Leto IX. V Celji, dne 24. marca 1899.1 Štev. 12. fcfcaja vsaki petek t tednu. — Dopisi naj as izvolijo pošiljati uredništvu in sicer fraakirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserat* se plačuje 50 kr. temeljne p«* grbine ter od vsake petit-vrste po 10 kr. za vsakokrat; za večje inserate, kakor tudi za mnogokratao ineariranje primerni popust —• Naročnina za celo leto 3 gld., ~f pol leta i fM. 60 kr . za četrt leta 80 kr., katera naj sa poSilja . Oprovništvu .Domovine" v Celji. Vojna v miru! Pretekli teden imel je ministerski avšt sejo, katere so se udeležili tudi trije ogrski ministri in minister za vnanje zadeve, grof Goluchowski. V tej seji je bil predmet posvetovanju: sklicanje delegacij, proračun za leto 1900 in slednjič — zahteve vojnega ministra za pomnožitev vojaštva, in orožja — kanonov in pušk. In pri tem je vojni minister izjavil, da bode v delegacijah zahteval letos v vojne svrhe 23,000.000 gld. več nego lansko leto. Ta zahteva je v tolikanj zanimiva, ker je večja nego jih je bilo v že kritičnejših dSbah več. Pri sedanjih mirovnih razmerah in diplo-matičnih zagotavljanjih o miru in prijateljstvu s sosednimi velevlastmi in državami, bi vojni minister bolj modro zadel, da je molčal o „potrebah" vojne, zlasti tudi sedaj zato, ker so državljani že v neznosna bremena upreženi, in z davki na vse strani preobloženi, in ko ima., vojaštvo vendar najnovejše orožje že iz zadnjega časa nabavljeno?! Celih 23 000000 gld poviSka za vojne svrhe! To ni malenkost! Državni vojni minister delegacijam kar diktira, koliko mu imajo delegacije privoliti za kake novoizumljene puške in kanone, katerih pa prav za prav še ne potrebujemoj dočim državljanov in davkoplačevalcev nihče ne vpraša, bodo novo breme li mogli prenesti ali ne, ker že pod dosedanjim ječe! Pred kacimi petnajstimi leti je bil politični položaj in so bile razmere med Avstrijo in Rusijo ter Nemčijo vse bolj napete, a tedaj je vojni minister zahteval nakrat 100,000 000 gld. za vojaštvo, pa ko se je vse javno mnenje in od najmanjšega pa do najvplivnejšega časnika z merodajnimi faktorji vred skupno uprlo taki zahtevi, je vojni minister takoj odnehal od svoje zahteve ter je znižal na — 7,000 000 gld. Saj pa tudi ni čuda! Spredaj in zadaj imeti take odkritosrčne in močne (!) zaveznike, z »stalimi vele vlastmi in državami živeti v prijateljstvu, a nakrat — ko se vojnemu ministru „sanja" da gredo n. pr. — Rusi proti — „severnemu tečaju" na — medvedji lov, že skoči iz postelje ter prične slastno svojo modrost slikati na papir,-češ: zdaj le moram pa spet pokazati, da ima Avstrija grozno previdnega zunanjega ministra, zahteval bom en milijon za to in to, če je sila ali ne! Stari smodnik, stare puške in kanone vržemo med — staro železje, pa si omislimo kaj novega, če ne za potrebo, pa vsaj za parado! To ni nikaka umetnost, zahtevati od države milijone! To zadene vsak korporal! Ali država potrebuje denarja tudi še za sto druzih zelo nujnih potreb! Ali — kje se bo denar dobil? Ali meni mar vojni minister, da avstrijski državljani nimamo drugih akrbij, kot čakati - kedaj se kakemu diplomatu sanij o „belih medvedih" ali „otročjih soldatkih", da nam naloži zopet kak nov ^vvek na hrbet* Seveda, zdaj mu je to lahka stvar: parlament spi, proračun se bo sestavil, delegacije bodo vse dovolile, drugo pa je stvar izvršujočih organov pri — davkarijah in vojašnicah! A tako ne more in ne sme iti. Kjer ni potrebe, tam naj država ne trosi „ krvavega denarja" zaradi domišljavosti svojih diplomatov, marveč naj skrbi, da se notranji nje gospodarski položaj utrdi in zboljša, državljani davkoplače valci pa obvarujejo neznosnih bremen, katera jih že zdaj tlačijo na vseh koncih in krajih! Človeku, ki opazuje to zahrbtno diploma-tizovanje in postopanje teh vojaških krogov, se nehote usiljuje vprašanje: Li ni ruski predlog A o razoroženju le „pium deseder. m", katerega so se hotele le nekatere veievlasti prijeti, v resnici pa hoče dandanes zarad nezaupljivosti in še bolj zarad medsebojnega strahu jedna država drugo v njenih mejah držati, toliko časa, da se vsled večnih bremen vse skup — razdrobe. Ubogi — državljani! § 14. in Slovenci. Odkar je grof Thun poslal državne poslance ' na dopust, parlament pa zaprl, zgrabila je vlada za § 14. drž osn. zakonov in gospodari ž njim v podobi absolutizma „en miniature". To je tisti paragraf, ki se — kakor kak redek planet — prikaže v našem ustavnem življenju vsake svete čase enkrat, ki pa ni skoro nikomur ljub, a najmanj — Slovencem. „Rekurza" ni nobenega proti njemu, dostikrat še kritike ne, — Slovenci bi imeli do obeh dovolj povoda. H krivicam, ki leže že na kupih, nameče nam jih 3 14, lahko še par ato lopat, pa naj še tolikanj upijemo: vlada, ti imaš skrbeti za to, da je slovenski narod deležen vseh ustavnih pravic! Kar nam je včeraj dala, nam danes lahko vzame, pa se nimamo iti kam pritožit! In to se z majhnimi narodi v Avstriji rado godi! § 14. je v rokah vlade absolutističen aparat, orodje, s katerim lahko eksperimentira kakor ve da ji kaže, — saj nimamo parlamenta, kjer bi mogli iskati pomoči! Jedno zlo izmej druzih pa se da prijeti, odkar gospodari ta „absolutistiška mala pošast" v Avstriji: faktorji, ki nas Slovence že itak „čez rame" gledajo, so postali zbadljivo trdi, Nemci pa grozovito ošabni. Če nam je prej vlada osorno odgovarjala na Dunaju „vi Slovenci ste pasivni", nam zdaj niti ne odgovori, ampak samo s prstom pokaže na § 14 LISTEK. „Vezhna pratika." (Spisal Potočnik.) „Do zdaj mi „Vezhna pratika" ni bila mila. . . . Morebiti bo mi v bodoče." Odprl je okno ter pogledal na polutemno ulico. Opojen vetrič je pihljal ter se igral s papirčki in smetm . se rahlo, nekako boječe zale taval v balonske rokave, v bele čipke, šumlja-joča krila šetajočih se dam. „Kako sta srečna! Smehlja se mu liki grlica, in on se napaja s tem njenim smehom, z njenimi pogledi. ... Z belim zavojčkom ga je mahnila po roki ter se tako zvonko nasmehljala. Oh, blaženost! . . ." Gospod Koren je gledal žalostno za odhajajočim parom. „Že zopet dva druga! Roko v roki gresta." Podprl si je težko glavo z levico, z desnico pa je začel nervozno bobnati ob šipo. »A jaz?---" Zaprl je oči ter nehal bobnati. „Jaz?" se je vprašal ter se zganil. „Sam sem. . . ." Dolgo časa je slonel na oknu ter topo gledal na ulico. Med akti in večnim pisanjem ostarelo in odrevenelo srce mu je začelo močno, nemirno otripati. Kaj pomenja to? Je-li to morebiti znamenje preteče mu ne sreče? Nikdar še ni bil tako nemiren, niti tedaj ne, ko je izgubil troje važnih aktov. Srce se mu je raztajalo v britki otož-nosti, kakor sneg, ko posije nanj pomladansko solnce, So-li to znaki vzbujajoče se ljubezni? Ljubezni ? — — — Nikdar še ni mislil na njo, na ljubezen. Pač! Ko je bil v četrti, je začutil nekaj tacega v srca; a tedaj se mu je zdelo pregrešno na kaj takega misliti; vselej se je zgrozil, ko je zagledal črnolasko s knjigami v roki. In sedaj? V koga bi se naj zaljubi), ko se je sukalo do zadnjih trenutkov vse njegovo mišljenje in življenje okoli dolgočasnih uradniških spisov, ko mu še niti na um ni prišlo, da bivajo na zemlji bitja stvarjena za — ljubezen, kakor pravijo. A vendar! Nek čuden proces se je moral goditi v njegovem srcu; začutil je v njem praznoto, pusto, nestrpno praznoto in želel si je — ljubezni —• Proti polunoči pa je izgotovil gospod Koren po mnogem vzdihovanju, premišljevanju in črtanju klasično pismo, prvo neuradniške vsebine na neomoženo osebo drugega spola. Velik del svojega kancelijskega duha, ki se ga je navzel sedeč pri resnih aktih, je izlil v tO pismo ter dal tako lep izgled gospodom kolegom, kako naj negujejo in častijo uradniški zlog ter ga vpeljujejo tudi v privatno in ljubezensko življenje. Klasično pismo, koje se je ohranilo v veliko veselje slovenskih literarnih zgodovinarjev nepokvarjeno, se začenja tako-le: „Glede na ponudbo v 43. št. „Naših zahtev" Vam pišem sledeče: 1.) Jaz sem rojen od svojega očeta Korena p. d. Vrbana in matere — — VIII. Trkanje ob duri. „Še spi!" je zamrmrala gospa Murnova. „Sedma je že, pa se še ne oglasi. Navadno vstaja ob polušestej. Sinoči je, če se mi ni sanjalo, bedel prav dolgo. — Še ne sliši! Moram že bolje zaropotati." Potrkala je trikrat prav močno ob duri; a nič. . . . „Nič ne pomaga, vstopiti moram." Proti ljudem, ki nas oškodujejo, psujejo, denuncirajo in samovoljno mečejo čez prag, nima vlada nobene eneržije: vsak židovsko-nemški ali laški kapitalist ali aristokrat že bolj imponuje nego cel slovenski narod, in vsak trmoglav bi rokrat že pometa z nami, kakor se mu zljubi. Razun Kranjske se Slovencem vedno slabše godi. Načelniki političnih, šolskih in sodnih oblastev so okrajni bogovi, ki pritiskajo Slovenca ob steno, kakor težak voz, pa ko stoka in kliče po odpomoči, so na Dunaju gluhi za take obupne klice. Ustavne pravice Slovencev se v vseh kro-novinah krčijo, samo dolžnosti do države se jim v polnej meri priznavajo. „Politisch Lied, ein garstig Lied" trdil je Bismarck, a tudi Slovenci smo prisiljeni pečati se ž njo, — vsaj s tisto, s katero nas tepe — vlada! In s § 14. smo Slovenci močno tepeni! Kje so izpolnitve vladine glede naših želj, naših zahtev postavno utemeljenih, katere je grof Thun pred odložitvijo državnega zbora zastopnikom desnice obljubil ? Nikjer jih ni! Vlada jih ni marala izpolniti ko je bil še čas; zdaj je državni zbor zarad obstrukcijskih nemških na cijonalcev — Wolfove in Schonererjeve družbe — prenehal, in mi zdaj tudi ne bomo nič dosegli. Pravice naše so Nemcem in Lahom le še v zasmeh. Ako prenehajo zmedene naše notranje raz mere do jeseni, ako vlada ukroti