JUNIJ 20 Č Silverij 21 P Alojzij 35 22 S Pavlin_ 23 N 6. pobink. 24 P Janez Krstnik . 25 T Viljem 26 S Jan. in Pavel,m 27 C Vladislav <£ 28 P Irnej 3£ 29 S Peter in Pavel 30 N 7. pobink. Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!, GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V , CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN[ NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 124. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, .27. JUNIJA — THURSDAY, JUNE 27, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX. Nemški aeroplani pripravljajo pot Velike množine nemških aeroplanov priletele nad Anglijo — Sluti se, da je to pfrvi začetek splošnega napada. — Deli francoske armade še vedno v vojni. London, Anglija. — Anglija je imela v torek priliko o-kušati v mali meri, kaj jo čaka v prihodnjih dneh. Valovi nemških aeroplanov so namreč prileteli v zgodnjih jutranjih urah nad njeno ozemlje v velikim številu in vprizorili nanj napad, ki je bil največji, kar jih je tekom te vojne Še imela Anglija. Osredotočen j'e bil napad zlasti na jugovzhodne kraje, a prizadeto je bilo tudi vzhodno obrežje in celo nad London je priletelo nekaj aeroplanov. Prebivalstvo v napadenih krajih je 'bilo pravočasno opozorjeno in tako je bi.lo človeških žrtev le malo število. Zdi pa se, da je bil to prvi začetek splošnega napada na Anglijo, ki ga imajo naziji v načrtu. Kakor se pričakuje, bo ta napad tako viharen in vihrav, da bo presegal vse, kar je zapadna Evropa doživela v sedanji vojni. Imajo pa naziji tudi popolnoma odprto pot od cele vzhodne in južne strani in zelo verjetno je, da bo napad vprizorjen od vseh strani hkrati. Nevarnost pa obstoja istočasno tudi od za-pada, namreč iz Irske, kajti prav možno je, da bodo naziji zasedli to deželico z bliskovitim napadom, kakor so svoje-časno N,orveško, na kar bo Anglija takorekoč docela obkoljena. Med tem pa, ko se Anglija pripravlja na to usodno uro, njeni voditelji, Churchill na čelu, še vedno obtožujejo Francijo, da je prelomila svojo besedo. Obenem se trdi, da podaja Francije še ni popol-,na, češ, da se bo organizirala nova francoska vlada, bodisi v Londonu, ali pa kje v kaki koloniji, ki bo s četami, katere so pravočasno pobegnile, nadaljevala v o j n o na strani Anglije. Povrhu tega so poveljniki zunanjih francoskih armad, kakor v Afriki, v prednji Aziji in v francoski Indo-Kitajski, objavili, da podaja Francije za nje ne velja ter, da so še vedno v vojni z Nemčijo in Italijo. Možno je to, toda na evropskem kontinentu samem so naziji gospodarji. ČUSTVA PREMAGALA STAREGA MARŠALA Rim, Italija. — Pogajanja za premirje s francosko delegacijo se niso otvorila tukaj s takimi ceremonijami, kakor je bil to slučaj z Nemci. Pokazalo se je pri tem, da se Italija zaveda, da ni /bila še niti prav v vojni s Francijo, ker ni bilo nikakih večjih sovražnosti med njima. Zato so se razgovori vršili tudi vse bolj na tihem in Mussolinija sploh zraven ni bilo. Pogoje za premirje je pričel francoski delegaciji čitati maršal Badoglio. Bržkone pa mu je med čita-njern padlo na misel, da stoji zdaj pred zastopniki iste Francije, s katero se je v zadnji vojni bojeval ramo ob rami: Čustva so ga pri tem tako pi-emagala, da stari mož ni mogel nadaljevati s čita-njem in je oddal papir poleg stoječemu zun. ministru Čia-nu. Badoglio je v zadnji vojni NEMČIJA DOBILA VELIK PLEN New York, N. Y. — Koliko bogastva je padlo ob zasedbi Francije Nemcem v roke, se seveda natančno ne ve, in bo najbrž tudi težko ugotoviti. Kakor pa tukajšnji krogi cenijo, je bilo v shrambah državne banke v Parizu zlata nekaj manj kakor za dve mi-ljardi dolarjev. Pri tem je všteto tudi zlato, ki je bilo pripeljano tja iz Belgije. Možno pa je, da je to zlato zalito z vodo. Shrambe so namreč 80 čevljev globoko pod zemljo in je mogoče, v slučaju nevarnosti, spustiti vanje vodo. Na ta način bi takega, ki ne ve tajnosti, vzelo lahko več mesecev, predno bi odkril skriva lišče zlata. — Med drugim vojnim plenom bo tudi veliko aeroplanov, ki jih je Francija dobila iz Amerike. -o-- PRILIKA ZA VSTOP V CCC Chicago, 111. — Tajništvo illinoiške relifne komisije je v ponedeljek objavilo, da se bo v tej državi sprejelo nadaljnjih 5,7G4 fantov v vladno Obmejni spopadi med Rusi in Rumuni Poročila trdijo, da je ob Besar&biji prišlo do prask med obema državama. — Možnost obstoja, da se Rusija pripravlja na napad Italije na Balkan. KRIŽEMSVETA — Bilbao, Kanalski pas, — Skozi panamski prekop je v torek plul italijanski pamik Conte Biancamano s Pacifika na Atlantik. Kakor se domneva, bo skušal parnik napravi-ti nevarno pot domov v Italijo. — San Sebastian, Španija. — Španska vlada je izdala obmejnim stražam na Pirenejih ukaz, da ne smejo pustiti v državo nobenega bivšega republikanca, ki je ob civilni vojni pobegnil v Francijo. Teh beguncev je v Franciji baje okrog 140,000. — Berlin, Nemčija. — Na l'11','' "'J"' .'"-".V* \T ''^""'stanovanjskih hišah so dali CCC organizacijo. V postev ... J , . naziji nabiti lepake, na kate- Iz Jugosiavije Novi minister za fizično vzgojo naroda. — Strašno neurje nad srednjim delom Slovenskih goric, kjer je toča opu-stošila posade in posevke, strela pa zažgala pet domačij. — Smrtna kosa in drugo. Budapesta, Ogrska. — Tu- jezemski diplomatski krogi so v ponedeljek zvečer prejeli obvestilo, da je prišlo mecl ruskimi in rumunskimi četami na meji Besarabije, ob reki Dnjestru, na več točkah do ostrih spopadov. Poročilo dalje trdi, da so ob Besarabiji Rusi koncentrirali velike množine vojaštva, tankov in aeroplanov. Kakor znano, je bila clo g. Dušan Pantič, bivši na I sprememba v jugoslovanski vladi Beograd, 21. junija. — (JK). — Kakor je bilo poro-Čano, je bila sinoči izvedena majhna rekonstrukcija v jugoslovanski vladi, minister za fizično vzgojo naroda g. Jev-rem Tomič je odšel iz vlade ter bil imenovan za načelnika občine mesta Beograda, a na njegovo mesto je prišel v vla- Besarabija do zadnje vojne ruska pokrajina, a jo je mi- rodni poslanec, član Jugoslovanske radikalne zajedn.ee. rovna konferenca dodelila Eu-jKo je novi minister za fizično m uniji. Rusiji pa se nasprotno vzgojo naroda nastopil svojo pridejo fantje, stari med 17 in 231/2 let, samski in potrebni dela. Prošnje se sprejemajo na 2547 So. Archer ave. — Od CCC administracije iz Wash- ingtona pa se je isti dan ob-poveljeval eni italijanskih ar- javilo, da se bodo v naprej rih pozivajo ljudi, naj si zaznamujejo take ženske, ki se oblačijo v moške hlače. Take, pravijo, bodo prve poklicane na prisilno delo, kadar bo potrebno. mad v Franciji in mu je tedaj podelila Francija več odlikovanj. Zdaj jo je imel pred seboj kot sovražnico. REGISTRACIJA