GOSPODARSTVO 'T l'0 XIII ŠTEV. 328 CENA LIR 30 Pošt. plač. v got. PETEK, 18. DECEMBRA 1959 Sped. in abb. postale gr. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Za povečav hosMopa izvoza v llaliio Z letne skupščine Jugoslovansko=italijanske trgovinske zbornice tr '.'e H. decembra je bil v Beogradu iO.1 redni občni zbor Jugoslovansko-5,. ]atlske trgovinske zbornice, ki ji ia„0seduje ing. Filip Kneževič, direktor t() lL^ške tovarne «Rade Končar«. V s|(|^n*ci je včlanjejnih 133 jugoslovan-vin-Podjetij, zainteresiranih na trgo-c'", iznienjavi z Italijo. Od teh je 52 Hrv ^‘je (samo iz Beograda 46), iz i„ atske 49, iz Slovenije 32, iz Bosne t^rcegovine 10, iz Makedonije 10, gore pa po pet. n ^ « ecl razpravo je povzel besedo tudi oski odposlanec pri italijanskem Vvj Vel«^ , 0< glA^laništvu dr. Serafini, ki je na 'dih ’ J® zbornica v zadnjih štirih 10 a svojega obstoja izvršila veliko dc-lij0na zl>ližanju med Jugoslavijo in Ita-Dg gospodarskem področju, in to Vp. , n° v času po rešitvi tržaškega ^anja Izrazil je potrebo, da jugo-lrs a3ska podjetja izpopolnijo svoje I Vlasko zastopniško mrežo v Italiji. ^ 'l1 drugi govorniki so naglasili kair P°lrebo po okrepitvi te mreže; vanl ,v Italiji ima komaj 30 jugoslo-Diei h podjetij svoja zastopništva, •ulit 111 k° *rna v Jugoslaviji desetkrat i,i|.Ko italijanskih tvrdk svoje zastop- »o SO SLOVENCI ''tleli velike banke s ^aleč so že za nami časi, ko je sosed Pri/Se^0,w «trgoval» tako, da je svoj blqek ali izdelek zamenjal z drugim ali Pa’ ko so še dolge karalo f prenašale blago iz dežele v dežele k-r, Sa zamenjavale z drugim, ki ga s0 l‘° tani v obilici. Namesto karavan trapile železnice in ceste, po katerih iij 5S drvijo bliskovito vlaki in tovor-. Prenapolnjeni z blagom, v pre-tfniu blaga v čezmorske dežele pa H^jejo sodobne ladje in letala, foto Ze davno ne zamenjujemo več bla-ira ^91), ki je imela namen, da tir'a Predvsem manjše vloge, kredite Posle manjšega obsega in podelju-nSf Uročna posojila, kmalu sledila ki an°yltev Trgovsko-obrtne zadruge, obn ?e ""ela namen, da podpre poleg '"ka tudi trgovca. stv Medtem se je slovensko gospodarnost \ še bolj razmahnilo ter je ‘atih oč‘t,nl Potreba po pravi prav-i,e "anki z vsemi lastnostmi sodob-vail a"ke, ki bi ustrezala vsem zahte-ttia. '"Zvite trgovine in gospodarstva šlo Slovencev sploh. Tako je pri-cl0 Se v začetku tega stoletja (leta 1905) &kpUltanovitve Jadranske banke, delni-"ružbe z močno delniško glavnico. stik* cbJvek danes brska po arhivih in Uo„a. podatki o gospodarski dejav- i>e ‘ finančni moči takratnih Slo- "to denarnih zavodov v Trstu, se niinz' vodnjo namakalnih naprav; 19. ITALPIOGGIA - Mantova, s P0^ jetjem RADOJE DAKIČ - Titograd, ^ proizvodnjo namakalnih naprav; 20. MAGRINI - Bergamo s podjd' jem ELEKTROSRBIJA - Beograd, " proizvodnjo električnih aparatov; 21. MOTO GUZZI - Mandello Lar*0, s podjetjem TOMOS - Koper, za pr°*z vodnjo motornih koles; 22. NECCHI - Pavia, s podjetj6**1 VLADO BAGAT - Zader, za proizv°0 njo šivalnih strojev; 23. OCRIM - Cremona, s podjetje*'1 POBEDA - Novi Sad in ZMAJ - Zenu**1, za proizvodnjo mlinskih naprav; 24. O.M.A. - Bologna, s podjetje**1 MORAVA - Požarevac, za poijedel5^ stroje; 25. ORENSTEIN & KOPPEL - Mil'1' no, s podjetjem DJURO DJAKOVfč Slavonski brod, za proizvodnjo gradi*0 nih