteva-
ne kadrovske razmere v občini in bi
krajši memdat verjetno predstavljal
določene probleme.
Za izvršni svet občinske skupšči-
ne je predlagana enaka ureditev kot
v republiki. Člani izvršnega sveta
bodo voljeni za štiri leta in so lahko
ponovno izvoljeni še za eno mandat-
no dobo. Fh-edsednik izvršnega sve-
ta pa bo lahko neprekinjeno oprav-
ljal funkcijo štiri leta.
Mandat funkcionarjev, ki vodijo
občinske upravne organe pa naj bi
trajal štiri leta, lahko pa bodo ponov-
no imenovani še za eno mandatno
dobo.
MOZIRJE: DVE LETI ZA
PREDSEDNIKA
Spremembe in dopolnitve statuta
občine Mozirje so v javni razpravi.
Gre za osnutek, ki so ga sprejeli tudi
delegati vseh zborov na zadnji skup-
ni seji, 4. februarja letos.
Po tem dokumentu bodo predse-
dnika in podpredsednika občinske
skupščine volili za dve leti. Po pote-
ku te dobe ne moreta biti ponovno
izvoljena. V občini menijo, da je dve-
letni mandat najodgovornejših
funkcionarjev v občinski skupščini
primeren tudi zaradi kadrovskih ra-
zlogov.
Predsednike zborov in njihove na-
mestnike naj bi po osnutku spre-
memb občinskega statuta volili za
dve leti, vendar z možnostjo ponov-
ne izvolitve za še eno mandatno do-
bo. V tej odločitvi se kaže skrb za
kontinuiteto dela.
Pri izvršnem svetu gre za štirilet-
no mandatno dobo za vse, se pravi
za predsednika, podpredsednika in
člane. Razlika bi naj bila le v tem, da
predsednik ne more biti na isto
funkcijo ponovno izvoljen, medtem,
ko so člani na to mesto lahko izvolje-
ni največ dvakrat zaporedoma.
Ko bodo v mozirski občini sprejeli
spremembe občinskega statuta, se
bodo lotili še enakih sprememb, ki
zadevajo krajevne skupnosti.
Ustrezne spremembe pa so že
sprejeli, oziroma sprejemajo tudi v
občinskih družbenopolitičnih orga-
nizacijah. Medtem, ko so jih v. zvezi
komunistov in sindikatu že potrdili,
so v socialistični zvezi še v javni raz-
pravi. Pri vseh pa gre za to, da so
predsedniki občinskih konferenc
lahko izvoljeni za eno leto, vendar z
možnostjo ponovne izvolitve za eno
mandatno dobo, za sekretarje pa naj
bi veljala dveletna mandatna doba z
možnostjo ponovne izvolitve za dve
leti.
SLOVENSKE KONJICE: OD
DVEH DO OSEM LET
Dve leti sta za predsednika občin-
ske skupščine kaj kratka doba, me-
nijo v Slovenskih Konjicah. Zato so
se v razpravi o ustavnih amandma-
jih, v kateri je sodeloval širok krog
občanov, dogovorili, da bo pri njih
lahko predsednik po dveh letih lah-
ko ponovno izvoljen za enako dobo
- dvakrat dve leti torej, potem pa ne
več. Ce bo ponovno izvoljen aJi ne,
bo seveda odvisno od njegovega
dela.
Predsednik izvršnega sveta bo v
konjiški občini opravljal svojo funk-
cijo 4 leta, vendar bo prav tako mo-
rail podati poročilo o svojem delu že
po dveh letih. Za posamezne vodje
oddelkov pri občinskih upravnih or-
ganih pa so se dogovorili, da bodo
lahko opravljali svoje dolžnosti dva-
krat po štiri leta, seveda, če bodo po
prvih štirih letih ponovno izvoljeni
Konjičani menijo, da za njihovo
občino, tako kot za večino manjših,
krajše mandatne dobe niso sprejem-
ljive, saj bi zahtevale več ustreznih
ljudi, kot pa jih je v občini.
ŠENTJUR: PRIDRUŽILI SE
BODO GLAVNIM
USMERITVAM
V	šentjurski občini so sklenili raz-
pravo o dopolnitvah republiške in
zvezne ustave. Te zaključke so pre-
gledali, na torkovi seji predsedstva
OK SZDL Šentjur. Konkretnega
predloga sprememb in dopolnitev
občinskega statuta pa še niso pripra-
vili, ker se nagibajo k razmišljanjem,
da se bodo pridružili glavnim usme-
ritvam, ki bodo v zvezi z mandati
pravladovala v regiji in republiki.
ŠMARJE PRI JELŠAH: BREZ
KONKRETNIH PREDLOGOV
Čeprav je v občini Šmarje pri Jel-
šah že tekla javna razprava okoli
predlogov dopolnil zvezne in repu-
bliške Ustave, na njej še niso obrav-
navali tudi konkretnejših predlogov
okoli sprememb in dopolnitev ob-
činskega statuta. V Šmarju so pod-
prli predlagane spremembe obeh
Ustav, obenem pa so menili, da bi
morali biti predlogi enotnejši.
Kar zadeva dopolnitve in spre-
membe občinskega statuta pa v
šmarski občini pravijo, da ne bodo
hiteli s predlogi. Sicer so že pripravi-
li nekakšen osnutek dopolnil, ki pa
še ni šel v javno obravnavo med de-
lavce in občane. Predvidoma bodo
konkretnejši predlog za razpravo
oblikovali že pred koncem meseca
in o njem bo stekla tudi javna raz-
prava.
VELENJE: PRIČAKUJEJO
POBUDE IZ REPUBLIKE
Slavko Kolenič, sekretar Občin-
ske konference SZDL Velenje: »S
formalnimi postopki smo že zdavnaj
začeli, prav tako smo začeli že tudi z
evidentiranjem kandidatov v OZD
in TOZD. Zal pa še nimamo obljub-
ljenega gradiva iz Republike, ki bi
ga morali dobiti do konca januarja,
pa ga bomo menda šele do konca
marca. Do 30. junija moramo opravi-
ti oz. prenesti vso evidenco na novo
kartoteko, to pa pri nas pomeni za
okoli deset tisoč ljudi. To bo težko
delo.
V	razpravi so variante o mandatih
za posamezne funkcije. Za predse-
dnika občinske skupščine sta dve
varianti: eno leto in eno leto pomiri-
tve ali dve leti brez pomiritve. Po
' zdajšnji razpravi se bolj nagibajo k
drugi varianti. Isto naj bi bilo za
podpredsednika skupščine. Za
predsednika zborov predlagajo dve
leti z eno ponovitvijo. Predsednik
Izvršnega sveta naj bi bil štiri leta
brez ponovitve, člani IS pa tudi štiri
leta, vendar s ponovitvijo. Isto velja
oz. naj bi veljalo tudi za načelnike
upravnih organov.
Za Občinsko konferenco SZDL še
ni jasno opredeljeno, ker še to ni
rešeno na republiškem nivoju, kjer
pripravljajo nove variante.
V	krajevnih skupnostih sprejema-
jo nove statute, kjer je zapisano, da
naj bi predsednik skupščine in sveta
imela v bodoče mandat dve leti z
eno ponovitvijo, člani pa štiri leta z
eno ponovitvijo.«
ŽALEC: OGREVAJO SE ZA
DRUGO VARIANTO
V	dosedanjih razpravah okrog
ustavnih amandmajev se je izkazalo,
da se v občini Žalec ogrevajo za tako
imenovano drugo varianto, ki govori
o dveletni mandatni dobi za predse-
dnika občinske skupščine, podpred-
sednika občinske skupščine, pred-
sednike in podpredsednike zborov
občinske skupščine. Ob tem je treba
zapisati, da je ob koncu dveletne do-
be možna še enkratna izvolitev za
prav tako dolgo dobo. Sicer pa v
Žalcu na ustavne amandmaje, tako
republiške kot zvezne, ni bilo bistve-
nih pripomb.
OBLJUBA MLADIH OB PRAPORU V
SEDLARJEVEM
Prapor Štirinajste je v Sedlarjevem predal narodni he-
roj Tone Vidmar-Luka mladi komandantki prve etape
Milki Dobrave, ki je v imenu pohodnikov obljubila, daj
bodo mladi vestno stopali po poteh revolucionarjev in,
borcev za svobodo in da bodo zastavili vse svoje sile pri
razvijanju samoupravnega socializma.
MITING V ŠENTVIDU PRI PLANINI
Pohodniki po poteh legendarne XIV. divizije so 7. fe-j
bruarja prispeli v Šentvid, v tamkajšnje brigadirsko nase-
lje. Prvi del poti je bil tako za njimi in njihovo razpolože-
nje je kazalo, da mladim ta pohod veliko pomeni in da soi
se dobro pripravili nanj. 181 pohodnikov je vodila koman-|
dantka Milka Dobrave, ki je povedala, da mladi z zanima-1
njem spremljajo tudi izobraževalni program. Tako so po
prihodu v Šentvid na izobraževanju izvedeli marsikaj za-i
nimivega o vojaških veščinah in spoznavali orožje.
MATEJA PODJED
MENJAVA V DOLINI GRAČNICE
Pri spomeniku in grobu narodnega heroja Ilije Bado-
vinca ob Gračnici je bila v ponedeljek ob desetih, kc
sonce še ni obsvetilo soteske »Živega zidu«, menjavi
pohodnih enot. Doslej še nikoli ni bilo na tem kraju tolike
mladih pohodnikov. Okoli 200 mladih iz prve kolone je pc
tridnevnem maršu od Sotle, preko Vetrnika, Bohorja ir
Lisce predalo pohodno zastavo »Štirinajste« pohodn
enoti Celjanov, po številu enako močni. Pri spomeniku
kjer so položili venec na grob junaka, se je zbralo tud
precej nekdanjih borcev legendarne XIV. proleterske di
vizije, zbranim pa je o pohodu in zgodovinskem pomeni
bitke v tej globeli spregovoril Jože Kreže, predsednil
borčevske organizacije občine Laško.
Do Laziš, sta obe pohodni enoti grizli v breg še skupaj
Medtem ko je kolona druge etape krenila čez Vrh ii
Olešče proti Svetini, so se udeleženci prve kolone spustil
v Marijagradec, kjer so letošnji novinci zaprisegli ko
prostovoljci v teritorialni obrambi.
J. K
POSTANEK PRED SPOMENIKOM NA OPOKI
Kos poti udarne XIV. divizije so v torek prehodili poh<
dniki, več kot 190 jih je bilo, ki so na pot krenili iz Svetim
mimo Slemen, do spomenika na Opoki, kjer je zapisan;
da je 14. II. 1944 legendarna divizija na tem kraju prečka
Voglajno. S petjem in zastavami so jo prešli 37 let kasne;
mladi pohodniki, ki so jih pred spomenikom pričaka
predstavniki krajevne skupnosti Store in učenci cel«
dnevne osnovne šole Štore. Ti so jih pričakali s harm'
niko in pesmijo: druže Tito mi ti se kunemo. Po predanei
raportu, pozdravnem govoru in kulturnem programu i
se pohodniki podali naprej proti bolnišnici Zima, nato i
v DrarrJje in Crešnjice.
MATEJA PODJE
št. 6 - 12. februar 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 11
PSA USTRELIL
NA DOMU
Bilo je 10. januarja letos in
četrta ura popoldne, ko je
prišel lovec BVanc Pevec z
Vinskega vrha k nam, oziro-
ma k sosedu. Tu je čakal na
mojega psička, da ga je
ustrelil.
V tistem času je bila sose-
da pri meni in moj psiček
poleg naju v sobi. In ko je
soseda odšla iz moje hiše, jo
je psiček spremil. Lovec je
čakal pri njeni hiši in psa
ustrelil na razdaljo okoli sto
metrov in ne daleč od stare
ženice.
Toliko o mojem psičku, ki
se ni šel nikdar potepat od
doma, razen do sosede, ki je
oddaljena slabih pet minut.
Zakaj se je lovec spravil
samo na mojega psička? AJi
ima morda nalogo, da po-
streli vse neprivezane pse?
Zato vprašujem, zakaj ni
ustrelil psice, ki je hodila 10.
januarja mimo njegove hiše.
Stal je na svojem dvorišču,
poleg njega njegovi sinovi,
in ko so mu povedali, čigav
je pes, je rekel, da tega ne bo
ustrelil. Gre torej za izjeme?
JUSTINA PILKO
Vinski vrh
UREDNIŠTVO: Vpraša-
nje je tu in prav bi bilo, da
bi dobila primeren odgovor
ne samo avtorica pisma,
marveč vsi skupaj. Prosimo
zanj:
NASVET ZA
UPORABO PLINA
Pred kratkim je prišlo v
Mariboru do težke nesreče,
in njen povzročitelj je bil
znova plin.
Postavljam vprašanje -
kdo je kriv za to?
Po mojem mnenju je kriv-
da pri nepoučenosti potroš-
nika, ki ne zna opravljati s
propanom ali butanom (ze-
meljskim plinom). Znano je,
da mora imeti sleherni dela-
vec, ki v tovarni ali kje drug-
je dela s plinskimi naprava-
mi, tudi primerno izobrazbo.
Zato predlagam, da bi tudi
za potrošnike - uporabnike
plina - organizirali nekajurni
, tečaj, v katerem bi strokov-
njaki Plinarne teoretično in
praktično prikazali ravnanje
s plinskimi jeklenkami ali
plinskimi vodi. Tudi kakšen
priročnik za to področje bi
bil dobrodošel.
Morebiti bo moj predlog le
padel na plodna tla?
FRIDERIK 20HAR
Celje, Kajuhova 9
UREDNIŠTVO: Menimo,
da je vaš predlog dober, za-
to prepuščamo zdaj besedo
TOZD Plinarna, da pove
svoje mnenje in stališče.
ZGODILO SE JE
TUDI TO...
Dne 26. septembra lani
sem zbolel. Dobil sem viso-
ko vročino in zdravnik, ki je
prišel iz Žalca, je ugotovil, da
imam pljučnico. Odredil je
takojšnji prevoz v bolniš-
nico.
Dva dni za tem je bila ne-
delja. Lepo vreme. Zato so
bolniki, ki so bili sposobni,
odšli na kratek sprehod. Tu-
di sam, ne da bi pomislil na
vročino, pljučnico in posle-
dice in na dejstvo seveda, da
ne smem iz postelje, sem jo
mahnil na sprehod Tako
sem iz Planike prišel v Doli-
no. Tu so tudi kuhinja, pošta
in česalnica. In tako sem se
odločil, da grem naslednji
dan, v ponedeljek, v frizerski
salon, da me ostrižejo.
Ta dan, v ponedeljek, do-
poldne. sta me v sobi obiska-
li zdravnica dr. Bogomila
Kranjc in medicinska sestra.
Ob tej priložnosti je zdravni-
ca naročila sestri, da mi mo-
rajo hrano prinesti v sobo in
da moram tudi po kosilu ob-
vezno počivati. Ugotovila je,
da sem slab.
Ob vsem tem pa nisem po-
zabil na odločitev, ki sem jo
sprejel prejšnji dan, da grem
pač k frizerju. Da, in navzlic
navodilu, da moram obvez-
no ležati, sem jo mahnil v
rjavem bolniškem plašču k
frizerju. V lokalu so bile sa-
me ženske. Mnoge so čakale,
da pridejo na vrsto.
In poslušajte zdaj, kaj se je
zgodilo! Odprla so se vrata in
v salon je stopila medicinska
sestra, ki je bila pred nekaj
urami z zdravnico v moji so-
bi in ki je dobila navodila,
kako naj ravnajo z menoj,
težkim bolnikom. Bila je
presenečena, ko me je zagle-
dala med strankami v česal-
nici. Ura je bila dve popol-
dne. Postala je bleda in me
vprašala, kako je mogoče, da
tako bolan sedim v tem pro-
storu. Kako me je skregala!
Imela je prav!
T^astnica frizerskega salo-
na je takoj zapustila delo in
se pozanimala, če je v kuhi-
nji slučajno šofer kombija,
da bi me zapeljal nazaj v Pla-
niko, v sobo številka trinajst.
Ker ga ni bilo, je sama pog-
nala svoj mali avto, me prije-
la pod pazduho in me odpe-
ljala v Planiko. Ženske so
medtem seveda čakale na
frizersko uslugo.
In danes, ko o vsem tem
premišljujem, se moram zah-
valiti ne samo lastnici frizer-
skega salona, marveč tudi
medicinski sestri in vsem, ki
so do mene pokazali tolikšno
pozornost.
Vidite, kaj vse človek ne
doživi, tokrat po lastni kriv-
di, ker se nisem zavedal, ka-
ko težak bolnik sem. Zato pa
so to vedeli drugi in primer-
no ukrepali. Hvala!
Naj končam to pisanje z
zahvalo uredništvu Novega
tednika. Takrat, ko sem ležal
v Topolšici, ste mi preko ča-
sopisa poslali najboljše želje
za okrevanje. Ta čestitka mi
je veliko pomenila in prispe-
vala je k mojemu boljšemu
počutju. Hvala vsem v ure-
dništvu!
MARtiN GOLIC,
Letuš 24, Šmartno ob Paki
UREDNIŠTVO: Da, kaj
vse človek ne doživi. Na sre-
čo se je ta dogodek dobro
končal. Tudi v našem ime-
nu hvala vsem, ki so vam
pomagali. Da bi ostali
zdravi!
ZAKAJ DRAŽJE?
Dne 22. decembra lani sem
v laški mesnici kupovala ko-
te (pimerle) in čreva. Hotela
sem jih samo nekaj metrov,
pa mi je mesar dejal, da jih
manj kot deset metrov ni.
Tako sem vzela tri komade
pimerlov (kotov) in 10 m
črev. Vse to je stalo 170 di-
narjev. Mesar mi je pri tem
povedal, da stanejo čreva 50
din.