NEDRŽAV-LJANOV SE KMALU PRIČNE Washington, D.C. — Uradniki justičnega departments so se v nedeljo izrazili, da se bo registracija nedržavljanov in jemanje njih prstnih odtis-kov lahko pričela že tekom dveh tednov. Do končne odobritve glede te uvedbe je prišlo v kongresu v soboto zvečer, kjer se .je istočasno nakazalo nekaj nad tri milijone dolarjev za financiranje potrebnih uradov. Kakor je določeno, se bodo morali nedr zavij ani priglasiti v s vrh o registracije pri poštnih uradih njih podpis in prstni odtiski pa bodo poslani v Washington, kjer se bodo držali v tajnosti in bodo na vpogled samo poverjenim osebam. Predno se bo registriranje začelo, bo vlada s posebno javno kampanjo poučila neclržavlja-ne, za kaj gre. Kakor se računa, je v Ameriki okrog tri in pol milijona tujezemcev. sprejemali tudi sinovi takih staršev, ki niso na relifu, ako v resnici potrebujejo zaposlitve. Vendar pa se bo družinam na relifu še vedno dajala prednost. -o- NEMCI SE UČE ANGLEŠKO London, Anglija. — Tukajšnje oblasti pravijo, da so dobile v roke neko knjigo, ki dokazuje, da se nemški vojaki uče najpotrebnejših angleških izrazov. Fraze, ki se jih uče, so takega značaja, da ODNOŠAJI MED RUSIJO IN JUGOSLAVIJO SKLENJENI Belgrad, Jugoslavija. — Sovjetska vlada je v ponedeljek imenovala novega pqslanika za Jugoslavijo. To službo je dobil Vikt. Plotnikov. Jugoslavija je že prej imenovala Milana Gavriloviča poslanikom v Moskvi. — Istočasno je tukajšnja vlada ukrenila nekaj odredb proti tistim Judom, ki jih ima Nemčija "na piki." -o—— jim bodo služile v slučaju za sedbe angleškega ozemlja. [ŠIRITE AMER. SLOVENCA temu ozemlju ni nikdar odpovedala. Rum 11 ni j a sama na poročila o omenjenih spopadih molči ter jih niti ne potrjuje, niti ne zanika, iz česar Vi- ■ dils> sklepati, da utegne biti nekaj resnice na njih. Istočasno pa se ti incidenti spravljajo v zvezo z zadnjimi potezami, ki jih je napravila Italija, in o katerih se poroča iz Zagreba. Vesti od tam namreč trdijo, da pošilja Italija že skozi več dni vojaštvo v albansko mesto Skader, ki leži ob jugoslovanski meji, ter, da je bil Skader sam vključen v vojni pas Možno je zato, da se Italija pripravlja na kak korak na Balkanu in, da zato Rusija koncentrira svoje čete na drugi strani. Kakor znano, se je pred nekaj tedni trdilo, cla je Rusija opozorila Italijo, naj ne podvzema t nikakih "neumnosti" na Balkanu, češ, da bi v tem slučaju imela z njo opraviti. Morebiti je zdaj prišel tisti čas. novo službo, je podal izjavo, v kateri je poleg drugega rekel tudi to, da hoče posvetiti vse svoje moči temu, da doseže ob sodelovanju drugih članov vlade kar najboljše uspe-* he v področju deia svojega ministrstva, posebno pa v pogledu na važnost tega dela v zvezi z narodno obrambo in sedanjim stanjem okoli nas. — Dosedanji občinski načelnik mesta Beograda g. dr. Vo-jin Gjuričič je bil razrešen svojih dolžnosti. -o- doživele v tem okolišu svojo prvo letošnjo razmeroma zgodnjo vremensko katastrofo, ki je pokopala mnoge upe in hade našim težko preizkušenim obmejnim gospodarjem. Uničeni so dobesedno vsi vinogradi, sadonosniki, zimski posevki, trava pa je zbita čisto v tla, tako da ne bo nobene košnje. Letos bo še hujše pomanjkanje krme kakor lani, dasi so morali konec letošnje zime živini pokladatf v teh krajih že stolčeno rož je iz vinogradov. Letos pa živine sploh ne bodo mogli več rediti. Težka preizkušnja s točo ni bila dovolj. Tudi strela je o-pravila svoje delo. Treščilo je v 5 domačij, ki so zgorele in ki nudijo sliko žalostnega pogorišča sredi belih poljan, po-Jkiritih x ledenim zrnjem, ega --o- Nesrečen padec S kozolca je padel pred kratkim 32 letni posestnik Franc Kovač v Šmartno m ob Paki. Zaradi hudih poškodb po glavi in drugod po telesu je bil odpeljan v celjsko bolnico. CHICAŽANI jOAREŽLJIVI NAPRAM RDEČEMU KRIŽU Chicago, 111. — Prispevki, ki jih je nabral Ameriški Rdeči križ v tukajšnjem mestu v sklad vojnega relifa, so zadnji ponedeljek presegli zne- . sek milijon dolarjev. Sprva je London, Anglija. — Podpis j nec vojne na zapadu. Njih ci- bn u znesek doiočen kot kvo- premirja med Italijo in Fran- ni bodo zapisani v zgodovini tft Chicag0> toda vodstvo cijo, s katerim so se končale kot najbolj sijajna zmaga yi. da je potreba tako ve- Ena stran žaluje, druga se raduje IRSKA SE BO MORALA OD-LOČITI Belfast, Irska. — Eden čla nov angleškega parlamenta je zadnji ponedeljek povdaril, da se bo morala Irska v par dneh odločiti, na katero stran se bo postavila, ali na angleško, ali na nemško. Ako pa se odloči za Anglijo, je dejal, bo moral takoj prenehati sedanji spor med severno in južno Irsko ter boste morali obe skupno nastopati vsaj, dokler bo trajala vojna. CHICAGO IMA "PETO KOLONO," PRAVI DIES Chicago, 111. — Dies, načeJ-nik kongresnega odbora proti neamerikanskim aktivnostim, se je v govoru, ki ga je ime« zadnji ponedeljek tukaj, izrazil, da v Chicagi cvete udej-stvovanje "^ete kolone," češ, da je tukaj dosti posameznikov in organizacij, ki drže s tujezemskimi vladami. Povdaril pa je, da jim je odbor na sledu in jih bo polagoma razkrinkal. Sovražnosti, je, kakor se je pač lahko pričakovalo, vplival na čustva prebivalstva v deželah premagancev in zmagovalcev v ravno obratnem smislu. Dočim je bil ta dogodek za Francijo povod za žalost, so se ga v Nemčiji in Italiji razigrano veselili. Premirje v Rimu se je podpisalo v ponedeljek zvečer ob 6:35 in 6 ur pozneje se je dalo povelje na vseh francoskih frontah, da se ogenj ustavi, s čimer se je dejansko prenehala vojna v Franciji. Ob tej priliki je izdal Hitler rajajo-čemu nemškemu prebivalstvu sledeči proglas: "Nemško ljudstvo! Vaši vojaki so v pičlih šestih tednih s herojičnim -bojem proti hra bremu sovražniku dosegli' ko vseh časov. V ponižnosti se zahvalimo Bogu za njegov blagoslov. Ukazujem, da se v državi razobesijo zastave skozi deset dni in, da zvonovi zvone' skozi sedem dni." V Franciji pa je tisti dan vladalo ravno nasprotno raz-oloženje ter je bil tudi uradni proglas temu primeren. Za torek se je namreč odredilo, da bo to dan žalovanja. Vse zastave so se imele zaviti v črn pajčolan in se spustiti 11a pol droga. Vsa z&bavališča, kavarne in trgovine so bile ta dan zaprte, izvzemši trgovine z živili, in sploh vsako delo je moralo ta dan počivati. Z ju traj so se v vseh cerkvah bra le črne maše za padle v vojni Isti dogodek in tako nasproten učinek! lika, da se bo s kolektanjem nadaljevalo. BROWDERJEVA OBSODBA POTRJENA New York, N. Y. — Federalno okrožno sodišče za pri žive je v ponedeljek potrdilo obsodbo proti tajniku kom. stranke, Browderju, ki je dobil štiri leta zapora zaradi ma nipulacije s potnimi listi. Obsojenec se utegne obrniti zdaj