E. Stevilkn. V LJubljani, v torek. 8. Januarja 1901 XL leto. Izhaja vsak da« sveder, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avatro-ograke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na^dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta II K, za četrt leta 5 K 20 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje d?xele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za oinanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati — Rokopisi se se vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari Jtfesečna priloga: »Slovenski Tehnik" Uredništva telefon »L 34. Posamezno številko po 10 h. Upravnistva telefon št 8S. Borbo nižje duhovščine proti šliofom med Čehi. Nasilno postopanje bivšega nadškofa dr. Kohna v Olomucu proti podrejeni mu duhovščini je rodilo silen odpor med mlajšimi, inteligentnejšimi duhovniki na Moravi, ki so se polagoma strnili v močno organizacijo v svrho, da se združenimi močmi ubranijo nasilstsv s strani episkopata. Ta organizacija si je izvojevala prvi uspeh s tem, da je bil nadškof dr. Kohn prisiljen zapustiti svojo stolico in se umakniti v privatno življenje, dogodek, ki je po svoji nenavadnosti in redkosti vzbudil izredno pozornost ne samo v Avstriji, nego po vsein katoliškem svetu. Ta nepričakovani uspeh pa mlade struje med duhovščino na Moravskem, ki so jo vodili inteligentni, modernim idejam pristopni svečeniki, ni uspaval, kakor so se zlasti nadejali višji cerkveni krogi, nego ji je samo pomnožil moči in jo bodril k še intenzivnejšemu delu. Možje, ki so imeli odprte oči in ušesa za zahteve modernega časa. a so bili obenem prožeti gorke ljubavi do svojega verskega prepričanja in svoje cerkve, so skoro uvideli, da mora cerkev katoliška preje ali sleje propasti, ako se za Časa ne prilagodi zahtevam moderne dobe in se temeljito ne reformira. Glasili te struje med moravskinii, oziroma češkimi duhovniki, ki so si nadeli ime rkatoliških modernistovu, „Bily Prapor4* in „Novy Život", ste jeli krepko zastopati te ideje ter naglašati, da se bo katoliška cerkev med Slovani krepko in uspešno razvijala samo, ako se bo reformirala v duhu apostolov Cirila in Metoda in ako bo dala duhovščini tiste pravice, ki so ji bile odvzete po krivici pred stoletji in ki ji gredo po naravnih in tudi cerkvenih zakonih. „Katoliški modernisti" so jeli gla-no zahtevati, n a j se v b o g o - j služje uvede slovanski b o g o -' služni jezik, naj dobe tudi lajiki besedo v cerkvenih zadevah in naj se predvsem odpravi celibat ko t glavni i z vor vsega zla v katoliški cerkvi. To gibanje med češkim klerom je seveda vzbudilo med episkopatom silno nevoljo in škoije so se trudili na vse načine, da bi vsaj zajezili akcijo ^katoliških modernistov". To se jim pa ni posrečilo, marveč gibanje je vedno bolj naraščalo in struja modernistov je pridobivala med duhovščino vedno več tal. Škofje so sprva pač mislili, da tvori takozvano „katoliško moderno" samo par neza-dovoljnežev, zbranih okrog listov „Bi!y Prapor" in „Novy Život", ki pa imajo med duhovščino le malo za-slombe, toda impozanten shod „mo-dernistov" v Prerovu jih je poučil, da je „moderno" gibanje med podrejeno jim duhovščino že zavzelo silne dimenzije in da stoje za „Bilim Praporom" skoro vsi mlajši, inteligentnejši duhovniki, zlasti na Moravskem. Škofje v prvem hipu niso vedeli, kaj bi storili vzpričo grozeči nevarnosti, da ostanejo vojskovodje brez armade, a končno so sklenili, da je treba z železno pestjo udariti med četo, ki se je drznila upreti njihovemu neomejenemu gospodstvu in zapisala na svojo zastavo reformo katoliške cerkve na Moravi in Češkem v modernem duhu in v ciril-metodijskem smislu. Kot izvor vsega zla so škofje smatrali „Bily Prapor" in ga tudi vsled tega sklenili uničiti, meneč, da bodo s tem „modernemu" gibanju podrezali korenine in mu zadali smrtonosno rano. V to svrho so izdali okrožnico, v kateri prepovedujejo pod kaznijo suspenzije ab ordine nadaljno izdajanje „Bilega Prapora" in groze z ekskomunikacijo vsem tistim, ki bi ta list še nadalje urejevali ali v njega pisali. „Modernisti" so se formalno udali, „Bily Prapor" je prenehal izhajati, toda nova struja ni vrgla orožja iz rok, nego je jela še ostreje brusiti svoje meče za nadaljni boj. Pretekli mesec je izšel v Olomucu list „Ufe-za n y Jazyk čili: Pohieb „Bile ho Praporu", v katerem govore „modernisti" napram škofom tako-le: „Na praznik sv. Štefana, prvega mučenika Kristovega, se glasi z vseh propovednic vsega sveta protest proti nasilnikom, ki so nezmožni premagati duha, ki je govoril iz moža preroka, škripali z zobmi in posegali po argumentih s kamenjem. V Čem se razločuj ejo naši voditelji od farizeje v? Mi b odemo tudi v bodoče delali za ideal Kristov, nadaljevali bodemo delo za izobrazbo ljudstva in tudi nadalje se bodemo borili proti Wichingom za dedščino ciril-metodijsko: a to je, za cerkev narodno, ljudsko in socialno!" — Te odločne besede so dokaz, da „modernisti" niso zakopali svojega bojnega kopja, ampak da so zaceli s še intenzivnejšo borbo. A tudi škofje se pripravljajo na nove udarce. Kdo bo zmagal v tej borbi? Ako „moderni" ne upade pogum, bo brez dvoma zmaga na njeni strani, kar bi bilo v interesu napredka iskreno želeti! Iz delegacij. Budimpešta, 7. januarja. Avstrijska delegacija je imela danes zopet plenarno sejo. Najprej je vojni minister Schonaich odgovarjal na razne interpelacije. Nato so se odobrili zaključni računi za leto 1904, nakar se je nadaljevala razprava o vojnem proračunu. Vojni minister Schonaich je odgovarjal na interpelacijo poslanca Biankinija glede direktne železniške zveze z Dalmacijo. Minister je rekel, da je taka železnica izredno važna in vsled tega je nujna potreba, da se Čimpreje zgradi. Vojno ministrstvo že leta in leta neprestano zahteva, naj se zgradi ta železnica. Toda dogovori z Ogrsko Še vedno niso dognani. V popoldanski seji se je razpravljalo o poročilu proračunskega odseka glede izrednega vojnega proračuna. — Del. Einspinner je prinesel s seboj vse potrebščine, ki jih dobe vojaške novinci pri nastopu službe, kakor razne krtače, mazila, brisače, jedilno orodje itd. Vse te predmete je kupil pri nekem branjevcu v Budapešti za 2 K 80, dočim se novincem zaraČunijo po <> K. Ker pride vsako leto k vojakom 100.000 novincev, znaša ta sleparija skoraj 400.000 K vsako leto. — Del. Stein je izjavil, da je z narodnega stališča pa tudi iz gospodarskih vzrokov za vojaštvo. Potem je zopet prosil ministra zunanjih zadev, naj izposluje pri kroni, da se izroče Nemčiji državne insignije, češ, da so last celokupnega nemškega naroda. V avstrijski državi ni več pričakovati zboljšanja. Upanje na boljšo bodočnost je iskati le v skupnosti * z velikim nemškim plemenom. Zahvalil se je predsedniku princu Lobkovicu za ljubeznivost, da mu je dovolil vse to povedati. — Predsednik je pripomnil, da obžaluje, ker ne more na ljubeznive besede predgovornika odgovoriti z enako ljubeznivostjo, temne ga mora za njegove besede ukoriti. — Del. Schreiter je zahteval, naj se avditorskim aspirantom plačuje gaza. — Vojni minister je odgovarjal vsem govornikom, nakar se je vojni proračun z izrednim vojnim kreditom 30 milijonov kron vred odobril. — Nato se je seja prekinila, da so se primerjali sklepi obeh proračunskih odsekov, nakar se je seja zopet otvorila ter je bil ves proračun z resolucijami vred v tretjem branju sprejet. — Po daljši debati je bil nato še sprejet predlog manjšine, da je opravilnik za delegacijsko zasedanje dopolniti tako, da dobe tudi Člani avstrijskega mnistrstva pravico , prisostvovati vsem sejam delegacij, da ima dele- gacija pravico staviti avstrijskim mi nistrom potrebna vprašanja ter zahtevati od njih odgovor in pojasnilo. Po običajnem medsebojnem kajenju se je delegacijsko zasedanje? zaključilo Regulacija plač državnim uradnikom Dunaj 7. januarja. V sobotnem ministrskem svetu je poročal ministrski odsek o nameravani regulaciji plač državnim uradnikom Finančni minister vit. Korytowski je zastopal stališče, naj se državnim uradnikom dovoli enkratna draginjska d oklada; toda v splošnem je vlada mnenja, naj se draginjska doklada dovoli le za enkrat, med tem pa naj se plače definitivno uredijo. Definitivna akcija je določena za 1. januar 1908. Najbrže se zvišajo aktivitetne doki ade, zniža se službena doba na 35 let ter s e uvede službena pragmati k|a. Glede znižanja službene dobe je še mnogo nasprotnikov v ministrstvu. Zaradi razdolžitva uradnikov se še vrše poizvedovanja. Dogodki v Macedoniji. Carigrad 7. januarja. Sultan je naroČil justicnemu ministru, naj skliče odlične sodne funkcijonarje na posvetovanje, kako bi se zboljšalo pravosodstvo v Macedoniji. Predsednik trgovinskega sodišča H al i m Beg in višji uradnik fioančnega ministrstva Ulema Mahmud Esad-efendi potujeta v ta namen v Ma-cedonijo. Sofija 7. januarja Na zahtevo generala Degeorgis-paŠe je sultan ukazal, naj se uvrsti zopet 300 vojakov v macedonsko orožništvo. 