Ker pa nisem imela pri se-
bi dovolj denarja, sem za ne-
kaj trenutkov zapustila me-
snico in v Laškem poiskala
moža. Vrnila sem se nazaj in
rekla, da bi rada samo 5 me-
trov črev, ker jih več res ne
potrebujem. Odgovoril mi je,
da je račun že blokiran in da
lahko za 50 dinarjev vzamem
kaj drugega. Vzela sem okro-
gli pakirani sir, ki je stal
43.65 din. Razlika je bila to-
rej manjša, ker sir ni stal toli-
ko, kot čreva, ki jih nisem
vzela. Plačala pa sem 208.65
din, to pa za to, ker sta mesar
in blagajničarka dvignila ce-
no pimerlov.
S tem računom se seveda
nisem strinjala, blagajničar-
ka pa mi je odgovorila, da ne
znam kupovati in da moram
poprej pomisliti, kaj in koli-
ko bom kupila. Pri tem je
pokazala na blagajno in re-
kla, da tale reč pač hoče de-
nar.
Tedaj se nisem več znašla.
Drugi dan sem šla v drugo
mesnico (bivši Perdih), kjer
so mi povedali, da so pimerli
(koti) po 40 dinarjev za ko-
mad. In tako sem si bila na
jasnem, da sem vse tri koma-
de plačala 45 dinarjev več
kot bi morala. Razen tega
sem doživela še ponižanje.
Bloka nimam, ker mi ga bla-
gajničarka ni dala.
MARIJA STRITAR
UREDNIŠTVO: Pismo, na
katerega v bistvu nimamo
komentarja, zasluži pa si
odgovor, za katerega tudi
odgovorne v laški mesnici
prosimo, da nam ga poš-
ljejo.
PRIZADETI
POTROŠNIK
Oprostite mi, ker me je pri-
vleklo, da vam pišem teh ne-
kaj vrstic.
Dne 29. januarja letos sem
v mesnici v Štorah kupil kri-
ževe svinjske kosti in to po-
vojene. Toda, bil sem nema-
lo presenečen, ker so bile
obrane čisto do kosti.
Kaj takega še nisem videl
in me zato zanima, kako je s
tem in na čigav račun.
J. T.
Podgrad, Šentjur
UREDNIŠTVO: Pismo ni
anonimno, prav tako ne
vprašanje. Mi nanj nimamo
odgovora, ker se na te reči
prav nič ne razumemo. Zato
prosimo odgovornega v
štorski mesnici, da nam za-
piše in pošlje sporočilo, ka-
ko je s prodajo takšnih ko-
sti. Že v naprej hvala za od-
govor.
SNEG IN
ČIŠČENJE
PLOČNIKOV
Občinski inšpektorat. Ob-
činska straža Celje, nam je
na zapis, objavljenem na tej
strani NT pod naslovom »Tu
in tam po Celju« posredoval
naslednji odgovor:
Ob upoštevanju določil 11.
in 12. člena odloka o zimski
službi, bi morali biti pločniki
očiščeni od snega, če le-ta za-
pade ponoči, do 7. ure zju-
traj. Po potrebi pa je treba
pločnike čistiti tudi večkrat
dnevno. Ce fizična oseba ne
očisti pločnika od snega, se
kaznuje z denarno kaznijo
500,00 dinarjev. Za pravne
osebe pa je predvidena de-
narna kazen od 200 do 10.000
dinarjev.
Kontrolo nad izvajanjem
zimske službe je občinska
straža izvajala, zato ne drži,
da se za čiščenje pločnikov
od snega ne briga.
V ožjem mestnem središču
so pločniki, ko zapade sneg,
redno očiščeni. Izjeme so ne-
kateri pločniki ob zgradbah,
ki so v upravljanju hišnih
svetov. Pločniki ob Maribor-
ski cesti, Kersnikovi ulici.
Ulici 29. novembra in drugih
ulic na tem območju, so oči-
ščeni od snega z zamudo. Tu
je bilo treba izreči večje šte-
vilo opominov, skrajno
neodgovorne občane, ki niso
očistili pločnikov od snega -
teh je bilo petnajst - pa smo
morali kaznovati z denarno
kaznijo po 500,00 dinarjev.
Za čiščenje pločnikov od
snega na omenjenih območ-
jih smo porabili več časa kot
po navadi, ker so bili v prete-
klih letih tu slabše čiščeni.
Malo manj pozornosti smo
posvetili pločnikom na Oto-
ku. Da so pločniki predvsem
ob Trubarjevi ulici slabše
očiščeni, je tudi nekaj krivde
v tem, da so ti precej uničeni
od korenin tu rastočih dre-
ves, oziroma brez. Morda
smo bili ravno zaradi nave-
denega tu preveč popustljivi
in se omejevali na opomine,
kar pa očitno ni zaleglo. V
bodoče bomo tudi v Trubar-
jevi in drugih ulicah na Oto-
ku izvajali ostrejšo kontrolo
in občane, ki ne bodo pravo-
časno odstranili snega s
pločnikov, tudi mandatno
kaznovali.
V. d. vodja Občinske straže
KAREL KOVACIC
UREDNIŠTVO: Najprej
hvala za odgovor. Iz njega
tudi povzemamo, da so pav-
šalne kritike na račune ne-
kega dela, več kot slabe. Si-
cer pa se tolažimo še s tem,
da vsaj v tem obdobju ne bo
treba več skrbeti za čišče-
nje pločnikov, oziroma za
odstranjevanje snega z njih.
MUZEJ REVOLUCIJE
V	Muzeju revolucije v Ce-
lju je do 14. februarja odprta
razstava -Bratske vezi med
srbskim in slovenskim naro-
dom 1941-1978<.. Razstavo je
organiziral Muzej revolucije
v sodelovanju z Muzejem
ljudske revolucije v Ljublja-
ni, posvečena pa je sloven-
skemu kulturnemu prazni-
ku. Muzej revolucije je odprt
vsak dan od 9. do 12. in od
15. do 18. ure.
POKRAJINSKI MUZEJ
Pokrajinski muzej je odprt
vsak dan razen ponedeljka
od 9. do 12. ure, v sredo pa
tudi od 14. do 16. ure. Obi-
skovalci si lahko ogledajo
stalno arheološko razstavo,
rimski lapidarij, in stalno
razstavo, ki prikazuje umet-
nostno kulturno zgodovin-
sko zbirko.
GALERIJA
TURISTIČNEGA
DRUŠTVA
V	galeriji je odprta razsta-
va akademskega slikarja An-
dreja Jemca, in sicer do 21.
februarja. Galerija je odprta
od 8.30 do 11.30 in od 15. do
18. ure, ob sobotah samo do-
poldne, v nedeljo pa je za-
prta.
OPERA
V	soboto, 14. februarja ob
19.30 si v Slovenskem ljud-
skem gledališču Celje oglej-
te Verdijevo opero Moč uso-
do. Gostovala bo Ljubljan-
ska opera, ki je zaradi bolez-
ni v ansamblu tudi odpove-
dala predstavo Rusalke. ,
PROGRAM PREDSTAV
Četrtek, 12. febr. ob 19.30:
Dušan Jovanovič: PREVZ-
GOJA SRCA (KARAMAZO-
VI). Gostovanje v Mestnem
gledališču Ljubljanskem.
Ob 19.30: Ivan Cankar:
HLAPCI. Gostuje Mestno
gledališče Ljubljansko.
Izven.
Petek, 13. febr. ob 15. in
19.30: Borivoj Wudler: OD-
PRITE VRATA, OSKAR
PRIHAJA. Gostovanje v
Kranju v okviru TDS 81.
Sobota, 14. febr. ob 19.30:
Antonin Dvoržak: RUSAL-
KA. Gostuje Opera SNG iz
Ljubljane. Izven.
Ponedeljek, 16. febr. ob
15.30: Dušan Jovanovič:
ZNAlvlKE, NAKAR ŠE
EMILIJA. II. mladinski
abonma.
Ob 19.30: Dušan Jovano-
vič: ZNAMKE, NAKAR ŠE
EMILIJA. Abonma Gimna-
zija.
Torek. 17. febr. ob 15.30:
Evripid: BAHKANTKE. 5.
šolski abonma.
Sreda, 18. febr. ob 17.00:
Dušan Jovanovič: ZNAM-
KE, NAKAR ŠE EMILIJA
Abonma sreda in izven.
Četrtek, 19. febr. ob 17.00:
Evripid: BAHKANTKE. 2.
šolski abonma.
Petek, 20. febr. ob 12.: Du-
šan Jovanovič: ZNAMKE,
NAKAR ŠE EMILIJA.
Abonma Pedagoški šolski
center.
Ob 18.00: Dušan Jovano-
vič: ZNAMKE, NAKAR ŠE
EMILIJA. Abonma Laško in
izven.
Sobota, 21. febr. ob 19.30:
Evripid: BAHKANTKE.
Gostovanje v Mariboru.
ZDRAVSTVENI DOM:
Dežurstva med tednom:
pomožni zdravnik od 14. do
10. ure in glavni zdravnik od
15. do 6. ure naslednjega
dne. Ob sobotah je dežuren
zdravnik od 15. do 12. ure
naslednjega dne, ob nede-
ljah od 12. ure do naslednje-
ga dne od 6. ure zjutraj, ob
praznikih pa je dežurstvo od
7. ure do naslednjega dne do
6. ure zjutraj.
CELJSKE LEKARNE:
Do sobote, 14. februarja do
12. ure dežura Lekarna Cen-
ter v Stanetovi ulici, nato
prične z dežurstvom Nova
lekarna na Tomšičevem
trgu.
VETERINARSKA
POSTAJA:
Neprekinjeno dežurstvo.
TRGOVINE:
V tednu od 9. do 14. fe-
bruarja dežura samopostrež-
ba SOCA v Stanetovi ulici
vsak dan do 20. ure, od 16. do
21. februarja pa je dežurna
samopostrežba CENTER v
Stanetovi ulici.
CELJE
Rojenih je bilo 30 dečkov in 33
deklic
SLOVENSfeE KONJICE
Rojene so bile 3 deklice in 4
dečki
CELJE
Poročilo se je 9 parov: od teh
ena zlata, in sicer: Neža VODOV-
NIK iz Višnje vasi in Maksimi-
Ijan VODOVNIK.
SLOVENSKE KONJICE
DARINKA EINFALT. 20, eko-
nom. tehnik, Brezje lOa in STA-
NISLAV KUSTER, 23, zidar, Zg.
Laže 35; ROMANA KOPRIV-
NIK, 21, šivilja, Draža vas 75 in
FRANC GABER, 28, delavec,
Draža vas 74.
ŽALEC
MARJETICA PECNIK, Perno-
vo 31 in MILAN COKAN, Vel.
Pirešica 41; ROMANA ZLODEJ.
Crnova 7a in PAVEL MIHE-
LAK, Crnova 11; J02ICA ZA-
KONJSEK. Dolenja vas 64 in
ZVONKO GROS, Šempeter 116;
ANA SVENER, Šoštanj in DRA-
GO OJSTERSEK, Šoštanj;
ZVEZDANA BLATNIK, Kasaze
69 C in JANKO GRM, Kasaze
69 a; ANICA FLORJAN. Preko-
pa 18 in PETER PECOVNIK.
Brode 5:. TATJANA PETEK.
Pongrac 39 in ZVONKO RO-
MIH, Matke 77 a.
CELJE
STANISLAVA KALINSEK,
68, Celje; ANTONIJA DERNI-
KOVIC, 59, Celje; AGATA VE-
TRIH, 86, Celje; IVAN-JOSKO
LAPORNIK, 56, Trbovlje; MA-
TIJA JAKOPIČ, 74, Laško;
ALOJZ SENICAR, 79, Glinek;
ALOJZ 20LNIR, 70, Strmec;
ANGELA KOVACiC, 74, Za-
grad; ROZALIJA KOSTANJ-
SEK, 86, ?marjeta pri Celju;
ANA VETRIH, 71, Gorica pri
Smartnem; IVAN FRECE, 77,
Proseniško; NE2A VREČKO.
84. Celje; J02E TREFALT, 82.
Zabukovje; MARIJA POTISK.
81, Preloge; M\TEV2 KODE-
LIC, 72, Rijavica; MAGDA
KRAM2AR, 48, Njivice; NE2A
ANDROJNA, 73, Rečica; FRAN-
ČIŠKA UDRIH, 92, Polzela; MA-
RIJA RATEJ, 82. Draža vas;
KARL KODRIN. 75, Brezovec
pri Polju; FRANC JAKOB. 76.
Ljubnica; LJUDMILA GRIL, 48,
Udmat; ANA JEROVSEK, 78.
Šmarje pri Jelšah.
SLOVENSKE KONJICE
NATON PODVRSNIK. 84. No-
va Dobrova 2; ANTON RUME2,
67. Gabrovnik 14; ALEKSAN-
DER KOROŠEC. 56, Dobrnež 3;
ALOJZ KOSIC, 80, Sojek 13;
MARTIN LAH. 81. Sp. Laže 3 a;
VIKTOR PLECKO, 78, Selški
vTh 16.
ŠMARJE PRI JELŠAH
ANTON STAMOL. 88. Pijovce
64; J02EF INKRET. 71. Cača
vas 22; FRANC SKORC, Kristan
vrh 74.
ŽALEC
ZOFIJA PAUL, 39, gospodi-
nja, Jeronim 9; MAKS KOS. 49,
upok. Rogaška Slatina; FERDI-
NAND LEVAR, 60, kmet. te-
hnik. Zg. Grušovlje 3; IVAN
SVAJGER. 57. kmet. Male Bra-
slovče 18: KAROLINA SVAJ-
GER. 57, kmet. Male Braslovče
18; MARIJA TILLER, 85, upoko-
jenka, Jenkova, Celje; J02EF
KUNTARA. 87, upokojenec. Pol-
zela 108; IVL\RIJA BAZANT, 80.
upokojenka, Pongrac 17; MAR-
TIN LU2AR, 71. delavec. Šem-
peter 8; KAROLINA PETRIC.
86, upokojenka. Pernovo 4 a:
ANA TRATNIK. 71. kmetovalka.
Letuš 100.
OBISKALI SMO PLANINO PRI SEVNICI
Revolucija se nadaljuje, le da z inai
Središče trga Planina. Na desni strani je vidna Merxova trgovina, kjer se dogovarjajo za
drugačen delovni čas, sedanji namreč ne ustreza. Trgovina je namreč odprta do 14.30.
ure, kar trije avtobuši pa pripeljejo na Planino ob 15. uri...
17 km je treba prevoziti iz Šentjurja do
Planine. Iz Celja 29. Je gručasto urbanega'
značaja, ujeta med dolinama Gračnice in
Sevnične. Kažipoti so usmerjeni proti Šent-
jurju, Sevnici, Jurkloštru in Kozjemu. Nje-
na lega pod Bohorjem je izredno lepa pred-
vsem zaradi razgleda po bližnjih zaselkih in
gričih.
Nekdaj je bila pomembna zaradi živin-
skih sejmov. Kar 10 jih je bilo na leto. Danes
ti sejmi še zdaleč niso tako živi. Kraj se je
začel razvijati v drugo smer. Iz nekdanje
delavnice puhalnikov se je razvila delovna
organizacija Tajfun, ki zaposluje 100 delav-
cev. V kraju je tudi obrat šentjurskega Tola.
Kar copatama mu pravijo. Zaposleno je 40
žensk. Malo pod Planino stoji pitališče za
govejo živino, ki dela v sklopu KK Šentjur.
S 1110 pitanci tod dobro gospodarijo. Kra-
jevna skupnost ima 22 zasebnih obrtnikov.
nekaj gostišč, ki bi lahko v večji meri pri-
vabljala goste in izletnike v te lepe kraje, saj
je prav v tej krajevni skupnosti toliko zani-
mivosti iz bližnje in daljne preteklosti.
Planina je seveda najbolj znana iz časa
NOB. Na zgodnji razvoj osvobodilnega gi-
banja so vplivale družine prvoborcev Do-
beršek, Luskar in Zdolšek. Tu je že poleti
1941 delovala I. celjska četa in imela na
Pustih njivah boje z Nemci. Leta 1942 so bili
tu pokrajinski komite KPS, okrožni odbor
OF za Kozjansko, I. štajerski bataljon in leta
1944 Kozjanski odred.
Ko so 17. avgusta 1944 partizanske enote
osvobodile Planino, je bila poslej s kratkimi
presledki ob hajkah in ofenzivah središče
političnega in kulturnega delovanja.
Borci iz Planine so, da kaj ne bi šlo v
pozabo, uredili spominsko sobo, kjer je
zbrano dragoceno gradivo iz časa NOB.
Iz celjske sivine, smoga in
megle smo se pred dnevi po-
dali v po obsegu največjo
krajevno skupnost v šent-
jurski občini - Planino pri
Sevnici. Na nadmorski viši-
ni 588 m se da zadihati s
polnimi pljuči, oko pa se
spočije na kozjanskih gričih
in grapah, ki v svojih nedr-
jih stiskajo majhne hišice
in tudi velike, sodobno ure-
jene kmetije. Gručasto str-
njena stara Planina je čuvaj
še 16 naselij, od koder v trg
prihajajo kmetje, delavci,
otroci, gospodinje. Pod s
krvjo prelitim Bohorjem je
vzniklo novo življenje, ki si
utira pot v napredek.
IZ JUTRA RASTE DAN
Pokukajmo najprej za vra-
ta planinskega vrtca, kjer ra-
stejo in odraščajo najmlajši
prebivalci te krajevne skup-
nosti. V montažni zgradbi, ki
ji še ni dve leti in pod
skrbnim vodstvom in var-
stvom vzgojiteljic in varu-
hinj se malčki dobro počuti-
jo. Dve skupini malih šolar-
jev prihajata izmenično v
vrtec, v mlajši skupini pa je
18 otrok od 2. do 5. leta staro-
sti. Planina se razvija in širi
in mladi ne odhajajo več v
tolikšni meri v industrijsko
razvitejše kraje v dolino.