še na vrhovno sodišče Zed držav. "Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet" sta lista, brez ka-terih bi ne smela biti nobena slovenska družina! Uničena polja petih župnij Maribor, 28. maja. —. S skrbjo so opazovali včeraj popoldne Mariborčani, kako se na severni strani kopičijo gosti, temni oblaki, ki se naglo podijo proti Slovenskim goricam. Druga letošnja večja nevihta, ki smo jo doživeli včeraj popoldne v Mariboru, ni bila z vsem nalivom skupaj nič nasproti onemu, kar so doživeli naši obmejni prebivalca pri Mariji Snežni in v tamošnji okolici. S Strahom v srcu so nesrečni obmejni gospodarji pričakovali, kaj se bo zgodilo. Sredi groma in 'bliska se je vlil dež. Lilo je kakor iz škafa. Treskalo je in se bliskalo, kakor da bi bil sodni dan. Nato je zaropotala toča,debela kakor lešniki. Pol ure je padala, klestila sadno drevje, mlatila po poljih in njivah, uničevala vinograde. Bila je suha toča, ki je pokončala vse, kar je bilo mogoče uničiti, Hudo so prizadeti kraji: Marija Snežna, Velka Ploderšni-ca, Trate, Šomota, Dražen vrh. Temni oblaki so napovedovali hudo uro tudi- naselbinam proti Sv. Jakobu na eni strani in Sv. Ani na drugi stra-Od Sv. Jurija do Marije m. Snežne in naprej do Jarenine in Sv. Jakoba v Slovenskih goricah nudi vsa pokrajina sliko groznega, pretresljivega razdejanja po poljih, vinogradih in sadovnjakih, ki so obetali letos zelo dobro sadno letino. Toče se je nakopičilo toliko, da je je bilo ponekod na kupe in da je vsa nesrečna obmejna pokrajina nalikovala snežnemu polju. Še danes zjutraj je ležala ponekod toča na tleh. Naše Slovenske gorice so1 ni znano. Smrtna kosa V celjski bolnici je umrl Peer Hrastenšek, dninar iz Vitanja star 46 let. — V Ljubljani je umrl Anton Miklav-čič, prejemnik mestnega tro-šarinskega urada v pokoju. — Pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah je umrla Josip in a Flu-her, rojena Kappel, posestni-ca in lastnica pekarne. -o- Žrtev kopanja Franc Letonia, 18 letni mladenič se je s svojimi tovariši kopal v Savi blizu Trnja pri Zagrebu. Ko je zaplaval proti sredini, je začel mahati z rokama in nato je že izginil v valovih. To bi naj bila prva letošnja žrtev kopanja. -o- Tatinska nadloga Kot poročajo, je bilo v ribniškem okraju v zadnjem času izvršenih več vlomov in tatvin. Tako so neznanci obiskali hišo posestnika Franceta K luna v Gorenji vasi in mu odnesli nekaj obleke, več parov čevljev, žepno uro, verižico in še več drugih reči. Najbrže so isti tatovi vdrli tudi v hišo sosede Ivane Klunove, kateri je zmanjkalo več namiznih prtov, nekaj oblek in več drugih stvari. •-o—— Namesto na delo v — smrt Kakor vsaki dan se je tudi usodnega dne že zgodaj zjutraj na kolesu odpravil na delo 5*1 letni zidarski delavec državnih železnic Maks Lukas iz Spodnje Dobrave. Med potjo pa je zavil v Sražunski gozd ter se tam obesil. Našli so ga šele potem, ko je bil že mrtev. Zapušča ženo in pet otrok. Kaj ga je gnalo v smrt, Med onimi državami, ki so poslale svoje zaloge zlata Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 27. junija 1940 Amerikanski Slovenec Vrvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen teta 1891, Iihaja vsak dan razun nedelj, pone-ftlijkov. in dnevov po praznikih, Izdaja in tiska! EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina! Za coio leto Za pol leta _ Za četrt leta Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto_______$6.00 Za pol leta_____3.00 Za četrt leta ___________1.75 Posamezna številka _________ 3>c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America ^ , Established 1891 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays, Published by; EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year___________ For half a year_____ For three months_____ Chicago, Canada and Europe: For one year _______$6.00 For half a year_____ 3.00 For three months ..........1.75 Single copy---------------- 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo Maj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-niltvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. v Se vedno je čas — ampak? v Ameriko je tudi Jugoslavija. Obenem imajo baje tu visoko ulogo za nabavljanje raznega materiala za Jugoslavijo. Dobro bi bilo vedeti, kdo tu v Ameriki upravlja te račune, kdo je pooblaščeni faktor, ki oddaja naročila, oz. kdo je pooblaščeni kupovalec za Jugoslavijo v tej deželi. Tajnost je seveda potrebna v takih zadevah. Saj ni treba vedeti, kaj se vse naroča, le to, kdo vodi vse take kupčije, pa mnoge zanima. Kljub temu, da ima nemški nazijski vodja Hitler zaznamovati velikanske uspehe na svojem pohodu, da dvigne nemštvo v nadgospodstvo nad ves svet, je še vedno čas, da se mu spodmakne lestvo pri njegovih poizkusih. Seveda, lestve pa Hitlerju ne bodo spodmaknili taki voditelji, ka-koršne je imela Anglija in Francija do predkratkem. Taki kot Chamberlain, Blum, zraven še Daladier in nekateri drugi bi s takimi taktikami, kakoršnih so se posluževali proti Nemčiji dosedaj, bi seveda nič ne opravili. Za tako borbo je treba zvitih, mladih ljudi, ki so polni življenja. Treba bi bilo pa nastopiti takoj. Vsak dan zgubljen, je veliko zgubljenega. Anglija in Amerika bi morale na vsak način se približati sovjetski Rusiji. V interesu vseh treh imenovanih dežel je, da Hitler pade. Ce zmaga, bodo padli vsi drugi, konec bo vsake demokracije, za bogve kako dolgo. Gorje svetu, če Hitlerju na celi črti uspe, da ga zagrne s svojo temo. V takem zatemnjenem svetu ne bo prostora za druge kakor Nemce, vsi drugi bodo morali čepeti pod mizo. v Rusija ima dovolj močno vojsko, s katero lahko prizadene Nemčiji usodepolen udarec. Zapre in odreže ji lahko olje in druge materielne dobave, ki jih Nemčija neobhodno potrebuje za vojno. Na splošno Nemčija bi se v spopadu z Rusijo, med tem, ko bi na zapadu nadaljevala blokada, popolnoma izčrpala. Angleži na zapadu s sodelovanjem Amerike lahko v takih okoliščinah zrušijo Nemčijo. Borba bi bila krvava in huda. V takih okoliščinah se Nemčija in Italija tekom dveh let zgrudite. To so seveda samo ugibanja o taki možnosti. Mi vemo in niti si ne predstavljamo, da bi kdo te skromne nasvete upošteval. Govorimo o njih pa lahko. Ampak eno je gotovo in gotovo bo, kakor je bilo to doslej, če se kaj podobnega, o čemer v tem članku govorimo ne skuha, da Hitler bo posamez vse dežele podavil, eno za drugo, če se bodo z njim tako le posamez igrali, kakor so se doslej. Storil bo tako, kakor je doslej. Najprvo je zavil vrat Nemški Avstriji. Potem Ceski, potem Poljski, za tem Norveški, Ho-landski, Belgiji in zdaj Franciji. Prihodnja na vrsti je Anglija. Pozneje bodo na vrsti še drugi in motijo se tisti, če