150 so jih že poslali v orožni&ko šolo v Solun. Ločitev cerkve od države na Francoskem. Pariz 7. januarja. „Petit Pari-sien" poroča, da so v velikem sem i- LISTEK. Strahovale! dveh kron. Zgodovinska povest. (Dalje.) — Ladja je v nevarnosti — idimo ji na pomoč, je dejal Andrej svojima spremljevalcema in je odstranil verigo, ki je vezala ladjo na skalo. Tomo je hitro skočil za svojim gospodarjem in prijel za verigo, ča-kaje, da mu sledi tujec. Toda v tem trenotju so se kmetje in ribiči zapodili proti Čolnu in prijeli kupčevalca s konji, ki je še stal na kopnem, nekaj korakov od ladje. — Ta vsaj ne pojde na morje, je kričal dolgi Juri. In gorje mu, če ne dobimo svojega plena, ki nam ga je namenilo morje. Kupčevalec s konji se ni Čisto nič razburil zaradi tega napada. — Spoštovani prijatelj, je rekel dolgemu Jurju z najljubeznivejŠo prijaznostjo, blagoizvolite mi povedati, s kako pravico ste se polastili moje osebe. Ni treba, da mi trgate obleko. Saj se lahko iz lepa pomeniva. Če je pravica na Vaši strani, se ji uklonim, če pa ni. bi bilo bolje, da izginete, drugače postanem nejevoljen. — Kaj pravica, je vpil dolgi Juri, kdor ima moč, ima tudi pravico na svoji strani. — Če ste tega mnenja, spoštovani prijatelj, dovolite mi, da se tudi jaz ravnam po vašem načelu, je skoro nežno odgovoril kupčevalec s konji, obenem pa tudi že zgrabil dolgega Jurja za vrat in ga z neznansko silo treščil ob tla. Še prodno so se ljudje, ki so stali okrog tujca, prav zavedli, kaj se je zgodilo, je imel kupčevalec s konji že Jurjevo železno palico v rokah in je tako naglo in tako spretno mlatil ž njo po ljudeh, da ti še misliti niso utegnili na obrambo, nego so s krvavimi glavami kričaje bežali na vse strani. Kupčevalec s konji je potem še prijel dolgega Jurja, ki je ležal brez zavesti na tleh, in ga nesel od brega na cesto. — Hej, ljudje, tu ste pozabili najhrabrejšega iz svoje čete. Pomagajte mu, če se mu je kaj zgodilo. Šele zdaj se je kupčevalec s konji obrnil k ladji, ki sta jo Andrej in Tomo komaj držala pri bregu. — Zdaj lahko brez skrbi odrinemo, je dejal svojima tovarišema tako mirno, kakor da se ni n č posebnega zgodilo, ter je vstopil v ladjo. Andrej je vzel v roke krmilo in ker vsled silne burje ni bilo mogoče razpeti jadra, sta tujec in Tomo prijela za vesli, veriga je odletela na kopno in divji valovi so dvignili ja-drenico, ki je bila prej čoln kot ladja, in jo zanesli kakor igračico na razburkano morje. Tujec in Tomo sta morala napenjati vse sile, da sta kljubuje burji in valovom pripravila ladjo naprej po tisti smeri, ki jo je kazal krmilar. Vzlic težkemu delu pa ni Tomo premaknil pogleda od obrežja, kjer je bilo pri svitu v skalni votlini goreče grmade natančno razločiti vsako posamezno osebo. — Milostivi gospod, je naenkrat vzkliknil Tomo, pazite tam na skali, kjer je stala naša ladja, čepi dolgi Juri s puško v rokah. — V tej temi, ko nas vidi samo, če posveti blisk, pač ne bo mogel nikogar zadeti, Če ima sploh porabno puško, Česar pa ne verjamem. Andrej Kržan si res ni delal skrbi in niti glave ni obrnil, da bi videl nevarnost, ki jo je razkril Tomo. Počasi je ladja prerezovala mogočne valove. Andrej je krmilil v smeri, od koder se je zdaj in zdaj čul iz topa strel, kjer je torej domneval potapljajočo se ladjo. Neštevilnokrat je burja odvrnila jadrenico] od te smeri, neštevilnokrat so jo velikanski valovi dvignili in pahnili nazaj ali na stran, a vselej je železna volja teh. treh mož zmagala in je jadrenica nadaljevala svojo pot. Ta boj z elementi je trajal več ur, in še ni bilo videti ladje, ki je s streli klicala na pomoč. Končno so pri svitu bliskov zagledali v daljavi luči in spoznali, da so našli iskano ladjo. Potrojili so svoje napore in se čez nekaj časa srečno približali ladji. — Tu je vsaka pomoč izključena, je menil kupčevalec s konji. Ladja sicer ni velika, a že je skoro ves zadnji del pod vodo. Čez uro se ladja gotovo pogrezne. — Kar obrnimo, je vzkliknil Tomo, sicer zadene še nas kaka nesreča. Tujec in Tomo sta skoro ob enem potegnila vesli iz vode, dočim je Andrej slej kot prej z železno močjo držal krmilo v isti smeri, to je na potapljajočo se ladjo. *■— Vsaj poskus ti je treba, Če se da kaj storiti, je dejal osorno. Pritis nita vender! Kako pa mislite ljudem pomagati? je vprašal tujec. Čim pridemo do ladje, jih poskoči toliko v naš čoln, da smo vsi izgubljeni. Tomo ima prav. Najbolje bo za nas, da se vrnemo na breg. Ladja je izgubljena. — Nisem vas vprašal za svet, je jezno zavpil Andrej. Zdaj ste na moji ladji, in kot zapovednik te ladje zahtevam, da 'ste mi pokorni. Da ladje ni mogoče rešiti, to vem tako dobro kakor vi, a morda otmemo smrti vsaj nekaj oseb. Človeška dolžnost je, da to poskusimo. — ('e je osem oseb na naši jadreniei, se skoro gotovo potopi, je nagovarjal Tomo. Vrnimo se raje in molimo za nesrečne žrtve bo/je nemilosti. — Zdaj smo trije na ladji, petim osebam torej lahko rešimo življenje. Kaj to ni nič? — NiČ posebnega, je prezirljivo opomnil Tomo. Moje življenje mi je ljubše, kakor življenje vseh teh ljudi, ki so na ladji. Da pa ne pridemo praznih rok domov, sem zadovoljen, če vzamete na čoln dve ali tri osebe. Samo zato, da se nam domaČi ljudje ne bodo] smejali. (Dalje prlh. narju v Versaillesu našli pri inventari v skrivni omari vrednostnih i>a-pirjev za šest milijonov frankov. Ker seminar ni podal predpisane izjave o ustanovitvi verske družbe, zapade vsa velika vsota ustanovam za reveže v dotiČnem okraju. Kardinal Richard je sklical na dan 22. t. m. tre tj o konfenco vseh francoskih škofov zaradi bogoslužja, organiziranja seminarjev, in semenišČnikov, oprostitve duhovnikov od vojaške službe in o pobiranju prispevkov za zomževanje uporne dnhovščine. Konferenca bo trajala tri dni. — Za jutri so poklicani k vojaškemu službovanju vsi duhovniki in semeniščniki, ki niso predložili predpisanega certifikata. Rim 7. januarja. V Vatikanu so v hudih skrbeh, ker je francoska vlada dobila pri papeževem nunciju Moutagniniju tudi ključ o tajnih šifrah, s katerimi so se sestavljale brzojavke med Vatikanom in nuncijem. Na ta način bo francoska vlada marsikaj zvedela o spletkah Vatikana proti Franciji. Boji v Maroku. Pariz, 7. januarja. O boju med sultanovimi četami in upornim Rai-zulijem prihajajo neverjetne vesti. Sultanov vojni minister Gebbas lahko svoje zmage poljubno popolni, ker Raizuli nima sredstev, da bi trditve v javnosti ovrgel. Po teh vesteh je pri zavzetju Raizulijeve trdnjave padlo 50 njegovih vojakov. Med ubitimi je tudi Raizulijev nečak otroške starosti. Vojni minister je razpisal veliko nagrado za Kaizulijevo glavo. Z druge strani pa se že poroča, da je Raizulija že izročil njegov svak vojnemu ministru. S tem bi bil boj tudi končan. Dnevne vesti. V Ljubljani, 8. januarja. — Ljubljanski mandat. Kdo bode kandidiral v Ljubljani, to skrbi posebno „Tagespost", katera že sedaj grozi, da bode kandidat narodno-napredne stranke imel vojskovati se z Nemci, klerikalci in soeijalnimi demokrati. Graški organ se ozira tudi na „disidente", ki so zadnji čas vskočili iz napredne stranke, ter se kri-stalizovali okrog starega Žužka. Posebno važnost pripisuje tem disidentom, ter pričakuje, da bodo v Ljubljani vse prevrgli. rTagespostu je mnenja, da se je vsled tega razkola v lastni stranki vdal dr. Tavčar resignaciji, da prej kot ne ne bode več kandidiral, in da bode podpiral kandidaturo svojega prijatelja dr. Trillerja. Iz teh čenčarij graškega lista, je le toliko resnice, da dr. Tavčar več kandidiral ne bode, da bi tudi takrat ne kandidiral več, Če bi ga podpiral še celo