divje nemško-nacijonalne tolpe, vrže spet med staro železje § 14. ter skliče državni zbor na delo, potem bo naših ljudskih zastopnikov prva dolžnost ta, da stopijo pred desnico in ta pred vlado, ter jima stavijo svoje pogoje za nadaljno podporo. Če jih obljubi zadnja v jednem ali dveh mesecih izvršiti v dejanji, naj ostanejo pri desnici, inače pa naj pokažejo hrbet jedni kot drugi ter stopijo v opo žici jo, ki tudi ne bo toliko škodovala, kakor nam škoduje sedaj absolutizem, dozdanje hlapčevanje m uloga „schlepptragerjev", katero so do zdaj igrali naši politično slabo podkovani poslanci. Da bi pa naša narodno-politična eksistenca bila odvisna od vsacega deželnega šefa, višje-sodnega prezidenta ali celo manjših ljudi, ki jih vlada tudi z našim denarjem plačuje, si pa ne pustimo veljati, pa naj nas stane karkoli hoče In temu mora biti enkrat — pa kmalu — konec. Slovensko časnikarstvo pa naj zanaprej tudi odločneje prične postopati proti takemu politič nemu sistemu, ter neha igrati ulogo — potlačenih slug. Italski Slovenci. „Slovansky Prehled" je priobčil v svoji 5 štev. jako zanimiv popis razmer naših slovenskih bratov v kraljevini Italiji. Črtica, katero je spisal videmski prof. Iv. Trinko, zasluži po svoji vsebini, da se seznani ž njo širje slovensko Odprla je duri in močno zavpila: „Gospod, gospod Koren! Pozno je že.. .. Treba bo vstati." Gospod Koren je odprl oči ter se nasmehnil, nasmehnil gospej Murnovi, kateri še ni nikdar prav pogledal v obraz, on, ki mu je bilo nekdaj za ženske toliko mar, kakor za lanski sneg ali pa še manj. In tedaj je opazil, da gospa Murnova ni prenapačna, čeravno je že v štiridesetih; ona bradavičica na desnem licu se mu je zdela prav na svojem mestu, in pa glas gospe Murnove mu je vdarjal tako prijetno na uho. Zmencal si je zaspane oči. „Hm, res je že svetlo. Sinoči sem dolgo bedel." Gospod Koren je vstal in čez pol ure je bil na potu proti pisarni. Sivkastobela megla se je vzdignila iz ulic ter se izgubljala nad visokimi strehami. Težki vozovi, obloženi z zeliščem, sadjem, krompirjem so ropotali po kamnitih cestah, kmetice iz okolice so se glasno pogovarjale o tem in onem. Gospod Koren je gledal na desno in levo, kar se doslej ni zgodilo nikdar, gledal je celo za — ženskami. Kaka izprememba! — — Pri nabiralniku za pisma se je vstavil ter skrbno prebral naslova dvojih pisem. Na manj občinstvo; to pa zategadelj, ker se bavi z vejo slovenskega debla, katera vene skoro brez vsacega upanja na boljšo bodočnost v slovanstvu sovražni državi, in katera je Slovencem v obče malo znana. Zemlja, v kateri prebivajo italski Slovenci, ni velika. Pred stoletji bile so njene meje pač širje, toda tekom časa so se vsled neugodnih razmer jako skrčile in se še krčijo. V obče je gorata. Najvišja gora je rez;jki Kanin 2621 m, ki je dobro znana vsem hribo-lazcem. Med drugimi rezijskimi gorami se odlikujejo po svoji visokosti Žleb 2275 m, Sart 2341 m, Kyla 1422 m, Muzec 1613 in Lavora 1908 m. Poslednji dve deliti Rezijane od tar-čentskih Slovencev. V tarčentskem delu so najvišje gore: tar-čentski Matajur 1617 m, Laški p!ac 1661 m, Čufia nad 1000 m, Ivanec 1129 m in Laver 1098 m. V zemlji Slovencev svetopeterskih je tudi gora Matajur 1642 m. Na njo je stopil longo-bardski kralj Alboin pri svojem hodu v Italijo, hoteč si ogledati pokrajino. Z Matajura je na celem Furlanskem na vse strani najlepši razgled. Druge višine so: Mija 1189, Vogel 1108, Kolovrat 1138, Hum 906 in sv. Martin okoli 1000 m. Vse tarčentske in svetopeterske gore so do vrha gosto obrasle in imajo poleg tega dobrih pašnikov, dočim so rezijski vrhovi večinoma skalnati in goli in le deloma obrasli. Izmed dolin je največja rezijska nad 21 klm. dolga, in krasna dolina svetopeterska ter druge. Po rezijski dolini teče rezijska Bela, ki iz vira v Kaninskem gorovju in se steka s ponta-beljsko Belo, ž njo pa v glavno furlansko reko Talment (Tagliamento). Po svetopeterski dolini teče bistra Nadiža, ki se združi v svojem spodnjem toku s Terom in Sočo. V njo se vlivata Erbež s šentlenarske in Aborna s sovodnijske doline. Tretji večji tok je Ter, dolg 46 klm., stekajoč se s Sočo; v njega pritekajo s tarčentskih gor Krnahta, Malina in nekateri manjši potoki. Razven tega je še imenovati Idrijo, ki dela precej časa mejo med Avstrijo in Italijo. Jezer ni. Zato pa se nahajajo podzemske jame, od katerih je najzanimivejša Landarska jama v Nadižki dolini. Rud ni, izvzemši nekaj srebra, katerega dobava pa ne bi poplačala dela. Podnebje je precej ugodno; zime so mirne, sneg pada redko kedaj, zato pa dežuje bolj po sebno spomladi in jeseni. Izjemo dela Rezija, ki leži višje in na katero vpliva visoko Kaninsko gorovje, tam je občuten mraz in pade precej snega. Zemlja je primeroma rodovitna, najplodo-vitejši del je v nadižki dolini. Pridelujejo se žita kakor pri nas. Povsod je dosti sadunosnega šem so stale lično pisane besede: „Srečna bodočnost, post. rest." Dolgo je tam stal v misli zatopljen >n strmel v raznobojne plakate oznanjujoče prihod amerikansko gugalnice, prorokujoče dame, sve-tovnoznane menažerije, vabila na koncert tirolskih pevcev v bujnih narodnih nošah, na ples „k zeleni lipi" itd. . . . A od vseh teh zapeljivih vabil in pikantnih reklamnih podob ni videl ničesar. Gotovo je premišljeval nekaj važnega. „Kaj pa, kaj tako zamišljen?" ga je nagovoril kolega Vrhovnik. »Gledam tukaj — e — ono-le vabilo . . . ." Naglo je vrgel pismi v nabiralnik. „Četrt ure še imava časa." »Da." „Kaj ti pa je, da si tako redkobeseden?" „Hm! . . ." „Saj se ti menda ni spuntala;" se je Šalil Vrhovnik. „ Včeraj si se držal tako smešno-otožno, da — da sem . . . ." „Beži! Včasi že pride človeku tako, da sam ne vč, kaj mu manjka, kaj ga teži." „Aha. ... In nekako praznoto čuti v sebi, v srcu, v celem svojem življenju. Ne?" drevja, ponajveč jablan in hrušek. Tudi vino se prideluje razven v Reziji. Za promet je slabo skrbljeno in to je tudi na škodo narodnostni samozavesti. Gledš na upravo pripadajo italski Slovenci takozvarii videmski pokrajini. Pokrajina se deli v 17 okrajev, izmed katerih je jedini svetopeterski čisto slovenski. (Za časa avstrijske vlade se je imenoval S. Pietro degli Slavi t. j. slo venski Šentpeter). V resnici obstoji samo po imenu, ker dejanski spada k čedadskemu okraju. V pokrajinski zastop voli jednega poslanca, v deželnem zboru jo zastopa čedadski poslanec, sedaj Žid in strastni italijanaš Morpurgo. Ostali Slovenci ne tvorijo samostalnih okrajev, temveč spadajo k furlanskim okrajem mož ničkemu, tarčentskemu, čedadskemu in glemon-skemu. Okraji se dele v politične občine. Slovenskih občin je v svetopeterskem okraju osem (Sv. Peter, Trčet, Ronec, Sovodnja, Sv. Lenard, Srednji Grmek in Dreka); v tarčentskem so tri (Platišča, Brdo in Čezerije) in v možničkem je Rezija. Slovenske pa se ne imenujejo te občine zato, ker imajo morda slovensko upravo, temveč, ker stanujejo v njih Slovenci. Razven teh čisto slovenskih občin so še nekatere mešane. V slovenskih občinah živi 31.778 duš, v mešanih je okoli 9000 Slovencev, tako da štejemo vseh italskih Slovencev blizu 40478 duš. Vsaka občina ima svoj »občinski zbor", kateremu predseduje „župan", in svojega „mi-rovnega sodn.ka", Uraduje se povsem laški; vsaka občina mora imeti uradno usposobljenega in od vlade potrjenega tajnika. V cerkvenem pogledu spadajo italski Slo venci k videmski nadškofiji in so razdeljeni v štiri čisto slovenske župnije, namreč Sv. Peter, Sv. Lenard, Dreka in Rezija. Ostali Slovenci pripadajo k mešanim župnijam: Prapotno, Pre-štint, Čampej, Fojda, Ahtan, Njeme, Tarčent in Montenars. Župnije se dele v kaplanije, med katerimi je okoli 50 slovenskih. Posamezne vasi slovenske so v obče male, raztrošene po dolinah in gorah in od drevja na pol skrite. Hiše so splošno zidane. Po vnanjosti se italski Slovenci ne razlikujejo mnogo od avstrijskih. Narave so mirne, vesele; vsi so dobrosrčni in bistrega duha; škoda, da nimajo prilike za izobraževanje. Velikih potreb ne poznajo. Svoji usodi, ka tere jim nihče ne zavida, so udani z nekakim fatalizmom. Zločinov pri njih skoro ni; manjše prestopke razsojajo po vseslovanski navadi med sabo. Narodna noša je izginila. Italski Slovenci so v obče poljedelci. Sleherni ima košček zemlje, katero obdeluje z lastnimi rokami na prvoten način. Najemnikov ni med njimi. Zemljišče se razkosava pri podedo- Vrhovnik se je komaj premagal, da se ni grohotno nasmejal. Od te strani še ni poznal Korena „Koren, jaz pa vem zdravilo proti takim boleznim. Nič boljšega, kakor da se — da si poiščeš družico, ženo. . . ." Gospod Koren je molčal. „Čaka te srečna bodočnost. ..." Koren se je pri zadnjih besedah zganil ter pogledal prav široko svojega kolego. Ali že ve? Kje je izvedel? „Hočešli zmiraj sam životariti? Če pride bolezen, starost, kaj potem?" „Hm. . . ." „Dobiš pa jih lahko, kolikor hočeš. Službo imaš, mož si tudi, in kaj še treba več. Marsikatera bode te rada videla." Akoravno se je Vrhovnik le šalil, vendar se je v Korenu vedno bolj vkoreninjevala misel, da se mora oženiti. Čudno se mu je zdelo, da ni že prej tega spoznal. „Kaj pa bi bilo z Murnovo vdovo? Se je nočeš pri|eti?" je vprašal Vrhovnik. „Kaj pa ti? Vzgledi, vzgledi vlečejo . . . . Poskusi prej ti svojo srečo!" „Saj jo tudi bom," je rekel Vrhovnik samozavestno Dospela sta do pisarne. vanju tako, da dobi vsak svoj košček in da nima skoro nihče velikega posestva. Trgovcev in obrtnikov je malo. Česar mu ne da primitivno obdelovana zemlja, dobi pri prodaji sadja, drv in sena. V obče se sme reči, da med ital-skimi Slovenci ni velikih bogatašev, niti velikih revežev. Njih življenje bi bilo