mislijo, da ne bo Hitler pogledal tudi čez Atlantik. Samo časa mu dajte, da bo vse druge podavil v Evropi. Če bi , bile vse te sile, katere je doslej podavil in uničil v Evropi skupno istočasno nastopile proti Nemčiji, bi bil čisto drug položaj. "" «* Čudno je, da se ni v glavah zavezniških voditeljev posvetilo glede tega že dosedaj. Silno veliko je zamujenega. Ampak kmalu bo vse, če se vsaj Angleži, Amerikanci in Rusi ne stireznejo prav te le zadnje dni. Zdaj bo prišla na vrsto Anglija. Izjave in besede osamljenih angleških voditeljev v Londonu so le bolj besede, dejanj bo kaj, ali morda ne dosti, kakor jih doslej ni bilo, vsaj učinkovitih ne. Ce Anglija pade, bo prišla kaj kmalu na vrsto Rusija, na katero Hitler Čaka kot na debelo gosko, da jo o priliki zasači samo in ji bo potem zavil vrat, vzel Ukrajino in še marsikaj drugega. Ce se mu še to posreči, bo vladal svet na kopnem, na morju in v zraku. Potem pridejo na vrsto druge debele goske po svetu. Še je nekaj 'časa na razpolago, a dosti ne in ga kmalu lile več ne bo. Za države, ki so še neodvisne bije enajsta ura. Na njih je, da z vso pozornostjo premotrijo položaj in potem v svojo lastno varnost in zaščito store skupno hitre korake, predno jih prehiti Hitler. NA OBISK K PRIJATELJEM, SORODNIKOM IN ZNANCEM Chisholm, Minn. Približala se je letna doba, v kateri mnogi Amerikanci potujejo od mesta do mesta, iz ene države v drugo. Tako ni v tem letnem času prav nič nenavadnega, da vidiš po cestah avtomobile z licenčno tablico iz tako različnih in oddaljenih držav. Oni dan sem videl licenčno tablico celo iz Havaja. — Tudi jaz sem dobil 14 dni počitnic, to je prostega časa, ki sem ga pač porabil po svoji volji. Prve tri dni mojih počitnic sem popravljal okna. Dne 2. junija smo namreč imeli tukaj na Chisholmu silno nevihto z debelo točo, ki nam je po naših vrtovih vse stolkla in seveda, tudi oknom ni prizanašala in je tako napravila škode na tisoče dolarjev. Ko sem bil gotov z okni, pa me moji otroci vprašajo, kam gremo, ker imam počitnice. Tako smo se dogovorili, da gremo obiskat sorodnike in prijatelje v Milwaukee. Odpravili smo se na pot in smo se v Milwaukee ustavili pri bratrancu Franku Sterle. On nam je potem pokazal še druge, da smo se tako prav izvrstno imeli ves čas., kar.^mo bili tam. Zato pa vsem prav lepa hvala, posebno Franku. Hvala pa tudi njegovemu sinu, ki nam je po Milwaukee toliko zanimivega razkazal in pa seveda njegovi soprogi za gostoljubnost in postrežbo. — Ker smo že enkrat v Milwaukee, pravi moj sin, pa pojdimo še v Chicago, ker nismo bili tam še nikoli. Pa pojdimo, smo rekli, če se ne bomo pobili v tako velikem mestu. V dobrih dveh urah smo bili v Chicagi. Kam se obrniti v tem velemestu? Toliko mi je bilo le znano, da moji prijatelji žive tam nekje na zapadni strani mesta. Vzamemo cesto št. 42 na zapad in precej dolgo smo vozili, toda pravega mesta 3e ni, oziroma Chicage ni. — Ustavi, pravim sinu, grem vprašat za West Cermak Rd., ker sem imel s seboj naslov našega priljubljenega lista Amer. Slovenec. Pa mi je možakar, katerega sem vprašal rekel, da je prav to Cermak Rd. Hvala, sedaj smo pa že skoro tam, le še kakih 76 blokov, pa bomo v tiskarni, zato rečem sinu: Kadar privoziš do 18. 'bloka, pa ustavi. Tako je tudi bilo in ravno pred tiskarno Ameri-kanskega Slovenca smo se u- Oboroževalni program v Združenih državah je nadvse potreben. Le izvajati.ga je treba čim hitreje in uspešnejše. Dežela bi storila dobro, če bi imenovala za dobo izdvajanja programa/posebnega direktorja, ki bi imel absolutno in neomejeno oblast pri izvajanju oboroževalnega programa. Za vsakega graftarja pri izvajanju oboroževalnega programa pa določiti ostro kazen. Potem bo šlo, drugače ne. Drugače pa že vsak politikar misli le na to, koliko bo zaslužka pri raznih kontraktih, ki se bodo oddajali raznim firmam za razna naročila. stavili. Stopim notri in vprašam za Mr. Jericha. Seveda, bil je notri in takoj sva se prav prijateljsko pozdravila, nakar Mr. Jerich pokliče notri še mojo družino in nam vsem razkaže tiskarno in vse prostore in vse stroje. Prav lepa hvala Mr. Jerich in vašemu osobju! — Ravno nasproti tiskarne pa živi moj prijatelj Frank Krapenc. Tudi do njega stopim in potrkam ter mi pride odpreti. Takoj me pozdravi in reče. Ooo, Mr. Zni-darsich iz Minnesote. Na vprašanje če sem sam, sem mu povedal da je družina z menoj, on pa pravi, naj vsi vstopimo. Prijateljsko smo se pozdravili, nato pa Mr. na levo, Mr. na desrto in ni minilo pol ure, ko že pridejo drugi moji prijatelji kot Mr. in Mrs. John Kochevar, Mr. in Mrs. Gregor Greigorich, Mr. John Mlakar in Miss Mlakar. Tako smo se v prijetni družbi dobro zabavali dolgo v noč. Prav lepa hvala Mr. in Mrs. Krapenc za gostoljubnost in postrežbo. Ob priliki vam radi vrnemo vašo prijaznost, samo morate priti k nam v Minnesoto. — Ko je bil že čas k počitku, se obrne, Mr. J. Kochevar k nam in pravi, kje bomo prenočili. — Ooo, saj smo v velemestu, pravim jja^, imenda ja -imate kak hotel. Hvala vam vsem skupaj, ki ste nam vsi hoteli postreči, toda Mr. J. Kočevar je odločil da gremo z njim in res smo tako napravili ter se pr^V dobro '.Jodpoičili, drugi dan nam je pa razkazal veliko zanimivosti mesta Chicago. Najlepša ti hvala John! Zvečer smo bili zopet vsi prej omenjeni skupaj in prišel je tudi Anton Krapenc. Bili smo pri J. Kochevarju. Tudi tukajf smo se dobro imeli pozno v noč. Zato najlepša hvala družini Mr. J. Kochevar j a za go^ stoljubnost in želimo, da bi vam mogli to vašo gostoljubnost katerikrat povrniti. Še en prijateljski pozdrav vsem skupaj, pa tudi Mr. in Mrs. Tomazin in Mr. M. Popovichu iz So. Chicage. — Tako je bilo naše potovanje in sre.čno smo prišli domov brez vsake nezgode. Izvedeli smo pa takoj žalostno ves, da je sobrat in moj prijatelj Joe Lani med tem časom umrl in bil že pokopan. Društvo sv. Štefana HBZ. je s tem izgubilo dobrega člana Amer. Slovenec pa zvestega naročnika. Pokojni je bil doma iz vasi Grmišče, fara Šmartno pod Ljubljano. Ob času smrti je bil star 63 let. Naj v miru počiva! — Pozdrav naročnikom! John Znidarsich -o- KAKO SE IMAJO ROJAKI V PENNI? Presto, Pa. Bolj redki so glasovi iz naše naselbine, pa je menda že tako, da se tudi mi prištevamo k takim, ki raje beremo, kakor pa pišemo. Toda, če bi vsi tako delali, bi bralci kmalu ne imeli kaj v roke vzeti. Zato sem se pa jaz odločila, da nekoliko poročam v priljubljenem listu, kako je še kaj med nami tu v Pennsylva-niji. Kar se tiče dela, je sedaj še precej povoljno. Mi bi vsi želeli, da bi le še kaj dolgo časa tako delalo, pa bi kmalu pozabili na težke čase. — Potem, poletje je tudi tukaj in naša podružnica št. 90, sžz. je sklenila, da bo