strojev; 26. OTTICO MECCANICA ITAUA' NA - Roma, s podjetjem IDRO - Cel]0 za proizvodnjo fotografskih aparato*' 27. PIRELLI - Milano, s podjetje'11 KONUS - Slovenske konjiče, za pr°'z vodnjo gumastih predmetov ■ 28. PISTONE BORGO - Torino, s P' jetjem PETAR DRAPŠIN - Mladenova0, za proizvodnjo batov za motorje; 29. PRANAGGIORE - Torino, s P1 jetjem IVO LOLA RIBAR - železn0, za proizvodnjo naprav za livarne; 30. SAIPO-OREAL - Torino, s podj0' jem NEVA - Zagreb, za proizvodni0 kozmetičnih proizvodov; 31. SERIO - EVEREST - Milano, TVORNICO RAČUNSKIH MAŠINA Zagreb, za proizvodnjo računskih sd0, jev ; 32. SIMESA - DOMENIGHETTI - ^ lano, z ladjedelnico TITO - Beogr30, za proizvodnjo strojev za gradnjo ces1, 33. TRIPLEK - Milano, s podjetje*11 GORAN - Zagreb, za proizvodnjo ^ halnikov za gospodinjstvo; 34. VENDER - Milano, s podjetje*11 14 OKTOBAR - Kruševac, za proizv**0 njo traktorjev, buldožerjev in kate*' pilarjev; 35. VERACI - Firenze, s podjetjem 1' LOLA RIBAR - Železnik, za proizve’ njo strojev za proizvodnjo olja. V okviru tega sodelovanja so bid zadnjem času storjeni koraki, da bi '*1' dustrijsko sodelovanje postalo v reci obojestransko, to je, da bi italij311 ski sodelavci nabavljali pri svojih j*1 goslovanskih partnerjih tiste indusd‘1 ske proizvode, katerih izdelavo je i1! goslovanska industrija že osvojila. E01 no na ta način ter s skupnim nastop0 njem na tretjih tržiških v svrho šanja industrijske proizvodnje bo sodelovanje doseglo tisto kakovost**0 raven, ki bo obojestransko koristna bo še bolj prispevala k bodočemu p0'!‘ zovanju obeh sosednih gospodarstev- i. V, se j Ar,d 2apj led Mio iti Valc ie j iašl *asi sve, K koj san kje: Poš Gnt kal sfco 2vij lak *žr; se kol, je i - URIM IN ZLATM - lihiholj Haiol - TRST Čampo S. Giacomo 3 - tel. 83-881 Dre uajbuljHlb mamb, vatlba Ubira ilatlh okraihor aa na prlllb* ZALOGA VIKA IK SUHOMESNIH IZDELKOV MARCEILO SIEGA TRST - Via Romagna 24 ■ Tal- 21-207 UVAŽA in nudi prvovrstna ISTRSKA in VIPAVSKA VINA ter pristen kraški TERAN, specialno kraško gnjat (pršut) in v stekle nicah uuožena vina KABERNET, MALVAZIJA, BORGONJA in DINGAČ čel Iti, §Q: in igr »jc ks ra( SieLfK® BANCA Dl CREDITD Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.00a.00D VPLAČANIH LIR 180.000.000 ULICA FABIČ FILZI ŠT. 10 TRST TELEFON ŠT. 38-101 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED 0 nje etiv uH- ilan- nva- aii^ za Ve-d f jnj0 jen1 vod- dj«1’ go- lav« o, s LA e; jen' rodi 1 Ra'" spf ;aR- /nd1 pod- OR- i'fld- jen1 CR- pro rod-' za 3od- uj^ jod' oiz- ifld- , zil [je‘- za rto ■oK- Str, an 3 Kaj me je v Gorici najbolj zanimalo Prodajali so Italijani, kupovali pa Slovenci 18. decembra 1959 Se esela in razposajena dijaška kača Ar!»i> od vsega, kar sem videl na 2aD'-^'evem sejmu v Gorici, še najbolj nCrl 'ja v spomin. Bil sem tam v pobil e Je!