g. Žužek, Če bi ne bilo disidentov in Če bi ne bila vpeljana „splošna in enaka volilna pravica!" Kdo bo v Ljubljani kandidat napredne stranke, o tem še ni oficijalnega sklepa. Bode kandidiran dr. Triller, je gotovo, da ga bo tudi dr. Tavčar z vso vnemo podpiral. In gotovo je tudi. da mu „disidenti" ne bodo mogli kaj zdatno škodovati! — Sprememba pri finančnem ravnateljstvu. Te dni je „Slovenec" poročal, da poj de finančni ravnatelj dvorni svetnik g. L u b e c v pokoj. Obenem ga je dolžil, da dela proti temu, da bi postal nadsvetnik g. Dobida njegov naslednik. Uradni list je „Slovenca" na laž postavil. Pri tej priliki moramo tudi mi nekaj pribiti. Ko smo spravili na dan velezanimivo dogodbo o Škofovem davku za verski zaklad in pojasnili, daje država škofu Jegliču darovala 15 0.000 K, tedaj je bil „Slovenec" kar iz sebe in se je bridko pritoževal, da uradniki ne varujejo uradne tajnosti in tistim uradnikom, ki jih je imel na sumu, da so nam izdali škofovo tajnost ogorčeno metal v obraz očitanje, da so prelomili službeno prisego. Pojasnili smo tedaj, kako smo izvedeli za kraljevski dar škofu Jegliču in je bilo „Slovenčevo" mora-lično ogorčenje brezpredmetno. Zdaj pa smo se prepričali, da spoštuje „Slovenec" uradno tajnost in službenu prise go samo takrat, kadar mu je neprijetna, da bi se kaj izvedelo, drugače pa ne. V notici o gg. Lubeu in Dobidu je „ Slovenec" oitiral uradni akt insieer prezidijalni akt z uradno številko. Očitno je tu nekdo kršilzoper uradno tajnost in — da govorimo s „Slov." — prelomil svojo službeno prisego, a „Slov." se nad tem ni spodtikal, nego stvar z veseljem porabil. To je morala! Če bi gospod Lubec res delal za katerega nemčurja in proti tako izbornomu uradniku kakor ]e g. Dobida, bi bili mi prvi, ki bi to obsojali in sicer energično. Ali dasi je „Slov." morda šlo za dobro stvar, je vendar treba pribiti njegovo moralo, ki jo je j pokazal glede uradnih tajnosti in službene prisege. „Slov." je pokazal, da stoji na stališču „namen posvečuje sredstva" in da zaradi dobrega namena rad dopušča, da kdo izda uradno tajnost in prelomi svojo uradno prisego. Zdaj smo le radovedni, če se bode radi „Slovenčeve" notice tudi mobilizirala uradna inkvizicija, kakor se je mobilizirala tedaj, ko smo mi razkrili, da je država darovala škofu Jegliču 150.000 K. — Slovenska sekcija Svobodne misli prične še ta mesec izdajati svoje glasilo. Naslov novemu listu bo „S v o b o d n a M i s e 1" in bo izhajal v Pragi. V „Volni M}ršlenki", glasilu češke sekcije svobodne misli čitamo v tem oziru: „Zgodilo se je nekaj, Česar niti izdaleka nismo pričakovali : Ko sta izšli prvi dve številki, je nastala na Slovenskem v klerikalnih časopisih takšna burja, da se je vsa pozornost slovenskega naroda obrnila „Volni Mvšlenki" v Pragi; časopisi so priobčevali polemike in vzbudilo se je povsodi zanimanje bodisi v prijateljskem ali sovražnem taboru. Vzpričo tega so se navdušeni člani slovenske sekcije odločili, da porabijo to zanimanje in prično v Pragi izdajati samostojen protiklerikalni list „Svobodna Misel". List izide meseca januarja in osvobojevalno delovanje v Avstriji pridobi s tem novega krepkega olana v svojo organizacijo. Prosimo sedaj svoje pristaše, naj bi nam sporočili naslove naprednih Slovencev ali slovenščine veščih Čehov, odnosno naj bi se sami priglasili za naročnike. — Kdor se hoče o stvari natančnega poučiti, se naj obrne na uredništvo „Volna Mvšlenka", Kr. Vinohradv, Korunni ti-ida č. b. — Municijski m a ga c in i na ljubljanskem polju. Kakor znano, se je deželni odbor po zadnji eksploziji obrnil do vojnega ministrstva, da naj iz ozirov na javno varnost preloži svojo municijsko zalogo na kako drugo, bolj varno mesto. Vojno ministrstvo je sedaj odgovorilo, da ni zakonitega razloga, ki bi govoril za tako premestitev, ker se vsi magacini na ljubljanskem polju nahajajo v takoimenovanem postavnem varstvenem rajonu, tako da je lega teh ma-gačinov silno izvrstna, in boljša kakor pri kateremkoli večjem mestu v cesarstvu. Vendar pa je ministrstvo pripravljeno se vdati, ako bi se dobil kdo, ki bi odstopil erarju prostor, kateri bi bil Še boljši od sedanjega, in na katerem bi z nova zgradil vsa tista poslopja, katera stoje na sedanjem prostoru. Za tak prostor in za take stavbe bi bil vojni erar velikodušno pripravljen zamenjati stari dosedanji prostor in stara poslopja! Priznati se mora, da je taka ponudba nekaj kolosalnoga, in da je vojnemu ministrstvu le čestitati na izvanredni kulanci! — — Slovensko gimnazijsko vprašanje na Štajerskem. Z ozirom na vest, da namerava vlada odpraviti samostojne slovensko-nemške gimnazijske razrede v Celju in zato ustanoviti v Mariboru popolno slovensko gimnazijo, priobčuje „Domovina" iz „celjskih merodajnih krogov" Članek, v katerem se pisec z vso odločnostjo izreka proti taki rešitvi slovenskega gimnazijskega vprašanja naSpodnem Štajerskem, člankar končuje svoja izvajanja takole: Mi zahtevamo za Spodnji Štajer najmanj dve popolni slo venski gimnaziji: eno v Mariboru, eno v Celju. Ako se v obeh mestih naenkrat ne moreta ustanoviti obe gimnaziji, česar pa ne verjamemo, naj se za sedaj ustanovi ena polna gimnazija ali v Maribora ali v Celju; ako se ustanovi v Celju, morajo ostati paralelke v Mariboru, ako se pa ustanovi v Mariboru, morajo ostati sani o s t oj n i slovensko-nemški gimnazijski razredi v Celju nedotaknjeni. Od tah zahtev in od tega stališča ne odnehamo niti za las. Edini smo v tem vprašanju najsi sioer pripadamo tej ali oni stranki." — Županska volitev v Devino. Poroča se nam iz Devina: Dne 6. t. m. je bila tukaj županska volitev. Zgodil se je škandal, ki se nam zdi še zdaj neverjeten. Županstvo, edino stvar, ki je bila š e v s 1 o-venskih rokah, smo izgubili. In to po klerikalni zvijači. Pokazala se je s tem v bengalični luči propadlost in hudobija klerikalcev, ki jih je vodil razvpiti faruoelj K orle Perinčič. Mnogo bolje bi bilo, da je skrbel Perinčič za svojo družino, kakor da se je mešal v te stvari. Posrečilo se mu je, da je dobil na svojo stran tudi vse štiri medvejske može, ki so prišli le s pomočjo Devincev v občinski svet. S temi si je Perinčič napravil večino. Izvolili so si župana in podžupana iz Medjevasi, in sicer taka moža, ki ne znata niti svojega imena zapisati, tako da zvitemu popu ne bo težko, voditi celo občino tako, kakor bo sam hotel. Lahi so lahko veseli. Možem iz Medje vasi pa bodi povedano: Fej izdajice! Tri leta bodo tudi minila in Devin v tem času še ne bode propadel, zakaj v Devinu imamo može, ki znajo kaj več, kakor „podeštat" iz Medje vasi in ki se ne prodajo ne za kozarec vina in ne za Perinčičev blagoslov. Novega „pode-štata" (ker niti on, niti s t ar ej šine ne znajo Čitati, naj mu kdo to prebere!) si usojamo to vprašati, če je zadobil z župansko oblastjo tudi škofovsko oblast, da je ukazal, nabijati mu \ Sv. Ivanu ves popoldan na zvonove. So-li zvonovi za to, da se ž njimi proslavljajo zmage klerikalnega hinavstva. Sicer pa se že veselimo prvega razglasa novega županstva, na katerem bodeta mesto županovega in podžupanovega podpisa naslikana dva t t« — Sorska afera. Najvišji sodni in kasacijski dvor je odbil ničnostno pritožbo Ivana Lu-štreka, Franca Venclja in Marije Bukovec glede krivde in kazni proti razsodbi tukajšnjega deželnega sodišča, ki jih je obsodilo dne 26. septembra 1906. S tem je sorska atera končana. — Za poštne uradnike. Trgovinsko ministrstvo je končalo obravnave glede vraČunanja v penzijo službenih let, ki so jih sedanji poštni uradniki odslužili kot poštarji ali poštni odpravitelji, S tem se bo mar-sikakemu poštnemu uradniku znatno zvišala penzija. — Imenovanje. Za namestni-škega kancelista je imenovan Fran Babic. — Iz SOdne Službe. Pisarniški oricijal pri okrožnem sodišču v Celju Ivan S k u b e tz je imenovan za višjega ohcijala. — tivinozdravnUka vest. Višji okr. živinozdravnik Josip Volov-šek je prestavljen iz Celja v Ljutomer, odkoder pride v Celje okr. živinozdravnik Frid. Schmidt. — Učiteljske vesti ns Štajerskem. NaduČitelj v Št. Janžu pri Spodnjem Dravogradu je postal dosedanji šolski vodja enorazrednice v Sele-Vrhu Ivan Mohorko. Premeščeni so učiteljica Tereza Sajo-vic od Sv. Vida pri Grohelnem v Št. Lovrenc pri Prožinu in učitelj I. Napast z Gor. Štajerske