Ostajajo v domačem kraju,
kjer so možnosti za zaposli-
tev mnogo boljše kot so bile
pred leti. Mlade družine se že
zdaj srečujejo s problemom
varstva dojenčkov. Vrtec ni-
ma jasli in v krajevni skup-
nosti veliko razmišljajo o
tem, kako jih bi pridobili.
Problem je, kajpak, denar.
Vselej ga je premalo, celo za
najnujnejšo ureditev okolice
vrtca ga zmanjkuje, za igrače
in igr^a.
Iz vrtca vodi pot otroke v
šolo. 2e prej so se bili nava-
dili samostojnosti, saj so se
tudi v vrtec kar sami vozili z
avtobusom iz različnih kra-
jev, zaselkov in''vasi. Mnogi
prihajajo tudi peš. Sola na
Planini se imenuje po legen-
darnem Kozjanskem odre-
du. 337 otrok sedi v šolskih
klopeh. Poučuje jih 20 učite-
ljev. 10 let že teče pouk v tej
novi šoli. Na steni hodnika je
pritrjena tabla z napisom:
Ko so borci Kozjanskega
odreda leta 1944 pregnali so-
vražnika in osvobodili Plani-
no, so najmlajšim v partizan-
ski šoli obljubili, da bodo po
osvoboditvi zgradili tu večjo
in lepšo šolo. Obljuba je bila
izpolnjena. Mladi smo pono-
sni, da je šola posvečena bor-
cem Kozjanskega odreda.
Obljubljamo, da bodo ti bor-
ci naši vzorniki in da bomo
hodili po poti, ki nam jo je
začrtala NOB. Storili bomo
vse, da bo naš jutrišnji dan
lepši.
Sola, učenci in krajani so
doživeli svoj najlepši dan 2.
maja 1974, ko jih je obiskal
tovariš Tito. Ogledal si je tu-
di šolo. Na ta dogodek opo-
zarja plošča pri vhodu v šolo.
Šolski okoliš je zelo obse-
žen, saj prihajajo učenci k
predmetnemu pouku iz po-
družnice Dobje in iz osnovne
šole Kalobje ter iz osnovne
šole Jurklošter iz laške obči-
ne. Kar 285 učencev se vozi v
šolo. To pa je tudi eden glav-
nih problemov šole. Voz:
redom avtobusov je tr
prilagajati začetek in kc
pouka in delo y številni!
teresnih dejavnosti, ki s(
tej šoli bogato razvej
Največ težav imajo učen
Kolobja, ker avtobus po;
dostikrat sploh ne prid(
Kalobje in mladež jo n
peš ubrati po planinsi
klancu do šole.
V zimskih počitnicah j
la šola gostitelj učence
Karlovca, ki so ostali pri
cel teden. Pristno in dob
Tajfun, pogodbena organizacija združenega dela je še danes med najbolj uspešnimi
tovrstnimi organizacijami pri nas. Le tisti črn oblaček dima ne sodi v idiliko kraja.
Šentvid pri Planini. V ospredju na levi stara šola, kjer imajo domicil brigadirji, za
katere pravijo domačini, da bi lahko kaj več postorili v samem Šentvidu. Desno od šole
je nov dom krajanov.
To je domačija Slavka Doberška. Ko je na tem mestu
še stara hiša in je v njej gospodaril Ivan Doberši
kmalu postala zatočišče revolucionarjem že pred i
svetovno vojno, med vojno pa je bil v njej v letih 19
sedež OF za Planino. Po Ivana Doberška so prišli i
povci pa jim je pobegnil v zavetje Bohorja, okupai
mu je izselil družino na tuje: ženo Nežo v zloglasni
centracijsko taborišče Auschwitz, kjer je umrla, vst
sinov pa v taborišče v Avstriji, odkoder so se na sr<
končani vojni vrnili domov.
Berta Škoberne
Marjeta Špan
Nada I
Edi Dolar
Miha Romih
Jože M
in marljivimi rokami
Anton Gubenšek
Silvo Leveč
Vinko Petelinšek
Matilda Leskovšek
[Sodelovanje s šolo Le-
kakor tudi z domačo
^vno skupnostjo in Taj-
i|m, ki je prevzel patronat
jŠolo.
^POVEDOVALI SO
i^rta Škoberne, vzgojite-
: »Doma sem iz Planine,
^ vzgojiteljsko delo pa
1 začela v Slivnici, nada-
>la pa na Ponikvi in v
[tjurju. Tu, med planin-
ni otroki je prijetno dela-
-fij smo po dolgem čaka-
dobili lep vrtec. Mislim,
io starši z našim delom
^voljni, saj tudi z njimi
ro sodelujemo. Kot kra-
pa bi rekla, da si v na-
krajih želimo boljših
afjeta Špan, vzgojitelji-
•V zadnjih letih je Plani-
,'obila drugo podobo, če-
t krajani še z marsičem
|po zadovoljni. Ne samo
T' slabo je tudi kanaliza-
Jo omrežje in problemi s
F Vodo tudi niso novi.
JDUsnih zvez je sicer pre-
s primestnimi avtobu-
jsmo zadovoljni. Čez te
»'^.klance je taka vožnja
<sikdaj neprijetna, če ne
jI »levarna.«
^Ja Rabuza, učenka 8. b:
.r predsednica mladin-
fe ^Sanizacije na šoli. Mla-
, ^^iikokrat dobivamo na
sestankih, še pose-
l^aj, ko gre za kakšne
akcije. Lahko re-
čem, da so člani naše organi-
zacije aktivni in zavzeto po-
primejo za delo. Seveda pa je
na šoli še veliko drugih de-
javnosti, kamor se kot mla-
dinci prav tako vključujemo.
Spomladi bomo organizirali
očiščevalno akcijo, da Ijo na-
ša Planina dobila lepšo po-
dobo.«
Anton Gubenšek, učenec:
»Svoj prosti čas izkoristim
na pevskih vajah v šoli. Sem
predsednik tega zbora, ki
šteje 30 članov. Vsi imamo
veliko veselje do petja. Zbor
vodi Slavica Rajh. Veseli
smo, kadar imamo prilož-
nost nastopiti v šoli ali v kra-
ju. Vadimo dvakrat na teden.
Če bi imeli na Planini svoj
kulturni ali večnamenski
dom, bi lahko nastopali tudi
tam. Upam, da ga bomo do-
bili.«
Vinko Petelinšek, ravna-
telj: »Prosvetni delavci se
srečujemo z radostmi in te-
žavami. Predvsem si želimo
še tesneje sodelovati z vsemi
dejavniki v kraju, s čemer bi
doprinesli k hitrejšemu vse-
stranskemu razvoju naše
skupnosti. Pri pouku daje-
mo posebno pozornost do-
godkom iz naše bližnje pre-
teklosti, saj so prav ti kraji
znani po močnem partizan-
skem gibanju.«
Edi Dolar, predsednik
skupščine KS: »Marsikaj se
je v naši krajevni skupnosti
spremenilo. Na bolje, seve-
da. Mnoge naloge nas še ča-
kajo in prepričan sem, da jih
bomo uresničili, če bomo
družno prijeli za delo. v tem
srednjeročnem obdobju bo-
mo zgradili preko 50 stano-
vanj in predvsem poskrbeli
za vodovodno in kanalizacij-
sko omrežje. Urediti bo tre-
ba avtobusna postajališča,
mrliško vežico in še kaj.«
Miha Romih, predsednik
sveta KS: »Ne moremo se
pritoževati, da delo v krajev-
ni skupnosti ni dobro. Slož-
nost krajanov se vselej odra-
ža tudi v skupnih akcijah, če
so le-te dobro pripravljene in
vodene. Za skupen in hitrej-
ši napredek nam gre. Vemo
pa, da vsega ni moč urediti
čez noč. Tudi z denarjem, ki
nam je na voljo, je težko sha-
jati, iz prazne sklede pa ni
kaj zajemati.«
Jože Mlakar, predsednik
KK SZDL: »Velika krajevna
skupnost smo. 1832 nas je.
Od tega je 1269 volilnih upra-
vičencev. 465 krajanov je za-
poslenih, od tega le 176 v do-
mači krajevni skupnosti.
Ostali se vozijo na delo do-
lino in mislim, da je tudi to
včasih vzrok, da je kakšna
seja na robu sklepčnosti. Od
daleč prihajajo krajani na se-
je in če je treba po prašni
cesti v Šentjur, je to še toliko
teže.
Silvo Leveč, tajnik KS:
»Krajevna skupnost je pred
kratkim v novem bloku do-
bila nove prostore, ki se bi-
stveno razlikujejo od prejš-
njih. Delo lažje teče. Imamo
prostor za sestanke in tu ve-
likokrat razpravljamo o svoji
krajevni skupnosti. Pred-
vsem se borimo, da bi uspeli
z akcijo - v vsako vas en tele-
fon. 15 gospodinjstev še ni-
ma elektrike in to je v teh
časih prav žalostna podoba.«
Matilda Leskovšek, mati-
čar ka: 18 let sem tu zaposle-
na kot matičarka. Na Plani-
no se dan za dnem vozim iz
Dobjega. Rada imam to svo-
je delo in kar ne morem si
predstavljati, kaj bom poče-
la, ko bom šla v pokoj. Lju-
dje tu gori so prijetni, lepo se
da sodelovati in delati z nji-
mi. Marsikdaj pridejo med te
moje debele »bukve« po
kakšen podatek. Če le mo-
rem, jim rada pomagam.«
V planinskem okraju je bilo leta 1840: ena trgovina z
mešanim blagom, dva mizarja, en klobučar, šest čev-
ljarjev, dva mesarja, dva mesarja za malo živino, pet-
najst mlinarjev, en Žagar, en lončar, en žebljar. dva
usnjarja in kar štirideset krčmarjev!
Kolere v kraju nikoli ni bilo. Ljudje so največkrat
umirali zaradi pljučnih bolezni, ko so se prehladih.
Prehladih pa so se samo neutrujeni, saj je zrak na
Planini več ali manj vedno bolj oster Kot piše v kro-
niki, je bilo vedno glavno zdravilo proti vsem boleznim
Planinski grad je doživel marsikaj zanimivega. O
njem bomo več brali v podlistku na zadnji strani ča-
snika. Tokrat omenimo le to, da je grad prišel 1823 leta
v stečaj in je bila zanj prodana loterijska srečka, na
katero je bil stavljen planinski grad z vsem svojim
posestvom.
Ljudsko izročilo na Planini pripoveduje o mnoph
zanimivostih, vse pa so opisane v Planinski kroniki.
Naštejmo samo naslove: Pravljica o zidanju planin-
skega gradu. Glina jama. Turška lipa, Pravljica o
Sv. Križu, O gavgah, Pogreznjeno mesto, Zaklad pri
Sv. Križu, O strahu na Urbasovi kovačnici.
* * *
Planina je močno povezana s kmečkimi punti in zato
tudi ni po naključju v naslovu naše reportaže tudi
petelinje pero. Obstojajo domneve, da so Planinci so-
delovali že v puntu iz leta 1515. Leta 1574 je kmečka
vojska Ilije Gregoriča začasno zavzela Planino. Slo-
vence je vodil ključavničar Šterc iz Jurkloštra. Ta je na
Planini po izdaji padel v grajsko ječo.
Iz Šentvida pri Planini sta bila doma Davorin Valen-
ček (1834-1886), strokovni publicist, kije med drugim
pisal tudi o Prešernu in Trubarju, Karel Gorišek
(1823-1871), tiskar in založnik na Dunaju, Anno Wam-
brechtsamer pa smo že omenili.
* * *
Trg Planina je imel tri letne sejme. Leta 1793 je dobil
še tri. Turki so trg izropali 1494, požar pa je Planino
uničil leta 1862. Leta 1646 je tod morila kuga, čeprav
piše v Planinski kroniki, da na Planini nikoli ni bilo
kuge. Na poti s Planine v Visoče je kamnit steber, ki
naj bi spominjal na to, da je kuga na Planini vendarle
bila.
Alojz Stritar je prignal na sejem dva vola, ki ju je ocenil
na šest do sedem starih milijonov. Vsi trije so pripešačili
iz Zabukovja pri Osredku. Planina je bila nekdaj zname-
nit sejmarski kraj, posebno za živino, saj so celo Italijani
prihajali po živino. Danes so sejmi na Planini le še sim-
bolno dejanje, pa še na tega Kombinat malce postrani
gleda.
V planinski kroniki, ki jo je do leta 1929 skrbno napisala pisateljica Anna Wambrechtsamer sicer v nemščini pa so jo pozneje prevedli in
razmnožili v tri izvode je zapisano mnogo zanimivih stvari. Na prvi sliki prikazujemo avtorico kronike, sicer pa jo bolj poznamo po delu Danes
grofje Celjski in nikdar več. Rodila se je na Planini 1897 leta in umrla 1933 in je na Planini tudi pokopana. Druga fotografija prikazuje
razbojnika Guzaja, ki je bil v tistih krajih dobro znan. Na posnetku je Guzaj po tem, ko so ga orožniki ustrelili. Tretja fotografija pa prikazuje
igralce tenisa na Planini 1910 leta. Na četrti fotografiji pa je grb planinskega gradu, o njem boste brali več na zadnji strani tednika v podlistku
dr. Ivana Stoparja o gradovih na celjskem območju.
Vse foto: D. M.
14. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 6 - 12. februar 1981 -
KMETIJSTVO
v SREDIŠČU POZORNOSTI
Letna proizvodnja v porastu za 4,5%
Na nedavnem posvetova-
nju jugoslovanskih ekono-
mistov o načrtu novega sred-
njeročnega plana Jugoslavi-
je, je prišlo do izraza spozna-
nje, da kmetijstvo nikoli ni
bilo tako v središču pozorno-
sti kot sedaj. Predvsem pre-
dvideva načrt srednjeročne-
ga razvoja porast letne proiz-
vodnje na '4,.5 odstotka, med-
tem, ko je industriji prepu-
ščena majhna prednost s pe-
timi odstotki. Ali to pomeni,
da računamo na povratek
neizčrpnih možnosti za kme-
tijstvo, oziroma za celoten
agroindustrijski kompleks?
Kar vzbuja pozornost pri
analitikih je visoka stopnja
proizvodnje (predvidena se-
veda) na njivah, pa seveda
gledano tudi v celoti. Dvomi-
jo v takšno stopnjo porasta
letne proizvodnje, zlasti še
zaradi tega, ker je lanska bila
nižja od tiste iz leta 1979 za
skoraj 3 odstotke.
Na primer, v razdobju
1971-1973 je bila poprečna
stopnja rasti kmetijske pro-
izvodnje okoli 2,2 odstotka, a
od leta 1975 do 1979 komaj
1,9 odstotka. Nihče seveda
ne dvomi v nadaljnji hitrejši
razvoj kmetijstva. Toda
proučiti je treba, kaj ti od-
stotki pomenijo in če se ne
da znotraj njihovih meja še
kaj narediti. Družbeni sektor
se je opredelil za enostavnej-
šo stran dela, čeprav ne s
tem tudi lažjo: to je proiz-
vodnja žitaric, posebno še
pšenice in koruze, v določeni
meri tudi kmetijsko-indu-
strijskih kultur, kot so slad-
korna pesa, sončnica, tobak
in morda še kaj, medtem ko
je obseg vinogradništva in
sadjarstva sicer opazen ne pa
takšen, da ga ne bi mogli še
izboljšati.
Konec koncev, beseda teče o
15 do 17 odstotkov celotnega
zemljiškega sklada, pa seve-
da ne moremo zgolj s teh po-
vršin pričakovati proizvod-
njo hrane, ki bi pokrila vse
naše potrebe.
Brez dvoma pa ostaja osta-
li del zemlje v rokah zaseb-
nih kmetovalcev, teh pa je v
Jugoslaviji 3 milijone in pol.
In to aktivnih kmetov! Med
njimi pa je seveda tudi tretji-
na starejših od 60 let. Okoli
400.000 kmetov je prepustilo
zemljo, točneje, njive in sa-
dovnjake, ostarelim ljudem,
ali pa so to zemljo povsem
zapustili in odšli na začasno
delo v tujino. Okoli 300.000
je pa takih, ki so z eno nogo v
mestu, z drugo pa na pose-
stvu.
Za sedaj kmetje omogoča-
jo 90 odstotkov od skupne
količine proizvodnje mesa,
da mleka in jajc niti ne ome-
njamo. Ekonomisti na ome-
njenem posvetovanju niso v
dveh dneh prišli do prepriča-
nja, da bi se z obstoječo poli-
tiko do zasebnega kmetij-
stva lahko dosegli v nasled-
njem srednjeročnem obdob-
ju občutno boljši rezultati. V
načrtu enostavno ni elemen-
tov, ki bi zagotavljali učinko-
vitejše vračanje življenja na
podeželje. Ni odgovora na
vprašanje, ali bo kmet tudi v
bodoče prepuščen sam sebi,
je njegova dejavnost per-
spektivnega značaja, ali bo
povečanje zomljiškega mak-
simuma prineslo bolj ekono-
mično obdelovanje, itd. Vsi
so se pa strinjali, da še ima-
mo velike možnosti, ki jih še
zdaleč ne izkoriščamo.
Ekonomisti so tehtali tudi
vrednost naše predrage pro-
izvodnje, z njenim blagom
hočemo namreč preplaviti
do sredine tega desetletja
svetovni trg, da bi si zagoto-
vili priliv dve in pol milijardi
dolarjev deviz. V primerjavi
z letom 1980 bi naj bil izvoz
do leta 1985 trikrat večji. To-
da obstaja dvom zaradi naših
cen, ki na svetovnem trgu ni-
so konkurenčne. Vse bolj se
je razprava nagibala k zak-
ljučkom, da bo treba posve-
titi več pozornosti zasebni
kmetijski proizvodnji in bo-
dočnosti zasebnega kmetij-
stva. Skratka, dosedanja po-
svetovanja o agroindustrij-
skem kompleksu niso dovolj
osvetilila še neprehodne poti
skupne kmetijske proizvod-
nje, zlasti pa kmetov.