{ Po otvoritvi sejma. Vreme je jj0 Prekrasno, sonce je sijalo ves dan VaJ Se z nami veselilo nad radostnim je 0VaJ1Jern mladih in najmlajših tei la.?Veeer le nerado zašlo v »vinograde 2as..e<<- Do tedaj sončna Gorica je nato Sv‘Ja*a v vseh barvah električne raz-^ojave. koi^ PravzaPrav dijaška kača? Ta-sam P°vem- Videl sem jo, in ne kje °- en°' ternve^ š® več drugih, tam Poš[ Je bila največja gneča, in sicer od Qn.e do nekdanjega Trgovskega doma. kak'Ca Je biIa tukaj skoraj tako gosta sW°r Za sv' dožela v Ricmanjih in 2v:.Zl to gnečo so se prerivale in se ja,.ale dijaške kače, sestavljene iz di-igi °V ’n seveda dijakinj, ker sicer bi Se a ne bila preveč zabavna; držali so b0|/A roke kakor mladina, ko pleše k |0-’i samo da to ni bilo kolo, ampak 'Ua — no pač kača. Eden je bil na Djj. kakor glava, gotovo najbolj dina-g0 en> se prerival, kjer je bilo najbolj in ^ zdaJ na levo in zdaj na desno ig ' dkel za seboj vso kačo. Veselje Hjn Cev.->'8 btl° nepopisno, mlado življe-l^ se je iskrilo kakor razbeljeno že-rac|’ ko ga kovač nabija, in je vžigalo .,°st in zabavo med množico. Po a sejmu je bilo najbolje poskrblje-je ^a Zabavo najmlajših. Ves Travnik 5Vt ' njim posvečen razen tovornega tba0lTlobila, kjer so prodajali odrezke njc ln’ ki so jih pridno pokupovale že-skih *Z dugoslavije, ter nekaj poljedel-bjj , slrojev. Med prodajalci strojev je c,** Renzo Bastianzig, lastnik žaga v trgovine v Čedadu. Vprašal sem ste 3 ' Zlla sjovensko? Ne, ne zna. »Ali got Vendar slovenskega pokolenja.« »Da, slov'0’" Je odgovoril, »vendar ne znam eh;v»nsko.« Obljubil sem mu, da ga Cem v Čedadu. T |.e ravnik je bil torej prirejen za otro-^ekakor sem mnenja, da so se žj^j otroci na pravih travnikih bolj ti|ja'ab kakor tu na vseh mogočih vrst) k-lb sodobne tehnike. Novi zame Qtr ,d* čolni na vodi. Opazoval sem So j 80 v njih krožili, toda bili je ,"^j začudeni kot veseli. Sploh pa so h' 0 preved te ropotije. Nekdaj, ko liv naprave za zabavo bolj primi-cta6 *n Rh n* hilo toliko, ni bilo za-br^e zaradi izbora, podjetniki so do-Zaslužili in otroci so bili veseli in jih °v?ijni> ker jih drugačne zabave, ki hoj j1.1 bilo, niso mamile. Sedaj pa bi tako t0 'n ono *n tret:je in ve. dalje. Ce jim ne ustrežeš, so se-Stea .nezadovoljni, namesto da bi bili v h>; v nasprotnem primeru pa se R'a naveličajo in nasitijo. i>or ni torej potreben velik iz- trekIn Preobilica zabavišč, to pa je po-110 podjetnikom. Nekdaj so se vr- fteha - izhodišče svetovnih prog Reka, dec. 1959 dl esko pristanišče je po drugi svetov-štev^ni zaslovelo po vsem svetu pp kai * n*b in važnih progah, ki se doti-j0 | Reke. V reško pristanišče plove-^ ,adje 41 pomorskih družb, in sicer jugoslovanskih e družbe, katerih ladje in 35 inozemskih. "“sosiovar ^Rosiovanski ]ja.stajaj° na R,s]ji s0: Jugoslavenska Plovr 3 Pi°vidba, Jadranska linijska ska laba> Kvarnerska plovidba, Jadran-fjj siobodna plovidba, Jugoslavenska tj cna plovidba in Brodospas. Omeni-|2 ?j°ramo seveda še Splošno plovbo bori lrana, ki se bavi predvsem s svo-t^. n° plovbo in razpolaga že z veliki-. Prekooceanskimi ladjami, dn -k inozemskimi pomorskimi 3 Zba®i je 6 italijanskih, 3 angleške, grtjg^ke, 3 norveške in 3 švedske, 2 .^ki, 2 izraelski; po eno pa imajo de , Clja, Danska, Francija, Združena ja t . rePublika, Argentina, Brazili-’ tndija, Japonska in Madžarska. rf'*- v0j^a ladja’ ki je po drugi svetovni bila * Pr^sta'a v reškem pristanišču, je cPb hizozemska ladja »Odiseus«, in si- r oktob-- rT'-’ -........... Rakra a bila zelo nevarna zaradi min. je od t?ktobra 1946. Takrat je bilo morje Phjv^kra do Reke še neočiščeno in je jugoslovanske pomorske zveze ob^držuvalo nekaj starih ladij. Danes sta ,oJaj° številne zveze, ki so se vzpo-lle iz potrebe po čedalje večji tr- tu*nski izmenjavi med