povsem znosno, da ni tolikih davkov. Vsled ljudskega naraščaja in vsled ved-nega zmanjševanja zemlje, ki je prebivalstvu takorekoč jedini izvcr živeža, ni čuda, da se mnogo Slovencev izdeluje, posebno na Avstrijsko kjer delajo pri raznih stavbah, drugi pa, zlasti Rezijanci, krošnjarijo po celem svetu. V kulturnem pogledu so še mnogo slabši nego v gospodarskem Knj'ge in časop;si ne mo rejo tukaj širiti prosveto. ker laški malokdo razume, slovenski pa tudi ne, ker književnega ; jezika se nimajo prilike učiti. Posledica temu je, da narod nazaduje v duševnem in gmotnem oziru Ljudskih šol je sicer okoli 50, zanje plačujejo slovenske občine na leto okoli 40.000 lir — toda slovenščina je iz njih izključena. Po italijanskem šolskem zakonu hodi otrok v šolo od 6. do 9, leta. Nemogoče je torej, da bi se v treh letih naučil laščine, ko ne zna pri vstopu v šolo ni besedice laški in ko se v šoli uči brez pomoči materinščine. Nauči se tam trohico mehanično čitati in pisati, ne da bi razumel kaj čita ali piše. Torej se ni čuditi, da po dokon čani šoli nimajo veselja do čitanja in da pozabljajo v kratkem še to. česar so se v šoli naučili. Iz tega je razvidno, da je Slovenec povsod stiskan in zaničevan. A dasi so njih razmere v marsikaterem pogledu našim prav podobne, če ne jednake, vendar so na drugi strani mnogo na slabšem od nas avstrijskih Slovencev. Pri nas vstajamo in se vstavljamo sovražnikom, italski Slovenci pa dremljejo in podlegajo itali janskemu vragu; v Avstriji se opiramo ob slovanske naše brate, italski Slovenci se ozirajo zaman po pomoči v svoji »domovini". Dolžnost naša je, da jih po vseh svojih močeh vzbujamo in podpiramo, da pokažemo vsaj moralno, da jih hočemo oteti preteče jim smrti. Celjske novice. (Kaj vse je v Celji mogoče!) Lansko leto tiska! je tukajšni tiskar Dragotin Hribar bolgarsko slovnico za Bolgarijo. Ta knjiga namenjena je samo za bolgarske gimnazije in je vsa knjiga takoj, ko je bila dotiskana, v zabojih bila odposlana na založnika prof. A. Bezenšeka v Plovdiv. Ker je knjiga izključno le učna knjiga bolgarskih šol, bila je firma tiskarja kakor tudi založnika tiskana v bolgarščini s cirilico. Po preteku skoraj treh mesecev našlo je c. kr. okr. glavarstvo v Celji v tem prestopek tisk. zakona IX Gospod Koren je bil tiste dni zelo čuden. Obed mu ni dišal, kakor običajno, niti zabeljeni cmoki mu niso šli v slast. Natakarica v gostilni »pri ribi" je pozabila razžalitve in ga je zopet prijazno nagovarjala. In gospod Koren je pogledal včasi tako po strani za njo. Kdo bi mu štel to v greh? Ko pa je šel nekega dne v mraku proti domu, je videl nekaj, o čemur bi se mu niti sanjati ne moglo. Vrhovnik in pa gospa Murnova sta se živahno pogovarjala na ovinku slabo raz svetljene ulice. »Nemogoče" je rekla. »In vendar, gospa, če pomislite. . . ." »Ne, ne!" Gospod Koren je vlekel sapo na se ter korakal tiho na drugi strani. »Iščite si drugod sreče in srečne bodočnosti! Z Bogom!" Odšla je. Vrhovnik je še stal nekaj časa ob oglu, potem pa jo je krenil proti drevoredu. Bil je jezen. Prvi poskus se mu je izjalovil; in to ga je najbolj jezilo, da ni mogel pregovoriti vdove, on, ki je bil kot brambovec. ljubimec mnogih kuharic in dojilk iz najboljših hiš. Murnova bi zanj ne bila preslaba partija. Nekaj denarja, in ovadilo to državnemu pravdništvu, katero je dvignilo zatožbo proti tiskarju, Drag. Hribarju in faktorju tiskarne Ivan Spindler ju. Dasi se je že v uvodni preiskavi dokazalo, da je knjiga le za Bolgarijo in da se niti jeden eksemplar ni razpečal v Avstriji, odnehalo ni c. kr. državno pravdništvo od zatožbe, temveč natvezilo dve obravnavi, pri katerih seveda sta bila oba zato-ženca točno oproščena. — Toliko o stvari. — Druga pa je: Oba zatoženca sta avstrijska davkoplačevalca; obama je čas denar in delo zaslužek. Kdo povrne stroške za zamudo časa? Kdo zadosti za neprijetno čakanje in obravnavanje? Ali je res vse dovoljeno c kr. oblastim? Saj bi vendar oblasti morale biti v podporo davkoplačevalcem in v zaščit državljanom? Ali je morda to varstvo zakona? Naj li tako postopanje vzbuja v podjetnikih veselje do napornega dela, prisvojiti si inozemska naročila? Ali naj tako postopanje vzbuja zaupanje v pomoč c. kr. oblastnij, ki naj bi bile na roko podjetnikom, da se opomorejo in tako več doprinašajo z davki v c. kr. blagajne? — Drugod bi bile oblasti ponosne na take podjetnike, in bi jih odlikovale, pri nas pa se tirajo pred sodišče!! Pa saj v Avstriji ne potrebujemo inozemskega zaslužka!! Davkarija, predpiše davek in plačaj — kako — kaj briga to oblasti — to je tvoja skrb!! (V pokoj) je stopil g. Tomaž Waida, tajnik celjskega okr. glavarstva Tem povodom odlikoval ga je presv. cesar z zlatim zaslužnim križcem. (Okrajni zastop celjski) je sklenil letos zgraditi dve novi cesti in sicer eno med Tehar jem in Ljubečnem. drugo pa med Medlogom in Lopato. Vsled tega sklepa določil je okrajni odbor dražbo za zgradbo dveh mostov, za nava žanje potrebnega kamenja, nasipa itd. na torek, dne 4 aprila t. 1. dopoludne ob 9. uri v pisarni okrajnega zastopa v Celji. Izklicna cena za most čez Lužnico v Bukovem žlaku znaša 400 gld., za most čez Podsevčnico na Lopati pa 500 gld. Za cesto med Teharjem in Ljubečnem treba bo kacih 60 kub. sežnjev kamenja iz Greižlnovega kamenoloma, kacih 1300 ms posipa, kateri se bo vzel deloma v Polulah, deloma v Štorah in 500 m3 leša iz Štor. Načrti in dražbeni pogoji se lahko pregledajo vsaki dan dopoludne v pisarni okrajnega zastopa. (Redne vaje »Celjskega pevsk društva"), ki so sicer vsaki torek in petek, izostanejo za dobo, 14 dni, ker se med tem časom vežbajo njegovi člani za igro s petjem »Čevljar baron"' katera igra se uprizori meseca aprila. (Redni občni zbor »Diane") kopališke re gistrovane zadruge v Celji z omejeno zavezo, vrši se dne 1. aprila 1899 ob pol 2. uri popoludne v sejni dvorani »Narodnega doma" v Celji. Dnevni red: 1. Odobrenje letnega računa, 2 Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. (Pomladanska zima.) Dolgo je odlašala letošnja zima. še le sedaj, ko smo brezskrbno lepo pohištvo, pregrda tudi ni; no to ni karsi-bodi za uradniškega pisarja z mesečno plačo tridesetih goldinarjev. Gospod Koren je korakal majaje z glavo proti mestnemu trgu. »Hm, hm ... . Kdo bi si mislii! Tudi ona --In pa ta smola Vrhnikova! Najbrž jo je prosil za — za roko. In odbila ga je. Iščite si drugod srečne bodočnosti, mu je rekla . . . ." Ko si je prižgal gospod Koren domov pri-šedši majhno, staro petrolejko, je naglo pogledal na mizo, posteljo in škrinjo, bi li morebiti ležalo kje kako pismo zanj. V veliko žalost ni našel ničesar. Vsak večer mu je bilo tesnejše pri srcu, obupoval je že nad svojim možtvom, češ. katera bo ga pač hotela. In ob takih prilikah ga je najbolj razjezila »Vezhna pratika", ki mu je vselej prišla liki zli demon pred oči ter mu vzbujala neljube spomine. Davno bi jo že vrgel v peč, ko bi ga ne silila pijeteta do rajnega očeta, da jo naj hrani. Prišla je sreda. Za gospoda Korena je bila polna presenečenja, nerazumljiva, neverjetna. Par minut potem ko je odšel v pisarno, priropotal je po visokih stopnicah okoliški kmet z visokimi čevlji. (Dalje prihodnjič.) prestopili v pomladansko dobo, nasula nam je snega v toliki množini, kakor ga nismo imeli že dve leti skupaj. Od 19. do 22 t. m. je neprene homa snežilo ter ga nasulo po nekod do kolena, v višjih kraj h pa je napravilo visoke zameti. Česar se o Bož;ču navadno radujemo. ne vidimo radi o — Veliki noči, tako: drsanje sanij po cestah in ulicah, žvenketanje kraguiicev, snežne pljuge pred lokomotivami, v kožuhe zavite potnike itd. (Služba okrajnega pomožnega učitelja za celjski okraj) je razpisana. Plača stalnega pod-učitelja v II. plač. razredu. Prošnje je vlagati do 10. aprila t. 1. pri okr. šol. svetu v Celju. (Sokolski večer) dne 19. t. m. je privabil veliko množ co domačinov in gostov iz Št. Jurja, Konjic, Žalca. Št. Pavla in drugod. Saj se je bilo nadjati povoljne zabave, kakor nam jo vselej priredi vrli odbor »Celjskega Sokola". Zagrinjalo na odru se dvigne in strme zremo v prekrasno Sokolsko alegorijo. V bujnem zelenju se nam pokaže lepa doprsna slika »očeta Sokolov" Mirosl. Tyrša, (mojstrsko delo našega kiparja Cesarja) obdana z dražestnimi živimi krilate;. Z nagnjeno zastavo stoji ob vznožju čil repre-zentant »Celjskega Sokola". Trikrat se je morala zopet prikazati čarobna ta slika. Gracijozno in gibčno je izvajala šestorica vaje s palicami, motila je vendar nekoliko godba s prepočasno do-tično koračnico. — Strmenje in splošno prizia-nje pa je izvabila omenjena šestorica, gg Benčan, Smrtnik, brata Detiček, J. Zabukošek in Meglič s težavnimi vajami posamično in v skupinah na bradlji. Vsi so rešili svojo nalogo precizno. Neprisiljena živahnost je zavladala, ko se prikaže na odru komična oseba preganjenega hišnega gospodarja, nam že znani giedališčni igralec g. Perdan. Njegov šaljiv samogovor, kakor tudi satirični kupleti spravili so vsakogar v najboljšo voljo. Tamburanje bilo je dovršno. Tam-buraški zbor našega »Sokola" (toda večinoma — nežni spol) je izvajal zelo težke, sanjave in zopet poskočne skladbe. Med odmorom zapel je možki oktet par narodnih pesmij z običajno izurjenostjo. Končno nastopil je g. Benčan. Toda tokrat nismo občudovali njegove telesne moči iu gibčnosti, nego njega duševno in ročno spretnost. Med sviranjem cesarske himne zrasli sta takorekoč izpod njegove krede povsem dovršni sliki cesarja in pokojne cesarice (zadnja slika je nosila črn rob). Nadalje je narisal še dokaj portretov slavnih in znanih oseb ter noš; slednjič še par šaljivih slik ter fantastično pokrajino. S tem bil je končan lepi vzpored tega večera. Pri sviranju naše narodne godbe ostala je večina gostov še čez polnoč skupaj. (»Delavsko podporno društvo v Celji") skliče v nedeljo 26. t. m. ob 4, uri popoldan v prostor h »Narodnega doma" redni občni zbor. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika, 2. Poročilo tajnika, 3. Poročilo blagajnika, 4. Volitev novega odbora, 5 Slučajnosti. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno odbor. (Kje je davčni urad v Celji?) Tako se vprašuje čestokrat. Pa mora imeti človek res dober nos, da izvoha sam ob sebi, da mu je treba pri okrajnem glavarstvu iti skozi vrata ter na dvorišče. Tukaj še-le zve — Nemec, kje da se nahaja »K. k. Steueramt". Slovenskemu kmetiču, ki prinese svoje davčne goldinarje, zadostovati mora na zidu narisana roka, češ: »Marš tja gor s tvojim denarjem!" Kakor ta napis, tako so tudi ostali vsi zgolj nemški; pečati vsi nemški itd. Od c. kr. urada, kateri je največ zarad slovenskih grošev tukaj, je zahtevati najmanj, da ima vse navedeno tudi v slovenskem jeziku, a slovenski napis mora biti vsaj vidljiv zunaj. Če se pa misli naša davčna oblast na ta način izogniti dvojezičnemu napisu, kakor je to storilo poštno vodstvo s svojim poštnim rožič-kom, nam tudi prav. V tem slučaju bi morda zadostovala naslikana torba ali razvezan mošnji-ček. Nikakor pa ne dovolimo samo nemškega napisa, česi ravno ni isti na zunaj, nego nekje tam na steni — stranišča. (Mestni vodovod v Celji.) Zopet je prišla na površje bajka o vodovodu Čas bi že s:cer bil. da bi se ljudstvu priskrbelo mesto sedajne poplaknice mestnih kanalov in podzemskih sme-1 tišč, pitne vode. Toda potreba je menda za se daj še večja, da si je mesto zopet izposodilo blizu 7000 gld., za zidanje »Studentenheima". (Ali ni to kruto zatiranje nemštva?) Tu- kajšni listič »Deutsche Wacht" pripoveduje ves razburjen, da so dali čč. oo. lazaristi od Sv. Jožefa osnažiti prostor okoli takozvanega Maruše-kovega studenca, kateri gozd so kupili, a v bližini na nekem drevesu se nahaja podoba sv. Frančiška s samo slovenskimi besedami: »Prosi za nas!" To je grozna krivica za nemške vernike ! Bebci menijo, da nima v naših gozdih nikdo pravice, razun — nemškega planinskega društva! (Veličastna korporacija !j Nedavno 3e imeli nemški turnarji južno-avstrijskih društev svoj »gautag" v Ljubnem na Gor. Štajarskem. Spod-nještajarske, osobito celjske turnarje je zastopal Ambroschitsch iz Celja, kot uzor spodnještajar-skih Nemcev. Slabo mnenje o naših nemških junakih so dobili ostali nemški tovariši, ko so videli pri reprezentantu vse nekam popačeno: ime, stas in domišljavost. K regulaciji učiteljskih plač. Naše ubogo ljudstvo se noče sprijazniti s šolo, ki mu je vendar potrebna, kot ribi voda. Le z vsestransko naobrazbo, ki jo podaja šola, pomagalo si bo ljudstvo na noge. To vedo tudi mogočni faktorji, takozvani vodje človeške družbe in prav vsled tega ne dopuste ljudstvu dovoljne izobrazbe, ker bi se sicer ne dalo več izkoriščati in eni bi trpeli ogromno škodo. Pa ne le, da ne dovolijo zadostnih šol, oni še vedo hujskati ljudstvo proti šoli, hoteč večino davkov, ki jih plača, navaliti šoli na vrat; izpodtikajo se nad krasnimi šolskimi palačami (a koliko je teh, ne povedo; le poglejmo po deželi in našli bomo, da je pač večina naših šol v silno žalostnem položaju); učitelji se jim zde še preveč plačani za njihovo lahko(!) delo, itd. Pomislimo, koliko let učenja in koliko truda stane učitelja, predno dospe do vsakdanjega trdega kiuha. Zahteva se od njega nižji gimnazij aii nižja realka in štiri leta učiteljišča. Uradnikom XI, X. IX. in VIII. činovnega reda niso predpisane nikake študije, da le doslužijo vo jake, pa je dovolj. Njihovo delo je lahko, med tem. ko mora učitelj napeti v šoli vse svoje duševne moči, poleg pa še pred in po šoli priprav ljati se za njo in popravljati zvezke po več ur. In vendar dobi uradnik takoj v začetku službovanja 800 gld. z dokladami 920 gld., učitelj pa borih 300 gld., k večjemu 360 gld. na leto. Ako premislimo, da je 800 gld. najvišja plača, ki jo učitelj doseči more (pri nas Slovencih je sploh nihče nima!), uvidimo, kako krivično plačuje dežela svoje najkoristnejše delavce. V očigled temu, navzlic peticijam, ki so jih poslali razni okrajni, krajni šolski sveti in občine deželnemu zboru, postavil je deželni odbor v proračun za leto 1899. le 400.000 gld. za uredbo učiteljskih plač. On noče ustreči učiteljskim potrebam, on noče slušati glasu ljudstva, ki zahteva, da se storž plače učiteljev enake onim državnih urad nikov zadnjih štirih čin. redov. Deželni poslanec g. dr. Sernec je dne 9. t. m. v Celju zbranemu učiteljatvu v imenu vseh slovenskih poslancev obljubil, da hočejo v letoš njem zasedanju deželnega zbora za učiteljstvo doseči vse, kar se bo dalo. Učiteljstvo upa, da bodo pri razpravi o regulaciji učiteljskih plač vsi slov. poslanci v zbornici navzoči in da bodo vsled dane besede vsi glasovali, s katerim koli poslancem, ki bi stavil morda predlog, naj plača dežela učitelje takO, kakor država uradnike zadnjih treh ozir. štirih čin. redov. V ta namen potrebuje dežela 1,200.000 gld. več. To je vsota, a nedosegljiva in tako grozna ni, da bi spravila deželo »na kant", kakor nekateri govore. Računajmo nekoliko! Lansko leto je bilo deželnih doklad okroglo 7,800.000 gld. t. j. 39<>/o direktnega davka; 1,200.000 gld. je torej le 6°/0 dir. davka; to se pravi: kdor je plačal lani 39 kr. dež. doki., plačal bi letos 45 kr.; kdor lani 5 gld, bi letos 5 gld 77 kr. itd. Da bi pa ves ta davek ne zadel splošno prebivalstvo, dalo bi se stvari pomagati. Na žganju je na Kranjskem 26% davka, pri nas pa le 6%; zakaj ne bi to pogubonosno, človeštvo uničujočo pijačo i na Štajarskem obdačili s 30% ? S tem ne bi le učiteljstvu pomagali iz njegove bede, ampak otčli deloma tudi ljudstvo, ker bi se vsled podraženja žganja odvadilo piti ta strup. Nekaj več odstotkov na pivo bi tudi ne škodilo. Tudi pivo je v drugih kronovinah bolj obdačeno, kakor na Štajarskem. Pri teh dveh pijačah bi dežela pridobila 400—500 000 gld. Od 1200 000 gld. bi torej zadelo splošno prebivalstvo le 700.000 gld. t. j. 3 V/o dež. doklade. Tedaj bi pa plačali davkoplačevalci, ki so lani plačali 5 gld. dež. doki., le 45 kr več. Vprašanje o uredbi učiteljskih plač bode itak kmalu na dnevnem redu deželnega zbora, in tedaj bode učiteljstvo videlo, kako so na klenjeni deželni očetje njemu, šoli in narodnemu napredku. Spodnje-štajarske novice. (Štajarski dež. zbor.) V Sobotni seji podalo se je mnogo prošenj; za regulacijo učiteljskih plač je došlo 230 prošenj raznih občin. Poslanec Lamberg je utemeljeval predlog o zavarovanju imetja službujočih zoper požar. V odsek za urav. navo učiteljskih plač so izvoljeni sami Nemci, namreč: Fiirst, Walz, Link grof Suirgkh, Lehner, dr. Schreiner, Stallner in grof Kottulinski. Razprave v odseku so javne. V upravne odseke je voljen po jeden slovenski poslanec. Tudi v sejah dne 21. in 22. t. m so se obravnavale zgolj običajne zadeve. Deželni odbor je podal poročila na mnogobrojne prošnje okrajnih in občinskih zasto-pov za zvišanje okrajnih in občinskih doklad, glede pobiranja pristojbin za dostavljenje sodnij-skih rešitev potom občin, glede zistemiziranja jednega mesta dež. sadjarskega in vinarskega komisarja. O odseku za regulacijo učiteljskih plač ni dosedaj nič gotovega slišati. (Staj deželnim poslancem!) Iz učiteljskih krogov se nam piše: »Pravico v grob so devali, — Pri grobu jaz sem bil". Tako sem vskliknil, ko sem prebral predlog vis. štaj. dež. odbora o uravnavi učiteljskih plač. Mnogo je učiteljev, ki so morali in še morajo vkljub dobri, da cel<5 i izvrstni kvalifikaciji po 5, 10, da celo do 20 let službovati kot stalni podučitelji z 80% stalne učiteljske plače in ne da bi imeli pravico do petletnih doklad. Potrtim srcem se ozirajo ti zapostavljanci na svoje vrstnike, ki vlečejo dokaj večjo plačo in to pa samo zato, ker jim je bila sreča, ki se šopiri med nami v nečimurni obleki protekcije, toli mila, da so zarano dospeli do službe stalnega učitelja. — Tako je n. pr. učitelj, ki je pred 10 leti dobil stalno učiteljsko službo v III, plač. redu, v tem času potegnil 1800 gld. več plače, kakor njegov tovariš — podučitelj z jednakim številom službenih let. In takih slučajev ni malo. — To krivico namerava visoki dež. odbor odpraviti s tem, da hoče takim za-postavljencem priznati isto plačo, kakor njihovim tovarišem in tovarišicam, katerim bi bili lahko že oče. — Gospodje deželni poslanci! Mi zahtevamo pravico! Nič druzega, kakor pravico ' — in to je povišanje plač po službenih letih. (Duhovniške premembe) Č. g Jakob Vi dovič, župnik v Št. Lonartu nad Laškem je stopil vsled bolezni v pokoj; za provizorja pride k Sv. Lenartu č. g. Fran Časi iz Kamnice. Za kapelana v Kamnico pa pride č. g. Ivan Topol-nik iz Dobrne. Umrl je na Dunaju misijonar č. g. Fr. Cajnkar star 90 let. Rojen je bil pri Sv. Tomažu pri Vel. Nedelji. R. i. p. (Učiteljske premembe. Voditeljem v Pla-nicah pri Mariboru je imenovan g. Ig, Skerbinšek, dosedaj podučitelj v Hajdinu; učiteljem pri Sv. Antonu v Slov. goricah je imenovan zač. podučitelj, g. Dragotin Pribil v Kapeli, v Skalah pri Velenju ondotni podučitelj Fr. Pristovšek za on dotno v trirazrednico razširjeno šolo, v Laporju pa g. Oto Vobič, podučitelj v Zgor. Polskavi. Stalna podučiteljica je postala gdč. Kristina Bregant pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. (Razširjenje šol.) Jednorazrednica v Podgorju pri Slov. Gradcu se razširi v dvorazred-nico, trirazrednica v Velenju v štirirazrednico ter petrazrednica v