napravila piknik v nedeljo 30. juni-. j a na Lavrenc Klemenčičevih prostorih in v garaži poleg slovenske dvorane v Presto, Pa. Piknik se bo vršil tudi če bo slabo vreme, ker je tan; dovolj strehe. Zato prav vljudno vabim vse članice, saj nas mora biti okolu sto, da vse pridete in da pripeljete s seboj tudi svoje može in vso svojo družino, da bomo tako malo podprli našo podružnično blagajno, ki je skoraj prazna, kajti, kakor vam je znano, pri naši podružnici ne plačujemo nikakih prispevkov,za podružnično blagajno. Strošk; so pa vedno, kajti saj veste, da vsaka članica ki se poroči dobi $5.00 in za vsak porod dobi članica tudi $5.00 nagrade. Torej vidite, od nekje moramo dobiti denar, da potem lahko zadostimo tem obveznostim. Zato pa ženske, potrudimo se sedaj, pa se bo vse na pravilo in bomo imele lep uspeh za našo blagajno. Eden bo na pikniku dobil v nagrado tudi lepega, prijaznega kanarčka, tda mu bo prepeval in kratek čas delal. — Vabim pa tudi vse druge rojake, ne samo članice, iz vse bližnjih in daljnih naselbin, da nas po-setite na našem pikniku, kot iz Canonsburga, Pittsburgha, Universal, itd. Postrežbe bo dovolj za vse in godba bo za stare in mlade. Torej le pridite in pripeljite s seboj vaše prijatelje in sosede. Mary Demsher piknik v korist cerkve in vas prosimo za obilno udeležbo. Na pikniku bo veliko zabave za stare in mlade, vsega obilo za prigrizek, pa tudi za suha grla se bo poskrbelo in godba bo, da se bo laglje malo bolj veselo poskočilo. Torej na svidenje 14. julija v Highland parku. Bolan je še vedno Mr. Jernej Lindič, čitatelj Amer. Slovenca in drugih katoliških listov. S takim branjem si krajša čas, kajti bolezen ga muči že nad dve leti. Želimo mu skorajšnjega popolnega ozdravljenja. On je silno želel poromati k Mariji Pomagaj na ameriško Brezje v Le-mont, 111., pa mu zaradi bolezni še ni mogoče utešiti te želje. _ Pozdrav čitateljem. Mary Lov-se IZ DOMOVINE Pomiriti jih je hotel V neki gostilni v Trebelj-nem pri Mokronogu na Do-lenskem so bili zbrani miadi ljudje, med katerimi je bilo tudi več vpoklicancev v vojno službo. Ko je pričelo vino že delovati, nekaterim ni bilo prav, da niso vsi vojni obve-zanci. Prišlo je do pretepa, dokler ni eden najvnetejših po- Dogodki L m*& Slovenci {« Ameriki Jubilej poroke Cleveland, O. — Mnogim poznana zakonca in pionirja Mr. in Mrs. Josip in Albina Smrekar iz Grovewood Ave. sta zadnji teden v družbi svoje družine slavila 40 letnico zakonskega življenja. — Še na mnoga leta! v Poroka v Detroitu Detroit, Mich. — V soboto 22. junija je bil poročen tukaj fant od fare Mr. Charles Hub-ner z gospodično Bertho Zu-nich. Poroka se je vršila cerkvi sv. Janeza Vianeja. — Ženin je član društva Najsv. Imena in je bil že tudi predsednik tega društva. On je član tudi moškega pevskega zbora in je tudi' naročnik Amerikanskega Slovenca. _ Nevesta je pa hčerka dobro poznane in spoštovane Zuni-cheve družine tukaj v Highland Parku. Tudi ona je cerkvena pevka in članica Marijine družbe. — Mlademu paru mirjevalcev obležal s prebo-f želima obilo sreče in blagoslo- denimi pljuči. Odpeljali so ga v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo. --O'- Strela napravlja škodo Posestniku Ivanu Mačku v Starih Beznovcih v Prekmurju je strela ubila kravo in zažgala hlev. Bila je velika nevarnost, da se ogenj razširi tudi na par metrov oddaljeno hišo, vendar se je gasilcem po ve^ likem trudu posrečilo preprečiti pretečo, nevarnost. Škoda, ki jo trpi posestnik, je pa veliko večja kakor znaša zavarovalnina. DRUŠTVO KRŠČANSKIH MATER PRIREJA PIKNIK Johnstown, Pa. Društvo Krščanskih žena in mater priredi v nedeljo 14. julija svoj piknik v znanem Highland parku v korist naši cerkvici sv. Ane na Maxhom, katero so sedaj popravili in ki je bila popravila v resnici potrebna. Popravila so stala precejšnjo svoto, četudi so dobri možje delali brezplačno. Ko so bili kateri dan prosti od svojega dela, so takoj priskočili pomagat k cerkvici, za kar jim Bog plačaj. Najlepša hvala vsem. Tudi Father Thomas in Father Daniel sta ravno tako delala brezplačno, samo da se cerkvica sv. Ane lepo vredi. Toda, ni še vse popolnoma vrejeno. Zato priredimo Maščevanje Posestnik ifftfffa tT^mTOfT? Vučje Gomile v Prekmurju ni bil v dobrih odnošajih z bratoma Ambrožema. Ta dva sta ga pa na vsak način hotela zvabiti v zasedo. Zato sta nekoč naglo potrkala na okno hiše s krikom "gori." Komaj je Gomboc stopil na dvorišče, sta ga napadla in obdelala z noži, dokler se ni zgrudil na tla. Takega so našli domači šele čez dolgo časa in ga zaradi nevarnih vbodljajev prepeljali v soboško bolnico. -o- V jarek je omahnil V banovinski trtnici in drevesnici pri Kapeli nad Radenci je bil že več let nameščen •kot drevesničar 56 letni Jakob Roškar iz Spodnjega Kocija-na, Ko se je nekega večera pred kratkim vračal z dela, je spotoma omahnil v obcestni jarek, komaj kakih 200 rie-trov od doma. Našli so ga ležečega na hrbtu s svinčnikom v desni in'z belježnico v levi roki. Morda si je hotel zabe-lježiti delovne ure, pa ga je zadela kap in je omahnil v jarek. Zapustil je kopico nepreskrbljenih otrok 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' va v zakonskem stanu. Rev. Rus dospel iz starega kraja Cleveland, O. — Družina Gabriel Rus, ki stanuje na Rosewood Ave. je prejela zadnji teden brzojav iz New Yorka, da je dbspel s parni-kom Washington njih sin Rev. Gabriel Rus iz Švice. Smrtna nesreča rojaka Hoquiam, Wash. — Pri delih v gozdu se je smrtno ponesrečil rojak Lovro Maselj, v starosti 44 let. Pokojni je bil rojen v Spodnji Loki pri Kamniku na Gorenjskem. Bil je •samski iMfer In dva brata. Prizadet rojak Chicago, 111. — Naš naročnik Mr. Simon Šinkovec je nam sporočil, da je oni dan dobil pismo od Mr. Johna Novaka iz Carlinville, 111., ki je tudi naročnik našega lista, da je dne 4. junija, medtem ko je pospravljal seno naenkrat udarila strela in mu na mestu ubila najboljšega konja, za katerega je poprej plačal precejšnjo svoto. Otvoritev gostilne Willard, Wis. — Tukajšnji rojaki Mr. in Mrs. Joseph Pe-kol, ki so dobro poznani ne samo na Willardu, ampak tudi ■daleč na okolu, bodo na dan neodvisnosti dne 4. julija odprli svojo novo gostilno pod imenom "PEKOL'S INN," zato valbijo prijatelje in znance, da jih ta dan obiščejo. Poleg drugega prigrizka, ki se bo serviral zastonj bo tudi okusno pečen prašiček. — Vsi dobrodošli! Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo kato< iiško časopisje. TARZAN IN OGENJ V THORU (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Ko jc Tarzan z veščim točesom dobro pregledal tako številno in do zob obo,roženo armado, je že vedel, da jc ne premaga s svojimi privrženci. Kdo drugi bi bil klonil in bi niti boja ne tvegal, Tarzan ni bil tak, četudi je arm.v da tako po številu in oborožitvi daleč presegala njegovo. Zmaga je bila torej silno dvomljiva toda Tarzan sc ni hotel podati, niti tega pokazati. "Mi jih moramo obkoliti in jim priti po stranskih ulicah za hrbet," je fiaznanil Tarzan. Toda v tem je že tudi opazil vojaštvo na obzidju za palačo in drnfea skupina se jc bližala obzidju. "To jc prav gotovo vaba, da nas izvabijo k napadu in da nas poten; kar od več strani obkolijo in vjamejo," prav[ Tarzan; "ali pa tudi mogoče —" Ne da bi končal, kar jc mislil povedati. se je obrnil h Kailuku: "Pojdi ne-opaženo za- njimi in dobro opazuj da izveš,, kaj nameravajo." . ;_______ Kajluk jc odšel, a se čez par minut že vrnil nazaj z veselim vzklikom: "Rathorijanci napadajo!" Perryja je ta novica kar užgala, da je začel navdušen kričati: "Oh, dobra D'Arnot in U-kah! Srečno sta prišla skozi! Pripeljala sta Rathorijance! Živel D'Arnot! Živel Ukahl Rešeni smo!" Četrtek, 27. junija 1940 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran £> ...--'i ''JgSJJI ZAKAJ SE JE NIZOZEMSKA VDALA Švicarski dnevnik "La Suisse" objavlja v svoji številki z dne 16. maja uvodnik o tem, zakaj je klonila Nizozemska. Član-kar pravi med drugim: "Nizozemska je klonila v štirih dneh. Vse to so dosegle hitre nemške motorizirane kolone, ki jih je odločilno podpiralo delo notranjega sovražnika. Toda ko bo zgodovina proučevala vse vzroke tega nenavadnega zloma, bo morala upoštevati marsikaj. Za Poljsko bo med drugim lahko ugotovila, da je bila v kratkem času poražena, dasi je imela celo vrsto vojaških in obrambnih pogodb, Norveška je bila povezana z raznimi dogovori z o-stalimi Skandinavskimi državami, za Nizozemsko pa bo lahko rekla, da je bila to edina država, ki ni imela z nikomer nobenih pogodb in se je zanašala samo na svojo nevtralnost in na strogo izvajanje te nevtralnosti. V vseh prmerih pa se je izkazalo, da se ne sme nikdo danes več zanašati na nobene pogodbe ali določbe; žvimo v stoletju železne sile in proti tej sili se more vsakdo uspešno boriti samo z isto močjo. Nizozemska se v svetovni vojni ni udeležila spopada in ko se je v zadnjem desetletju položaj v Evropi slabšal, se Nizozemska ni marala priključiti nobenemu taboru in tudi ni sklenila nobenih političnih in zavezniških pogodb. V januarju 1937 je nizozemski zunanji minister izjavil, da Nizozemska ne potrebuje in ne želi nobenih poroštev za svojo neodvisnost in nedotakljivost. V marcu 1939 je nizozemska vlada šele začela pospeševati svojo vojaško pripravljenost ter je čas obveznega vojaškega roka naglo ^raztegnila od devet mesecev na dve leti. Istočasno so vpoklicali 120.000 starejših obveznikov, da so jih v skrajša-.....nem roku še„izurili. Nizozemska vlada pa se je še kar naprej zanašala na spoštovanje svoje nevtralnosti. Koncem avgusta sta se belgijski kralj in nizozemska kraljica sestala in ponudila mirovno posredovanje med Poljsko in Nemčijo. Toda tudi na tem sestanku nizozemska vlada še ni zahtevala kakšnih obvez za skupno na- stopanje Belgije in Nizozemske. Nizozemska vlada je strogo zavračala vse govorice o tem, da bi se mislila Nizozemska s komer koli vezati. Ko je bila nato napadena Finska, so se države, ki so mislile, da bodo lahko ostale varne v svoji nevtralnosti, zresnile in začele misliti na vse, kar bi se lahko zgodilo. Belgijska vlada je tedaj izjavila, da Belgija ne bi ostala mirna, če f)i kdo napadel Nizozemsko, toda nizozemska vlada tudi tedaj še ni spremenila svojega stališča in z belgijskim generalnim štabom ni vlada dopustila nobenih pogajanj. Dogodki dne 10. maja so pokazali, da izvajanje nevtralnosti v najstrožji in najdoslednej-ši obliki ne pomeni nikakšno varnost za neodvisnost in nedotakljivost. Države, ki mislijo ostati ob strani tega spopada, morajo torej računati samo na svPjo moč in odpornost. Te države morajo gledati predvsem na vso svojo varnost tako na znotraj kakor tudi na zunaj. Če bi notranji sovražnik v Nizozemski ne bil tako dobro organiziran in pripravljen, bi se Nizozemska najbrž ne zlomila tako hitro. V februarju je načelnik generalnega štaba general Reynders, ki je bil obenem vrhovni poveljnik vse vojske, zahteval, da naj se proglasi obsedno stanje obmejnih pokra jin. Zaradi tega se je spri z vlado in upravnimi oblastmi, ki so bile proti temu radikalnemu sredstvu v borbi proti notranjemu sovražniku. Reynders je od stopil in vrhovno poveljstvo je prevzel general Winkelmann. Toda že dva meseca pozneje je moral general Winkelmann zahtevati, da se naj proglasi obsed no stanje, ki je bilo nato res proglašeno dne 19. aprila. Ni mogoče reči, ali bi bilo možriD. Ugteviti delovanje notranjega sovražnika, če bi se obsedno stanje proglasilo dva meseca poprej. Prav tako ni dopustno obsojati generala Winkelmanna, ki je moral kloniti, ker ga je notranji sovražnik zahrbtno zabodel. Nizozemska dokazuje samo to, da je njeno odporno silo zlomilo delovanje notranjega sovražnika." ZMAGOVALKE PRI KEGLTAVSKIH TEKMAH K. S. K. T. -O- TANK, KI BRIZGA OGENJ Še vedno ni čisto jasno, katero orožje je imel v mislih kancler Hitler, ko je v nekem svojem lanskem govoru dejal, da ima Nemčija tudi za Angleže in Francoze pripravljeno krepko "palico". Čedalje bolj prevladuje vtis, da Hitler ni imel ene same vrste novega strašnega orožja, pač pa kar več vrst za primer, če eno ne bi bilo dovolj uspešno. Najprej so Nemci presenetili svet v sedanji vojni z magnetič-nimi minami. Vse je bilo tedaj prepričano, da drugih novosti nemška vojska nima za bregom. Angleži so kaj hitro našli proti-orožje in senzacije je bilo brž konec. Potem pa so Nemci prišli z drugimi novostmi n. pr. z velikanskimi letali za prevažanje vojaštva. Takšna letala so se izkazala n. pr. pri pohodu na Norveško, kamor je vozilo eno samo takšno letalo kar po 50 vojakov z vsem potrebnim orožjem, municijo in hrano. Najbolj pa je svet ostrmel, ko je videl, kakšne uspehe dosegajo Nemci z nadaljno svojo novostjo — s padalci, ki sejejo zmedo v sovražnikovi deželi sami. Nihče najbrž ni pričakoval, morda niti tfemci sami ne, da se bodo ti .padalci tako dobro obnesli. Toda obnesli so se samp toliko časa, dokler tudi nasprotnik ni posvetil temu svojevrstnemu sovražniku prav posebne pozornosti in organiziral posebne oddelke z nalogo, da v kali zatro vsak poskus takšnega napada. In pred nekaj dnevi so iz svoje zaloge presenetljivih novosti vzeli še eno: tanke, ki mečejo ogenj na sovražnika in kar P. Bogomil Trampuš: ZAHVALA IN POVRAT MED KIVARCE Na zgornji sliki vidimo žensko kegljaško skupino Siapnik Jr. iz Clevelanda, Ohio, ki je pri zaključku kegljavskih tekem KSKJ, katera se je vršila V Waukeganu, odnesle prvo nagrado in bile pripoznane prvim in najboljšim kegljačicam. Podrle so 2511 kegljev. Od leve na desno so na sliki sledeče: Stella Zabukovec, Rose Košir, ki je napravila največ točk, namreč je podrla 60S kegljev in je bila prva v skupini s točka/ni 190—213—202, Frances Milavec, Antonia Tanko in Ann Siapnik. — Mr. Siapnik, Jr. sedi v sredi in se čuti ponosnega da je med zmagovitimi KSKJ kegljačicami. ^ijlllllllllllllllllllllM llll!!lllll!l!lllllll!l!!