Jugoslavijo in ska1111 državami. Jugoslavenska linij-riirp.h °vidba, ki razpolaga s 34 moder- ttj ki razpolaga s : ki * iinijskimi ladjami, sodi danes itt večje svetovne pomorske družbe, Ci vzdržuje redne zveze na osem rela-bljj s..Severno Evropo, Južno Ameriko, (d Khrn vzhodom, Daljnim vzhodom K Hongkonga, Kitajske in Japonske). Srp .rn.erska plovidba vzdržuje linijo s pl .jo Ameriko, Jadranska slobodna Bn^db® zvezo z Velikimi jezeri in z jZnjim vzhodom (do Bombaya). g0slavenska riječna plovidba vzdr-kien redno zvezo z Bližnjim vzhodom, tv? ern vzdržuje Brodospas redno p. ?. z atlantskimi pristanišči Zahod-Pa Abr'^e‘ Jadranska linijska plovidba Vzdržuje štiri redne proge, in sicer brejem, Benetkami, Trstom in Dra-eilo -ra letošnjega leta so odprli čem. °ktobr redno progo s Severno Ameriko; d .tei ,.ružbe »Viila Fassio Co.« iz Genove. progi plovejo ladje italijanske hi hačrtu so poleg tega še nove proge, S1 naJ bi pospešile uveljavljanje jugo-trjXanskih proizvodov na mednarodnih S| 8cih- Z novimi progami bodo jugo-dn a.nska pomorska podjetja mnogo . Prinesla k čedalje večji ekspanziji teli konjički in kočijice, prvi za dečke m druge za deklice, za otroke je bilo in je še danes to v redu, ne pa za podjetnike. Podjetnik niti ne sanja, da bi glede na današnje razmere in konkurenco kaj takega privlekel na semenj v mesto in si razbija glavo, da bi našel nekaj novega, posebnega, kar bi vzbujalo pozornost in občudovanje. Posledica tega je, da pride ven nekaj takega, kar nam je pokazal semenj sv. Andreja v Gorici: vse polno najrazličnejših naprav za otroško zabavo in veselje, ali razmeroma malo zabavljajočih re otrok. Razen na Travniku so bila taka zabavišča še v ljudskem vrtu zraven nekdanjega Trgovskega doma. in kje naj bi se vzelo toliko otrok, da bi napolnili vse te čolne, avtomobilčke, leteče krožnike itd.? Gospodarska kriza ima tudi tukaj svoje strupene kremplje. Sejem je bil osredotočen na Travniku in na Korzu od pošte skoraj do gledališča in okoli ljudskega vrta, drugod pa je bil položaj še precej normalen. Cele gore sladkarij, tkanin, oblek, obuvala iz gumija in igrač. Prodajali so večino Italijani in Furlani, kupovali pa največ Slovenci in predvsem Slovenke iz goriške okolice in iz Jugoslavije. V središču sejma je bila prometna zmešnjava precej velika. Hotel sem napraviti skok v Novo Gorico, ali nihče mi ni znal povedati, kje se ustavlja avtobus za Solkan. Na ulicah, posebno na Travniku in njegovi okolici je bilo povsod slišati slovensko govorico, najčistejši Simon Gregorčičev jezik, kakor morda nikjer drugje na Slovenskem. V slovenske gostilne zahajajo radi tudi Italijani in Furlani, kjer se prav dobro počutijo in kjer jih prav nič ne moti slovenska govorica. Vse kaže, da se bomo kljub raznim hujskačem kmalu prav dobro razumeli in postali dobri prijatelji. Ker je že govor o gostilnah, naj še to po- vem, da sem v gostilni opazoval gosta, ki je prišel na kosilo in ki sem ga prej videl kot prodajalca na sejmišču, kjer se je vedel kot pravi šarlatan, medtem ko je bil v gostilni čisto normalen simpatičen človek. Tam sem videl tudi možakarja od onstran meje, ki je s svojim ponašanjem in zunanjostjo spominjal na Gogoljevega Taras Bulbo. Moj sosed pri mizi, ki je zaposlen v neki tovarni v Mirnu, mi je povedal, da obratujejo tam zdaj