Cmureku v šestrazrednico z vsporednico za deklice k šestemu razredu. (Glavno zboro\anje »Kmetijske zadruge za Sp. Štajarsko v Žalci) vrši se dne 25. marca 1899. leta ob 3. uri popoludne v gostilni Hau- senbichlerjevi v Žalci. Več se razvidi iz današnjega našega oznanila. (Občinska volitev v Veliki Pirešici) se je vršila dne 16. in 17. t. m. Izvoljeni so zgolj narodni možje, nemškutarji so vkljub strastnim agitacijam popolnoma pogoreli, ker so ostali v manjšini v tretjem razredu za 34 glasov, v drugem za 39, a v prvem razredu se volitve niti vdeležiti niso upali, ko so zagledali ogromno množico naših mož. (V Rečici) bodo imeli konsumno društvo za okraj Gornjigrad, Na Velikonočni ponedeljek po večerncah bo prvo zborovanje, kojega namen je določitev pravil, priglašanje udov in volitev začasnega odbora. (Rečica bi imela) štirikrat manjše, torej štirikrat častnejše jubilejno številko, ako bi se že lani vpisalo toliko udov v družbo sv. Mohorja, kakor letos. Lepo in posnemanja vredno! (Podružnica »Sudmarke" za Laški trg in -— okolico!) Laški nemški petelini snujejo si podružnico »Siidmarke" ter so že predložili svoja pravila. Mi se ne čudimo, da imajo nekateri nemčurski trgovci in obrtniki v Laškem trgu preveč denarja, saj so jim ga nano3ili ter ga še pridno donašajc pohlevni okoličanski Slovenci; tudi to je v redu, ako dobivajo nekateri javni funkcijonarji odveč dohodkov od dežele ozir. države, katere bodo v bodoče polagali na žrtve-nik pruskega društva za stiskanje in preganja nje slovenskega kmeta iz rodne zemlje. Izzivanje pa je, ako se hoče raztegniti delovanje zlobneg-i društva na — okol.co. Ako je jeden odpadnik tam pri Sv, Jaderti, ta pa še vendar ne tvori okolice! Proti takšni nemčurski drznosti naj bi cela okolica javno protestovala, sicer bodo »bru-darji" tam v rajhu res mislili, da je okolica Laškega trga njihova somišljenica. Najbolje pa se maščujete, slovenski okoličani, ako ne silite več s svojimi krajcarji v nemški mošnjiček, od koder roma potem na Prusko, a od tam zopet nazaj odpadnikom in izdajalcem, da vas polagoma izpodrinejo iz zemljišča, vaše sinove in hčere pa od vsake kaj vredne službe. — Slovenske razumnike v Laškem trgu pa že sedaj opozarjamo, da se bo kmalu enkrat obhajal ustanovni shod »Siidmarke". Naj ne opustijo oni dan zatajiti svojega narodnega ponosa, temveč naj točno pricapljajo s svojim obulosom, morda jih vendar enkrat v zahvalo tako počastijo, kakor smo jim svojedobno prorokovali. (Konjiško učiteljsko društvo) zboruje v četrtek, dne 6. aprila t. 1. ob 10. uri v slov. šoli v Konjicah z nastopnim vsporedom: 1. Petje (Moh. pesm. štev. 46). 2. Zapisnik. 3. Društvene reči. 4. G Jurko poroča o svojem delovanju kot zastopnik učiteljstva v okr. šol. svetu 5. Kako privajati mladino k delavnosti? podava g Černej. 6. Iz vprašalne skrinjice. 7. Nasveti. (V Trbovljah) trčil je preteklo nedeljo neki stroj v tovorni vlak. Posebne škode ni bilo. Le vlaki spodnjega kraja imeli so radi tega precejšno zamudo. (Posojilnica v Brežicah) darovala je za dobrodelne namene od čistega dobička 1. 1898: Podpornemu društvu za visokošolce na Dunaju 15 gld, podpornemu društvu za visokošolce v Gradcu 15 gld, dijaški kuhinji v Celju 10 gld., dijaški kuhinji v Ptuju 5 gld., šolski kuhinji v Brežicah 20 gld., družbi sv. Cirila in Metoda 20 gld. Načelništvo je pa darovalo iz svojega zaklada: Za Prešernov spomenik v Ljubljani 15 gld. Za godbeni klub v Celji 10 gld. »Glasbeni Matici" v Rudolfovem 5 gld. »Kat. podpornemu društvu" v Celju 10 gld. Podpornemu zakladu za zadruge slovenskih posojilnic 5 gld. »Kranken-unterstiitzungs-Verein slaviseher Hochschiiler in Wien" 5 gld. Za »Našo stražo" 5 gld. Skupaj 140 gld. (Občina Brežice) je darovala od občinskega denarja 20 gld. za prusko društvo »Siidmark". Slovenski davkoplačevalci v Brežicah, ali nimate nič proti temu, da se tudi vaš denar meče v malho društva, čegar zlobni namen je jasen?! (Za kopališčnega zdravnika v rogaško Slatino) pride konjiški župan in zdravnik dr. Jos. Simonitsch. Mož je vodil v Konjicah Wol-lovo rogoviljenje ter so njegove bedarije že vsakemu mirnemu človeku presedale, nasprotno pa je imel premalo zaslužka, da bi bil povsod vspešno podpiral pruske težnje. Deželni odbor štajarski pa zna ceniti take „zasluge" zaradi česar mu je naklonil mastno službo, med Slovenci na Slatini. — V Konjice pa pride neki dr. Adolf Kadiunig. (Hum pri Ormcži.) Novim županom je tukaj izvoljen Praprotnik Andraž, svetovalca sta Martin Ivanuša in Matija Masten. Odborniki pa so: Ivanuša Matija, Ivanuša Miha, Masten Ivan, Podgorelec Ivan, Podgorelec Matija mL, Podgo relec Matija star,, Porekar Anton, Skrinjar Andrej in Vaupotič Jakob. Martin Ivanuša, ki je 19 let županoval in je bil zopet izvoljen, odpovedal se je odločno temu težkemu bremenu. Humska občina je tudi sklenila in odposlala prošnji za slov. vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani. (Ormoški okraj) Veleposestniki so v okr. zastcp volili sledeče gg.: Dr. Ivan Geršak, Anton Horvat. Alojz Miki, dr. Ivan Omulec, Lavoslav Petovar, Jožef Simonič, dekan Albin Sch\vinger, župnik Vilibald Venedig. — Občine so izvolile pa sledeče gg.: Župnik Ivan Bohanec, Vid Do-večar. Franc Gomzi, Florijan Kuharič, Franc Masten, Martin Podgorelec, učitelj Anton Porekar, Ivan Ravšl, Martin Stanič, Ivan Škrlec in Franc Zabavnik. (Odlikovanje.) Gospod Luka Trafenik, nad učitelj v p. pri Sv. Florjanu pod Bočem, dobil je za štiridesetletno vzorno službovanje častno kolajno ! (V Ptuju) je prevzel odvetniške posle po urmrlem dr. Jak. Ploju, dr. Fran Jurtela. (Samomor.) V Desnjaku pri Ljutomeru se je' ustrelil dne 15. t, m. 461etni viničar Jos. Meško. Žd/ostno gmotno stanje privedlo ga je k temu. Zapustil je sedem nepreskrbljenih otrok. (V Gornji Radgoni) se potegujejo, da bi dobili tja davčni urad. Saj pa je res nezaslišano, da so slovenske občine gornjeradgonske podrejene davčnemu uradu v nemški (?) Radgoni, dasi je v Gornji Radgoni okoliš dovolj obsežen za lastno davkarijo, tembolj, ker je tam tudi okr. sodišče. (Hranilnica in posojilnica, ki potrebuje — milih darov) je ona Pistorja v Št. Ilju v Slov. goricah. „Napumpali" so „dobrodelno" društvo „Siidmark", da je pripomogla temu nacionalnemu društvu s svojimi priberačenimi krajcarji. Pristopila je z desetimi deleži po — "1(0 gld. t. j. s skupno svoto — 100 gld. S tem denarjem bo nemška posojilnica menda še nekaj č;asa gladno životarila. — Kakšna razlika je vendar med takimi prisiljenimi nemškimi poso jilnicami in gospodarsko potrebnimi ter ojače n.imi našimi denarnimi zavod;! Dočim lahko da riujejo naše hranilnice in posojilnice vsako leto tiisoče v dobrodelne namene od svojega čistega dlobička, pusti se nemški zavod z beraškimi novci še podpirati. (Umor.) Iz navadnega prepira nastalo je neizprosno sovraštvo med bivšim kmetom, sedaj dninarjem Fr. Zelenikom in sosedom Fr. Salomonom v Št. Ilju v Slov. goricah. Dne 15. t. m. zmerjal je zopet Zelenik pred hišo svojega soseda ter ga klical na „korajžo". Salomon je velel svoji ženi posvetiti ter je ustrelil s pištolo Zl^lenika v trebuh Isti je umrl med groznimi bolečinami v dveh dneh. („Slovenski Gospodar" zopet obsojen) ESgon pl. Pistor, znana pokora za Slovenske g;orice, tožil je odgovornega urednika B. Ferka im založnika „Slov. Gospodarja" v Mariboru zarad žaljenja časti. Porotniki so spoznali urednika krivim ter ga obsodili v jednomesečno ječo. Ker me smemo o razsodbi ničesar govoriti, obžalju-jtemo le odkritosrčno opetovano žrtvo tiskovne svobode. (Ponesrečila) je v Mariboru dne 12. t. m. Celjanka Karolina pl. Costa. Razpočila se ji je vr roki petrolejka ter se ji unela obleka. Pokoj-raica je imela v Celju več let zasebni vzgojevalni z;avod za deklice. (Predrzni tatje.) V viničariji šolskih sester w Kamnici pri Mariboru poskušali so te dni meznani tatje uiomiti. Hlapca, kateri jih je hotel pprepoditi, so ustrelili ter zbežali. (Občina Tinje), obsegajoča celo tinjsko žup-nnijo na Pohorju, imenovala je zaradi premnogih zmlug velč. g. župnika Ivana Stanjko, častnim oobčanom. (Deželna razstava.) Štajarska kmetijska družba sklenila je prirediti leta 1901 deželno razstavo, kajpak v Gradcu. Druge slovenske novice, (Deželni zbor kranjski) ima pred veliko nočnimi prazniki še dve seji. Dne 17. t. m. je sklenil nakupiti iz zapuščine slikarjev Jurija in Janeza Šubica slike za deželni muzej za 1500 gld., rešil več prošenj občin za napravo ozir. pre-membo cest, razpravljal o prošnjah nekaterih občin za utelešenje k drugim sodnim okrajem in odobril par računskih zaključkov. Prihodnje dve seji ste dne 21. in 24. marca. (Odlikovanje.) Rudniški nadoskrbnik v Idriji, g. Viljem Leithe, je dobil povodom svojega umi rovljenja naslov cesarskega svetnika (Osebne vesti.) Kancelijski praktikant pri dež. sodišču v Ljubljani, gosp. Alojzij Dular, je imenovan kancelistom pri rudniškem uradu v Gradcu. — Davkarjem na Kranjskem so imeno vani davčni kontrolorji gg. Dom. Dereani, Rud. Achtschin, Fr. Gregorič, Ant. Krapš, Fr. Predalič ter davčni cficijal Fr. Zupan. Davčnim kontrolorjem so imenovani gg. pristavi Konrad Rozman, Ivan Bobik, Fran Ucšič, Ernest Sedlak in Vmko Premk; davčnim oflcijalom pa gg. pristava Ivan Jereb in Ivan Lavrič. Devčnim pri-stavom so imenovani gg. praktikantje Rudolf Strnad, Rajko Levstek, Rihard Boltauzer, Ernest Kobler, Makso Zotter, Henrik Kette in Fran Lunder. (Promocija.) G. Hubert Souvan, koncipijent finančne prokurature v Ljubljani, sin ljubljanskega veletržca Fr. Souvana, je bil dne 18. t. m. na graškem vseučilišču promovitan doktorjem prava (Nemci v Ljubljani se množijo.) Ako ne po številu