v Rado-vanj pri Mariboru. — Učiteljice za ženska ročna dela so postale: Friderika Gnus v Turjah, Marija Meško, roj. Podobnik v Selah, Marij a Paulšekv Ročja Mati 1 da Stoklas v Št. Andražu v Leskovcu. — Kako so smešni I Poročali smo v soboto, da je vojaška godba odpovedala sodelovanje pri konoertu „Ljubljane", ker baje vojaškim krogom ni bila po volj i neka pesem, ki je bila na sporedu. Vsled brzojavne pritožbe je ministrstvo sodelovanje vojaške godbe sicer dovolilo v zadnjem hipu, odredilo je pa, da vojaška godba ne sme sodelovati pri dotični pesmi, ki jo vojaška oblast smatra za revolucionarno kali. In veste, katera pesem je tako nevarna obstoju države, da je vojaška godba nele ne sme svirati, nego da ne sme biti niti navzoča, ako jo pevci pojo?To je nedolžna Gregorčičeva himna „Domovini"! „Oj vdova tožna, zapuščena, — ti mati toliko sirot, — s krvjo, solzami napojena, — ki bol poznaš, le nič dobrot! — Oj mati vdanega Ti sina, — oj zlata mati, domovina. Ti krasna si, krasnejŠe ni, — kar jih obseva zarja dneva; — krepostna si, vsa vredna Ti, da krona venca Te kraljeva. — A trnjev le Tvoj veneo je, — in rod Tvoj, rod mučenec je: — Sovražni svet Te le prezira, — prezira Te in Te zatira! Kdaj to gorje pač mine Ti, — kdaj se oko Ti vjasni kalno, — kdaj solnce zlato sine Ti, — kdaj slečeš to obleko žalno? ..." To so torej besede tiste pesmi, ki jo vejaška oblast smatra ne vemo ali za revolucionarno ali tako protidina-stično, da jo vojaška godba ne sme svirati, še manj pa poslušati. Ali so ti ljudje smešni in malenkostni, kadar treba nastopiti proti Slovencem! Napram Nemcem so pa kulantni in obzirni prav do skrajnosti. jjDie Wach t am Rhein", -Das deutsche Lied" itd. so pesmi, ki so notorično znane kot antiavstrijske, pri vsaki nemški priredbi se pojo, a vojaški oblasti še ni nikdar prišlo na misel, da bi radi tega prepovedala sodelovanje vojaške godbe pri dotičnih prireditvah. Za Slovence pač velja druga mera! Če pa mislijo vojaški krogi, da bodo s takim malenkostnim, pedantskim postopanjem vzbudili simpatije do armade v slovenskem narodu, prosto jim! Potem se pa naj ne pritožujejo, ako bo jel med Slovenci res ginevati tisti čut, ki bi bil baje v nevarnosti, ako bi vojaška godba sodelovala pri Gregorčičevi pesmi „Domovini"! — Iz pisarne slovenskega gledališča. Nocoj (par) se ponovi Moli* rova komedija „G i z davki"; za njo se pojo tretjič v sezoni Leon-cavallovi „Glumači". — V četrtek (nepar) je prva repriza velike W'ag-nerjeve opere „Lohengrin", v soboto (par) pa se vprizori prvikrat na slovenskem odru Stolbova tride-janska veseloigra „N a letovišču". — Veliki ljudski koncert »Glasbene Matice11. Pri velikih skladbah „Švanda duda k" in„Turki na S 1 e v i c i" nastopijo poleg orkestra in mešanega zbora tudi solisti. Za sopran, alt in bas so določene zgolj domače moči, za sopran gospica J o-sipina Šusteršič, za alt gospica Angela Malic, za bas gospod Julij Betetto. Tenorsko vlogo, ki je v „S v a n d a d u d a k u" zelo velika in važna, bo pel slovenskemu koncertnemu občinstvu že dobro znani izvrstni zagrebški operni pevec in profesor glasbe gospod E r n e s t o vitez C am m ar o t a, ki je v najboljšem spominu še izza Hartmanno-vega oratorija „Sv. Frančišek" in iz koncerta hrvatskega pevskega društva „Kolo" v Ljubljani ter iz nastopa v slovenski operi. Gospod Cammarota bo tudi samostojno nastopil ter pel „arijo" in „Smrt Chopinovo" iz Ore-ficeve opere „Chopin" in Nedvedov „Pogled v nedolžno oko" na besede Simon Gregorčičeve. Tudi gospod Julij Betetto bo samostojno nastopil ter pel Hudovernikovo „V celici" na besede S. Gregorčičeve. Ta skladba je popolnoma nova in se bo prvič izvajala. Zložena je za bas solo s sprem-ljevaujem klavirja in za mali moški zbor. Že kdor Čita ta Gregorčičev umotvor, njega pretrese globoka žal, ki preveva pesem. Kaj bi šele, ko so Čustva čud »vito krasno izražena in upodobljena v kompoziciji zelo nadarjenega in le prerano umrlega Hu-dovernika! — Koncert bode v nedeljo, dne 13. januarja ob polu 8. zvečer v veliki dvorani hotela „Union". Ker bo to ljudski koncert, so cene izvanredno znižane, tako da je vsakomur omogočeno prisostvovati redki glasbeni prireditvi. Vstopnice se dobivajo v trafiki gospe Češarkove. Obširno, 10 tiskanih strani dolgo besedilo se dobi istotam brezplačno. — Venček „Narodne čitalnice V Ljubljani". Kakor je bilo že svoj čas objavljeno, priredi „Narodna čitalnica" v soboto, dne 12. januarja t. 1., „plesni venček" v mali dvorani „Narodnega doma". Ta venček je v svojem preprostem, familijarnom značaju edini med vsemi ljubljanskimi plesnimi prireditvami v tekočem pred-pustu. Z radostjo opažamo živahno zanimanje za sobotni čitalnični večer, — s tem večjo radostjo, ker se v tem za ljubljansko čitalnico nenavadnem in nenadnem pojavu javlja dolgo, predolgo zadrževani preobrat v naši čitalnici neprijaznem glasu in mišljenju domače publike. To je znak, da se vendar dviga zavest, da so danes vse besede o toli razvpiti „napetosti" med obiskovalci Čitalničnih večerov povsem neutemeljene, v tradiciji izza zadnjih let ukoreninjene zloglasne govorice o 5e danes neizčrpani „fra-k ar i j i" prazne, da ne rečemo zlobne bajke. Skrajni čas je, da se z našo dobo sorazmerno dvigne zopet živo življenje „Narodne Čitalnice", tega nekdanjega edinega, najstarejšega ognjišča vsega našega narodnega družabnega žitja in bitja! Sedanjost mora in mora izbrisati sleherne predsodke, udušiti sleherne zabavljice. Takov uspeh je omogočen in zagotovljen po kolikor moči obilni udeležbi njenih zabavnih prireditev, kjer se vsak posetnik na lastno oko lahko preveri o neopravičenosti obrekovanja „Narodne čitalnice", najglasnejšega seveda pri ljudeh, ki poznajo to čitalnico najmanj Njen odbor, ki se hoče vestno potruditi za lep uspeh sobotnega „plesnega venČka", vabi in prosi predvsem veleč, člane, da posetijo ta venček v vendar enkrat dostojno mnogobrojnem številu in da pripeljejo več gostov s seboj. Isto-tako so vabljeni zlasti tudi oai veleč, nečlani, ki bi sicer vstopili v društvo, a jih še ovirajo oni vkoreninjeni predsodki. Dalje naj biagovoljno upoštevajo vnovič ponovljeno vabilo gg. visokošolci in enoletni prostovoljci z mnogobrojnim posetam sobotnega večera. Bodi izrecno poudarjeno, da se vabijo tudi g. višjegim-nazijci in višjerealei k prav obilni udeležbi! — Obleka na „ plesnem venčku" je promenadu a. Začetek točno ob 9. uri zvečer. — Tretji planinski ples priredi „Slov. planinsko društvo" na praznik Svečnice, v soboto 2. svečana, insieer to pot v gornjih prostorih ljubljanskega „Narodnega doma". Prostranost velike in male plesne dvorane in mnogoštevilnih stranskih soban in udobnost te prostore dru-žečega krasnega vestibula omogočijo, da se razvije na dan obče zaeeljenega zopetnega planinskega plesa ono življenja polno radostno vrvenje, kakršnega smo se privadili na planinskih plesih, katerih prva dva sta ostala še neDOzabljena, ko sta si pridobila po svoji prisrčnosti in ljubeznjivi neprisiljenosti glas znamenitih karnevalskih prireditev. Osredeji odbor razpošilja ravnokar vabila slovenskim damam plauinaricam, da jih združi v veliki damski komite, ki mu je na dan plesa opraviti posel gospodinj, katerih postrežljivost bo osigurala dobro voljo, ki bo znak plesnemu večeru. — I. društvo hišnih posestnikov V Ljubljani je imelo snoči v mali dvorani „Uniona14 svoj redni občni zbor. Predsednik g. dr. Gre-gorič je pozdravil udeležnike, proglasil sklepčnost in naznanil, da je letošnji redni občni zbor velike važnosti, ker se hoče na njem govoriti o potresnem posojilu, ki se je korenito zavozilo. Poročajoč o delovauju odbora je izjavil g. predsednik, da se je zanimanje za društvo sioer nekoliko povečalo, vendar še ni popolnoma zadovoljivo, kar je pa upati v pri« hodnjosti, da se doseže O hišnih posestnikih se pogosto misli in trdi, kaki bogataši da so, to pa zaradi tega, ker se dohodki raznih obrti itd. štejejo k dohodkom hiše. Strogo se mora ločiti hiša od vseh drugih reči. Proti vedno naraščajoči davčni sili bo treba krepke odpomoči. Izrekel je željo, naj bi se hišni posestniki večkrat obračali na društvo v kaki zadevi. Vsi stanovi se organizujejo, le ti se ne. V Ljubljani ni niti 5" '„ hišnih posestnikov, ki bi znali izračunati svoj davek. Društvo