TANJUG
PREMIJA ZA
PITANJE
TELET
Zbora združenega dela
in krajevnih skupnosti
Sob Žalec sta na seji
prejšnji teden sprejela
odlok o premijah za pita-
nje telet. Ta odlok določa
premije za pitanje telet v
organizirani proizvodnji
na hribovitih območjih.
Njegov namen je, da v ob-
čini Žalec pospešujejo ži-
vinorejsko proizvodnjo
ter hkrati zagotavljajo po-
seljenost višinskih in
obrobnih območij. Zdru-
ženim kmetom in zaseb-
nim rejcem, pripada po
odloku premija 500 dinar-
jev po privezanem teletu,
če so bikci in junice spita-
ni v proizvodnem sodelo-
vanju z organizatorjem
proizvodnje in če so z nji-
mi zasebni rejci sklenili
pogodbo o pitanju telet.
Premije bodo namenjali
iz sredstev proračuna ob-
čine Žalec, odlok pa velja
za naselja Andraž, Brniča,
Creta, Črni vrh, Crnova,
Dobrič, Dobrovlje, Gali-
cija, Gorica, Hramše, Jan-
škovo selo, Jeronim, Ka-
le, Liboje, Limovce, Lip-
je. Loke, Lopatnik, Mari-
ja Reka, Matke, Miklavž
pri Taboru, Pernovo, Pi-
rešica, Podgorje pri Letu-
šu, Podkraj, Podvin pri
Polzeli, Podvrh, Pongrac,
Ponikva pri Žalcu, Pra-
preče, Prelska, Selo pri
Vranskem, Stopnik, Stu-
dence, Tešova, Vinska
gora, Volog, Zabukovica,
Zahomce, Zajesovnik,
Zalog pri Šempetru, Za-
loška gorica, Založe, Za-
planina, Zavrh pri Galici-
ji in Železno.
JANEZ VEDENIK
PRVO DELO V
VINOGRADU
Toplo sonce, ki se s pre-
cejšnjo močjo upira v re-
bri, že naznanja bližajočo
se pomlad. Po dolgi in
mrzli zimi tisti, ki imajo
kaj opraviti izven hiše, v
njej ne vzdržijo več.
Med njimi so kmetje, ki
jih čaka pomladi mnogo
delo. Nekateri razvažajo
hlevski gnoj, tisti, ki ima-
jo vinograde, so se name-
nili tja. Vinska trta čaka
na obrezovanje in mnogi
so s tem delom pričeli. Od
dobre rezi zavisi v veliki
meri pridelek zato tudi
obrezovalka na sliki tako
pazljivo motri trto, pre-
den bo odrezala, kar je
odrezati treba.
T. TAVČAR
BREZ IZGUB
Veliko posestvo Kmetij-
skega kombinata Šentjur,
tozd Lastna proizvodnja na
Planini ne pozna izgub. V
dveh novih sodobnih hlevih
je preko 700 pitancev, v sta-
rih hlevih pa so krave in teli-
ce, vsega skupaj pa imajo
preko 1100 glav živine. So-
dobna tehnologija omogoča
izredno majhno režijo, saj ni-
sta potrebna niti dva delavca
za oskrbo živine.
Takšna tovarna mesa je še
tako pomembna v celotni ve-
rigi členov proizvajalcev hra-
ne in na Planini so se že na-
vadili nanjo, čeprav je bilo
od začetka mnogo takih, ki
jim je šel v nos smrad, ki ga
od časa do časa privleče ve-
ter v vas.
št. 6 - 12. februar 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 15
CELJE
SADOVI SO OSTALI
Uspel občni zbor Hortikulturnega društva
Cvet je odpadel, sadovi so
ostali. Da, ostali so lepi in
bogati, takšni, ki obvezujejo
tudi v prihodnje. Vsak dan,
vsako leto. In tako naprej do
neskončnosti. Zaradi ljudi,
ki živimo v okolju. To pa naj
bo urejeno, lepo, čisto.
Redni občni zbor celjske-
ga Hortikulturnega društva
je znova potrdil ne samo
moč društva, marveč tudi
izredno aktivnost, ki je še
zlasti prišla do veljave ob
lanski veliki hortikulturni
akciji in seveda republiški
cvetlični razstavi.
Kot je v uvodnem poročilu
o delu v zadnjih letih in zlasti
lani poudaril predsednik Jo-
že Benčina, so bili uspehi do-
seženi zaradi izredne zavze-
tosti vseh družbenih dejav-
nikov v občini, zaradi uskla-
jene in dobro vodene akcije,
zaradi dela, ki so ga vložila
mnoga društva, organizacije
združenega dela, posamezni-
ki. Med njimi tudi osnov-
nošolski otroci. In prav Hor-
tikultura 80 je odprla nova
spoznanja za delo z mladimi
v šolah in tudi vrtcih. Le v
delu z mladimi bo hortikul-
turna miselnost živela na-
prej!
Aktivnost Hortikulturne-
ga društva pa se ni ustavljala
samo ob lanski akciji, mar-
več je našla hvaležna tla še v
številnih predavanjih, stro-
kovnih prikazih dela v sa-
dovnjakih, na vrtu, v mnogih
izletih in podobno.
Celjsko Hortikulturno
društvo je najmočnejše in
najbolj delavno v Sloveniji.
Ima nekaj nad tisoč članov.
katerih povprečna starost je
kar visoka.
In kako naprej, zdaj po
izrednih uspehih? Ni bojaz-
ni, da bi delo, ki je bilo
opravljeno, še posebej v
Mestnem parku, propadlo.
Sredstva za vzdrževanje par-
ka so zagotovljena, vpraša-
nje pa je, kako je s sredstvi,
ki naj bi spremenila člove-
kov odnos do okolja in po-
skrbela, da bo sleherni člo-
vek znal ceniti in ohranjati
urejeno zelenico, park, cesto
in dvorišče. Morda še kaj.
Na zboru so podprli akcijo,
v kateri naj bi vsaka krajev-
na skupnost v državi poskr-
bela za zasaditev 88 dreves.
Po mnenju zbora in društva
naj bi v Celju, vsaj mestne
krajevne skupnosti, zasadile
ta drevesa v nastajajočem
Sončnem parku. Gre za akci-
jo v počastitev umrlega
predsednika Tita. In zakaj ne
bi po tem novi park imeno-
vali Titov sončni park.
Zanimiva je bila nadalje
pobuda o vključevanju mla-
dih v redno vzdrževanje par-
ka ali njegovih delov.
Zbor je potrdil splošno
mnenje, da je treba začeto
delo na hortikulturnem ure-
jevanju okolja nadaljevati in
za vsako leto posebej pripra-
viti ustrezne delovne progra-
me. Tudi predlog, da naj bi
pri Občinski konferenci
SZDL delal poseben koordi-
nacijski odbor za to akcijo, je
naletel na podporo. Tako bo
ohranjena kontinuiteta dela.
Spregovorili pa so tudi o
predavanjih in strokovnih
prikazih, prav tako izletih, ki
jih bo letos in bržčas tudi v
prihodnje za člane Hortikul-
turnega društva pripravljala
turistična agencija TTG.
Na zboru pa so podelili še
zlate društvene znake mno-
gim članom, ki so se najbolj
izkazali pri delih za ureditev
Mestnega parka.
M. BOŽiC
Ko je o delu poročal tajnik
Janko Prislan, ga je vneto
poslušal predsednik Jože'
Benčina. Bila pa je tudi obr-
njena slika...
Pogled v dvorano med občnim zborom Hortikulturnega društva Celje, v sredo, 4.
februarja
ROGAŠKA
SLATINA: ZDAJ
JE VSE
ZNANO...
Dilem okoli gradnje nove-
ga hotelskega kompleksa
Sava v Rogaški Slatini ni
več. Pravzaprav so izginile
že ob koncu lanskega leta,
ko je izvršilni odbor Ljub-
ljanske banke Splošne ban-
ke Celje odobril kolektivu
rogaškega zdravilišča dolgo-
ročno investicijsko posojilo
v znesku 157 milijonov di-
narjev.
Zdaj so napravili korak na-
prej. Predstavniki zdravili-
škega kolektiva so namreč
podpisali okvirno pogodbo o
izvajanju gradbenih del s ko-
lektivom Slovenija ceste te-
hnika. Tako so ustvarjeni po-
goji za začetek del, tudi za
njihov konec. Po pogodbi
mora izvajalec izročiti novi
objekt namenu do 20. aprila
1982. leta.	MB
MOZIRJE, PREGLEDNA KARTA OBCINE - Geo-
detska uprava občine Mozirje je pred kratkim izdala
pregledno geografsko karto mozirske občine, ki je tudi
spričo besedila hvaležna turistična publikacija. Pred-
stavljajo namreč vse krajevne skupnosti in z njimi
vred tudi kulturne in zgodovinske spomenike, še pose-
bej obeležja NOB.
NOV CENIK - Zdravilišče Rogaška Slatina je izdalo
cenik za zdraviliške in penzionske storitve v letošnjem
letu. S cenikom pa opozarjajo še na druge možnosti, ki
jih imajo gostje in obiskovalci Rogaške Slatine za
športno in rekreacijsko udejstvovanje.
TURISTIČNA TAKSA V MOZIRSKI OBČINI - De-
legati zborov Občinske skupščine Mozirje so na
skupni seji, v sredo, 4. februarja, sprejeli odlok o tak-
sah v občini, v katerem so določili, da bo turistična
taksa v vseh obratih za začasno bivanje turistov in
potnikov enotna in bo znašala deset dinarjev po osebi.
Seveda pa velja zapisati še to, da bo odlok začel veljati
1. januarja 1982. leta.
JEZERSKA PLANINSKA POT - Planinsko društvo
Jezersko je v počastitev 80-letnice Češke koče na
Spodnjih Ravneh izdalo in založilo dnevnik Jezerske
planinske poti. Na seznamu je pet koč in enajst vrhov.
Izhodišče za izlete pa je Jezersko, vas ob vznožju Kam-
niških Alp in Karavank.
OBRAČUNSKO POSLOVANJE - NOVOST V
PIONIRSKIH HRANILNICAH
V šmarski občini imajo
na vsaki šoli pionirsko
hranilnico, najstarejša
med njimi pa je hranilni-
ca na Osnovni šoli Podče-
trtek, saj deluje že 23 let.
Poleg hranilnice v Pod-
četrtku sta pričeli z de-
lom v letu 1971 hranilnici
na Osnovni šoli Šmarje in
v Bistrici ob Sotli. V Le-
sičnem so jo odprli 1972.,
prav tako v Zibiki, med-
tem, ko je bila v Kozjem
odprta 1973. leta. Ostale
pa so pričele z delom leta
1976 in 1977. Vse pionir-
ske hranilnice zadovolji-
vo poslujejo, vendar ob-
stajajo med njimi razlike.
Tokrat bi radi predsta-
vili tri pionirske hranilni-
ce, in sicer v šolah Podče-
trtek, Lesično in Kozje, ki
so se skupno dogovorile,
da uvedejo brezgotovin-
sko poslovanje. Za uved-
bo novega poslovanja so
se morali odločiti celotni
kolektivi, prav tako pa je
bilo treba seznaniti starše
na roditeljskih sestankih
in dobiti tudi njihov pri-
stanek.
Po skrbnih pripravah, s
katerimi so pričeli že v
mesecu decembru lan-
skega leta, so z novim na-
činom dela pričeli takoj
po zimskih počitnicah.
Pomembnost brezgoto-
vinskega poslovanja je v
tem, da na teh šolah od
posameznih učencev ne
pobirajo več denarja za
plačilo raznih potreb (ko-
silo, malice, šolski tisk,
rdeči križ, izleti itd.), tem-
več na osnovi skupnih
prenosnih nalogov dolž-
ne zneske od posamezni-
kov krijejo iz njihovih ra-
čunov v pionirskih hra-
nilnicah.
Iz razgovorov z ravnate-
lji, učitelji ter mentorji
pionirskih hranilnic so
izvedeli, da so z novim
poslovanjem zelo zado-
voljni vsi na šoli, tudi
starši.
Poslovanje zahteva so-
delovanje razrednikov,
tajnic, mentorjev in de-
lavcev pionirskih hranil-
nic, staršev, kakor tudi
vlagateljev samih. Z
uvedbo takega načina po-
slovanja stopajo pionir-
ske hranilnice v Lesič-
nem. Kozjem in Podčetrt-
ku na novo pot urejenega
poslovanja, ki bo služilo
tako učencem, kakor ce-
lotnemu šolskemu kolek-
tivu.
Stanka Kocuvan mentor pionirske hranimice na
osnovni šoli Tončke Čečeve Lesično
16. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 6 - 12. februar 1981 -
ROK KOPITAR V MEHIKI
PRIPRAVE NA VIŠINI 3000 m
Na pot tudi trener Miro Kocuvan
Prejšnji petek (6. februar-
ja) je po vseh peripetijah le
odpotovala na daljše višin-
ske priprave v športni cen-
ter na višini 3000 metrov v
Mehiko manjša skupina ju-
goslovanskih atletov s tre-
nerjema. Na daljno pot, s
katere se bodo predvidoma
vrnili čez dva meseca ali to-
rej v začetku aprila, so odšli
atleta Zdravkovič in Živo-
tič s trenerjem Petrovičem,
ki je tudi vodja skupine, ob
njih oz. z njimi pa sta tudi
dva Celjana:
Rok Kopitar, trikrat zapo-
red najboljši športnik Celja,
lani najbolje uvrščeni jugo-
slovanski atlet na OI v Mosk-
vi, peti na 400 m ovire na lan-
ski evropski in osmi na sve-
tovni lestvici po času ter nje-
gov trener, nekoč sam odli-
čen atlet in tudi nogometaš,
Miro Kocuvan. Skupina pe-
tih se bo v idealnih pogojih
poskušala čimbolje pripravi-
ti za letošnje nastope, pred-
vsem pa naj bi te priprave
pustile daljše kvalitetne po-
sledice za nastope, v prihod-
njem letu, ko bo med drugim
na vrsti tudi evropsko prven-
stvo v Atenah in s tem boj za
medalje.
Letošnje leto bo po velikih
tekmovanjih (olimpijskih
igrah, evropskih prvenstvih
in podobnem) »mrtvo« leto.
Prav zaradi tega bodo letoš-
nje leto atleti izključno izri»-
bili za temeljito pripravo, ki
mora dati »polne- rezultate
šele v prihodnjem letu ter
vse tja do naslednje olimpia-
de, ki bo leta 1984 v Los An-
gelesu v ZDA.
Pred odhodom na temelji-
te priprave smo se z Rokom
Kopitarjem pogovarjali v na-
šem uredništvu.
Si že bil kdaj na tako
»dolgih« pripravah?
Rok: »Ne, kajti sploh sem
nekako proti daljši odsotno-
sti od doma, domačega kra-
ja... Najdlje sva bila na poti
z Mirom lani na treningu v
Avstraliji, kjer sva bila nekaj
manj kot mesec dni.«
Kako boš torej prestal ta-
ko dolgo odsotnost?
Rok: »To bomo še videli.
Tam nimaš kaj drugega po-
četi, kot trenirati in spati pa
spati in trenirati. S seboj
bom vzel tudi nekaj knjig,
kajti s študijem sem v zao-
stanku pa bi rad ob povratku
napravil dva izpita.«
Glavni cilj priprav v Me-
hiki?
Rok: »Trenirali bomo na
pridobivanju čimboljše
osnovne, splošne pripravlje-
nosti. Izkoristiti rooramo vi-
šino, kjer so enkratni pogoji
za trening. Dobiti moramo
takšno fizično pripravlje-
nost, da jo bomo lahko kori-
stili skozi vse leto ter tudi v
prihodnji sezoni.«
Kakšni bodo treningi v
Mehiki?
Rok: »Pravzaprav takšni
kot doma, razlika je samo v
tem, da nas tam nihče ne bo
motil in bomo resnično lah-
ko samo trenirali.«
V letošnji sezoni ni večjih
tekmovanj...
Rok: »Res, ni OI in ni
evropskega prvenstva, sta pa
vseeno dve pomembni tek-
movanji in to pri nas: A fina-
le osmih najboljših evrop-
skih reprezentanc v Zagrebu
(praktično evropsko prven-
stvo!) in Balkanske igre v Sa-
rajevu. Za oboje se je treba
vseeno odločno pripraviti.«
Poleg teh dveh tekmo-
vanj ...
Rok: .>...bom imel letos
več možnosti nastopati na
mednarodnih mitingih, kjer
lani nisem. Mednarodni mi-
tingi so včasih še boljši, kot
največja tekmovanja. Za njih
pa se moraš potruditi: če
imaš dober rezultat, te vabijo
na vse konce in to je dobro,
saj so na takšnih mitingih tu-
di ustrezne startnine.«
To pomeni, da se splača
potruditi...
Rok: »Brez dvoma.«
Kaj načrtujeta z Mirom za
letošnjo sezono glede na to,
da največjih uradnih tekmo-
vanj ni?
Rok: »Ustalitev na lan-
skih rezultatih, če pa bo kaj
boljšega pa tudi ne bova
presenečena. Cilj je pripra-
va za EP v Atenah 1982!«
Lani si bil v izredni formi
že na začetku sezone...
Rok: »Da, ker je bilo po-
trebno. Letos pa se ljubite-
lji atletike ne smejo čuditi,
če bo na začetku - morda -
nekaj slabše. Boljše mora
biti proti koncu sezone, ko
so tudi najpomembnejša le-
tošnja tekmovanja.«
Ce pa bodo letos slabši re-
zultati kot lani...