rojstva, pa po prestopanju v radikalen nemški tabor. Tako je imelo ondotno društvo „Sudmark" lansko leto samo 240 udov, letos pa jih že šteje 301. Nemški hidri rastejo glave kar čez noč. (Deželni zavod za gluhoneme) prične se graditi v Ljubljani to pomlad. V to svrho je kakor znano, zapustil pokojni ribniški dekan Holzapfel veliko svoto. Stroški za zgradbo bodo znašali blizu 200.000 gld. Za upravo in vzdrža-vanje bode imela skrbeti dežela in drugi faktorji. (Razmere na ljubljanski realki) ne bodo samo predmet razpravam v deželnem zboru kranjskem, nego tudi, kakor čujemo, pri — državnem pravdništvu. Prav tako! Skrajni čas je pač že, da se iz tega »Avgijevega hleva" pomete nesnaga ven in očisti zavod škandaloznih razmer, ki so jih zasadili notri nemškonacijo-nalni profesorji. Čudno je le to, da se je pred nosom dež. šolskega sveta in dež. odbora in zbora ta humbug mogel toliko časa kultivirati! (Vseslovenska deavska slavnost), ki se je lani vsled smrti cesaričine morala odložiti, vršila se bode, kakor smo že naznanili, dne 28. maja. Dolžnost vseh prijateljev slovenskega delavstva je, pričeti delo z vsemi silami, da bode 28. maja sijajen praznik žuljavih rok. Na noge vsa društva, ki ste že naznanila svojo udeležbo; čas je še, da število udeležencev podvojite! Pripravljalni odbor je te dni doslej oglašenim društvom poslal pozivnice, na ostale se pa še posebej obrne. Prosimo hitrega in točnega odgo vora. Radostna vest je pripravljalnemu odboru prišla iz zlate Prage. Bratje Čehi pošljejo na slavnost deputacije svojih delavskih društev z mnogobrojnimi zastavami. Da ss prva vseslo venska delavska slavnost častno izvrši, nadeja se odbor pomoči od vseh Slovencev ki ved(5 delu „slavo, čast". Delavci in njihovi prijatelji, pričnite takoj po vseh krajih domovine akcijo za impozantno udeležbo, pričnite takoj z najži lavejšo agitacijo. O gibanju obveščajte pripravljalni odbor. Vsi dopisi naj se pošiljajo na č. g. Luko Smolnikarja, stolnega vikarja v Ljubljani. — Pripravljalni odbor. (Deseti izkaz doneskov za cesarjev spomenik v Ljubljani.) Darovali so nadalje: Občine: Žalma 20 gld.; Zgornje Vreme 15 gld.; Dolenja-vas pri Ribnici 20 gld.; Hotedršica 20 gld,; Žu-žemperk 25 gld.; g. dr. Fran Kogoj v Kranjski gori 31 gld.: (nabranih pri slavljenji odlikovanja župana Budinka); končno občini Cerkno na Goriškem in Radeče pri Zidanem mostu vsaka po 20 gld. (Gozdni požar.) Na Šmarni gori je gorel dne 16. t. m. na dveh krajih gozd posestnika Winklerja. (V Mošnjah na Gorenjskem) ustanovilo se je povodom 501etnega vladanja našega presvitlega cesarja, prostovoljno gasilno društvo. V načel-ništvo so izvoljeni gg : France Kocjančič, načel nsk, I/ankeš, podnačelnik, Andrej Jurgele, bla gajnik, Ignac Rozman, tajnik. (Novo župno cerkev) prično graditi tekom tega leta v Šmartnu pri Litiji. Dotična stavbna dela so ravnokar razpisana. (Občini Šmarje pod Ljubljano) je dovolilo poljedelsko ministerstvo 4100 gld podpore za vodovod. (Zgorel je) v Kostanjevici v graščinskem mlinu mlinar Franc Hodnik, oče treh nedoraslih otrok. (Slovenska zmaga.) V občini Draga pri Kočevju 30 pri občinskih volitvah Slovenci sijajno zmagali. Dasi so zastavili Nemci vse moči v agitacijo, propadli so tako klaverno, da ni majo v občinskem odboru niti jednega svojega zastopnika. (Pogozdovanje Krasa ) Letos so že začeli marljivo pogozdovati v postojinskem okraju. Vsak dan dela nad 200 delavcev in delavk. Sneg zadnjih dni je delo seveda prekinil. (S celovško kmetijsko družbo) niso mogli koroški Slovenci biti še nikoli zadovoljni. Kako tudi? V odboru sedijo zgolj nemčurski gostilničarji in tovarnarji, ki imajo bore malo smisla za kmetijske potrebe; pa tudi ne dobijo najbolj potrebni prosilci niti sadik, niti gnojil po znižani ceni ali brezplačno, ker teh družba navadno nima. (Žensko učiteljišče v Celovcu.) V dež. zboru koroškem razpravljalo se je v seji dne 20. t. m. o poročilu ustanoviti žensko učiteljišče v Celovcu. (Železnocestni tir zasulo.) Med postajama Vrata Trbiž se je odtrgal zvečer 3. t. m. velik del hriba ter zasul železnični tir. Malo trenutkov poprej je drdral mimo brzovlak, kakšna sreča, da se ni to zgodilo minuto pozneje! (V Trst) pride baje dne 26. t. m. trgovinski minister grof D.pauli ter ostane tam par dni, da si ogleda skladišča in večje tovarne. (Zaradi Nabergojevega mandata) je imelo tudi tržaško namestništvo nekaj nemirnih trenutkov. Namestništvo je sedaj uničilo sklep tržaškega občinskega sveta, s katerim se je Nabergojev mandat razveljavil. Isto storilo je že enkrat poprej, toda mestni svet je začel s svojo trmo od kraja. To stori tudi sedaj in nadaljuje, dokler ne poteče doba izvolitve. (Nova brzojavna postaja) V Rojanu pri Trstu se je odprla nova brzojavna postaja. (Nesreča.) V Gabrijah pri Ajdovščini je pripravljal ondotni kurat č. g. Al. Bratini ume-talni ogenj za velikonočno procesijo. V možnarju je drobil žveplo, klorokisli kalij in žveplenokisli barit. Zmes se je vnela ter odtrgala kuratu levo roko in dva prsta desne roke. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. (Novo pošto) otvorijo dne 1. aprila t. 1. v Grgarju na Goriškem, katera bo imela zvezo s Solkanom in Čepovanom. (Deželni zbor istrski) bo sklican baje letos v Koper. Ddželni glavar že iztika tam za primernim poslopjem. Italijani pa že groze, da se slovanskim poslancem tudi v Kopru ne bo boljše godilo kakor v Poreču in Pulju. (Dalmatinski dež. zbor) se je zaključil dne 20. t. m. V predzadnji seji je dež. zbor sprejel predlog poslanca Cingriča, naj se pri sodnih in upravnih uradih uvede hrvaščina kot notranji uradni jezik. Italijani so nasprotovali, a so ostali v manjšini. Druge avstrijske novice. (Vojne potrebščine) rastejo v Avstriji od leta do leta. Za prihodnje leto postavilo je vojno ministerstvo kar za 23 milijonov gld. povišanja v proračun. Treba da je tako cgromne svote za zboljšanje častniških plač in za pomnožitev stalne vojske za 2500 mož. Mornarica ima v proračunu potrebščino 9 milijonov gld. Kam pri demo ako se ne najde temu zavora! (Nemci med seboj.) Dne 19. t. m. vršila sta se v Mostu na Češkem dva shoda: nemško-nacijonalen in socijaldemokratičen. Na prvem je govoril poslanec Wolf, a to tako robato in žaljivo, da je vladni komisar shod razpustil. Razgnani so se podali v hišo. kjer so zborovali nemški socijalnidemokratje in kjer je govoril drž. poslanec Zeller. Woifova garda je napadla Zeller-jeve. Tudi ta shod je bil razpuščen, na kar sta se obe stranki krvavo nabili. Orožniki so razdvojili pretepače. Zvečer se je vršil — skupni komers! Nemška „Gemein-burgsch«ft" cvete! (Namestnik češkega deželnega glavarja) je postal poslanec Wohanka (Umrl je) gališki državni in deželni poslanec Cbrzanovski. Udeležil se je svojedobno ustaj leta 1846 in 1863 ter pretrpel za svojo domoljubje pregnanstvo in ječe. — V Berolinu pa se je ustrelil gališki drž. posl Wiktor. i Koliko je Nemcem do sprave?) V šlezij skem dež. zboru je stavil poslanec Ruby predlog, naj se izvoli poseben odsek za uredbo jezikovnih odnošajev v Šleziji. Ta predlog pa je bil odklonjen, ktr so zanj glasovali samo češki poslanci, dočim je Nemcem ljubši nadaljni narodnostni boj. (Ogrski politiki napram avstrijskim Nemcem) Vodja mažarske liberalne stranke, grof Istvan Tisza, je govoril nedavno v ogrskem državnem zboru značine besede z ozirom na prisvajanje prvenstva avstrijskih Nemcev. Rekel ! je, da Mažari nimajo vzroka pripoznavati v j Avstriji hegemonije Nemcem, kajti duvalizem le j jamči Mažarom onkraj meje toliko pravic, kakor : v Avstriji vsaki narodnosti zase brez vsake razlike. Mažarom, da je le paziti, da se take pravice (federalizem) ne zasejejo med ogrske narodnosti. Kako si uredijo avstrijski narodi svoje zadeve, to Ogrske nič ne briga. Mažari so pomagali Nemcem dvakrat v sedlo, če so se dali iz njega vreči, ne zadene krivda Mažare. Nemška glasila se sedaj s tem govorom mnogo bavijo, splošno pa se kaže, da so se jim l'beralni Mažari hudo zamerili. Ogled po širnem svetu. (Zdravje sv. očeta papeža) Dasi je papež prebolel zadnjo bolezen in operacijo, noče se mu povrniti prejšna čilost Nasledki bolezni razde-vajo vidno telesne moči, jed mu ne diši, niti po koncu se ne more držati. Zdravniki si vse prizadevajo, mu vsaj podaljšati življenje, toda to ni zajamčeno v usodi 901etnega starčka. (Pomnožena nemška vojska.) Lansko leto si je ubil nemški cesar v glavo, da mora svojo mornarico zdatno pomnožiti. Državni zbor se je dolgo časa upiral dovoliti ogromne milijone v ta namen. Končno je sladka beseda cesarjeva pridobila vse stranke za glasovanje in prodrl je. Letos je nakrat občutil, da ima še premalo stalne vojske. Zahteval je pomnožitev iste. Tudi temu so dolgo časa nasprotovali ljudski zastopniki. Najvspešneje se je upiral katoliški centrum. Res je bila v drugem branju osnova zavržena, toda predno je prišlo do tretjega branja, omehčal si je cesar Viljem vse nasprotnike in predlog je bil sprejet, da se zviša stalna vojska v Nemčiji za 27.000 mož. (Bismarckov grob.) Dne 16. t. m, prenesli so krsto Bismarcka v dogotovljeni mavzolej. Pri prenašanju in vložitvi je bil navzoč tudi nemški cesar. Krsta nosi priprosti napis. »Bis-marck, zvest služabnik cesarja Viljema I." Tako je bila njegova želja. (Konferenca za razoroženje) se bo vršila v kraljevi palači Huistenbosch v Haagu, katero palačo je prepustila v to svrho danska kraljica. Trajala bo več mesecev, ako ne celo leto ter se bo delila v tri sekcije, od katerih prva bo razpravljala o razoroženju, druga o mirovnem sodišču, a tretja o splošnih vprašanjih. Vdeležbo so prijavile razven evropskih vlad tudi Zjedi-njene