je imelo preteklo leto 1562 K 10 vin. dohodkov in 905 K 91 vin. izdatkov, torej prebitka (kUJ K 19 vin Članov je imelo društvo 180, kar je jako malo v primeri s številom ljubljanskih hišnih posestnikov. To poročilo in računski zaključek sta bila brez ugovora odobrena. Pregledniki so našli račune v redu. Nato se je izražalo obžalovanje, da se kaže tako majhno zanimanje za društvo. Naj se onih odbornikov, ki ne pridejo niti na oboni zbor, ne voli več Potem so se vršilo volitve. Izvoljeni so bili sledeči gg.: Doberlet, Endlicher, dr. Gre-gorič, Hamann, Korsika, dr. Leskovitz, Maurer, Požar, Ro-ger, Sušnik. ^Ali bi ne mogel biti bolj slo venski odbor V) Za pregledo-valce računov so zopet bili izvoljeni gg. B ah o ver, Knez in Hudo-vernig. Nato se je govorilo o pridobivanju članov. Sklepal bo o tem odbor. Letni prispevek se določi na 4 K, ako je pa kak hišni posestnik v slabih razmerah, mu sme odbor znižati članarino na 8 ali 2 K. Pri pre-membi pravil se je sprejel predlog, da se ob nesklepčnosti občnega zbora vrši čez pol ure občni zbor, ki je sklepčen ne glede na število članov. Dalje je bil sprejet predlog, da društvo posreduje proti majhni odškodnini prodajo hiš. Glede jamstva obveznosti hišnih posestnikov pri morebitnih nesrečah pri ali v hišah se je sklenilo, naj se pri bodočem sestanku osrednje zveze hišnih posestnikov Avstrije razpravlja ta stvar, poslanci naj se pa zavzamejo za hišne posestnike, da se spremeni postava. Le če se dokaže, da je hišni posestnik kriv kake nesreče pri ali v svoji hiši, potem naj bo zavezan plačati gotovo odškodnino. Nato je poročal g. dr. Gre goric o potresnem posojilu. Ker se je davčna moč Ljubljane od leta 1895. do da-ues podvojila, od česar ima največ dobička samo država, zato se niora delati na to, da se potresno posojilo popolnoma odpiše. Na vprašanje, kaj je storilo društvo na sklep deželnega zbora, ki je sklenil, da se odpišejo deželne doklade, kakor je dovolila država gotove udobnosti, je odgovoril predsednik, da deželni odbor Še m preklical dotičnega sklepa, dasi je iz-vrševaini organ deželnega zbora. Glede objavo imenovanega sklepa v deželnem zakoniku se poda deputacija k deželnem* glavarju, ki mu razloži obonem stalšČe hišnih posestnikov v tem oairu. V deputaciji bodo gg. dr. Gregorič, Maurer in Sušnik. Na shod državne zveze hišnih posestnikov na Dunaj dne 13. in 14 t. m. se odpošlje kot delegat g. dr. Gregorič. S tem je bilo zborovanje končano. — Dražbe sv. Cirila in Metoda „Vestmk koledar4* za leto 1907 se je vsled nepričakovanih ovir neljubo zakasnil Izide pa torej te dni. Vsak narodno čuteči Slovenec naj ga sprejme. — Vsebina mu je izredno zanimiva in za našo slovstvenost važna. Namenjen je naši družbi v korist in kdo bi nas ne podpiral! — Javno predavanje. V četrtek ob polosmih zvečer bo predaval g. Anton C h r a s k a v dvorani Puntigamske pivnice na Turjaškem trgu št. 1 o predmetu: Kaj pomeni ime r Jezus" ? Bode se tudi pelo. Vstop vsakomur prost. — 15 let društveni predsednik. -G. i van u Dražil u so ob praznovanju 151etnice predsedništva pri -„SIavc*u čestitali, in sicer: a.) brzojavno: Dramatično društvo v Toloski, pevsko društvo „Hajdrih" na Prošeku, Koželj in Poznič , Ujakovo), društvo Lovor v Opatiji, Nada Karloveo), pevsko društvo „Postojna" v Postojni, Slatnar (Kamnik), pevsko društvo „Lirau (Kamnik) Martinčjč Celje), ^ b.) pismeno: „Žirovnikov zbor" (St. Vid nad Ljubljano', Drag. Selak (Ljubljana , Fran Kristan (Ljubljana'. Ignacij Florjančič (Ljubljana, Iv. Vrhovnik (Ljubljana), dr. Tnma (Gorica), Ivan Mercina Gorica), Anton Trstenjak (Ljubljana-, Kotter . in Bogo vic (Opatijaj, hrvatsko pevsko društvo „Kolo44 (Zagreb;, ljubljanski „Sokol", Fr. Stegnar (Maribor — Roditeljski večer bo v soboto, dne 12. t. m. ob šestih zvečer, ~v telovadnici I. mestne deške ljudske šole v Komenskega ulicah s tem-le sporedom: 1. ^Pomen roditeljskih večerov". Por. J. Dimnik. 2. rTobak in alkohol." Por. Karel \Vider. 3. .Razgovor s starši šolske mladine. K obilni udeležbi vabi starše, njih namestnike ter prijatelje in vzgojitelje mladine — Šolsko vodstvo. !;Legar(1 v Postojni. Zdravnik g. dr. Gregorič nam piše: Na iopis v vašem cenjenem listu od 4. t. m. št. 3 pod naslovom nLegar, ki ni legar", vam naznanjam, da se mora leg ar pri bolniku, katerega odpadki so se bakterijologično preiskali in kateri slučaj vi.omenja.te glede kliničnih znakov, kakor glede vsestransko dovršene bakterijologiČne preiskave, izključiti. Dr. Krž^n sam, s katerim sva konzultirala, je legar tudi izključil in sploh meni nasproti trdil, da veČina bolnikov ni imela legarja. Jaz dotičnega bolnika zdravim, on leži že ■> tednov, (mrzlica še vedno traja in deska z napisom „legar" se je od hiše, kamor je bila pribita, odstranila. Kar se tiče drugih slučajev v Postojni, me nič ne brigajo, ker imam jaz interese le svojega boluika varovati. Omenjam vam le vobče, da se je zoper Postojno hudo, hudo grešilo in seji krivično škodovalo. — Društvo za varstvo živali. Sila ubogih živali, posebno ljubih pti-cic-pevk, je postala zaradi množine -nega ter hudega mraza velika. Ker se za zadostno krmljenje ubogih pti-čie zelo veliko krme potrebuje, prosimo k obilnemu pristopu k našemu društvu, da skupno opomoremo bedi dragih nam pevčic. Prosimo tudi doneskov za ptičjo krmo. Naznanila k pristopu, kakor tudi denarne doneske je poslati rDruštvu za varstvo živali v Ljubljani". — Trgovska naznanila na adresni strani dopisnic. Trgovinsko ministrstvo je dovolilo, da se sme leva stran adresne strani dopisnic uporabiti za tiskana trgovska naznanila splošne vrste v tu- in inozemskem poštnem prometu. — „DruStvena godba v Gori* Čanah". Deželna vlada kranjska je dovolila z odlokom z dne 3. t. m. štev. 81 ustanovitev -Društvene godbe" v Goričanah pri Medvodah v smislu predloženih pravil. — V Dobn pri Domžalah se je vršila v šolskih prostorih na dan sv. Štefana prvič in na Novega leta dan V drugič „Božićnica" s petjem, de-klamacijami. božičnim igrokazom ..Pojdimo v Betlehem!" in živimi jaslicami. Vse so izvajali učenci in uČenfce tukajšnje šole tako pohvalno, da je poslušalcem jako uga- jalo, kar je glavna zasluga tukakajš-nega kaplana pesn ka Silvina Sar-denke, g. dr. Al. M r ha rja. Večina sporednih točk so njegove pesnitve. Čisti dobiček od obeh vprizoritev 129 kron 70 h se je izročil tukajšnemu šolskemu vodstvu v šolske namene, kar s tem zahvalno potrjuje šolski vodja M. Hiti. — Zmrznil je pri Idriji Boletni posestnik Lovro Cerin. Šel je v gozd napravljat drva, a so ga zameti ovirali, da bi bil prišel pravočasno domov. Opešal je in zmrznil. srnjak ujet. V nedeljo je pripeljal tukajšnji trgoveo g. Fr. Zore nad 25 kg težkega, živega in zdravega srnjaka z lova. Vlovila sta ga podborški župan Franc Kasteleo in hlapec Franc Mandel. Psi so srnjaka pripodili z gozda v vas PodborSt; srnjak se je zaletel pod neki kozolec, kjer sta se omenjena dva moža nahajala. Hitro sta ga pograbila in zaprla. Obvestila sta lastnika lova, kateri ga je z veseljem živega peljal v Ljub ljano. — Dvojen umor se je zgodil dne 2. t. m. blizu Št. Janža v radt-Š-kern okraju. Na Bržanah pri St. Janžu sta v srečnem zakonu živela posestuik Miha Kovač, ki je ob enem lovski čuvaj in njegova žena Marija Kovač. Ker se ženi sestra Marije Kovač in ker so v sredo v hiši njenega očeta klali, šla je Marija Kovač s svojim možem na očetov dom pomagat. Ostala sta pri očetu ves dan in se okolu 9. ure zvečer odpravila domov. A domov jih ni bilo, ne tisti večer ne v četrtek ves dan. Hčer, ki je bila doma, je mislila, da so stariši pri starem očetu, a ker jih tudi v petek ni bilo domov, šla je vprašat starega očet^, kaj da je. Zdaj se je izkazalo, da sta Miha in Marija Kovač v sredo zvečer izginila. Oče Marije Kovačeve se je koj odpravil v Št. Janž, kjer je stvar naznanil orožništvu in župniku ter pri ljudeh povpraševal, Če kaj vedo o zetu in o hčeri. Ker ni bilo ničesar izvedeti, se je mož sam od pravil iskat hčer in zeta. Po dolgem iskanju je našel v nekem^ samotuem grabnu svojo her ubito. Šel je klicat ljudi in neki mož mu je prišel pomagat ter našel blizu umorjene M Kovač tudi nj enega moža M.Ko vača ubitega Ležal a sta nekaj metrov drug od drugega. Marija Kovač je ležala z glavo v vodi, na njenega moža je voda nanesla