Rok: »Tudi ne bom razoča-
ran, saj navsezadnje se le pri-
pravljam za Atene.«
Se vedno je in bo tvoja
specialna disciplina tek na
400 m ovire. Imaš še kakšne
dodatne želje?
Rok: »Tako kot lani bom
tudi v začetku letošnje tek-
movalne sezone najprej po-
skušal na 800 m. Mislim, da
so tam tudi moje rezerve. Ve-
lika želja mi je uspeti na 400
metrov, kjer bi rad nastopil v
naši reprezentanci tudi na
BAI v Sarajevu. Možnosti so,
saj trenutno poleg Alebiča ni
dobrega štiristometraša...«
To bo zahtevalo nove na-
pore ...
Rok: »šport je napor in če
nekaj želim, bom poskušal
tudi doseči.«
JLA?
Rok: »Poskušal bom ure-
diti tako, da bom s študijem
končal do leta 1984, ko je tu-
di olimpiada. Takrat bom tu-
di verjetno končal z aktiv-
nim športom ter odšel na
»zadnjo«, vendar častno ob-
veznost, služenje vojaškega
roka.«
Tvoje trenutno zdrav-
stveno počutje?
Rok: V letošnji sezoni še
nisem imel posebnih obre-
menitev (seveda pri trenin-
gih), zato ne vem, koliko
»prenesem«. Lahko pa po-
vem, da se trenutno zdrav-
stveno dobro počutim.«
Rok Kopitar je ob odhodu
iz našega uredništva oblju-
bil, da se bosta s trenerjem
Mirom Kocuvanom med bi-
vanjem in treniranjem v
Mehiki najmanj dvakrat
oglasila in napisala, kako
vse poteka. Vsem trem jugo-
slovanskim atletom, še po-
sebej pa Roku, želimo, da bi
si v daljni Mehiki na višini
3000 m dodobra napolnili
pljuča in noge s potrebno
energijo, ki bi tudi letos za-
gotavljala izjemne dosežke,
pa čeprav bodo najvažnejša
tekmovanja na vrsti šele v
prihodnjem letu.
TONE VRABL
Posnetek je z lanskega Skokovega memoriala, starta na.
400 m ovire, Ali bo tudi v letošnji sezoni Rok tako silovito
krenil proti novim uspehom?
Foto: T. Tavčae
»VRTNICA« PETIČ
Letošnji veleslalom za prehodni pokal »VRTNICA« bo 27.
tega meseca na Celjski koči. Organizatorji so tudi letos
pripravili žrebanje nagrad za vse tekmovalce, prevoz z avto-
busom in druge podrobnosti, ki napravijo to tekmovanje še
bolj prijetno.
F. P.
V MOZIRJU
ZA GOLTE
Delegati zborov mozirske
občinske skupščine so na
zadnji skupni seji med dru-
gim potrdili samoupravni
•sporazum o združevanju dela
in sredstev za izgradnjo re-
kreacijskega centra Golte za
obdobje do 1985. leta. Gre za
pobudo upravljalca centra
pod Medvedjakom, velenjske
Rdeče dvorane, da štiri obči
ne celjskega območja združi-
jo tudi letos skupaj deset mi-
lijonov dinarjev za nove na-
ložbe na Golteh. Po tem klju-
ču naj bi celjska občina pri-
spevala 3,5, velenjska 3, žal-
ska 2,5 in mozirska 1 milijon
dinarjev nepovratnih sred-
stev.
Delegati mozirske občin-
ske skupščine so sprejeli spo-
razum, vendar so hkrati ime-
novali posebno komisijo, ki
bo proučila, kako zagotoviti
finančno obveznost občine
do te naloge. Vrh tega so opo-
zorili, da naj center deluje kot
enovita organizacija in da
mora biti upravljalec sred-
stev na Golteh ena organiza-
cija združenega dela. Ra-
zumljivo je, da so poudarili
nujnost čimprejšnje oživitve
vseh del na Golteh, saj je od
dobrega dela tega centra v
marsičem odvisen turistični
utrip v celotni dolini.
Tako v Mozirju, kakšno pa
je v drugih treh občinah celj-
skega območja stališče do te-
ga vprašanja?
MB
V KONJICAH TEMELJ SODOBNE
PRODAJE NA DROBNO
»Blagovnica D« bo prav
gotovo zadržala prenekatere-
ga kupca v konjiški občini.
Tako velike in tako dobro za-
ložene blagovnice v občini
doslej še ni bilo. Ce bo vedno
tako dobro založena kot ob
otvoritvi 6. februarja, se bo
doslej dokaj velik odliv kup-
ne moči iz občine zmanjšal.
Tega pa bodo poleg kupcev
najbolj veseli delavci Dra-
vinjskega doma, delovne or-
ganizacije, ki letos dopolnju-
je tri desetletja dela.
Vrsto težav so prebrodili v
treh desetletjih in dočakali
jubilej z ohrabrujočimi uspe-
hi. 395 delavcev jih je dose-
glo ne le na tržišču ampak
tudi znotraj z razvitim sa-
moupravnim življenjem. No-
va blagovnica skupno z bife-
jem »Pri Konjičani« se raz-
prostira na 2000 kvadratnih
metrih površine in za to je
bilo treba zagotoviti veliko,
veliko sredstev - celih 52 mi-
lijonov dinarjev. Sam Dra-
vinjski dom tega ne bi zmo-
gel. Na pomoč so jim prisko-
čile tako družbenopolitične
organizacije v občini, pa
banka, pa SOZD Merx, v ka-
terega so vključeni kot tudi
številni poslovni partnerji.
2e samo to je dokaz o potre-
bi po takšni blagovnici v Ko-
njicah, pri poslovnih part-
nerjih pa tudi izraz zaupanja.
Sicer pa je v obeh novih pro-
dajalnah v 140-poslovno-sta-
novanjskem bloku zaposle-
nih 50 delavcev, med njimi
pa je le osem zaposlenih na
novo. Z novo blagovnico so
namreč ukinili nekatere
manjše prodajalne v starem
mestnem jedru, kjer niso bili
niti pogoji dela niti možnosti
ponudbe takšne, kot so se-
daj.
Na petkovo otvoritev so
povabili predstavnike vseh
tistih, ki so tako ali drugače
omogočili Blagovnico D in
bife Pri Konjičanu. Kot je že
navada, so podelili nagrado
prvemu kupcu. Darko Ver-
tačnik je bil ta srečnež.
MBP
RUDI
HROVAT
Prometna nesreča je tragič-
no zaključila življenje Rudija
Hrovata v njegovem 61. letu
starosti. Številni predstavni-
ki Šaleške in Savinjske doli-
ne so se od njega poslovili ]
prejšnji mesec, za njegovo •
dolgoletno družbeno in kul-
turno delo pa so se mu zahva-
lili predstavniki krajevne
skupnosti Šmartno, zveze
kulturnih organizacij velenj-
ske občine in predstavnilii
amaterskih igralcev.
Rudi Hrovat je že kmalu po
osvoboditvi stopil v vrste
amaterskih igralcev v Žalcu
in od takrat naprej odigral
vrsto uspešnih vlog, odliko-
val pa se je tudi z dobro reži-
jo. Svoje amatersko delo je
nadaljeval v Velenju, kamor
je prišel pred dvajsetimi leti.
V amatersko delo je znal pri-
tegniti tudi druge, zato ni ču-
dno, da je bil soustvarjalec
številnih kulturnih prireditev
v občini.
Poleg igre in režije je zavze-
malo v njegovem življenju
pomembno mesto poklicno
delo. Bil je direktor kulturne-
ga doma in ob tem uspešno
vodil še kino. Njegova zaslu-
ga je ustanovitev enega
izmed prvih filmskih gleda-
lišč v Sloveniji, gledališč, ki
je številnim mladim ljudem
približala filmsko umetnost.
Z vsem svojim delom in živ-
ljenjem se je posvetil kulturi.
Ne le, da bi zadovoljil svoje
potrebe, ampak da bi to po-
trebo vzbudil in zadovoljil tu-
di pri drugih. Morda je ravnc
to tisto, ker se je in se bc
nadaljevalo kljub njegovi bo
lezni in upokojitviji, kljul
smrti.
št. 6 - 12. februar 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 17
OBVESTILO
GORSKIM
STRAŽARJEM
v prirodoslovnem muzeju
Slovenije je do marca 1981 od-
prta posebna razstava Redke
in ogrožene živalske vrste v
Sloveniji. Obisk je možen
vsak dan, razen ponedeljka
od 10. do 12. ure, v petek pa
tudi od 16. do 18. ure. Razsta-
vo je pripravil znani inštruk-
tor varstva narave Janez
GREGORI, ki je predaval na
seminarju za varstvo narave v
Marija Reki nad Preboldom.
Za razstavo je napisan tudi
vodnik, ki ne bi smel manjka-
ti na nobeni polici gorskega
stražarja. Razstava skuša pri-
kazati, kaj vse danes ogroža
živali: od uničenja njihovega
življenjskega prostora, za-
strupljenja z raznimi snovmi,
posrednega in neposrednega
uničevanja, spremembe kli-
me, do pomanjkanja hrane,
genetske polucije, bolezni in
udomačevanja. Podan je tudi
seznam živalskih vrst, ki so
ogrožene in je zraven zapisan
tudi domnevni vzrok ogrože-
nosti.
Za varstvo živali je zelo po-
membno tudi zakonsko var-
stvo. Ni naključje torej, če so
predstavljeni tudi najpo-
membnejši zakonski predpi-
si. Velikokrat govorimo o na-
seljevanju novih vrst pri nas,
zato bo dobrodošel vir podat-
kov tudi seznam na novo na-
seljenih vretenčarjev in vrst,
ki so pri nas že živele (ris), a
jih zdaj ni več.
Za popestritev razstave je
predstavljenih nekaj zanimi-
vih eksponatov živali in barv-
nih fotografij, ki jih dopolnju-
je 80 barvnih diapozitivov. Bi-
stven pomen razstave je njen
prispevek k vzgoji ljudi, ki naj
se kaže v tem, da bi končno
začeli gledati na naravo kot na
celoto, kjer imajo vse živalske
vrste svojo povsem določeno
vlogo in predstavljajo delček
velikega mozaika narave. Z
naravo bomo pravilno ravnali
le, če bomo skušali čim glob-
lje spoznati njene zakonitosti.
Spoznanje pa bo nedvomno
kronano z uspehom: čim bolj
jo bomo spoznali, tem bolj jo
bomo vzljubili in ne bo se
nam težko vztrajno zavzemati
za njeno ohranitev.
ing. B020 JORDAN
TRANSVERZALA
XIV. DIVIZIJE
v pripravi je brošura o pla-
ninstvu v Laškem, ki naj bi
izšla prihodnje leto, ko bo PD
.slavilo 55-letnico obstoja. Na-
daljevati bo treba s pospeše-
vanjem delovanja sekcij pla-
nincev v združenem delu. Se-
daj delujejo v TIM in Pivovar-
ni. Veliko bo dela tudi s šol-
sko mladino. Lani se je število
članstva povečalo za 12 od-
stotkov. Pomembna naloga
bo razrešitev problema - kako
povečati število sedežev in le-
žišč v domu na Smohorju. Da
dom obiskuje vedno več ljudi,
imata zaslugo tudi oskrbnika
Minka in Lojze Drolc. Ena
najpomembnejših letošnjih
nalog pa bo vzpostavitev
transferzale po poteh XIV. di-
vizije.
FANIKA LAPORNIK
PRIDNI PLANINCI IZ
VITANJA
v soboto je imelo PD Vi-
tanje svoj 6. občni zbor, na
katerem so podali obračun
dela za preteklo leto in se
domenili za program dela v
letošnjem letu. Na občnem
zboru so Janku IRŠIČU po-
delili priznanje za njegovo
aktivnost, saj je kljub 80. le-
tom opravil kar deset trans-
verzal. Priznanje je za v dru-
go opravljeno Slovensko
planinsko pot prejel tudi
Oto SAMEC. Po občnem
zboru je Svetozar Guček iz
Ljubljane predaval o durmi-
torskem narodnem parku.
IVAN JURHAR
DEJAVNOST
PLANINCEV V
ČASNIKIH
Na seji MDO Savinjska v
Velenju so ugotovili, da je bi-
lo največ vesti o planinstvu na
našem območju objavljeno v
Novem tedniku. Kar 145.
Prav pa bi bilo, ko bi o svojem
delu redno poročala vsa PD in
ne le v glavnem tista iz občine
2alec. Novemu tedniku sledi
TV-15, potem pa Delo in Ve-
čer. Zelo je razširjeno tudi ob-
veščanje v glasilih organizacij
združenega dela (Cinkarna,
Aero, SIP, KIL...) Planinske
vesti so tudi v lokalnih časo-
pisih kot na primer v Savinj-
skem občanu. Prav bi seveda
bilo, ko bi planinske rubrike
redno izhajale.
FANCI JE20VNIK
EVROPA PLEŠE
BOU PLEŠE KOT EVROPA
Nastopilo je 13 parov iz Evrope in Avstralije
Plesni turnir -Evropa ple-
še-. ki ga je prejšnji teden v
dvorani Golovec organiziral
Študentski plesni klub Kazi-
na iz Ljubljane, je privabil
trinajst plesnih parov iz Av-
strije, CSSR, Danske, Italije,
Madžarske, Poljske, Velike
Britanije, Avstralije in Jugo-
slavije. Prireditev v Celju je
bila nekakšna generalka za
tekmovanje v Ljubljani. V
Celju so plesni pari namreč
tekmovali samo v latinsko-
ameriških plesih, medtem
ko so štandardne plese pri-
kazali v ekshibicijskem na-
stopu.
Če ocenjujemo nastope
plesalcev po ocenah sodni-
kov, potem sta bila daleč naj-
boljša angleška plesalca
Paul Harris in Angela Zeal,
ki sta bila za cel razred boljša
od ostalih. To so znali ceniti
tudi gledalci v dvorani Golo-
vec, ki so ju večkrat nagradi-
li z burnim ploskanjem. Od
naših štirih parov se je v fi-
nale uvrstil samo par Mojca
Horvat in Brane Križnar, ki
.skupaj plešeta šele dve leti.
Sama prireditev ni bila na
višini naslova, ki naj bi ga
prikazala. Na takšnih tekmo-
vanjih namreč plesalci ne bi
smeli izgubljati koraka in se
zadevati med seboj. Tudi Vi-
li Vodopivec, ki je kot napo-
vedovalec vodil prireditev ni
blestel. Nekateri so mu za-
merili njegov pokroviteljski
odnos do poslušalcev s kate-
rim je obrazložil zakaj napo-
veduje samo v slovenščini,
kljub temu, da je bila to
mednarodna prireditev.
Med ostalimi nastopajoči-
mi, ki so popestrili priredi-
tev je treba vsekakor omeni-
ti ansambel SOK, ki je znova
dokazal, da je edina mala
plesna zasedba, ki lahko igra
na še tako zahtevnih plesnih
prireditvah. Tudi baletna
skupina Kazina je preseneti-
la, saj je s svojim nastopom
prikazala to umetnost tudi ti-
stim, ki jo drugače ne gle-
dajo.
Nela Eržišnik je svoj na-
stop izpeljala v duhu stabili-
zacije. Povedala je celo. da se
njen ••Dragec- zdaj niti v
službo ne vozi v svojem -fič-
kU". Kljub temu pa jo je na
prireditev v celje pripeljal v
najnovejšem mercedesu.
Vsekakor si lahko takšnih
plesnih prireditev v Celju sa-
mo želimo, čeprav ne s tako
zvenečim naslovom kot je
Evropa pleše-.	F. P.
46
Kimono sem seveda zapela od leve
proti desni, kajti od desne proti levi ga zapenjajo samo pri
^rličih, morebiti zato, ker je srce, ki naj bi bilo v življenju
°olj prosto, tako bolj pokrito. Moje srce ni bilo v posebni
^^varnosti; vse preveč ljudi se je že od mojih otroških let
f^JdiJo, da bi ga uspešno uničilo. Zdaj je bilo mišica, ki
poganja kri, a še to ne posebno odlično...
^ Naslednji dnevi so minevali ob ogledovanju znamenito-
sti, in čeprav se pravzaprav po ulicah v neznanem mestu
^^liko raje potepam kar tja v tri dni in - duševno in telesno
' vdihavam tuji vonj, pa sem se tu podredila višjim željam
^ pohitela skozi muzej, si ogledala stare slike Bude, nena-
'adne opeke s starinsko pisavo, porcelanske vaze - ponos
korejske umetnosti, ki prav na področju keramike dosega
"^^jvišjo izrazno moč, v spremstvu kot lešnik rjavih častni-
kov sem obiskala tudi prekrasne nasade v kraljevih vrtovih
celo bivalne postore v stari palači, kjer je bila umorjena
^Pa kraljica li. Vrelec v parku, ki mu pravijo Rajski vrelec,
^ ^Srajen z lepo oblikovanimi kamni, častniki so vneto pili
'Odo iz njega, a mene voda nikoli ni posebno mikala. Kdor
'■/P vodo iz tega vira, baje dolgo živi. Bog me varuj tega!
^^ parku pagod stoji trinajstnadstropna pagoda. Najvišja
- '^^dstropja stoje poleg nje, kajti Japonci so nameravali
^ ^^	posrečilo. Pred pagodo so
^^"eJi starčki, kadili pipo - kaže, da so bili ljudje glede
^^^delja vselej mojstri - in igrali neko igro s kockami,
Ir/^?^ pa so se medtem podili okoli v ohlapnih jopicah in
hlačkah.
fedk^^^^^ sem se zadrževala v tržnici. Tu so ponosno stali
^'^^sedni sloki domačini v belih, duhovniškim oblači-
Podobnih oblekah za plitkimi, okroglimi košarami, ki
so bile napoljnjene s sojo, kostanjem, s pasanijskimi leš-
niki, s krompirjem sato in drugimi poljskimi pridelki, ali s
svetlo rumenimi, živo rdečimi ah celo črnimi slaščicami, ki
so bile videti kot klobase iz zdrobljenega premoga in ki jih
kljub vedoželjnosti nisem poskusila. Trgovci svoje robe
nikoli niso ponujali, a če si kaj kupil, so se nenadoma
nasmehnili in bili zelo vljudni.