kar tri tovarne. Ko sem bil jaz med prvo in drugo vojno večkrat v Mirnu, je bila tam samo čevljarska zadruga s svojo, ne prav veliko tovarno čevljev. Po zadnji vojni so to tovarno zelo razširili; razen te pa obratujeta danes tam še dve drugi veliki tovarni, in sicer tovarna usnja in tovarna pohištva. Splošen vtis, ki sem ga dobil pri svojem zadnjem obisku pa je ta, da je Gorica pravzaprav glavno mesto Slovencev v Italiji, čeprav nas je v Trstu mnogo več kakor v Gorici in čeprav imamo mi slovensko gledališče, dnevnik in več drugih listov, študijsko knijžnico in sploh mnogo več slovenskih organizacij, kot jih ima Gorica. Morda nam v Trstu manjka neka vez, ki bi bolj tesno združevala nas in naše organizacije? Ne vem, če so goriški trgovci posebno zadovoljni z Andrejevim sejmom; v njihovih trgovinah sem videl malo odjemalcev, kupčija se je razvijala predvsem zunaj, okoli stojnic, pač pa so imeli vse polno dela javni lokali, krčme, gostilne, bari in kavarne. Bratuževa je delala s polno paro, kar pa ni v tem primeru le simbolično, ampak dejstvo, s polno paro namreč v stroju za ekspresno kavo. Jaz bi Bratu-ževo kavarno imenoval »Domačo kavarno«, ker se nikjer drugje ne počutiš tako udobno in prisrčno domače kakor v Bratuževi kavarni. Drago Godina ..Zeleni načrt« v Italiji Italijanski kmetijski strokovnjaki so začeli zlasti v zadnjem času razpravljati o najvažnejših vprašanjih in težavah italijanskega kmetijstva. Povod za poživitev teh razprav sta dala najprej pristop Italije k Skupnemu evropskemu trgu in nato sestava tako imenovanega »Zelenega načrta«. Ta načrt predvideva izdatek 100 milijard lir na leto za dobo petih let. S tem deparjem naj bi bila postavljena osnova za pro-cvit kmetijstva. Strokovnjaki so mnenja, da so nakazane vsote prav majhne glede na položaj kmetijstva in zlasti živinoreje. Računajo namreč, da samo razna obolenja pri goveji živini povzročajo na leto čez 100 milijard lir škode; celotna škoda, ki jo povzročajo bolezni živine na leto pa se suka celo okrog 200 milijard lir! Kar zadeva pristop Italije k Skupnemu evropskemu trgu, naglašajo strokovnjaki, da je italijansko kmetijstvo na zadnjem mestu glede na donos živinoreje. Povprečna krava daje v Italiji polovico mleka v primeri s količino, ki jo daje na leto na primer povprečna krava na Nizozemskem ali v Belgiji. Tudi sicer je položaj Italije v primerjavi z drugimi petimi državami SET precej slab: živina, ki jo gojijo za meso, daje manj mesa kakor drugod, kokoši nesejo tudi manj jajc itd. V razpredelnici navajamo povprečni letni donos mleka krave mlekarice v državah SET: Gospodarsko pismo iz Jugoslavije PRIPRAVE ZA DRUŽBENI NAČRT ZA LETO 1960 December 1959 Priprave za sestavo in sprejem družbenega gospodarskega načrta za prihodnje leto so se nekoliko zavlekle. Vzrokov je več. Med najvažnejše moramo šteti dosedanje ugodne uspehe, na podlagi katerih je bil v načelu sprejet sklep, da bi že prihodnje leto izvršili naloge petletnega perspektivnega gospodarskega načrta in ne šele v letu 1961. Ugodna industrijska proizvodnja, zlasti pa izredni uspehi v kmetijstvu, so tako narekovali temeljit pregled dosedanjega dela, določitev nove podlage, iz katere bi izhajali — star-tali v prihodnje leto in s tem v skladu seveda tudi postavitev novih nalog. Naj omenimo mimogrede samo