že nekaj listja. Dognalo se je da je bil Miha Kovač trikrat udarjen po glavi in sicer od zadaj. Glava mu je bila vsa razbita. Marija Kovač je bila udarjena na Čelo. Orožniki so stvar naznanili v Rateče na sodnijo, a na občno začudenje ni prišla komisija na lice mesta, marveč naroČilo, naj umorjeni osebi le pokopljejo, kar se je tudi v nedeljo zgodilo. Na roparski umor je težko misliti, ker ljudje na kmetih ne nosijo denarja s seboj. Pri ubitem Mihu Kovaču so našli 20 kr. in dva noža. Najbrž se je zgodil umor iz maščevalnosti. Miha Kovač si je kot gozdni čuvaj nakopal marsikakega sovražnika, ker je svojo službo vestno opravljal in najbrž se eden teh na tako strahovit način maščeval. Miha in Marija Kovač sta zapustila dva sina in eno hčer. — Občinski odbor idrijski je imel minolo saboto svojo prvo javno ^ejo, ki se je udeležilo 21 odbornikov. Župan J. šepetavec se je predvsem zahvaljeval odbornikom, da so ga krepko podpirali v preteklem letu ter jim voščil veselo in srečno novo leto. Povedal je med drugim neugodno vest, da je občina zaključila leto L906 z deficitom 18000 K, ki je nastal vsled tega, ker je bilo erarju toliko manj davka predpisanega. Treba bo tedaj delati obč. odboru na to, da se reši občina iz neugodnega gmotnega položaja, to pa na ta način, da se znebi občina ali si vsaj zmanjša obstoječe stroške. S podržavljenjem realke se bo odvzelo občini veliko breme in bo zamogla občina tudi v drugem oziru vršiti svojo nalogo. Nujno je potrebna kanalizacija mesta, regulacija Nikave, povzdiga prometa s tujci, pridobitev primerne prometne zveze, na brzo oživotvorjenje čaka javna občinska čitalnica in knjižnica i. dr. Svetovalec A. Kristan utemeljuje in stavi nujni predlog: Občinski odbor mesta Idrije se svečano izreka za nujnost železniške zveze Idrije s kako železnico ter obenem izraža slovesno, da mu je železniška zveza Idrije s Sv. Lucijo za sedaj najsimpatičnejša, ker ima tudi največ upa do najmožnejše izpeljave v doglednom času. Idrijskemu županstvu se zato naroča, da skliče v najkrajšem času shod vseh interesentov glavno deželnega odbora kranjskega in goriškega, prizadete državne in deželne poslance, dalje pa zastopnike občin, katere tangira vprašanje železniške zveze Idrija-Vrhnika. Obenem naj občinski odbor idrijski izvoli danes začasni železniški odbor iz 7 Članov, ki naj ima za nalogo: skr-boti energično in resno, da bode akcija za združitev Idrije s kako železnico imela pozitivne uspehe. Predlog se sprejme ter se v odbor izvolijo: župan in odborniki Svoboda Karel, Alojzij Pegan, Jan Gruden, Valentin Lapajne, Fran Didič in Anton Kristan. Odbornik B Babler zahteva, da se čita zapisnik javne seje, (se zgodi), in naj župan poroča, kako so se sklepi izvršili: Župan da tozadevna pojasnila, na kar se preide k dnevnemu redu. Načelnik stavbnega odseka odbornik K. Svoboda poroča o ureditvi posestnega stanja pri konjušnici in predlaga, da se zadeva, ker je precej zamotana, poveri veščaku-juristu. Sprejeto. Ker je centralna kurjava v realki precej draga — na leto se porabi 8 vagonov premoga — se napjosi tvrdko Briiokner v Gradcu, da odpošalje veščega monterja, da napravo preišče. Stavbni odsek priporoča, da se naprosi poljedeljsko ministrstvo, da poveri napravo na Črtov za regulacijo Nikave svojim inženirjem. Sprejeto. Poročilo ubožnega odseka, da se je podelilo mesečne ubožne podpore Frančiški Pagon 4 K, Mariji Vidmar 2 K, Ani Grošelj 7 K, se sprejme na znanje. Anton Kristan vpraša župana, ali mu je znano, da so zvišali posestniki mleko na 20 v za liter in kaj namerava storiti, da se prepreči atentat na idrijsko prebivalstvo. Župan odgovarja, da na govorice ne more iti, sicer naj pa zadevo vzame kak odsek v roke. Kristan poudarja, da je županstva samega dolžnost, da vse potrebno ukrene. Odbornik A. Pegan nasvetuje, naj se pridobi podjetnika, ali pa naj občina prevzame prodajo mleka v lastni režiji. Odbornik Filip Vidic vpraša, ali bi se ne dalo, sedaj ko se je nastavilo za drugega redarja bivšega užituinskega uradnika, da občina razne doklade sama pobira. Se odstopi finančnemu odseku v pretres. Odbornik M. Kobal priporoča, da bi si doklade stranke odkupile. Odbornik Babler predlaga, naj se posestnike hiš ob javnih cestah pozove, da napravijo mačke na strehah proti drča-nju snega. Župan nato zaključi sejo — Iz Idrije. V soboto, dne 19. januarja t. 1. se bode vršila v korist rrdrijske obrtniške blagajneu pri Di-diču običajna predpustna veselica, katero prirede v ta namen idrijski rokodelski pomočniki. Z ozirom na blag namen veselice se vsa idrijska društva tem potom opozarjajo, da blagovolijo za kako eventualno prireditev ta dan vpoštevati. — Iz Hrastnika. Dne 1. t. m. je bilo v Hrastniku pri gosp. Rošu zborovanje obeh trboveljsko-hrastni-ških podružnic Družbe sv. Cirila in Metoda. Udeležba je bila zlasti iz Hrastnika prav lepa. zlasti še zato, ker smo pričakovali g. prvomestnika To|mo Zupana iz Ljubljane. Moška podružnica je izvolila predsednikom mesto dosedanjega župnika E r j a v c a g. Rob. Pla vsaka, učitelja v Trbovljah in podpredsednikom gospoda Janko Sorčana, nadučitelja v Hrastniku. Župnik K r j a v c je postal častni predsednik podružnice. Ženska podružnica je izvolila dosedanjo predsednico, zaslužno g. Ano Dimnik, podpredsednica je gospica L. Koševa. G. Tomu Zupanu je izročila ženska podružnica po gospici RoŠevi prekrasen, svež šopek, za katerega se je prvomestnik vidno ginjen zahvaljeval. Božičnica, otrokom, ki so vpisani v vrtec, se je sijajno obnesla, ves Hrastnik je poln hvale. Čast gospicam in gospodom, ki so se toliko trudili! Otroškemu vrtcu se stavijo vsakovrstne zapreke. Dasi je prostor v razredu dekliške šole, vendar so bili tako pametni, da so zahtevali (od dež. šolskega sveta) — komisijo, ki naj bi potrdila, da je prostor ugoden za vrtec. Seveda so naposled odstopili od absurdne zahteve. Sedaj si lasti okrajni Šolski svet iv nemčurskih rokah) pravico, da sme oddajati prostore v tukajšnji šoli, a ne krajni šolski svet in občina, katere lastnina je vendar šola. Za sedaj molčimo, a pazili bomo, kako se zadeva razvije. Ce pa zvemo, kdo je spiritus agens v Šem početju, udarimo po njem brez pardona, naj si bo že ta ali oni. Gorje mu bo! Ravnokar čitamo prvi izkaz daril za nemško šolo v Hrastniku. Tekom meseca grudna so naberačili 1224 K. Tu podaj emo imena nekaterih darovalcev: Dervvu schek Fr., stavbnik v Mariboru, dr. Otto Wallentschag, Ljubljana; Hoppe, zobotehnik v Celju, zdravnik dr. Schwabv Laškem; Wouk v DoliČanah, 0Bohm. Unionbank" v Gradcu, pivovarna Puntigam; Benedek Jurij, dimnikar v Laškem. Zadnji izvršuje svojo obrt tudi v trboveljski, dolski in krištofski občini. Zahtevamo od teh občin, pred vsem od prve, naj mu nemudoma odpove deJo, sicer si pomo-remo sami na hiter način. Že enkrat smo svarili vse tvrdke, naj ne darujejo v svrho ponemčenja Hrastniku ne beliča, ker izgube v enakem slučaju hrastniške odjemalce. Torej pozor! Prosimo slovenske liste, da ponatisnejo imena pospeševateljev nemSkutarenja v Hrastniku, vse Slovence pa, naj se ogibljejo teh ljudi! — Kdo savija In lato? Pod tem zaglavjem piše zadnji „Slovenski Gospodar" z dne 3. januarja 1.1. med drugim: „Laž je tudi, da smo mi leto na leto napadali narodno učiteljstvo. Kakor se vidi; sa „Narodni List" lahko v lažeh meri s „Štajercem". — A ravno v tisti številki „Slovenski Gospodar" v dopisu iz Celja nastopno govori: „. . . Privreli so častiželjnima doktorjema seveda kar na pomoč liberalni učitelji. Ali hočejo ti učitelji narodno delati? Učitelji, ki narodno delajo, niso liberalni, kateri so pa liberalni, niso nič storili. Poglejte na voditelja Gradišnika? Kaj je storil za narodovo probujo? Popolnoma nič; in tako si lahko ogledate celo vrsto liberalnih učiteljev, ki so prihiteli v liberalni tabor že kar prvi dan! Ti ne iščejo dela, ampak kaj ? O tem nočemo govoriti danes. Le to opomnim, da bodo liberalni učitelji s svojim nastopom celemu stanu več škodovali kakor koristili." — Sedaj naj pa razsodno občinstvo pove: kdo zavija in laže? . . . — Ces. kr. okrajni glavar v Celju postane, kakor se nam poroča od verodostojne strani, pl. Muller, sedaj vodja okrajnega glavarstva v Slovenjem gradcu. Mož je baje vešč slovenskega jezika. — Telovadno društvo brežiški „Sokol" naznanja tem potom vsem svojim članom, da se vrši njega občni zbor v nedeljo, 20. t. m. zvečer ob 8. uri v mali dvorani „Narodnega doma" s sledečim sporedom: Poročilo staroste, tajnika, blagajnika in načelnika. Dalje volitev novega odbora in slučajnosti. Opozarjamo vse člane, da se sigurno udeležijo občnega zbora. Na zdar! — Sprememba imena. Ministrstvo je dovolilo, da se občina Bistrica pri Falu prekrsti v ^Bistrico pri Rušah". — Skopuštvo. Iz Savinske doline se nam piše dne 6. januarja 1.1.: Te dni je umrl v Levcu pri Celju imovit kmet K u d e r, ki je bil svoj čas tudi župau pletrovške občine. Mož je bil skrajno varčen in skop; ni si privoščil kaj boljšega, kvečjemu frakelj žganjice. BJ je samec. Ostavil je par hiš ter lepa zemljišča. Po smrti njegovi so našli v slamnici njegovega ležišča zamotanega suhega denarja v vrednosti 18 000 K! Sorodniki njegovi se lahko smejejo. Saj sc mu pa priredili tudi imeniten pogreb! — Za volilni okraj Velikovec- DvOr-Svinec je volilni odseki postavil za državnozborskega kandidata pivo-varnarja Nage leta. ki je kandidaturo tudi sprejel. — Ogenj. V petek je gorelo v skladišču tvrdke Pregrad & Črnetič v „Trg. Domu" v Gorici. Škode je 4000 K, ki jo pa krije zavarovalnina. - — Zblaznel je neki vojak lovskega bataljona v Gradišču ob SoČi. — V ljubljanskih špecerijskih in delikatesnih trgovinah bodo tekom prihodnjih dni pokušuje z Maggi-jevo zabelo za juhe. Firma Maggi & Co. v Bregencu napravi v dotični trgovini minijaturno kuhinjo, ki skuha v nekaterih trenotkih izborno juho. Občinstvo je vabljeno, da pride to juho pokusit, da se tako prepriča, kaka je kvaliteta Maggijeve zabele za juho. Juri, v sredo, dne 9. t. m. bo taka pokušnja v trgovini g. Ša-rabon. Ob sebi se razume, da je vstop prost. Zlasti gospodinje naj ne zamude prilike in naj se prepričajo o kakovosti omenjena zabele za juho. — Boj za moža se je bil v soboto popoldne po odmoru pred tobačno tovarno. Zakonska K. sta oba v delu v tovarni, a se že dlje Časa pikro gledata, kar je dalo povod tožbi za ločitev zakona. Ker pa mož noče samotariti, si je izbral neko vdovo, ki je tudi v delu v tovarni in tako je sedaj med zakonskima še večja mržnja. Ko je torej v soboto iz tovarne grede zagledala prava Kjeva žena svojo konkurentinjo, oplazila jo je z dežnikom, ta pa je udarec vrnila s steklenico in jo nekoliko poškodovala. V tem trenotku je nastal silen vrišč med prisotnimi ženskami. Začelo so jo zmerjanje, trganje, smeh in vpitje, kakor v turški vojski. Kakor na povelje sta nastala dva sovražna si tabora. F ne so držale s pravo zakonsko ženo, druge pa z napadenko. Ko je slednja uvidela, da je v manjšini, je zbežala, a so jo babnice ujele, vrgle na tla, jo vlekle za lase itd. S pomočjo policije je potem vendar bila rešena ljutih napadalk, boj pa je trajal potem nekaj Časa med sovražnima si Četama le za „princip" in se je končal šele, ko so ženske zagledale, da se bliža tovarniški ravnatelj. Na-padenka se je potem odpeljala pod policijsko zaščito z izvoŠČkom, za njo pa se je Čulo še kričanje, zasmeh in razne priljubljene psovke. — Ponarejeno krono krotijo pO mOSttt. Falzirikati imajo letnico 1893. so precej dobro izdelani, samo da 80 od pravih kron bolj polzki, temnejši in nimajo na robu napisa Viribu8 U ni tis". Tudi ovenka nimajo dobrega in se jih lahko spozna. -7- Pod električni vos jo padel včeraj dopoldne delavec Ivan Pleško, ko je ob progi odmetaval sneg. Ker je padel komaj kake tri metre pred vozom, ga voznik Ivan Rutar ni mogel tako naglo ustaviti in je vos Pleško ta porinil v stran. Navedenec je bil nekoliko časa nezavesten in ko so ga spravili k sebi, so ga odvedli na osrednjo policijsko stražnico, kjer mu je policijski zdravnik g. dr. Hlner dal prvo pomoč, potem pa so ga oddali v deželno bolnišnico. Poškodovanec je baje epileptičen. — V Ameriko jo je hotel popihati včeraj 22letni Marko Rezek iz Krasnega vrha pri Črnomlju in se s tem odtegniti vojaški suknji. Fant se je bil obril, da je izgledal, kakor bi bil star 16 let, a tudi gladek obraz mu ni pomagal čez morje. Ko ga je na južnem kolodvoru nadstražnik Kr-žan kontroloval, je sicer priznal, da je namenjen čez lužo, a mu pomolil potni list Še mladoletnega Antona Logarja, v katerem je bilo vpisano oblastveno dovoljenje, pa mu vse ni nič pomagalo. Ko je uvidel, da ne more iz zagate, je odkritosrčno priznal svojo namero in povedal, da mu je Logarjev potni list poslal njegov brat iz Amerike. Nato je bil aretovan in izročen sodišču. — Tatvina. Hlapcu Antonu Tril-lerju je v noči od 5. na 6. t. m. nekdo izmaknil iz žepa denarnico, v kateri je imel 19 K denarja — Iz bolnišnice je pobegnil včeraj popoldne bolni prisiijenec Fran Maver. — Delavsko gibanje. Včeraj se j*-: odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 25 Hrvatov in 9 Slovencev. 55 štajerskih Slovencev je šlo v delo v novomeški okraj, 11 Dom-žalk je pa šlo na Dunaj slamnike plest. — V nedeljo ni šlo v Ameriko 180 Hrvatov in Macedoncev, ampak jih je prišlo le nazaj. — Izgubljene in najdene reči. Hlapec Jakob Gostinčar je izgubil denarnico, v kateri je imel 7 K denarja. — Neka gospodična je izgubila sivo denarnico, v kateri je imela 4 K denarja in dva srebrna obeska, vredna 6 K. — Gospa Jožeta Čudnova je izgubila od zlate zapestične ure zlat obroček, vreden? 6 K. — Našel se je predpasnik. Kdor ga je izgubil, ga dobi na Sv. Petra cesti št. 77, II. nadstropje na levo. * Najnovejše novice. Zaradi snežnih žametov obtičijo v Galiciji vlaki sredi prog. Neki osebni vlak je tičal v snegu celih 12 ur in potniki so morali ves čas prebiti v nezakurjenih vozovih. — 40 delavcev je podsulo v predoru pri gradnji železnice Lam-scheid-Hunsruck na Nemškem. Dose-daj so izkopali deset mrtvih in 15 ranjenih. — Lastnega očeta sta umorila v Parizu 15ietna hči in 191etni sin Dianovski. — Nezgoda italijanske kraljice. Sedaj se je šele zvedelo, da si je kraljica Je'ena pred tremi meseci na petih mestih zlomila nogo, ko sta se s kraljem vozila v avtomobilu ter je skočila iz voza vsled strahu, da prileti avtomobil ob obcestni kamen. Nezgoda se je prikrivala na njeno izrecno željo, a sedaj je zopet popolnoma zdrava. — Tirolski klerikalci pozivajo v svojih časopisih, naj se na dan sankcijoniranja volilne reforme po celi deželi zažgo kresi. Telefonsko in brzojavna poročila. Črnomelj 8. januarja. Na rodna napredna stranka zmagala v drug m razredu nad K )čevarji. Navdušenje nepopisno Živio naš zavedni župan g Puhek! Narodni volilci. Dunaj 8. januarja. V poročilih o delovanju poslanske zbornice v tekočem mesecu, se ponavlja neprestano tudi trditev, da se mora rešiti tudi zakon o zvišanja duhovskih plač. Klerikalci vseh strank se res napenjajo na vso moč, da bi to dosegli, zlasti ker vedo, da se v prihod u jem drž. zboru ne bodo smeli oglasiti s tako zahtevo. Vlada gre klerikalcem na roko, seveda tudi Poljaki in „svobodomiselnia Ml ado če hi ker pa zahtevajo Nemci, da se mora obenem z zvišanjem duhovskih plač skleniti tudi pre-memba zakonskega prava v kar pa klerikalci ne privolijo, se najbrž v tem drž. zboru tudi ne reši zakon o zvišanju duhovskih plač. Dunaj 8. januarja Ministrstvo dela z največjim pritiskom na to, da bi češki radi-kalci in slovenski liberalci umak- čili svoje nuine predlrge Danes je vse na nogah, da bi vlada dosegla zon ago. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzl dun. borze 8. januarja liK)7. N»Jolb«m papira 4*2c/t majska renta. . 4-2°/0 srebrna renta . . 4% avstr. kronska renta . . 4«/. „ zlata . . . 4*/0 ogrska kronska renta . 4V, . zlata 4*/0 posojilo dež. Kranjske 4V«% posojilo mesta Spljet J*///. . • Zajjai 4*/,% bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4#/# češka dež. banka k. o. «r. . - - ,*• j- »0 zast. pisma gal. dež. hipotečne banke 41/,", pešt. kom. k. o. z 10V pr...... 4' a zast. pisma Innerst hranilnice..... 413° e zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . 41/«*/. z. pis. ogr. hip. ban. *lV/« ol>l- °6r- lokalnih železnic d. dr. i1'.0/* obl. češke ind. banke 4»;# prior. lok. želez. Trst- Poreč...... 4° # prior, dolenjskih žel. . 3c/# prior. juž. žel. kup. ,1 , 4V. avstr. pos. za žel. p. e. Srečke. Srečke od 1. 1860«/. . . . „ od 1. 1864 .... 