>ll!!ll!!l>ll!!llllll!IIIIIII||i!illlliin JI NAJTEŽJI POKLIC (so mu na ladji sneli čelado, so "Potapljaški stan je najtež.' bili njegovi lasje popolnoma poklic na svetu," pravi sivi. opravljajo vojaki oblečeni v ne-zgorljivo obleko iz azbesta. To je vsekakor dozdaj najstrašnejši od vseh sodobnih bojnih strojev. Ti oklepni metalci ognja, ki so sicer namenjeni za uničevanje mest in vasi, kakor tudi za čelne napade na vutrjene postojanke, so med morilnim orožjem menda zadnja iznajdba. Številni francoski vojaški strokovnjaki so .priznali, da je materijal prekosil taktiko in da so vojske zdaj primorane prinašati hitre odločitve in ukrepe, da bi dohitele strahovit napredek mehanike, ki vojsko enostavno požira — tako piše dopisnik "United Press" z zahodnega bojišča. Tanki — metalci ognja so hitri in'celo tako lahki, da jim je pri obrambi to v škodo. Oboroženi so z dvema strojnicama in enim topom kalib. 35 mm. Njihovi metalci ognja bljuvajo ognjene zublje celo na daljavo več deset metrov. Navadno ima tank nalogo, da napada kakšno zgradbo in da tedaj branilce ošvrkne s svojim smrtonosnim curkom. Tank brizga iz sebe gorečo tekočino, ki jo vozi s seboj v velikem kotlu. Če je napadena trdnjava utrjena, potem tak tank poskuša najprej s svojim artilerijskim ognjem narediti luknjo skozi zid, nato pa skozi to odprtino brizgne goreči curek. Tank lahko drvi po ulici z veliko hitrostjo, pri tem pa zažge kar vsako tretjo hišo. Za uničenje mesta to že čisto zadostuje, kajti ogenj se potem kaj hitro sam razširja dalje, če že enkrat vsaka tretja hiša gori. Nastop takšnih tankov je za francoski potapljač Charles Courouble, ki se je, kot sam pravi, potopil že petnajsttisoč-krat. "Noben poklic ni bolj nevareji za življenje, nobeden ni tako ogrožen z nenavadnimi prilikami. Ni samo to, da mora biti potapljač priseben in odločen, ampak mora biti tudi tako zdrav, da mu nobena reč ne škoduje." Leta 1912. se je Courouble potopil do pogreznjene ladje 'Elizabethville' na zahodni afriški obali. Ko je bil ondi v kapiUnovi kajuti, se je hipoma vzburkalo morje in razbitina se je zibala sem in tja. Courouble je sicer skrbno zaprl z železom obita vrata, vendar so se pri hudem sunku tako močno zaprla, da so mu presekala cev za zrak. Couroubla so sicer rešili, vendar ni mogel nikoli določno povedati, kakšne misli so ga obhajale ob tisti priliki. A ko BRIKETI IZ LISTJA Danski inženir Bossen je iznašel način, kako se da drevesno listje pripraviti za prvovrstno kurivo, in je dal to svojo iznajdbo patentirati. Listje pa tudi smrekove; in borove igle, se zmeša, kemično preparira in slednjič stisne v obliko briketa. Ti briketi imajo po zatrjevanju iznfijditelja zelo veliko gorilno moč. Produkcija teh briketov je zelo poceni. sovražnika vsekakor precej nevaren, toda tudi ne vselej, če naleti na trdnjavo, kjer je posadka oborožena z dobrimi protitankovskimi topovi, potem se celo tej, ogenj bruhajoči zverini, ne godi dobro. Navadno pa imajo utrdbe takšne topove, da njihove granate lahko -prebijejo tudi najmočnejši oklep na tanku. Tanki, ki bruhajo ogenj pa niso bogve kako trdni in morajo svojo odpornost žrtvovati na račun hitrosti. Ko so Nemci pred nekaj dnevi prvič pripeljali na bojišče te majhne tanke — piše dopisnik "United Pressa" — je francosko-angleško protitankovsko topništvo kaj dobro želo. Karkoli je granata zadela, vse NAFTO IŠČEJO V Nemčiji so v zadnjem času že na neštetih krajih navr-tali zemljo, da bi odkrili nova ležišča nafte. To priča, kako radi bi se iznebili velikih stroškov, ki jih imajo z uvažanjem tega zemeljskega olja iz drugih držav. Poročila o teh vrtanjih ne povedo, če so Nemci res odkrili liove zemeljske zaloge nafte. Nekateri iz tega tudi že sklepajo, da je bilo vse vrtanje in iskanje več ali rnanj zastonj. Če bi dolžine vseh lukenj, ki so jih do sedaj v Nemčiji zvrtali na raznih krajih, sešteli, bi dobili nič manj kot 220 km dolg rov, to je približno 22 krat toliko, koliko znaša razdalja od zemeljskega površja do spodnje meje stratosfere. V, Schles-wig-Hollsteinu so na primer zemljo zvrtali do.globine 3818 m. To je tudi največja luknja v evropskem delu zemlje. Najglobljo luknjo na svetu pa so do sedaj izvrtali v Kaliforniji. Sega v globino 4570 metrov. i -o- ' !illlilll!lil!IUlllllllWimiill!illlUlKiC lo dobro plačano mesto v Braziliji, Če bi mogel dokazati, da obvlada dovolj besed deželnega jezika. Brez oklevanja je sedel k slovarju in slovnici. Podnevi in ponoči se je skoraj nepretrgano učil in po 12 dneh je dokazal, da si je zapomnil 7000 besed. Namestitev je dobil. 1 ;J!: RUSIJA GRADI BRODOVJE Moskva, Rusija. — Tukajšnji list Izvestia je zadnji petek zapisal, da gradi Rusija novo brodovje po takem obširnem programu, da ■ bo sovjetska mornarica najboljša na celem svetu. (Dalje) Mislim, da bo harmonij velik faktor za spreobrnenje. Kako rad bi videl, da bi bili navzoči, ko sem igral na njega. Kar strmeli so in zijali. Ubožci! Saj nikdar v svojem življenju niso culi teh čudežev. Torej prvi tedni so bili polni dela pri organizaciji. Po dolgih naporih sem postavil voz na poznano pot — kot je bil poprej predrto sem šel v Združene države. Posvetil sem vse moje tru-de, da pripravim za. svete krste. Dnevi so se bližali in delo se mi je podvojilo. Ta obširen članek Vam pišem, dan po svetih krstih. Zato bom obrnil par besedi glede teh, ki so brezdvoma zame tako važni, kot vvažne so naše duše v očeh ljubega Boga. 4.) KRSTI Namenjen dan za te je bil 31. marec, hočem reci naslednja nedelja po Veliki noči. Radi pomanjkanja zlatega časa sem jim posvetil drugi datum, namreč Binkoštno nedeljo, ali 12. maja. Krasna zarja je oznanjala kras-nejši dan. Bil je dan veselja in sreče tako za podpisanega kot 'za ves misijon. Vse je poskakovalo. Vse je bilo veselo. Vsa srca so se čutila srečna. Neizbrisni so spomini na lepe dogodke v človeškem življenju. Tak je brezdvoma in bo ostal 12. maj, za podpisanega. Začela je ceremonija ob 9. zjutraj. Dvoje vrst dragih Ki-varčkov in Kivark v številu 145, (šest je ostalo) so se odpovedali satanu in sprejeli slovesno Kristusa za Kralja in svojega Boga. Eden za drugim so junaško korakali proti krstnemu kamnu, kjer sem jih umival v krstni vodi Vsak izmed čitateljev si lahko svobodno misli, koliko veselja zame in za vse. URNI PRSTI Chicago, 111. — V Sherman hotelu se je vršil zadnji petek da natisne nekaj izvodov, poši- Po sv. krstu sem vzel par fotografij posameznih in tudi skupine. Z istim Kivarcem, ki ga pošiljam v Cuenco k fotografu, kontest v stroj episu, na katerega so prihiteli tekmeci iz Zed. držav in Kanade. Prvo mesto pri tem je odnesla neka Marg. Faulkner iz Toronto, Ont., ko je naklepala na minuto celih 121 besed. BESEDNA SLEPOTA Na Holandskem imajo nekoliko primerov nenavadne bolezni, ki jo imenujejo besedno slepoto. Bolniki niso sposobni, da bi dojeli pomen določenih besed. Bolezen ima svoj izvor v možganih. Ijam tudi to pismo: Zato se'mi mudi, ne morem bolj natančno orisati vsega programa šestih točk, ki sem jih navedel. Za sedaj samo omenim tole: a) Tisti, ki so mi dali imena svojih kr-ščencev, sem ugodil njihovi želji 2) Slovenska šola svetega Štefana v Chicagi ima vsak razred enega dečka in deklico. 