države. Kitajska, Perzija in Sijam. (Angležka) si je pridobila na Kitajskem zopet dokaj važen kos zemlje, namreč otoke v Rumenem morju, imenom MiauTan. Takšna »da režljivcst" mora kmalu spraviti Kitajsko ob vso boljšo zemljo. (Španska kraljica) je podpisala dne 16. t. m. mirovno pogodbo z Zjedmjenimi državi, v kateri se odpoveduje Kubi, Portoriku in Filipinom. Sedaj so Amerikani neodvisni gospodarji v obsežnih kolonijah, koliko jim — dopustijo ustaši na otokih. (Radodaren sultan) Turški sultan je poslal nemškemu cesarju šest velikih psov, našemu cesarju pa za menežarijo v Schonbrunnu 13 an gorskih koz. Dopisi. Gradec. (Načrt regulacije učiteljskih plač ) Na večletni vsestranski pritisk, kateri se je posebno letos podvojil, udal se je štajarski dež. odbor ter predložil deželnemu zboru naslednji načrt, ki bo tudi skoraj gotovo postal zakon mesto sedajnega iz leta 1874. Ta zakonski načrt sicer ne obsega vseh zahtev, ki so se stavile v tem oziru, posebno ne misli odpraviti krajevnega zistema, vendar bi imel vsekakor zelo blažilne vspehe, ako se nespremenjen uzakoni. Isti se glasi: „§ 1. Člen I. do 5. zakona od 3. maja 1874, dež. zak. in nared. list št. 32, glede uravnave učiteljskih plač ter odprave šolnine za javne ljudske šole, stopijo iz veljave ter se imajo glasiti: Člen I. Od 1. januvarja 1899 začenši znaša stalna plača, katero ima dobivati stalen učitelj ljudske šole, v Gradcu 900 gld., na šolah v I. plač. razredu 800 gld, v II. plač. razredu 700 gld, ter v III, plač. razredu 600 gld. Učitelji, ki so delovali stalno nameščeni pet let na javni ljud ski šoli nepretrgoma in s povoljnim vspehom, dobijo službeno starostno doklado 100 gld. Pod jednakimi pogoji dobijo za vsakih prihodnjih pet let jednako doklado po 100 gld. Službene sta rostne doklade ne smejo prekoračiti vsote 600 gld, (Pristopnih je tedaj 6, v 30 letih stalnega službovanja.) Vrh tega ima vsak stalen učitelj pravico do jedne aktivitetne doklade a 100 gld, ki pa se ne všteje v pokojnino. Sedajno razdelitev šol v omenjene plačilne razrede sme preme niti le dež. šolski svet v porazumljenju z dež. odborom. Prihodnja revizija plačilnih razredov izvrši se leta 1910 ter je vsak popravek poprej izključen. Člen II Ravnatelji, nadučitelji in šol. voditelji dobe opravilno doklado; za ravnatelje znaša ista 250 gld.; za nadučitelje in voditelje določi se opravilna doklada po številu razredov, vračunši postavno dovoljene paralelke, in sicer znaša ista za jednorazrednice 50 gld. ter za vsak prihodnji razred ali po § 11. drž. šol. zak, ustanovljeno vsporednico 25 gld. več, vendar ne sme opravilna doklada presegati zneska 200 gld. Ta opravilna doklada se všteje v pokojnino ter se sme iz plačevati v jednakih obrokih s stalno letno plačo. Člen III. Stalno nameščeni učitelji na javnih meščanskih šolah, ki so bile ustanovljene na podlagi drž. šol. zak. z dne 14. maja 1860. drž. zak. št. 62, imajo pravico do redne plače, ki pre sega stalno letno plačo ljudskega učitelja v istem šolskem okraju za 200 gld. Člen IV. Učiteljsko osobje, ki ima sicer spričevalo učne usposobljenosti, toda ne opravlja stalnega učnega mesta, dobijo kot začasni učitelji, oziroma učiteljice, letne nagrade 600 gld. Učiteljsko osobje pa, ki ima zrelostno spričevalo, dobi kot začasni učitelj, oziroma učiteljica, nagrado 420 gld. ter se zamorejo takoj, ko so dosegli spričevala učne usposobljenosti, ako opravljajo zistimizirano učiteljsko mesto, stalnim učiteljem, ozir. učiteljicam imenovati. Pomožni učitelji brez spričevala dobe nagrado 360 gld. Člen V. Mesta podučiteljev in podučiteljic se s tem odpravijo. § 2. Vse postavne določbe, ki so v protislovju s to postavo, osobito s členom V. pridejo ob svojo pravno moč. Obtežen e deželnega šolskega zaklada je proračunjeno pri sprejetju predstoječega načrta na 405.666 gld., katera vsota odgovarja 6'4°/0 zvi-šanih dež. doklad. Res ni preveč, kar ima v navedenem na- j črtu naš dež. odbor pripravljenega za gmotno zboljšanje našega učiteljstva, toda bilo bi nekaj, ko bi se vsaj to ne okrhalo in skrčilo pri debatah, predno postane res tudi „meso in kri". Deželni odbor se brani uvrstiti učiteljstvo ljudskih šol v zadnje tri činovne razrede državnih uradnikov, ker bi to zvišalo potrebščine kar za 1,133 340 gld. ne vračunši plač učiteljic ženskih ročnih del. Da se izvede predlagana regulacija v kratki dobi, ne bo se imel deželni zbor ustrašiti zmernega zvišanja doklad na pridobninski davek, kajti druzega izhoda baje dežela nima za potrebni denarni vir. Ker se je v lanski sesiji zavrnil predlog dež, odbora, naj bi se v to svrho uvedel šolski davek, šolnina in vpisnina — kar se je tudi s pravično ogorčenostjo moralo zavrniti, ako si nismo hoteli iz levega žepa pustiti jemati ter v desnega dajati — ima edino zaslombo le v deželnih dokladah na direktne davke. Temu gotovo ne oporekajo ne davkoplačevalci, ne učitelji — upamo, da tudi poslanci ne bodo! Narodno-gospodarske novice. Kako se spozna, kdaj je vino zrelo, da ga shranimo v steklenicah? To vprašanje sem dobil od svojega prijatelja iz domovine, hočem ga pa rešiti na kratko tem potom, ker utegne zanimati i druge. Saj nam ponujajo pogostoraa po gostilnah »vino v stekenicah", toda če zasluži to vino v resnici vselej svoje lepo, vabljivo, zapeljivo ime, to je drugo vprašanje. — Kako vino mora vendar to biti, da mu smemo dati sloviti priimek »v steklenicah" ? Tako vino mora ostati, seveda dobro za-mašeno, leta in leta ne i z p r e m e n j e n o in p.; polnoma čisto v steklenicah. To pa spoznaš, ako po-itaviš v toplo sobo do polovice z vinom napolnjeno nezamašeno steklenico. Ako se tekom jednega tedna vino ne skali, ako ostane torej čisto, znamenje je, da je vino »zrelo za steklenice". Še bolj strogi poskusi so: ako segrejemo v steklenici na 60° C (pri tej temparaturi strne namreč beljakovina), mora ostati čisto, — popolnoma dozorelo vino ne sme postati kalno, ako ga cel<5 kuhamo, kar je pa seveda težko doseči. Prvi poskus je vendar gotovo najpri-merneji, najbolj praktičen ter zadošča naštm potrebam. Naravno je, da polnimo steklenice le z vinom boljše kvalitete, boljše vrste Cena jim je vendar zelo različna: steklenica po 40 kr. do 40 kron (renska vina), to samo za primero! Ako navadno vino v steklenicah hitro razpečamo oziroma popijemo, kakor po naših krčmah, kjer se gre češče jedva za stotine steklenic kake boljše kapljice, uporabimo v to lahko tudi vina, ki niso še pravzaprav popolnoma dozorela; kajti stanovitnosti, zgoraj omenjene trpež-nosti ne zahtevamo od njih. Pri nas je kletarstvo še precej malo razvito; vzrok temu je seveda nevednost. Najpriprostejše a vendar najvažnejše delo v kleti je pa pretakanje vina. O tem bodemo razpravljali na drugem mestu. Danes povemo samo toliko: kletar zamore s pretakanjem trpežnost, zorenje vina pospešiti ali nasprotno, kar je popolnoma v njegovi moči! Navadno pretakajo vino v prvem letu štirikrat (pred Božičem, začetkom spomladi, namreč marca ali aprila, poleti in pred prihodnjo trgatvijo, torej v septembru), v drugem letu dva- ali trikrat, kar se ravna po kakovosti vina z ozirom na čistost. Koncem drugega leta dosežemo že navadno tisto trpežnost vina, ki ga zahtevamo »za steklenice", kar nam pokaže vedno imenovani poskus. Ako umemo vino filtrirati, čistiti itd., dosežemo to lahko tudi v prvem letu. Ako steklenice napolnjuješ, ne zabi na snago ter pazi, da pride vino kolikor mogoče z zrakom malo v dotiko, kajti zrak ga sicer skali, kar opazuješ vedno pri pretakanju vina; to je znamenje, da vino še ni popolnoma zrelo in trpežno. Steklenice morajo biti jako dobro zamašane. da imenovani vpliv zraka oziroma k i seka (O) ni prevelik in škodljiv. Sredstvo proti peronospori in plesnivcu (Oidium Tuckeri). Nekdo je priporočal, naj se tekočini, ki jo rabimo proti peronosperi, dodene žveplo, češ, na ta način zamoremo pokončati ob jednem i ples-nivec. Stvar pa do zdaj še ni dognana, če se bode tudi v resnici obnesel ta način skupnega pobijanja imenovanih boleznij v naših vinogradih. Naj se torej nikdo ne prenagli, da se morda ne vara; a dobro bi bilo, napraviti v malem take poskuse, kar nam je storiti sploh pri takih novotarijah. Stvar pa sploh ni tako lahka; kajti žveplo se v vodi seveda ne raztopi, torej se zelč slabo razdeli v tekočini, a žvepla je treba primeroma veliko proti plesnivcu. Napravi se torej testo iz žvepla in vode, ter to testo primešamo šele tekočini z galico in apnom, žveplo se tako bolje razdeli. Poskusi bodejo še-le pokazali, koliko je treba tega testa, če žveplo pri škropljenju ne zamaši cevij in ako je ta stvar sploh uporabna ter dobra. Dvomiti moramo o tem vendar že zda) ter zato opozarjamo vinogradarje; kajti žveplati moramo proti plesnivcu prav pogostoma, a škropiti proti peronosperi ni potreba tolikokrat, Glavna reč je pa v obeh slučajih, da ne zamudimo pravega časa, ker je sicer ves trud zastODj. S otelski. vedne književnosti, razpisuje odbor „Slovenske Matice" iznova po določilih „Jurčič-Tomšičeve ustanove" SOO goldinarjev Častne nagrade izvirni povesti slovenski, obsezajoči najmanj 10 tiskovnih pol. Ko bi pa ne došla nobena takšna povest, se razpisujeta tudi dve častni nagradi po 100 goldinarjev dvema izvirnima povestima, obsezajočima najmanj po 5 tiskovnih pol, oziroma dvema daljšima epičnima pesmima, ali pa eni povesti in eni daljši epični pesmi Spisi, ki se poganjajo za častno nagrado, morajo biti takšni,' da po obliki in vsebini vst'ezajo umetniškim zakonom pripovedne književnosti v obče, poleg tega pa še k, jiževnim namenom „Slovenske Matice" posebej Pisatelji, katerim se prisodijo častne nagrade, prejmo vrhu tega za svoja