ugotovitev statistične službe Združenih narodov, po kateri Jugoslavija prednjači med vsemi državami glede naglega porasta industrijske proizvodnje. Pretekli teden je zasedal Zvezni izvršni svet, ki je sprejel osnutek družbenega načrta za prihodnje leto. Po tem osnutku naj bi se v prihodnjem letu industrijska proizvodnja povečala za 14%, kmetijska pa za 1,3% ob ugotovitvi, da je bila letošnja letina v tem pogledu rekordna in je treba zato računati na realne možnosti ob odbitku objektivnih ovir, ki se lahko pojavijo v kmetijstvu. S tem v skladu bi se seveda povečal narodni dohodek, delovna storilnost, ki predstavlja še vedno problem prve vrste in drugo. Za 12% naj bi se povečale tudi nominalne plače, ki naj bi deloma pokrile dosedanje povišanje cen, zlasti najemnin in električne energije, deloma pa naj bi predstavljale dejansko povišanje na račun dviga življenjske ravni spričo doslej doseženih uspehov v gospodarstvu. Slednje bo seveda ostalo tako, če bo uspelo vzdržati sedanji nivo cen, ki sicer kažejo v določenem obsegu znatno uravnovešenost in stalnost. Zlasti velja to za industrijske proizvode, do-čim za kmetijske pridelke še ne moremo govoriti o ustaljenosti, niti o padanju cen teh pridelkov, kljub letošnji dobri letini. Osnutek družbenega načrta predvideva tudi povišanje izvoza za 19,5%. Težišče je na izvozu kmetijskih pridelkov, kar je popolnoma v skladu z izboljšanjem stanja v kmetijstvu. Že ob letošnjih uspehih je bilo rečeno, da se bo Jugoslavija iz dosedanjega uvoznika kmetijskih pridelkov, zlasti žit, spremenila v njih izvoznika. Možnosti za to so podane posebno še, ker se povečuje obdelava tistih kultur, ki dajejo- ugodne izvozne rezultate: tobak, mak, hmelj, koruza, sadje in drugo. Velike težave so z vini, kar pa je splošne vprašanje in ne samo naše, saj vlada kriza v vinski trgovini skoro v vseh državah. Posebno velika sredstva predvideva novi načrl za investicije, še vedno je ležišče na izgradnji industrije in energetskih virov, to je zlasti elektrarn. Kljub dosedanjim velikim uspehom v tem pogledu namreč še vedno manjka električne in druge energije in ni čudno, da morajo zaradi tega stati veliki obrati, kot je n. pr. tovarna aluminija v Kidričevem in druge, ker na eni strani ni dovolj vode, ki bi gnala turbine, na drugi strani pa ta še prosto dere svojo pot brez vsake koristi. Veliki načrti za izgraditev elektroenergetskega sistema v Jugoslaviji se sicer hitro, a za nagli razvoj in potrebe prepočasi uresničujejo. Drugi problem je promet, železnic in cest temu sledi gradbeništvo in pa izboljšavanja ter kmetijstvo sploh, še nadalje bodo vložena velika sredstva za hitrejši napredek Črne gore in Makedonije. ZBOLJŠANJE V TRGOVINSKEM POSLOVANJU Spričo naglega porasta prebivalstva po velikih mestih je nastalo vprašanje Zgodovinske znamenitosti Pulja . •-■■.cMa k Roslovansk ega izvoza. Dr. M. Bradamante Na najjužnejšem delu istrskega polotoka leži Pulj (s približno 35.000 prebivalci), ki je danes upravno in kulturno središče Istre. Na prvi pogled se Pulj ne zdi posebno zanuniv. Toda tako mnenje je zgrešeno. Treba se je samo ozreti na številne kulturno-zgo-dovinske spomenike, ki jih je v mestu vse polno. Ti ostanki preteklosti dajejo Pulju s turističnega vidika poseben pomen. Ne samo da krasijo mesto temveč .dokazujejo, da je