V ribarnicah so visele na kavljih v vence spletene ribice,
posušene bonito ter druge ribe, v košarah pa so bile zložene
plavuti morskih psov; v nekaterih trgovinah si lahko kupil
tudi bojno opremo - ščitnike za roke, prsne oklepe, ščit-
nike za vrat in noge, toda vse to ni imelo nobene povezave z
vojno, služilo je samo za to, da bi varovalo obleko pred
preznojenim telesom, ki je ostala ob uporabi teh sredstev
dlje časa čista in sveža. Obleke perejo tako, da jih ob rekah
obdelujejo s ploskimi palicami; enakomerni udarci glad-
kega lesa, ki z njim gladijo obleke, da bi se ne zmečkale in
ostale toge - to je vsakodnevno opravilo žensk - dajejo
Seulu takt, lahko bi celo rekli, da je to njegova visoka
pesem. Povsod je shšati enakomerni klap, klap lesenih
palic.
SREDSTVO ZA POMLAJEVANJE
Koreja ima samorodno rastlino, ki je nikjer na svetu ni
mogoče uspešno gojiti - to je koreninica ginseng; podobna
je možičku z glavo, rameni, rokami in nogami. Baje more ta
koreninica, če jo skuhamo kot čaj, človeka ozdraviti vseh
težav, starega moža pa pomladiti. Ginseng zlasti Kitajci
zelo visoko cenijo kajti zanje ima življenje vrednost le, če
imajo tri stvari - denar, ženske in tako tudi sinove, poleg
tega pa še visoko starost.
Včasih najdejo divji ginseng v negostoljubnih hribih,
kjer se še plazi okoli tiger. Ce ima moški srečo, da ga najde,
si postavi poleg njega kočo, kajti za pravo ginsengovo
korenino, ki so čeznjo tekli vsi z zelišči prepojeni gorski
potoki in ki je dvajset let vsrkavala vse zemeljske sokove,
plačajo Japonci tisoč jenov. Ginseng tudi sadijo, pazijo, da
ima dovolj sence, čakajo štiri do pet let, potem pa njegove
korenine izkopljejo, skrbno očistijo, posušijo in preštejejo
in zložijo v škatle. Vsaka korenina ima rdeč papirnat trak
kot pri nas cigare, prodajati pa jo smejo samo v lekarnah,
ginseng je namreč državni monopol in prinaša Japonski
več milijonov jenov. Kitajci kupujejo ginseng v velikih
količinah in ga pošiljajo tudi v kraje kjer so kitajski prise-
ljenci v večini, na primer na Borneo. Ginseng poskušajo
saditi tudi v Združenih državah Amerike, a pri tem nimajo
uspeha.
Rada bi poskusila ginseng, kajti čeprav nisem potrebna
pomlajenja, pa bi mi okrepčilo dobro delo. In res, že na-
slednje jutro mi je moj ljubeznivi gostitelj prinesel skode-
lico ginsenga. Čaj je imel vonj po goveji juhi, ki je bilo
vanjo zakuhano korenje, in spomnila sem se, da je ginseng
v daljnem sorodstvu s to korenino in da spada v isti razred
kot korenje, ki ga nimam pretiramo rada. Svetlo rumena
pijača je bila kar užitna, in ker sem tega dne v vročem
poletnem subtropskem soncu brez napora sedem ur tekala
okoli, pripisujem to napitku iz koreninice za stare može.
Kdor to pomlajevalno sredstvo prepogosto uživa, baje
znori.
PRI PLEMENITAŠU
Gospodu Y., ki se mu je posrečilo za to pritegniti nekega
višjega uradnika, se imam zahvaliti za obisk pri starem
korejskem plemiču, kjer sem imela priložnost seznaniti se
z notranjo opremo odlične hiše, ki vanjo sicer zlepa ne
prideš, ker so Korejci zelo zadržani.
Poslopja je obdajal visok, sovražno učinkujoč, nekoliko
nagnjen zid. Skozi stara vhodna vrata smo prišli na zelo
sončno dvorišče, od tod na drugo, prav tako bleščeče belo
dvorišče, šele nato pa - ves čas naju je spremljal služabnik
- smo stopili v pravo gosposko hišo s pološčenim podom,
ki je že sam po sebi vreden ogleda, po tem podu pa smo
prišU do visokega, ležišču podobnega stola, ki je na njem
sedel gospodar. S hrbtom se je opiral na trikotno blazino,
roke je imel položene na leseno stojalo, ki je služilo za
oporo. Pozdravil nas je zelo vljudno in ko je odložil dolgo
pipo, nas je sam popeljal skozi visoke sobane, da bi nam
pokazal dragocene stare omare z vijugavimi intarzijami iz
dragih kamnov in biserne matice. Osnova intarzijamje bila
zdaj ebenovinasto črna, zdaj škrlatno rdeča, po njej pa so se
skozi bujne cvetne vibe in zmedo listja v neverjetnih legah
podili žerjavi in želve. Žerjav je simbol dolgega življenja,
želva - vsaj na Japonskem - pa ženske ubogljivosti, kajti
kakor želva ob najrahlejšem dotiku potegne pod oklep
glavo in noge, tako naj bi vsaka ženska ponižno povesila
glavo in roke, ko se je dotakne njen gospodar in zapove-
dnik.
Vdolbine so krasih prekrasni kakemoni znamenitih ko-
rejskih mojstrov - predvsem so predstavljali živali v sim-
bolični povezavi z naravo - okrogli, bobnom podobni por-
celanski sedeži pa so vabili, da sedeš nanje in si odpočiješ.
Plemič, z dolgo, redko brado in s še daljšo in tanjšo pipo
nas je, da bi nam izkazal posebno čast, popeljal po dolgem,
nekam mrzlem hodniku do vhoda v ženske sobane, z roko
pokazal na dvorišče, ki je bilo polno železnih vrčev, in na
temne špranje za vrči ter pojasnil, da je tam kuhinja. Potem
nam je rekel, naj se vrnemo, kajti žene niso za radovedne
oči.
18. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 6 - 12. februar 1981 -
KAMELA
KROTKA IN
DIVJA
Kamela prestane vse. Nosi
vse vrste tovora. Groba po-
stane le med sebi enakimi in
to v času parjenja. Od nobe-
ne druge živali ne moremo
toliko pričakovati, kot od ka-
mele. Težko obložena stopa
po cele dni po peklenski vro-
čini puščave, ne pije in ne
toži. V puščavi - v tem naj-
bolj neprijaznem predelu na
zemlji preživi človek le, če
ima kamelo.
DOLGI MARŠ PO SOL
2e tisoč let potujejo kara-
vane s kamelami k skladi-
ščem soli v južni Sahari. No-
madi-Tuaregi so na poti po
več tednov skupaj s težko
obloženimi živalmi. V oaze
prinašajo proso in dateljne
in jih zamenjujejo za drago-
ceno sol.
Vse te tovore seveda potr-
pežljivo prenašajo na svojih
hrbtih kamele, ki lahko vzdr-
žijo brez hrane in vode tudi
po več tednov.
Predvsem v Aziji uporab-
ljajo kamelo tudi pri poljskih
delih. S posebnimi vajetmi
jo vprežejo v primitiven in-
dijski plug. Kamele niso le
vzdržljivejše in cenejše kot
voli, ampak se jih da tudi laž-
je voditi. V Afriki, Arabiji in
Aziji so zelo obiskani kame-
lji sejmi, kjer sodi kamela
med konjunkturno blago.
Celo v samem Kairu jih pro-
dajo letno 36.000. Cena za
eno kamelo je 10.000 do
20.000 dinarjev, dobra jezdna
kamela pa stane tudi štiri-
krat več.
Vsako leto maja meseca
praznujejo maroški nomadi
v vseh delih dežele velik
praznik. Višek praznovanj so
kamelje dirke in parade, kjer
se bahavo razkazujejo tisoči
bogato oblečeni in okrašeni
jezdeci na svojih kamelah.
JE KAMELA PAMETNA
ALI NEUMNA ŽIVAL?
Raziskovalec živali Brehm
ima kamelo za neumno žival,
Arabci pa za pametno. Ven-
dar eno je gotovo; za pušča-
vo je idealna. Njene nozdrvi
so špranje, ki se pri pešče-
nem viharju zapro, usta in
nebo vzdržjta tudi takšno
hrano kot je naprimer trnje!
2e uvodoma smo rekli, da je
kamela zelo vzdržljiva žival.
Dan za dnem je po 14 ur na
poti po puščavi. Navsezgo-
daj zjutraj zapusti karavana
počivališče in brez odmora
stopa naprej do trde noči.
Podnevi so temperature tudi
do 50 stopinj Celzija, nočne
pa padejo celo na 10 stopinj.
Za nomade pa ni kamela po-
membna samo kot tovorna
žival. Z njeno pomočjo se na-
mreč na dolgih poteh tudi
hranijo. Iz njenih nozdrvi ji
stiskajo kapljice krvi in to
kri pomešajo s kameljim
mlekom. Iz tega si naredijo
posebno močno juho, ki jim
v kruti puščavi še kako pride
prav.
V več kot tisoč letih je na-
stala v Afriki mreža karavan-
skih poti. Večina od njih že
ima danes podobo ceste, ni
pa to še povsod. Recimo na
odsekih Bilma in Taodeni še
ni nobeno sodobnejše pro-
metno sredstvo nadomestilo
kamelo.
Iz vsega tega kaj lahko spoz-
namo, kako koristna je člo-
veštvu ta žival. Toda zakoni
narave se v mnogih primerih
ne ozirajo na vezi med člove-
kom in živaljo. Samo za pri-
mer: če kamela v karavani
opeša, ni zanjo nobene reši-
tve. Mirno leže v puščavski
pesek in čaka konca. Kara-
vana gre dalje, njeno truplo
pa služi karavanam, ki pride-
jo na isto pot, za smerokaz.
ZASTAVA
V Pazinu je veliko spome-
nikov. V pazinskem muzeju
hranijo tudi zastavo, ki jo je
kot darilo in priznanje dobil
kapetan Lazarič od avstrij-
skega cesarja Franca Josipa
I. Lazarevič z Lindarja je na-
rhreč pred Pazinom uničil
petkrat močnejšo francosko
vojsko. Pazinčani in drugi
prebivalci Istre so se morali
vseskoz bojevati pod tujimi
zastavami. Sele v narodoo-
svobodilnem boju so bojeva-
li pod pravo zastavo in si
končno izbojevali popolno
svobodo.
VALVAZOR V PAZINU
Pazinsko trdnjavo so imeli
ljudje vedno v grenkem spo-
minu. To omenja tudi slavni
zgodovinar Janez Vajkard
Valvasor. V svoji knjigi je
opisal tudi Pazin in ga ove-
kovečil v bakrorezu. Pazin-
ska trdnjavica je postala mu-
zej in je končno namenjena
nečemu koristnemu. Menijo,
da je pazinska trdnjava ena
najlepših stavb te vrste pri
nas.
KAJ SO TRUPICE IN
LADJE
Neretvljani imajo nenava-
dne ladjice. To so trupice
(trup - ladja, hlod) in ladje,
kakršnih ni nikjer več, razen
ob Neretvi. Trupice so manj-
še: uporabljajo jih za pot na
polje, v vinograd, v šolo, na
poroko, na pogreb. Poganja
jih staro in mlado, toda sedaj
so pogosteje opremljene z
motorjem kot z vesli. Včasih
si nti Neretvi niso mogli mi-
sliti življenja brez teh ladij.
Sedaj pa so bile tu narejene
velike melioracije, izsušili so
velika močvirja, število la-
djic se je zato zmanjšalo.
Pravijo pa, da dokler bo te-
kla Neretva, bodo plule tudi
trupice.
ŽIČNICA ZA VODO
Prebivalci doline Soče se
zares znajdejo. Da jim ne bi
bilo treba po vodo v globoko
strugo Soče, so si naredili
posebne žičnice, vlečnice za
vodo. Posode za vodo prive-
žejo na gibljivo žico, je z
vlečnico spuste do reke, nato
pa jo izvlečejo. Vse na ročni
pogon, in vendar ni treba
preveč truda.
BITKA NA 4 X 7 M
Eno od največji slik pri nas
lahko vidite v Somboru. V
stari dvorani mestne skup-
ščine Sombor je razstavljena
oljnata slika na platnu, ki je
dolga sedem, široka po štiri
metre. Prikazuje bitko pri
Senti, naslikal pa jo je leta
1896 slikar Forenz Eisenhut,
ki je bil po rodu iz Bačke
Palanke. Slika je prav pri-
vlačno delo. Nihče od števil-
nih obiskovalcev, ki zaidejo
v to gostoljubno mesto, si je
ne pozabi ogledati.
POMPEJI V VASI VID
Ce se boste kdaj mudili v
Metkoviču, obiščite tudi vas
Vid. Kamnite hiše ob roli
kamnitih tal, močvirja in r
čica Norinka. Ob obrežj
Norinke je privezana ce
majhna flota trupic in večji
ladij. Ko vidiš vse te ladjic
se ti zazdi, da si v Benetka
Vid se vseeno razlikuje c
sorodnih vasi v Dalmaci
Skoraj vse njegove hiše i
sezidane iz ostankov štev
nih rimskih spomenikov,
ruševin mesta Narone, ki
nekdaj cvetelo na tem kraj
sedaj pa ga je skoraj v cel(
zasužnjilo močvirje. Tu
ograje živinskih staj in d\
rišč ter vrtov skrivajo ant
ne spomenike. Vas Vid j«
marsičem podobna Pomj
jem.
Čeprav naravoslovci še niso razvozlali kokošjeg
kokodakanja, pa bi vendarle vsakdo, ki bi malo bolj
pogledal kokoš na sliki, že iz njenih oči razbral, da j
globoko razočarana. Najbrž zato, ker se njen stai
dard ni nič izboljšal odkar nese zlata jajca. Da so i
čistega zlata pa pričajo cene na tržnici, ki so s
povzpele že na sedem dinarjev.
št. 6 - 12. februar 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 19
PRIZNANJA NOGOMETNIM
DELAVCEM NA CELJSKEM
Na volilni konferenci Nogometne zveze Slovenije se je zgo-
dilo veliko novega:
•	novoizvoljenemu lO NZS bo predsedoval Boris Godina iz
Maribora,
•	v odbor samoupravne kontrole NZS je bil izvoljen ing.
Anatolij Goričan iz Celja,
•	(Man sveta za vrhunski in množični nogomet je postal
Branko Stamejčič st. iz Celja in
•	v tekmovalni komisiji pa je tudi tehnični sekretar NK
Kladivar Gorazd Badjura. \
Priznanje -Zaslužni nogometni delavec NZJ • je prejel
Mirko Presinger. plaketo NZS pa med 30 klubi v Sloveniji tudi
NK Kladivar ter posamezniki Pavle Hukovac, Marjan Goleš,
Milan Hočevar, Franjo Kočar, Branko Pavi.^a, Aleksander
Kranjc, Radko Dobrajc, ing. Anatolij Goričan, Ivan Hriber-
nik in posmrtno dr. Alfonz Debeljak. vsi iz Celja ter Jože
Založnik in Janko Goričnik iz Smartnega ob Paki in Martin
Slatinšek iz Velenja,
Plaketo in medaljo je prejel tudi Ivan Hribernik kot bivši
republiški reprezentant.
MEMORIAL JANEZA KOKALJA
v soboto in nedeljo bodo igralci HDK Celje pripravili memorialni
turnir za svojim nekdanjim igralcem, izvrstnim branilcem Janezorri
Kokaljem, ki je pred leti tragično preminil ob povratku s tekme proti
Crveni zvezdi v Beogradu.
Na memorialnem turnirju v hokeju bodo sodelovale štiri ekipe,
poleg domačinov še Medveščak iz Zagreba, Kranjska gora in mlada
ekipa Tivolija. Turnir se bo pričel s srečanjem med Medveščakom in
Tivolijem v soboto dopoldne, medtem ko se bodo popoldne pomerili
Celjani in Kranjska gora.
Nadaljevanje bo v nedeljo, ko se bodo dopoldne najprej pomerili
premaganci in popoldne še zmagovalci prvega dne. -
Zmagovalna ekipa bo prejela pokal, katerega je pripravila družina
pokojnega Janeza Kokalja.
J, KUZMA
CELJANI ODLOČAJO O IZPADU
Državno prvenstvo v hokeju na ledu je ponovno prekinjeno. Naša
državna reprezentanca je odšla na turnejo po Madžarski in v njej sta
tudi dva celjska igralca Nace Filipovič in Silvo Poljanšek. Ponovno
se bodo vsa moštva pomerila za točke, v zadnjih treh igrah, od 18. do
28. februarja. Celjani igrajo najprej proti Cr\-eni zvezdi v Celju,
potem proti Medveščaku v gosteh in v zadnjem kolu, 28. 2., v Celju
proti Tivoliju. In vsi ti trije nasprotniki so kandidati za drugo prazno
mesto za izpad iz lige. Pa tudi trenutno četrti Partizan ne more biti
miren.
Vrstni red začelja je namreč naslednji; Partizan 21 točk, Medve-
ščak in Crvena zvezda 19 ter Tivoli 18 točk. Najtežji razpored imajo
■ čmo-beli iz Beograda. Vsaka ekipa, ki bo premagala Celjane, pa se bo
rešila izpada. Torej igralci trenerja Albina Felca krojijo usodo eki-
^pam na začelju lestvice v prvi zvezni hokejski ligi. Sami Celjani pa so
premočno tretji.