dela še navadno pisateljsko nagrado, katero plačuje „Slovenska Matica" vsled § 12. svojega opravilnega reda po 25—10 gld. za tiskovno polo. Rokopise je pošiljati odboru „Slovenske Matice" do 1. prosinca 1900 Ker hoče odbor s tem razpisom ustreči veliki večini MatiCinih udov ter jim v roke podati lepo zabavno knjigo, pričakuje, da se slovenski pripovedni pisatelji — zlasti priznani slovenski pripovedniki — primerno odzovejo njegovemu pozivu. V Ljubljani, dne 15. sušca 1M99. IPr. Leveč predsednik. ZEL Lali tajnik. Naznanilo. Podpisani uljudno naznanja, da je kupil od gospoda Miroslava Bohmhes lekarno k Mariji pomagaj -v- Krškem. P. t. občinstvu bode ustrezal kar najtočneje in najvestneje; zato si želi, da bi ga ono blagovolilo počastiti z mnogobrojnimi naročili. Z najodličnejšim spoštovanjem Književnost. (Ben-Hur) se zove roman iz časov Kristu so vi h, katerega je prevel naš Podravski, a založil A. Gabršček v Gorici. Vsled svoje prelepe vsebine je preveden že v vse evropske jezike. Ličnaa knjiga je posebno prikladno velikonočno darililo. Cena mehko vezani knjigi 120 gld., po poŠti 10 kr. več; trdo vezana stane 150 gld., po pošti 15 kr. več. (Pozor na novost!) „Z urna svitlim mečem" je naslovljena slavnostna koračnica, katero je zle žil naš rojak g K. Jeraj na Dunaji in jo posvetil akad. društvu »Sloveniji" ob priliki njene tridesetleitnee, katero slavi imenovano društvo letošnje leto. Ta prvi slovenski umotvor, dunajskemu občinstvu, posebno slovanskemu dobro znanega našega rojaka in umetnika, iz^de v kratkem v tisku. Čisti dohodek izroči »Slovenija" skladu za Prešernov spomenik in se zato že sedaj opozarja slav. občinstvo na to glasbeno novost. Razne stvari. (Posojilniške novice i Nove posojilnice so se (osnovale: v Gojzdu pri Kamniku (premajhen kra j za denarni zavod), v Robu pri Velikih La šicah, v Cerkljah na Gorenjskem in v Oprtlju v Istri. Na Štajarskem se delajo priprave za nove postojilnice na Planini in v Središči. Gospodarska zadlruga v Opatiji je sklenHa, da se osnujeti posojilnici v Beršecu in v Moščenicah. — Posojil nicJ Šolske in molitvene knjige še poseben popust. ■■■■■■■■■■■■itii KAROL GREGORIC posestnik vinogradov in vinotržec Celje o Graška cesta št. 22 o Celje v nekdanjem Konviktnem poslopju uljudno naznanjam, da sem zopet pričel trgovino z vinom, ter priporočam čast. duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih pristnih vin od 18 do 30 kr. liter. Z velespoštovanjem Karo] Gregorič. Za dobiti samo J pri Kristijanu Wolfu Kolodvorske ulice © „pri cesarskem klobuku" klobuki naiboljega fabrikata in najnovejše fazone sedaj ?a skoraj polovično cero. c e n c a s primerno Šolsko odgojo, pošteni starišev, sprejmem takoj. Vzamem tudi treznega hlapca, ki je zastopen pri konjih. (90) 2—2 Andrej Elsbacher trgovec v Laškem trgn ™ W isa z dvema poslopji in z ledenico, v kateri je več let prodajalnica z mešanim blagom, pri sv. Duhu v Ločah in je na železnici, se proda pod ugodnim pogojem. — Več pove lastnik Tone Maloprou v Celji. t« M "o a. M IDragi "bralci „Domovine" I Svoji k. svojim 1 Anton Kolenc trgovec v Celji v „Narodnem domu" in „pri kroni" priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega špecerijskega blaga po jako nizkih cenah, kakor tudi vino, na debelo in drobno. Kupuje vsake vrste deželnih pridelkov, kakor: oves, pšenico, rž, ječmen, ajdo, proso, konoplje, laneno seme. Ob času vsake vrste sadje, tudi divji kostanj vsake množine, sploh vse deželne pridelke po najvišjih cenah. Vzamem tudi še fižol vsake vrste in vsako množino, kakor tudi jajca in kuretino. Kupim tudi suhe gobe, orehe, suhe in sveže hruške, želod itd , vse po najvišjih cenah. — Častitim gg. duhovnikom naznanjeni, da imam vsakovrstne pristno čebelno-voščene sveče v zalogi. Imam tudi krompir za seme v zalogi, rožni in beli in seme štajarske detelje. ,Prl dobrem pastirju.' M Zobozdravniško —»# naznanilo. Javim si. občinstvu, da ordinujem za zobozdravništvo vsaki dan od 9. —12. ure dopoludne in od 2.— 5. popoludne. (91) 3—1 Dr. Alojzij Praunseis. ZRa.zgla.s_ Oni posestniki vinogradov, katerim je obljubil podpisani deželni odbor amerikanske trte, se s tem pozivajo, da pridejo po iste takoi, najpoznejše pa do konca marcija t. 1, oziroma da ukrenejo primerno vpošiljatev istih. Trte, katere se ne odnesejo do konca marcija t. 1, razdelijo se med druge stranke. V Gradcu, dne 7. marcija 1899. (87) 2 2 Od staj deželnega odbora. Pozor! Jaz spodaj podpisana naznanim, da mojemo možu Jakob Novak-u niti blaga ali denarja dati, ker jaz nisem plačnica za njega. (95) 3—2 Neža Novak gostilničarka v Gorenjem, Štajersko. Trgovina semen, strokovno urejena ALOJZIJ KORSIKA Šelenburgove ulice š\ 5 ^ \ Ljubljana. (82) 3X3' Priporoča svojo bogato zalogo semen čiste detelje, krmskih, zslenjadnih in cvetličnih semen. — Ravno kar je dobil naravnost iz Škotskega celi vagon travnega semena, obstoječe iz sedem najboljših vrst, ki je zanesljivo kaljivo. "IK* Cenike pošlje franco in brezplačno. Posestvo na prodaj. I Lepo posestvo z gospodarskimi poslopji, je vredno na prodaj. Posestvo meri okoli 22 oralov in je dobiti za 950 g 'Idinarjev. Več pove (92) 3—2 J"nez Drobnič v Laškem trgu. Najboljše in najcenejše travniške brane katerih se rabi dandanes že na tisoče, izvrsten pripomoček za čistenje travnikov. Nadalje najboljše možnarje proti toči, kakor tudi k temu spadajoče plehaste cilindre, najizbornejše slamorez-nice, najnovejše mlatil-nice z ležiščem na kroglje, istotako stiskalnice in mline za grozdje in sadje, geple itd. itd. _2 Josip Lorber in dr ............................mu tovarna za stroje in livarna v Žalcu pri Celji izdeluje in prodaja po tovarniški ceni. Prevzame v najboljšo in točno izvršbo vsa v strojno in livarsko stroko spadajoča dela, za tovarne, mline, žage in druge obrtnijske naprave, istotako prevzame vsak stroj v najtemeljitejšo in ce-nejo popravo. Zi vsak možu n&r, stroj sploh za vsako delo se jamči. * Cene tovarniške. * o Zalivale. 1 Spoštovani gospod' Zahvaljujem Vas, ker ste mi poslali tako izvrstno zdravilo proti kašlju in prsoboli. Porabil sem jedno steklenico trpotčevega soka, pa sta mi kašelj in prsobol skoro prenehala. Pošljite mi takoj še 3 steklenice Vašega izvrstnega trpotčevega soka ter zraven tudi 2 zavoja čaja proti kašlju. Z velespoštovanjem Vaš hvaležni Jakob Suppan. V Divači, dne 19. vinotoka 1897. Trpotcev sok (Spitzwegerich-Saft), kateri deluje tako izvrstno zoper kašelj, prsobol, hripo, težkemu dihanju pa tudi za stare bolečine, dobiva se vedno svež v lekarni k Zrinjskomu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg št. 20. Naj vsakdo pazi na varstveno znamko, ker le oni trpotčev sok je iz moje lekarne, ki ima na steklenici sliko Nikole Subiča Zrinjskega, bana hrvatskega Cena steklenici trpotčevega soka z natančnim navodilom o vporabi je 75 krajcarjev. Zraven trpotčevega soka je tudi dobro rabiti gorski čaj proti -kašlju. Cena jednemu zavoju gorskega čaja proti kašlju z natančnim navodilom je 35 kr. Prvo kakor drugo se pošilja vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar v naprej, naj priloži za vozni list. in za zabojček 20 kr. Lekarna k: Zrinjskomu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. Cenjeni gospod lekarnar! Pred kratkem časom sem si naročil od Vas jedno steklenico krepilnih švedskih kapljic, one so meni in mojim znancem tako dobro pomagale, da se Vam moram za to dobro zdravilo najtopleje zahvaliti. Blagovolite mi za moje znance še poslati tri steklenice po 80 kr. po poštnem povzetju. S spoštovanjem "V~id Zanič Modruš, dne 26. maja 1898. Prave krepilne švedske kapljice delujejo izvrstno proti vsem želodčevim boleznim, pospešujejo prebavljenje, čistijo kri, krepčajo želodec. Po teh kapljicah se izgube vse bolezni v želodcu in črevah ter se dobi dober tek. Paziti je treba na varstveno znamko, ker le one krepilne švedske kapljice so iz moje lekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikole Šubida Zrinskega, bana hrvatskega. Cena jedni steklenici krepilnih švedskih kapljic z natančnim navodilom je 80 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar v naprej, naj priračuni za vozni list in zabojček 20 kr. Lekarna k Zrinskomu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. Naročila, ki znašajo 5 gld. in več pošiljajo se poštnine prosto. Vrlo spoštovani gospod! Moja žena je ležala tri mesece vsled trganja po udih in kostoboli. Ko pa je začela rabiti Vaše „mazilo proti kostoboli" ustala je že po treh dneh, a danes pa, hvala Bogu, hodi. Zahvaljujoč se Vam na tem izvanrednem mazilu ostajam pokoren sluga Barlol Lisičlni- V Strmcu pri Stubici, dne 22. travna 1898. Mazilo proti kostoboli (Fluid) je vrlo dobro zdravilo proti trganju v kosteh, revmatizmu, bolečinam v križu, proti prehlajenju, pri prepihu itd. Mazilo krepi izmučene žile, ter pomaga starim, ki trpijo na slabosti v nogah. Vsaka steklenica mora biti previd.ena z varstveno znamko, t. j. s sliko Nikole Subiča Zrinjskega, bana hrvatskega, ker samo ono mazilo je iz moje lekarne, koje nosi to varstveno znamko na steklenici. Cena jedni steklenici mazila proti kostoboli z natančnim navodilom je 75 kr. Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar v naprej, naj priračuni za vozni list in zabojček 20 kr. Lekarna k Zrinjskomu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. Kralj, belgijski poštni pamik V .V'.',".' Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijovana od vis. c. kr, avstrijske vlade Pojasnila daje Red Star Linie. Dunaj IV. \Vienergiirtel 20, Julij Popper, Bahnstr. 8, Innsbruck in Anton Rebek, Kolodvorska ulica 29 v Ljubljani.