Pulj že pred stoletji bil večje - središče ž impozantnimi stavbami. Za časa Avstrije so v Pulju zgradili veliko vojno pristanišče in arzenal. Tako je postalo mesto tudi važno vojaško središče in je to ostalo tudi pozneje. K temu je treba še dodati, da ima Pulj danes tudi močno industrijo. Na najlepšem položaju mesta, in sicer iznad samega pristanišča se dviga amfiteater, to je najimpozantnejši in največji ohranjeni spomenik iz časa rimske vlade, zgrajen v I. stoletju po Kr. Njegova posebnost je značilen štirinadstropni zidni plašč. Rimljani so v njem prirejali gladiatorske igre. Prostora je približno za 25.000 gledalcev. V turistični sezoni prirejajo tu letni festival jugoslovanskega filma, operne in druge umetniške predstave. Razmeroma dobro je ohranjen »Avgustov hram«; to je manjši tempelj, ki je bil posvečen boginji Rani in Augu-stu; zgradba je iz rimske antične dobe 1. stoletja. »Sergijev slavolok« je bil postavljen konec I. stol. pred Kr. v spomin članom družine Sergijev ter je zaradi oblike svojih dekoracij spomenik velike umetniške vrednosti. Med najstarejše spomenike spadajo »Herkulova vrata«. Pulj pa ima še tako imenovana »Dvojna vrata«, ki so bila nekdaj vhod v antično scensko gledališče. Skozi ta vrata pridemo pred stopnišče arheološkega muzeja Istre in znanstvene knjižnice. V arheološkem muzeju hranijo bogato zbirko predzgodovinskih spomenikov in mnoge druge iz starega in srednjega veka. Znanstvena knjižnica hrani čez 80.000 zvezkov strokovne, znanstvene in poljudne vsebine. Ostanke fresk iz 15. ali 16. stoletja najdemo v »bizantinskem mavzoleju«, ki je bil v 16. stol. prizidan veliki baziliki, ki pa je danes ni več. Mestna palača je gotska stavba iz 13. stoletja. Na južnem pročelju so vklesani mnogi star. in zanimivi napisi v latinščini. Eden izmed teh n. pr., prepoveduje prebivalcem pasti in sekati v gozdovih v okolici mesta. Spomladi leta 1958 so v bližini Foruma (trg pred mestno palačo, ki ga še danes tako imenujejo) odkrili ostanek rimske hiše. Iskali so trde temelje, za izgradnjo nove stavbe Državnega zavoda za zavarovanje in pri tem naleteli na trda tla iz mozaika. Izkopali so ves prostor, ki je očividno bil atrij hiše. Domnevajo pa, da sta pod bližnjimi stoječimi stavbami še dve drugi sobi, pravtako s tlakom iz mozaika. Strokovnjaki arheološkega muzeja proučujejo to odkritje. Dognali so, da je mozaik vezan z navadno gozdno smolo. Poskusili so tudi, da bi odkrili slike, na še ohranjenem zidovju, a niso nikakor uspeli, ker je omet na stenah preperel in zgrizen od vlage in mahu. Pri izkopovanju niso našli ostankov posod ali pohištva, niti nikakšno orodje, temveč samo kosti morskih živali. To dokazuje, da so se lastniki hiše sami odselili, da torej niso bili iz-, gnani. Odselili so se verjetno zato, ker so se pričela vdirati tla in kot posledica tega je ob plimi vhajala v hišo morska voda. Mozaik v atriju je skoro popolnoma ohranjen. Slika na mozaiku prikazuje napet dogodek v areni, in sicer junaka, ki je obvladal podivjanega bika, držeč ga za rogove. Vkratkem bodo podrli bližnje stavbe in izkopali še preostali del rimske hiše. Toda že sedaj je mozaik velika turistična privlačnost Pulja. (Konec prihodnjič) S. P. preskrbe tega prebivalstva s potrebnim blagom in živežem in je to vprašanje še vedno pereče tako v