J. KUZMA
BOGAT PROGRAM
' Nogometaši Kladivarja se resno pripravljajo za spomladansko se-
'zono. Februarja bodo odigrali številne tekme. V soboto gostujejo v
i Smartnem, v nedeljo ob 13. uri pa se bodo na igrišču Olimpa srečali z
'Jesenicami.
i Teden dni pozneje, 21. in 22. februarja, bodo Celjani pripravili
' turnir pobratenih nogometnih ekip. V Celje bodo prišli mladi nogo-
' metaši iz.Mrakovice iz Kozaruše, Fešk iz Feričancev in Papuk iz
( Hr\-atske.
I Po tem turnirju bodo Celjani odšli na sedemdnevne priprave na
'Mali Lošinj. Skratka pri NK Kladivar pridno delajo pred novo se-
'zono.
ZANIMIV MALI NOGOMET
C
t V športni dvorani Golovec v Celju se že dalj časa odvija zanimivo
j. tekmovanje v malem nogometu. V zimskem prvenstvu sodeluje kar
' ekip in po izjavi vodje tekmovanja Petra Hribernika nastopa
)i preko 500 nogometašev. To je pravo rekreacijsko tekmovanje, na
katerem pridejo na svoj račun prav vsi. Pozdraviti pa je potrebno, da
je letos mnogo ekip iz združenega dela.
Vse ekipe so razdeljene v štiri kvalitetne skupine: Zanimivo tek-
'riovanje je v vseh ligah, toda najboljši nogomet le vidimo v prvi ligi,
l^jer so trenutno najboljši nogometaši Gaberje 50.
Vrstni red po drugem kolu:
I- liga - Gaberje, EMO in Aero I. po 4 točke. Korenine. Partizan
Gaberje, Aškerčeva, Penal in Vitezi 2 točki, Gotovlje in Pregrada 1.
Gaberje 39 in Galebi brez točk.
H. liga - Azuri in Lopata 4. Ribiči in Skorpioni 3, Ingrad in Zelezar
po dve. Pikapolonica in Lik Savinja po eno ter Zlatarna in Obrtniki
brez točke.
III. liga - Aero B. Aljažev hrib, Tim Laško in Železnica po štiri,
Metka 2, Tržišče in Cosmos 1 ter Izletnik, Teharje in Ljubečna brez
točk
'V. liga - IGM in TMT po 4. Cakani in Jedinstvo po 3. Šentjur in
^^tok po 2. Dramlje. Hmezad, Žična. Ptt in Obnova brez točk.
J. KUZMA
ODLIČNI REZULTATI V LIGI!
Pu'	so strelci imeli že tretje kolo občinske lige z zračno puško,
'kipno so tudi to pot zmagali tekmovalci SD . CELJE.. Med posa-
pa je bil v tem kolu najboljši Jože Jeram. ki je dosegel
rek rezultat 285 krogov od 300 možnih, kar je nov celjski članski
tok^*^*^ uspešni pa so bili tudi nekateri ostali, predvsem mladi
. Kmovalci in to: Branko Malec 276, Ivan Kočevar 276, Alenka Jager
Ivan Kovačič 271, Mladen Petrovič 271 in Ingrid Vreček 270
^^ "Rov, Vrstni red najboljših ekip po seštevku treh kol: -CELJE I...
S I ip ^^OVINAR . 3229. TEMPO.. 3099, MILIČNIK 3091. -CE-
e pp ^^ •■ 3085, INGRAD.. 3034. -BRATOV DOBROTINSEK 2912,
e itd ^^ STEKLIC.. 2897, -SAVINJA.. 2883. -ZiCNA < 2840 krogov
83, ^^jboljšo desetorico med posamezniki pa tvorijo: Jože JERAM
1•.^'■anko MALEC 822, Ivan KOCEVAR 821. Tone JAGER 819.
DOBOVIčNIK 815. Ervin SESEN 812, Alenka Jager 810.
Petrovič 795, Boris Krofiič 795 in Marko Kobale 794 krogov,
TJ.
NAŠI ŠPORTNI DELAVCI
GORAZD BADIURA
Nogomet me /e osvojil!
Nikoli ni v ospredju. Skro-
men, tih in izredno marljiv
že dobrih deset let, vse od
leta 1970, ureja in skrbi za
posle tehničnega sekretarja
pri NK Kladivar. Menjali so
se predsedniki, trenerji, raz-
ni nogometni »strokovnja-
ki«, toda on je vedno ostal.
Tisti, ki prvič pride v športne
prostore NK Kladivarja na
Glaziji ob kakšni večji prire-
ditvi ali prvenstveni tekmi,
ga niti ne opazi. On je že prej
vse lepo pripravil. Tu so iz-
kaznice domačega moštva,
zapisnik, razni formularji in
»uradne« osebe lahko prič-
nejo z delom. Sam pa stoji ob
strani in opazuje.
Tak je Gorazd Badiura, 42.
letni športni delavec, katere-
ga bi bili veseli v kateremko-
li športnem kolektivu v Ce-
lju. Uspešno bi delal naš Go-
razd Badiura za svoje varo-
vance tako pri plavalcih, at-
letih, hokejistih ali katerem-
koli športnem kolektivu. In
to zaradi tega, ker ljubi šport
in red. Sam pravi:
»Nogomet me je osvojil.
Danes je del mojega življe-
nja. Kot zanimivost naj po-
vem,. da se nisem nikoli bavil
prav s športom. Res da sem
bil v letih 1963-1966 športni
poročevalec za beograjski
Šport. Takrat sem tudi pobli-
že spoznal celjskega Kladi-
varja in nogometaše. Vzlju-
bil sem Glazijo in to me je
pozneje popeljalo med celj-
ske modre.«
Gorazd Badiura je te dni
prejel posebno priznanje. Na
konferenci Nogometne zve-
ze Slovenije je bil imenovart
v tekmovalno komisijo. Pred
tem pa je že od leta 1973 ak-
tivno sodeloval pri takratni
Nogometni podzvezi Celje in
vodil mladinsko komisijo. Je
tudi nogometni delegat in od
leta 1974/75 član izvršnega
odbora NZ Celje. Posebno
velik delež je Gorazd Badiu-
ra skupaj s člani današnjega
vodstva pri NK Kladivar
opravil v lanskem letu ob 60-
letnici obstoja nogometa v
Celju. In dokler bodo pri NK
Kladivar imeli predsednik
Brane Pecarski, podpredse-
dnik Igor Debeljak in pred-
sednik tehničnega odbora
Brane Stamejčič (st) ter tre-
ner Boris Lazič tako marlji-
vega sodelavca, kot je skro-
mni Goraz Badiura, potem
bo sodelovanje prijetno in
uspešno!
J. KUZMA
USPEL SEMINAR ZA
ORGANIZATORJE REKREACIJE
Tudi letos je ZTKO Celje pripravil enodnevni seminar za organiza-
torje rekreacije in sicer na Celjski koči. Obisk je bil doslej najboljši,
saj je sodelovalo kar 42 organizatorjev rekreacije iz organizacij zdru-
ženega dela. Plodna je bila tudi razprava, kjer so predvsem govorili o
-obliki« športne rekreacije v letošnjem letu v celjski občini. Prišlo je
tudi do nekaterih sprememb, vendar ne bistvenih. Tako morajo npr.
kolektivi z do 100 zaposlenimi za tekmovanje prijaviti najmanj tri
ekipe, tisti od 100 do 500 pet in tisti z nad 700 zaposlenimi najmanj
sedem. Kdor pa prijavi ekipe nad tem številom, dobi za to po pravil-
niku še dodatne pozitivne točke.
Letos bo - rekreacija« potekala na treh ravneh: občinska prvenstva
(pravico nastopa imajo vsi občani), sindikalne športne igre in tekmo-
vanja v množičnosti (pri slednjih dveh lahko sodelujejo samo de-
lovne organizacije oz. tisti, ki so v njih zaposleni).
Seminar na Celjski koči so udeleženci ocenili kot enega najboljših,
kar jih je bilo doslej, zlasti pa so bili navdušeni nad pripravljenim
gradivom, ki je bilo ustrezno potrebam.
Začeli so že tudi s prvo panogo v letošnjih igrah in sicer v ponede-
ljek. V odbojki nastopa kar 57 ekip, od tega 24 moških. 22 ženskih in
11 ekip starejših članov.	T. VRABL
CELJSKI
KOLESARJI
DELAJO
Člani kolesarskega klu-
ba Celje se pripravljajo na
kolesarsko sezono. Tako
načrtujejo v aprilu kole-
sarsko prireditev na rela-
ciji Celje-Dobrna-Celje,
okrog 35 kilometrov. V
teh dneh urejajo svoje
društvene prostore v Ce-
lju, na Stanetovi 22, pri-
pravljajo veliko kolesar-
sko srečanje med Maribo-
rom in Celjem, v jeseni bo
startal že drugič celjski
kolesarski maraton - 80
kilometrov okrog Celja,
posebno prireditev kole-
sarjev - kurirjev pa bodo
pripravili v sodelovanju s
strelci in Zvezo borcev
NOV. V programski
»malhi« pa imajo za letos
še veliko stvari, o katerih
pa bomo spregovorili
kdaj drugič. Vsekakor se
celjskemu športnemu in
predvsem rekreacijske-
mu kolesa^enju obetajo
vse lepši časi. Dosedanja
zagnanost, volja in delav-
nost članov Kolesarskega
kluba Celje so dovolj mo-
čan argument za takšno
trditev.	UM
NAJBOLJŠI STANE
SKOK
SK Savinjčan iz Šempetra je
pripravil prvi letošnji šahovski
brzoturnir, kjer je zmagal Stane
Skok pred Martinom Storma-
nom in bratom Jožetom. Na re-
dnem mesečnem brzoturnirju za
februar pa je zmagal Martin Stor-
man pred Skokom in Culkom.
LESkOVŠEK PRED
ROZMANOM
Na drugem spominskem tur-
nirju v počasitev Stanka Štor-
mana, ki ga je pripravilo Druš-
tvo invalidov Žalec, je zmagal
Leskovšek pred Rozmanom in
Primožičem.
JOŽE GROBELNIK
NA VRANSKEM
TRENIRAJO
Nogometaši selekcije Savinj-
ske, ki imajo svoj -domicil« na
Vranskem, so 4e 15. januarja za-
čeli s pripravami za spomladan-
ski del prvenstva, kjer jih čaka
dokaj naporno delo za prepotreb-
ne nove točke. Trenira okoli 30
članov in mladincev pod vod-
stvom trenerja prof, Janka Križ-
nika. Najprej so trenirali v telo-
vadnici, zdaj pa že nekaj dni na
prostem. Danes (četrtek) bodo
ob 16. uri na Vranskem igrali
proti Smartnemu, ki je trenutno
drugo v republiški ligi. Do pr-
venstva bodo oddigrali še več
prijateljskih tekem.
V SOBOTO VOLILNA
KONFERENCA
v soboto, 14. februarja, bo ob
16. uri v Domu kulture na Vran-
skem volilna konferetica Parti-
zana Vransko.
MILAN BRIŠNIK
ZADNJE PRIPRAVE
USPELE
Kegljači Celja, ki bodo v sobo-
to in nedeljo nastopili na kvalifi-
kacijskih turnirjih za vstop v
pr\'o šestčlansko republiško ligo,
so oddigrali dve prijateljski tek-
mi s kegljači Rudarja iz Trbovelj.
Celjani so v obeh srečanjih zma-
gali. V Celju so premagali Rudar-
ja z 6754:6519, v gosteh pa so
zmagali 7020:6754.
CELJE: Tisovec 863 in 868,
Urh 842 in 897, Nareks 825 in 874,
Grilanc 844 in 868, Sivka 829 in
875, Tomažič 850 in 919, Kačič
885 in 899 ter Srot 816 in Kompan
po 820 kegljev.
VODI LESJAK
Na šahovskem turnirju drugo
kategornikov v Celju so že odi
grali štiri kola. Tekmovanje po
staja iz kola v kolo bolj zanimi
vo. Po začetnem vodstvu Stan
koviča je sedaj na čelni pozicij
mladi Lesjak, ki je zbral v 4 ko
lih tri in pol točke. Vrstni red
Lesjak 3,5, Peternel 2,5 (1), Stan
kovic in Pajk 2, Pišorn 1.5 (1)
Roječ 1,5, Dečko in Jereb 1 (2)
Šuhel in Zalokar brez točke.
ŠTUCLU PRVI TURNIR
Najboljši celjski in žalski šahi-
sti so že odigrali prvi hitropotez-
ni turnir za nagrado celjskega ša-
hovskega kluba. Lanskoletni
zmagovalec je bil Matjaž Mikac,
leto dni prej Franci Brinovec, še
prej pa Franc Pešec. Turnir po-
staja zelo zanimiv in na vseh de-
setih turnirjih v letu je konku-
renca izredno izenačena. Na le-
tošnjem januarskem turnirju, je
sodelovalo 18 igralcev. Zmagal je
mladi Božo Stud iz Celja! Vrstn;
red:
Stud 14. Ber\ar 13,5, Streiher
in Pertinač 13, M. Mikac 12, T.
Mikac in Crepan 11,5. Bogadi in
Prislan 8,5, Zalokar. Lesjak in Ja-
zbec 7,5 točke itd.
J. KUZMA
LIGA POVEČANA, KAJ BO Z
NAMI?
v 11. kolu I. B ZKL smo na gostovanju v Kragujevcu
doživeli deseti poraz v sezoni. Radnički nas je s solidno
igro odpravil z 96:86 (50:45). Radnički je ves prvi polčas
vodil z razliko pet do deset točk in to največ po zaslugi
dveh odličnih »šuterjev« Džuriča in Ljubičiča, ter do-
brih skokov njihovih centrov. Mi smo imeli v začetku
velike težave z ravnotežjem, saj v dvorani močno drsi
in radi tega smo (koraki) izgubili šest žog. V začetku
drugega polčasa smo domačine presenetili s kombini-
rano 1-3-1 consko obrambo, jih ujeli in prešli v vodstvo
- 61:56 v 26 minuti! Namesto, da bi nadaljevali umir-
jeno, smo prehitro in brezglavo metali (zlasti Haupt-
man in Gole). Tako so nas domačini v 30. minuti ujeli,
po dveh zgrešenih »zicarjih« Muhe in po enem Ka fed-
žiča in Pribanoviča pa so nas zopet krepko prehiteli.
Ta preobrat je dvignil na noge, jasno, gledalce (kakš-
nih 1000) in Radnički je v 36. minuti (69:86) že imel
odločilno prednost. Z agresivno obrambo smo uspeli
le še ublažiti poraz na končnih 86:96.
Vsekakor je bilo odločilno naše brezglavo jurišanje
na nasprotnikov koš v trenutkih, ko smo vodili s pe-
timi točkami razlike in imeli celo dvakrat še žogo v
posesti. Od centrov ni bilo zopet nič: Medved in Kralj -
prepočasna in netočna, le Kafedžič je na trenutke
uspešno »pariral« visokemu Žugiču. Presenetil in to
ugodno pa je mladi bek Aničič, ki je odlično igral v
obrambi, solidno organiziral napade, le v akcijah na
koš je bil premalo odločen. Bil je naš daleč najboljši
igralec na tej tekmi. Pribanovič proti agresivni
obrambi Radničkega vsled svoje fizične inferiornosti
ni napravil ničesar, pa še slabo je skakal. Muha je
napravil nekaj dobrih potez tako v obrambi kot v
napadu, nato pa neoviran zopet zgrešil nekaj »zicer-
jev«. Hauptman in Gole sta bila zelo dobra vse do 26.
minute (61:56 za nas) in nato v želji, da odločita, za-
igrala zelo slabo, Hauptman pa tudi neodgovorno. Sa-
bolčki in M. Sagadin sta bila zraven, a na žalost nista
mogla igrati.
NAPOVED: v 18. kolu igramo doma z bivšim prvoli-
gašem, ekipo OKK Beograd. To je izredno neugodna
ekipa, sicer odlične strukture in z zadosti kvalitetnih
igralcev za vrh te lige, a zelo slabo vadijo in se pri tem
še nemogoče obnašajo. Zunanji igralci: Stojanovič, Si-
mendič in Ristanovič so znana »prvoligaška« imena,
predvsem odlični strelci, oba centra Marojevič
(206 cm) in Nikolič (203 cm) imata kvalitete prvoliga-
ških centrov. Kot sem že omenil pa ta ekipa igra zelo
nekolektivno, telesno so slabo pripravljeni... in tako
so naš direktni tekmec v borbi za obstanek. Hitrost in
agresivnost bosta naši najmočnejši orožji, vsekakor pa
bo odločal boj pod košem. Pa tudi borbenost in želja,
da prekinemo serijo porazov sta pri igralcih močno
prisotna in dajeta upanje v uspeh.
ŠE SO MOŽNOSTI: moram še omeniti, da je Zdru-
ženje klubov ZKL v soboto izglasovalo predlog, da se
I. A ZKL poveča iz 12 na 14 članov, kar pomeni, da bi iz
L B ZKL izpadli le dve ekipi in ne štiri, kot je bilo
predvideno prej. V kolikor bodo to verificirale še posa-
mezne republiške košarkarske zveze, potem še imamo
realne možnosti za obstanek oz. da prehitimo Alhos in
Radnički.
Tekmo z OKK Beogradom igramo v soboto, 14. fe-
bruarja 1981 ob 18. uri v dvorani Tehničnega centra,
kamor smo se zopet vrnili...
20. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 6 - 12. februar 1981 -
št. 6 - 12. februar 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 21
PEŠEC MRTEV NA
PREHODU
Pri starem mostu čez
Savo v Obrežju je v raz-
svetljenem in z utripajočo
lučjo označenem preho-
du za pešce voznik tovor-
njaka MUSTAFA RA-
NIC, 34, iz Celja zbil peš-
ca JOŽETA JERNEJČI-
ČA, 76, iz Radeč, Jernej-
čič je cestišče prečkal po
prehodu za pešce, po-
škodbe pa so bile tako
hude, da je na kraju ne-
sreče umrl.