3) Vsa fara svetega Štefana ima dečka z imenom "Štefan, Edward" — Fara v sv. Lovrenca v Clevelandu ima dečka z imenom "Lovrenc" Fara v New Yorku ima dva majčkena bratca z imenom "Ciril, Pij" in "Me- tod, Leo". — 4) Za vse Slovence sem posvetil, boljše rečeno sem krstil majhnega najdenčka na ime "Vincencij". Ste zadovoljni? Bog dal!!! Mislim, da v 15. dneh ali 3 tednih, do mojega prihodnjega spisa boste lahko videli vaše no-vokrščence. Slovenci vsi! Pomagajte potom vaših molitev in darov za moj misijon. Vaši darovi so posvečeni za zidanje cerkva. Imam potrebo več šol in drugih reči, ki ležijo na moji odgovornosti. Priskočite na pomoč, kot ste mi vedno. 5) NAŠ MIHA Dve besedi o tem junaku. Raste, da je jo j. Skoraj ga nisem poznal, ko sem prišel nazaj iz Združenih držav. Napreden fant. Mislim, da se bo potom tega mnogo doseglo. Sedaj se nahaja nekoliko bolan na "malariji" in "perniciozi". Revež, bom videl, kako bo šlo njegovo zdravje. Vsak moment me povprašuje, Če bom pisal sorojakom in mi naroča naj jih prav lepo pozdravim. Posebno mi priporoča pozdraviti vse čč. ss. iz Chicaga. Nosi od Matere Predstojnice lepe orgij ice in stilograf. Istotako se zahvaljuje preč. o. Piju za lepe spominfe. Sedaj pripravlja pisma, da se osebno zahvali. Sam ne vem kaj šmenta bo povedal v njih. Tako, da ste obveščeni, dragi Father Pij in častita Mati Prednica. V prejšnjih dneh, ko je bil zdrav je kot maček lezel okrog mene in me prosil naj mu popravim pismo za Fathra Pija. Mu nočem na kratko, ker s tem postavim vam za pričo, kaj je poba zmožen v slovenščini. Zato je tako dolgo njegovo pisanje. 6) ZAKLJUČEK Predragi sorojaki, vsi! Pro-^irp vas odpuščenja, če vam nisem pisal kakor sem obljubil. Nisem imel časa na razpolago. Sedaj, ko sem bolj miren, bom napravil Vse z moje strani, da ugodim željam posameznim in časopisju. Pomagajte vsem mojim potrebam potom molitve in dobrih del. Če slučajno imate kaj mi-lodarpv. vas prosim da mi jih pošljete potom bančnega čeka in ne potom zasebnega čeka. Zelo bi vam priporočal, da se zanimate za šole in vzgojo dveh Kivarcev, ki imajo velike ideale. Se imenujeta Dionizij in Dominik. Če ima kakšen, pisalni Stroj, bi se mu zelo zahvalil, če bi mi ga poslal. Ne pišem s črnilom, ker mi mnogokrat primanjkuje v tej puščavi. (Konec prih.) je obtičalo na mestu neuporab-;TA JE IMEL DOBRO GLAVO no. Nekaj časa tako neusposob- j Neki inženir Warwick, ki je Ijen tank še bruha ogenj okoli živel v Lizboni, je pokazal iz-sebe, kakor bi pihala ranjena j redne spominske sposobnosti, zver. i Imel je možnost, da dobi ze- Z * Z ^ % % z * z j z m k z a a z. VABILO NA. PIKNIK Cenjenemu občinstvu V PUEBLO, COLO. IN OKOLICI se priporočamo, da posetite Veliki LETNI PIKNIK katerega priredi Društvo Marije Pomagaj štov. 42, J. S. K. J. V NEDELJO, 30. JUNIJA, V RYE, COLO, (Prostor Prešernov Dom) S spoštovanjem ODBOR. Naznanilo in zahvala Potrtih src naznanjamo vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je, previden s sv. zakramenti, za vedno preminul naš ljubljeni soprog in oče John Schutte, v soboto, dne 8. junija 1940. v Sheboygan ,Wiscosin. Pokojni je bil rojen dne 15. junija 1879, v Gornji Podgori, Stari trg na Dolenjskem. Njegov pogreb se je vršil iz Gerend pogrebnega zavoda v cerkev sv. Cirila in Metoda, in potem na Calvary pokopališče. Tem potom želimo izraziti vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo za vse, kar ste nam dobrega storili za časa njegove bolezni in ob času njegove smrti, ko je ležal mrtev in ste ga prišli kropit in molit za pokoj njegove duše. ,y Zahvaliti se moramo Rev. R. Potočniku za opravljene pogrebne molitve v cerkvi in na pokop^išču; nadalje se zahvalimo vsem, ki ste darovali za sv. maše in ki ste mu poklonili cvetlice v zadnji,pozdrav; hvala tudi pogrebnemu zavodu "Gerend" za lepo urejeni pogreb. Pokojni je spadal k društvu sv, Cirila in Metoda, KSKJ., in društvu Združeni Slovenci, SNPJ. Končno najlepša hvala vsakomur, kateri je kaj storil za nas v teh dnevih žalosti. Tebi, dragi soprog in oče, pa želimo večni mir in pokoj. Spa-vaj v Bogu od truda in težav, dokler se snidemo nad zvezdami. Žalujoči ostaii: ANA SCHUTTE, soproga; ANA in MARY, hčere. Sheboygan, Wis., 17. junija 1940. DENARNE POŠILJATVE se še dostavljajo v Jugoslavijo in Italijo. Prosimo pa pošiljatelje nakazil za stari kraj, da pošiljajo i v takih svotah, kakor tu navede-| ne, namreč v ravnih svotah po sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500 dinarjih. To radi praktKnosti izplačil. Kdor želi poslati pošiijatev potom kabla (brzojavu), lahko sto-J ri po znižani ceni za $1.00, kar je treba namreč dodati k cenam za gotove svote dinarjev. (Ta znižana cena za kabeliranje velja le za Jugoslavijo.) Naše cene so zdaj: JUGOSLOVANSKI DINARJI: Za $ 2.30................... 100 Din Za $ 4.40.................. 200 Din Za $ 6.50__________________ 300 Din Za $ 8.45------------------ 400 Din Za $10.25......„........... 500 Din Za $20.00-----------------1000 Din Za $39.00....................2000 Dia ITALIJANSKE LIRE: Za $ 3.25..................... 50 lir Za $ 5.90..................... 100 lir Za $11.50..................... 200 lir Za $17.00_____________________ 300 lir Za $28.00....................- 500 lir Nakazovati pošiljatve, da bi «e izplačale v ameriških dolarjih zdaj ni mogoče. Vse pošiljatve naslovit* n«; JOHN JERICH 1849 West Cermak Road, i CHICAGO. ILL, AAA AAAAAAtkAM'tkMiAAAAAj i, Stran 6.' t AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 27. junija 1940 ^ pjČKKKKK^ O O &000-0 OOO CKKXKXXKK> 0<>0-00<>1 SRCE V OKOVIH ROMAN — NAPISAL MIRKO BRODNIK k 00-0000_00000OOO 0-00:0 M0<>O&0O0<>0AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ. i M tu^i»menili