9 tizske...... zem. kred. I. emisije II _ ogrske hip. banke . . srbske i frs. 100— w turške...... Basilika srečkt . . . Kreditne • ... Inomoške m ... Krakovske m ... Ljubljanske 9 ... Avstr. rdeč. križa m ... Ogr. „ m 9 • • • Rudolfove » ... Saicburške 9 ... Dunajske kom. 9 ... Delate*. južne železnice . . . . . Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ • - -Živnostenske „ Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ... Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valu**. C. kr. celda...... 30 franki....... 30 marke ....... Marke . . . Laski banketa iblji lienii Blago yo hO i*9 fw IO« 21 tj IOC40 99 * • fc9 *5 117 2 i 117 49 9* >£ ► 9ft'3> U47£ > 11495 98 yi > 999j 104 nC 1 101 6t 99 HE i 10085 99 9C 1 100 9 |{ 99 H< 9970 I 99»C > 100-10 ! 100*41! 101-40 i 105'2r H 6 SO 100*— I01-— ; loo — 100 50 100- 100-15 i ioo- loo 20 100 I01*- 99 90 1 5 8 7- 99 75 3lS — 100 65 101 65 «lf>50 217 50 2 9- 164 — IfSH 275 '2.S 28t 25 285 25 29^25 212 — 2«0 101 - 103 50 167*- 168 22 6 24 60 44 76 1*8 75 77 8b tfr— 95 — 68 *2- - 46 50 4« 5H 27*50 29 50 57 59' 75 81 - 16>25 166 25 j 178 75 179 7* 693 — 694 178 - 1790 1 -86-50 £87 50 841-6C 842 50 B »44 - 246 — 744- 747 — '! 828 50 629.50 hi686 2b*6 - r.72- f>73- - 2^3 — 1-^6 - ?62 5o.s — 147 60 148 50 i 1 Hb 11 39 13-00 19-12 23 50 £3 66 24 Ž4 (»8 • 117-65 IH 85 9.* 60 9:vfto 8 62 «•63 6 iitn© cene* v Sudirrp€*St' Dne 8 januarja 19C7 T«ta. Pšenica za april . . . za 50 ko K RŽ . april . . . Koruza , ma) 19C7 . . kjtc* , april . Nespremenjeno. 50 kG 50 „ 60 7 46 671 5 13 7 44 Meteorolosično poročilo. rWni n&d m ori« m oe-9. ■.miz..: bmsI tlak 786.0 o c x o &. tpaio-ranja Stanje barometra * o. a k Vetrovi Nebe t mm 7. 8. ». ar. 7. »j. 2. pop 7* i-0 743 1 7423 — 5 0'slab vzhod jasno —4*7 j si. j vzhod I sneg 1 2 I si. j vzhod pol. oblač. Sreo-- ▼r/erajfinfa r^ntp^ratari 6 1° «ai«: -27 — Padavin t mm 0 5 Zahvala. 7a obiie dokaze s^eutja povodom bolezni in smrti našega preljnbe?a soproga, oziroma oee a, brata in svaka, gospoda Ivana Prezelja izrekanro tem potom vsem najtoplejšo zahvalo. Osobito se najtopleje zahvaljujemo blagorodnima gosp deželnemn šolskemu Dadzorniku Fr. Levcu in ravnatelju c. kr učitejišea A Oernivcu, gospodom profesorjem, gospodom kandidatom, članom društva certifikatistov in vsem darovalcem krasnih v. ncev kakor tudi vsem spremljevalcem k zadujemu počitku. V Ljubljani, dne 7. prosinca 1907. 94 Žalujoči ostali. Zahvala. Povodom teike izgube, ki nas je zadel* s smrtjo našega iskreno ljubljenega soproga očeta, siua, i.rata iu svaka, gospoda Ivana Senat ga smo prejeli toliko dokazov odkritosrčnega sočutja, da se nam je nemogoče vsakemu posebej zahvaliti. Zato se zahval'ujemo tem pot m vsem, ki so nas tolažili med boleznijo in i b smrt dragega pokojnika, nadalje vsem darovalcem prekrasnih vencev in vsem, ki so v tako mnogohrojnem številu spremili rajnega na zadajem potu Posebej »o pa Še zahval u euio sav društvom S..kolu- v Liubj.ni, trgovskemu društvu „Merkur", „Društveni godbi , zlasti pa še pevskima zboroma „Bder-kurja" in .Ljubljanskega Zvona" za petje. Še enkrat: srčna hvala vsem! 98 V Ljubljani 8. januarja 1907. Žalujoči ostali Pozor! Trgovci! Novost! 75 različ. ali posamez. fin. peciva po 2 v 1 K, Si*«t » * ■ » B4„1K razpošilja v lepih kartonih E. BRANDT 92"' I kr njska tv niča fin. peciva v Kranju. pripraven za kakega nrarja se odda lakoj »li sa februar v Kolodvorskih ulicah. 68—2 Kdo, pove opravo. „Slov. Naroda". Sprejme se takoj Izurjen* prodajalka ▼ trgovino meisne stroke. Ponudbe spre|eina Peter Sitar, Jesenice. 66—2 Prav v bliftini L ni i m vrtom. Več 8e izve v L ur»ljaoi, v Me* telkovih ulicah ftt. 19. 90—2 Trpisti začetnik, wi.vn mešane stroke, se takoj sprejme ori tvrd ki Janko Popovič v Cerknici pri Rakeku. Predungt imajo dobro i^or)etii železni narji. 26—3 liče se v oporo gospodinji starejše dekle ki govori slovensko in nemško in ki zna kuhati. Plače 15 —18 fl. " I 93—1 Vpraša naj se med 10. in 12 d«»p. v Mahrovem trgovskem ućiliftću. V bližiai nove gimnazije se Odda j<*ko vel ka, elegantna S O t> GL eventualno tudi dve s popolno sepa nranim vb« d'>m. 9 _i Naslov se izve pri upravniku u „SIov. Naroda-. v Knaflovih ulicah št. 5 « 4 sobami, postl<«K<» in ^opaluci 8oho t* r pripadki se odda za majev termin. P«-vpra8a naj se Tiskarni". Nar-jdni •euK«4>«Jomtlno Z K 18— Ročni šivalni stroj K 18- Poštnine prosto dobav^am na d< m na pariški razstavi odlikovan ročni šivalni stroj .Idral" z vsemi aparati in navodilom vred. Stroj šiva vsako blugo in gaje priporočati za vsako hiŠO. Singerjev stroj na noge K -Kin»t-.ili.ii p ^ „ „ '«4 — Kobbin w „ Ho" z elrgartao (marieo vred. 10 let jamstva. Razpošiljam proti napovedi in po povzetju. Cenovnik zas'on . A. Weissberg, Dunaj II., UDtere Vo-nauHtrasrt^ e'6. 43"0 — 6 V sredo, 9. januarja brezplačna pokušnja staroprei zknšenih Ma^ijertli izteftet: L Maggijeve zabele za lahke juhe itd. 35-5 2. Maggijeve bouillonske pusice. 3. Maggijeve tabl. za juho. Vsakdo je prav vljudno povabljen. A. ŠARABON ZsljlcšjCoi. cesta, št. !! Največji uspsh novega časa !! je znameniti 3678—9 n Vpisana varstvena znanka. Daje blesćeie belo perilo popolnoma brez duha in varuje platnino izredno. Rabi se brez mila, sode ali drugih pridatkov. Pristen samo v originalnih zavitkih z gorenjo varstveno znamko. Za/itek z 250 grami 16 vinarjev m S 500 „ 30 „ „ z 1 kilo 56 n Noben zavitek brez gorenje varstvene znamke ni moj izdelek in ste z njim v nevar- I nosti, da si pokvarite perilo. I Dobiva se v vseh dro- | serijah in prodajalnah s ko- I lonijalnim blagom in milom, f Na debelo: L. Minlos, Dunaj L, Molkerbasterc (Slovenka) 8« sprejme z mesečno plačo K 90'—. Vstop zaželen kakor mogoče hitro. Ponndne blagovolijo ne vpoftiljati nod naslov: MVydrova tovarna hranil, Praga VIU". 81-2 Nekaj spretnih bljučnuničarjeu kovinskih strugarjev in preprostih mizarjev išče velika tvornica na Reki. Več pove upravništvo „Slov. Naroda". 37—2 Jfajviifs odlika na mednarodni razstavi v Jtiilanu teta 1006 (avstr. Juror). Grof K. Strassoldo v Strassoldu na Pri-morrikeni i£|avlja, da je od ielodćDe bolezni^ ki ie nunčila dve leti zapored, ozdravel, ker je rabil ii 4364—2 želodčno tinkturo (tudi odvajalne) lekarnar] a PICCOLIJA v Ljubljani, Dunajska cesta. Stekleničica 20 vinarjev. 12 stekleuičic s zavojem vred 2 70 K ■ n n n 1 ^ n ^0 . 14'— „ (po»tni zavitek). JaloTažioiatriTCfi. Kdor žeii še kake letošnje koledarje Z reklamo naj,ai ogleda veliko iabero po nizkih cenab pri ~Fr. Iglic Ljubljana nI gospod, ki je pred tednom svoj dežnik s svilnatim zamenjal v kavarni „Evropi", se naproša da ga istotam odda. 77-3 Zaradi preselitve odda te uekaji dobro ohranjene ' Vl_ "in pc nizki ceni. 78-s- Naslov pove npravmitve ^Slovenskega Naroda" 9TV- f ^0 Cstanovljeno teta jSjg, y HA7\SOM IN SRBOV JBR/lT/1 CBERL fes -va cesta it 6 Ike SL 6. = Telefon št. 154 Dobro idoča br i vn i c o 86 zarai'i iziel tve takoj pn da za vsake ceno. Zagotovljena hod<>rn<>«t RnTnotam ne tudi ceoo preda pes (koder) čiste pasme, dobro dresiran. Anton Ebner brivee 44-2 v Kranja, Gorenjsko. bi zemljišče ali kupčijo vsake vrste kakor tvornice, hiše, \ile, zemljišče, pensii-njote, graščine, mline, opekaruice. hoteie, gvMtilDtee, kmetska posentva rad prodal hitro in diskretno ali rad naiel nauja posojilo, na) se le najprej zaupno obrne na prve vr«te strokovno 8tro«?o reeloo iu največje podjetje Mednarodni kupčijski kurir (Internaz. Geschafrs-Courir) o Gradcu, Elisabethstrasse 6. Zastopstva po vaeb deželah Avstro-Ogrske in po sosednih državah. Uradnik ačotakoj na mestn in če je treba brez-0[pdiega obiska zaradi n^taučnejše do menitve in <»gledanja, pn»simo za takojšnje onve^t lo. 53 - 2 Samo 6 dni Havre-New York Fraacosks p-ekomors^e dmžbs. Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz, )Cavre v jfimeriko. Veljavne vozne lista in brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine fJSf MU tU O UlŠ—4 •v Oblastveno potrjena potovalna pisarna Cjubljana Dunajska cesla 18 £ i ubijan a v novi biti »Kmetske posojilnice44, nasproti gostilne pri „Figovcuu, 99 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v SPUSTU, »elniška gla^ntea 12 3 Stritarjeve ulice ftt 2. Podružnica v CELOVCU. »«um*»wn*l f»«d 1200.000. prodaja k žrebanju dne 15. januarja 1907 promese Sal«ia«ilcilm srečk po