VERIŽNO TRČENJE
Pri izstopni postaji Te-
panje, na cesti med Mari-
borom in Celjem, je veriž-
no trčilo pet vozil. Zaradi
goste megle je ustavil to-
vornjak, za njim sta usta-
vila tudi voznika osebnih
avtomobilov franc
Sinko, 26. iz Celja in
rudolf orglic, 53, iz
G. Radgone. Ustaviti pa
ni uspelo nadriji MI-
halincu, 26, iz Šošta-
nja, ki je zadel oba avto-
niobila, v Mihalinčevega
pa je trčil z osebnim avto-
mobil tudi džemal ha-
SANOVIC, 21, iz Murske-
ga Središča. Na levi vozni
pas pa je Hasanovičevo
vozilo zbil tovornjak, ki
ta je vozil JOSIP MAD-
ARIC, 24, iz Varaždina.
Vsi avtomobili so vozili iz
smeri Maribora proti Ce-
lju. Težje so se poškodo-
vali voznika ]\Jihalinec in
Orglič, ter dva sopotnika
v Mihalinčevem vozilu.
Škode na vseh avtomobi-
lih je za 400.000 dinarjev.
TEŽJE RANJEN
PEŠEC
Pri bencinski črpalki v
2alcu je voznica osebne-
ga avtomobila PAVLA
GOSTECNIK, 40, iz Do-
brteše vasi dohitela pešca
EDIJA VODISKA, 22, iz
Žalca, ki je hodil po svoji
skrajni desni strani. Ker
je Gostečnikova pripelja-
la prehitro, je kljub dobro
razsvetljenemu delu ce-
stišča pešca zagledala
prepozno in ga zadela.
Pešca so težje ranjenega
prepeljali v celjsko bol-
nišnico.
KLJUB RDEČI LUČI
Kljub rdeči luči na se-
maforju v križišču Deč-
kove in Kersnikove ulice
v Celju je Kersnikovo uli-
co prečkala MARIJA NE-
MEC, 72, iz Celja. Po Deč-
kovi je pripeljal voznik
osebnega avtomobila JA-
KOB KRANJC, 60, iz Za-
dobrove, ki se je sicer
umikal skrajno desno.
vendar je pešakinjo zbil,
pri čemer se je težje po-
škodovala.
PREHITEVANJE V
OVINKU
Skozi Mozirje je vozil z
osebnim avtomobilom
VLADIMIR ZAGOŽEN,
23, iz Bočne. Tik pred de-
snim nepreglednim ovin-
kom je pričel prehitevati
vozilo pred seboj, zaradi
prehitre vožnje pa ga je
zaneslo in je s sprednjim
delom avtomobila zadel v
betonski steber na levi
strani cestišča. Pri nesre-
či se je težje poškodoval
voznik Zagožen, škode pa
je za 15.000 dinarjev.
PREHITRA VOŽNJA
Iz Velenja proti Rušam
je vozil z osebnim avto-
mobilom ADOLF RO-
ZMAN, 30, iz Celja. Skozi
črnovo je vozil prehitro
glede na stanje cestišča in
zapeljal na levi vozni pas,
tam pa čelno trčil v avto-
mobil, s katerim je na-
sproti pripeljal ALOJZ
TISELJ, 52, iz Ljubljane.
Voznik Tiselj ima lažje
poškodbe, na vozilih pa je
škode za 120.000 dinarjev.
V JAREK JE
ZAPELJAL
Ko je pripeljal v Pod-
platu v blagi levi ovinek,
je zaradi neprimerne hi-
trosti začelo znašati voz-
nika osebnega avtomobi-
la FRANCA PERKOVI-
ČA, 25, iz Malih Rodn. Za-
peljal je na bankino, se
prevrnil na levi bok, ob-
stal pa v 60 cm globokem
jarku. Težje se je poško-
doval voznik Perkovič,
lažje pa sopotnik.
TATVINA IN
ROPARSKI NAPAD
V stanovanjsko hišo v
Skornem št. 30 pri Vele-
nju sta ponoči vlomila
JANKO FRANCE, 30,
Lepa njiva in BORIVOJ
STOJANOVSKI, 29, Pa-
ška vas. France se je usta-
vil v kuhinji, vzel iz de-
narnice 750 dinarjev in
premetaval po predalih,
Stojanovski pa je to isto
počel v spalnici, kjer je
zbudil gospodarjevega si-
na. Le-ta ga je začel naga-
njati iz hiše, prišlo pa je
do prepira in pretepa. Z
izvijačem je Stojanovski
zabodel fanta v levo roko
in v spodnji del trebuha
in ga težje poškodoval.
Oba roparja sta nato po-
begnila. Franceta, so kaj
kmalu našli doma, njego-
vega pajdaša, ki ga Fran-
ce sploh ni poznal, pa so
tudi še isti dan priprli.
ODVZETA
VOZNIŠKA
DOVOLJENJA
Miličniki so lani na celj-
skem območju odvzeli
2435 vozniških dovoljenj
in 1401 prometno dovo-
ljenje. Ob tem pa so se
dosledno držali načela:
Najprej pomagaj in svetuj
ter šele potem kaznuj. Za-
nimivo je, da je bilo pre-
cej dovoljenj odvzetih za-
radi vinjenosti voznikov.
J. V.
NK RUDAR
VELENJE:
OSUMLJENI
RAZSIPNIŠTVA
Da je prihajalo do ne-
pravilnosti v poslovanju
velenjskega nogometne-
ga kluba Rudar, smo v
Novem tedniku pisali že
po jesenski tiskovni kon-
ferenci na celjski upravi
javne varnosti. Zaradi su-
ma razsipništva so Draga
Rogiča, predsednika
izvršnega odbora tega no-
gometnega kluba prijavili
celjskemu javnemu tožil-
stvu. Samoupravni akti
so bili sicer dobro pri-
pravljeni, vendar se to ni
odražalo pri finančnem
poslovanju kluba. Neka-
terim nogometašem in
trenerju Omeragiču so ce-
lo opremili stanovanja,
jim kupovali kristal in
druga darila, v hotelu Pa-
ka pa so poleg nogometa-
šev lahko uživale plačane
storitve tudi njihove žene
in dekleta. Nogometašem
so plačevali tudi visoke
stroške selitve. Vsote so
se gibale tudi do 100.000
dinarjev.
J. V.
USTRELIL GA JE
Zdravka D., starega
šestnajst let so pripeljali v
celjsko bolnišnico. V
Spodnjem Gabrniku pri
Šmarju pri Jelšah je na-
mreč njegov 21 letni brat
zjutraj vadil v streljanju z
zračno puško. Med tem je
iz hiše prišel njegov brat
Zdravko in Franc ga je po
nesreči zadel v oko.
Se en primer, ki opozar-
ja, da je treba pri steljanju
upoštevati vse zaščitne
ukrepe, predvsem pa je
potrebna velika mera pre-
vidnosti. Tudi če gre za
streljanje le z zračno pu-
ško.
J. V.
POIZVEDBA
Dne 2. 2. 1981 v včernih
urah je po storjenem
umoru svoje žene v Vin-
skem vrhu odšel neznano
kam LJUBIC Vjekoslav-
Slavko, star 28 let, doma
iz Košničke gore 39, SO
Krapina, klepar, brez za-
poslitve. Visok je 165 do
178 cm, vitke postave, ko-
tanjevih kratkih las, ki
jih češe na prečo v desno,
ovalnega obraza in izrazi-
to koničastega nosu.
Oblečen v delovno haljo,
plave barve in obut v vo-
jaškie čevlje. Obstaja mož-
nost, da je storil samo-
mor.
Prosimo občane, da
sporočijo, če bi se kje po-
javil, ali bi bilo najdeno
njegovo truplo, najbližji
postaji milice ali na UNZ
Celje, telefon št. 23-941.
22. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 6 - 12. februar 1981 -
št. 6 - 12. februar 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 23
IRSKA - »SMARAGDNI OTOK«
Galway je prijetno prista-
niško mesto v globokem
istoimenskem zalivu zaho-
dne irske obale. Poleg čudo-
vite nove katedrale se mesto
ponaša z velikimi zabavišč-
nimi prostori in objekti, ki
skušajo privabiti čimveč tu-
ristov. Vsi penzioni v mestni
okolici, kot tudi v vsej istoi-
menski grofiji, imajo poleg
običajne oznake B & B (Bed
& Breakfast = Prenočišče z
zajtrkom) še podoznako
»prosto« oziroma »zasede-
no«, kar izredno olajša pota
človeku pri iskanju prenoči-
šča. Cene vseh storitev so za-
radi poudarka na turizmu
nekoliko zvišane v primerja-
vi z istimi uslugami v no-
tranjosti dežele.
Večenali smo v izvirno
opremljenem »ameriškem
klubu«, na uporabno dovo-
ljenje katerega je lastnik ča-
kal vrsto let. Postavljen je bjl
tik ob morju in imel obliko
starega irskega čolna, ki so
ga nekdaj uporabljali doma-
čini za ribarjenje. Takšne
čolne so izdelovali iz poseb-
no impregniranega platna,
napetega čez leseno ogrodje,
a z njimi so se upali ribariti
celo na odprtem morju oziro-
ma oceanu.
2e smo se navadili, da mo-
ramo aperitiv popiti in plača-
ti v bistroju - kljub veliki re-
stavraciji, kjer gostom po-
strežejo le s hrano, a od alko-
holnih pijač samo z vinom.
Le-tega Irci pijejo po kozar-
cih in ne po litrih, saj so ve-
zani izključno na uvoz pri
,tem, tako da je ta pijača izre-
dno draga in stane kozarec
vina toliko kot pri nas cel
liter (kupljen v trgovini - po
nedavnem povišanju cen za
vina v Sloveniji!).
Tudi hrana je mnogo draž-
ja, vendar so porcije večje od
naših in manj kolorične. Pri
vsakem obedu postrežejo s
celo vrsto raznih namazov,
posipov in dodatkov, za ka-
tere za vse niti imena ne
vem. Juhe so redko na jedil-
nikih; prav tako solate, ki se
servirajo le kot obloge ali
priloge, brez oblja in kisa. Na
vsaki mizi pa so vedno kruh,
maslo in sol, česar se lahko
vsakdo posluži, medtem ko
čaka na naročene jedi.
Praktično vsaka gostilna
in tudi restavracije (kar vse
je v privatni lasti) zaposluje-
jo izredno mlade ljudi, prav-
zaprav še otroke, za katere
smo včasih prav stave skle-
pali, kakšnega spola so. Mar-
sikje je šlo verjetno za počit-
niško delo ali za okrepitev v
času turistične sezone. Ven-
dar se mladina tako hitreje
seznani z alkoholom, ki pov-
zroča irski vladi ogromne
probleme. Ob koncih tedna
in v prazničnih dnevih so go-
stilne natlačene z ljudmi, ta-
ko da po 20. uri komaj lahko
še kdo vstopi, kaj šele da bi
dobil prostor pri mizi. Temu
primerna je tudi glasnost v
takih prostorih, saj včasih ni-
ti lastnega glasu ni mogoče
več slišati. Dobra volja hitro
pride na višek ob pitju zelo
močnega domačega piva.
Zlasti je cenjeno temno pivo,
imenovano Guinness, la ga
pijejo po pintah, kar ustreza
dobremu pol litru.
Kmalu začnejo prepevati
izredno živahne narodne pe-
smi, ki jih prepletajo s senti-
mentalno otožnimi in poča-
snimi napevi. Mnogo gostišč
ima (navadno le ob koncih
tedna) najeto kakšno glasbe-
no skupino, ki zabava goste
zlasti z narodno glasbo, ven-
dar je ta praktično čisto po-
dobna »pop« pesmim po se-
stavi glasbil in melodičnosti.
Tako se pevcem pri posebno
znanih pesmih pridružijo vsi
gosti v lokalu.
Velikokrat se takšni večeri
koričajo s krvavimi pretepi,
zlasti v lokalih in manjših
krajih, kamor se pripeljejo
domači huligani, oblečeni po
ameriškem vzoru v tesne us-
njene pajace, na močnih mo-
torjih. Drugo jutro pričaka
samotnega sprehajalca kaj
žalosten pogled na kupe
smeti in razbitega stekla, kar
skušajo lastniki gostiln čim-
prej pospraviti pred svojimi
pragovi.
10
PIŠE:
JELKA ŽOLNIR
Galway je prijeten globok zaliv zahodne Irske obale.
BLAGOVNA
(Reifenstoin),
graščina
Na položni ravnici, Goričica 30, za-
hodno od Šentjurja pri Celju. Občina
Šentjur.
Ne nekdanji kraljevski posesti med
rekami Koprivnica, Hudinja in Voglaj-
na (inter fluenta Gopriunize, Chodi-
nie et Oguanie). ki jo je 1025 dobil v
dar grof Viljem in ki je pozneje prišla v
roke krške škofije, so se že zgodaj ra-
zvile močne gospoščine, vendar pa je
Blagovna nastala šele v novem veku.
1460 je Jošt Soteški prodal Hansu
Lichtenberškemu med drugim dve
imenji »zu Wlagam«, ta pa je svojemu
bratu Sigmundu odstopil štiri in pol
imenja »zu Blaganei«. Albert Die-
trichsteinski je 1618 dobil od bratov
Hansa in Sigmunda Wagnerja pristavo
»Blagoinemb«, jo do 1624 prezidal v
graščino in imenoval Reifenstein. Pod
tem imenom je Blagovno upodobil tu-
di Vischer. Z ženitvijo Dietrichsteino-
ve hčere Regine je posest prišla v roke
Gaisruckov, ki so jo 1720 skupaj z voj-
niškim uradom prodali grofu Leopol-
du S. Wurmbrandu. 1771 jo je kupil
Kaspar A. pl. Jakomini, 1783 Johann
Edler pl. Gadolla, nato Ignaz pl. Mack
in njegovi dediči, že pred 1885 Hugo
Ritter pl. Berks in njegova soproga
Marija.
Berksi so posedovali Blagovno do
prve svetovne vojne, med vojno so sta-
novali v graščini begunci, po njej si jo
je 1927 pridobil veleposestnik St. Go-
logranc in je še vedno v posesti te ro-
dovine.
Graščina na Vischerjevem bakrore-
zu ima štirikrilno zasnovo z arkadnim
dvoriščem in štirimi nadstrešnimi vo-
galnimi stolpiči. Na prednji fasadi iz-
stopa tristrani sklep kapele, postavlje-
ne v osi stavbe. Graščina je enonad-
stropna, ob njej so pomožne gospodar-
ske stavbe, drevesnica in baročno ure-
jen vrt. 1711 je graščina pogorela.
Stavbni izvedenec Johann Weiss iz
Maribora je takrat ocenil škodo na
11.756 florintov. Ohranjena ni nobena
upodobitev, iz katere bi bilo razvidno,
če so graščino še enkrat pozidali v ena-
ki obliki, prav tako ni potrjen podatek,
da so graščino 1861 podrli. Njeno po-
dobo iz let 1907-1911 nam je v več
risbah iz svoje skicirke ohranil doma-
čin Hinko Kartin. Tu se nam stavba
kaže kot enonadstropen dvorec podol-
govatega pravokotnega tlorisa s pou-
darjenim balkonskim vhodom, oprtim
s stebri, nadstrešnim (kapelinim?)
stolpičem in prizidanim trinadstrop-
nim stolpičem, značilnim za pozno 19.
stoletje. Na dvoriščni strani se pravo-
kotno prislanjata k zasnovi še dve
stavbi.
Današnja 3 x 12 osna, pravokotna,
enonadstropna, delno podkletena
stavba je razen balkonskega vhot
oropana vseh pritiklin in je tudi zn;
traj povsem modernizirana. Na strej
manjka strešni stolpič, prizidani sto|
pa so po pričevanju sedanjega gosp,
darja podrli 1938. Trikotno čelo v ^
fasade nad vhodnim altanskim moj
vom je okrašeno z grbom, ki je f
pripovedovanju iz štuka. Vse svetlo:
ne in vratne odprtine so utilitarno po
nostavljene. Ob osrednji stavbi še st
jijo stara, a tudi povsem predelana g
spodarska poslopja. Na skici hlevo
ki jo je izdelal Hinko Kartin, je spod
pripisano, je nad vhodom v veliki hlf
letnica 1786, na drugem, manjšem p
1792. Obeh letnic ni več.	i
BRDCE (Wurxenegg),
dvor,
graščina
Na manjši vzpetini v naselju Brd
pri Mozirju. Občina Mozirje.	'
Dvor se v srednjem veku ne omen;
1725 ga je imel v deželnoknežjem 2
kupu J. Daniel Freund. 1743 je A. 'W
zella, oskrbnik v Brestanici, prod
imenje za 750 goldinarjev Francu Ma
jašicu. V letih 1780-1834 sta ga posed
vali rodovini Walter Edelmann in
Mally, 1842 Andrej Dežman, Ifr
Franc Ksaverij Smrekar, 1852 Ferc
nand baron pl. Dienersberg, 1900 Flc
jančič. Med obema vojnama je bil
lasti ljubljanske škofije. Zdaj je pi;e
dan v šolo.
Stavba je zaradi korenitih prezid
povsem izgubila značaj graščine.
Blagovna. Vischerjev bakrorez iz okoli leta 1681
NABIRAJO PRVI REGRAT
Ob visokih cenah solate, ki pa je še vseeno ni dovolj, ni nič
čudnega, da so se ob njivah in travnikih že pojavili prvi
nabiralci regrata.
Seveda ga še ni prav veliko, saj je sneg komaj skopnel in je
zemlja še zmrznjena, vendar za prve želje se ga nabere.
T. TAVČAR
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Zalec
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika i
Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejči
Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopa
Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljan
Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena dvojna. Ste
žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.