Beogradu kot v Zagrebu, Ljubljani in drugod. Dosedanja trgovinska mreža, ki je zadostovala morda za stare razmere, komaj zmaguje povečan pritisk potrošnikov. Kot vemo sc osebna potrošnja veča v Jugoslaviji iz leta v leto in samo letos se je povečala do novembra za nad 15%. Pri tem naj omenimo, da je bil letos zabeležen največji porast potrošnje pri blagu, ki pomeni višji standard potrošnikov, to so razni gospodinjski aparati, boljše tkanine, obutev in podobno. V tem pogledu često domača proizvodnja ni mogla zadovoljiti vseh potreb in je prihajalo na trgu do pomanjkanja blaga, kolikor ni bilo to odstranjeno z uvozom. Da bi zboljšali postrežbo v trgovinah, so začela mesta, kjer je zadrega največja, graditi in organizirati trgovine s samopostrežbo v stilu velikih mest. Tako bo v Beogradu v kratkem začelo poslovali sedem takih »marketov«, kot jih imenujemo po ameriško, ki so prvi prikazali v Jugoslaviji sistem trgovanja na tak način. Tudi v Ljubljani je bila le dni odprta prva taka trgovina, ki je takoj naletela na veliko odobravanje potrošnikov. Blago je namreč lepo pakirano, označeno s cenami in drugo. Ni potrebno drugega kot vzeti ga z police in ga položiti v lično košarico, ki jo dobiš ob vstopu v trgovino. Ko si nakupil, kar si mislil, ti ga ob izstopu obračunajo. Na ta način je možno hitro in z zmanjšano režijo, ki opravičuje morebitni riziko, postreči večje število potrošnikov. POVIŠANJE NAJEMNIN V decembru letos bodo posebne komisije ocenjevale stanovanja zaradi določitve novih najemnin, ki naj bi ustrezale ekonomskim zahtevam in potrebam. Dosedanje najemnine so bile namreč zaščitne in z njimi ni bilo moči krili stroškov za vzdrževanje ali popravila hiš. Nove najemnine naj bi bile določene po sistemu točkovanja in glede na površino stanovanja. Tako šteje n. pr. če je v stanovanju električna napeljava 2 točki, vodovod 2, kopalnica do 4 in podobno. Predvideno je, da bodo nove najemnine za dvainpolkrat višje kot dosedanje, kar predstavlja seveda znatno povišanje. Delno bo to povišanje pokrito s povišanjem prejemkov zaradi zvišanja najemnin, in sicer za nekaj nad 6,5%. Vendar to povišanje prejemkov ne bo krilo povišanja najemnin, kar velja zlasti za družine z enim zaposlenim. V družinah, kjer je več zaposlenih, torej tako povišanje ne bo imelo vpliva, ker bodo prejemki v določenem odstotku povišani vsem enako. Predvideva se siser, da bodo mnogi skušali zamenjati svoja dosedanja stanovanja s skromnejšimi. Vendar so take možnosti še precej omejene, dokler je v mestu kot je n. pr. Ljubljana še nad 6.000 družin sploh brez stanovanja. Naj omenimo, da je znašala v Ljubljani doslej najemnina za kvadratni meter stanovanjske površine povprečno 30 dinarjev, odslej pa bo okoli 70 dinarjev. Novi ukrepi v zvezi z zvišanjem najemnine in cene električne energije za gospodinjstva, te za okoli 100%, bodo imeli vsekakor določene ekonomske rezultate v zvezi z urejevanjem notranjih tržnih razmerij. Glede vpliva na standard potrošnika pa je treba upoštevati, da njihov vpliv ne bo negativen, če bodo sicer ostale cene na nivoju pred zvišanjem stanarin in elektrike. —b fWWWWYVVWVVWWVWWWWWWWWWWWWVW\ IZ ŽIVLJENJA Mnogi se bojijo, da bi se med delom odločili ga nekaj. Strah, da bodo grajani, ako se zadeva razplete slabo, vpliva nanje močneje kakor upanje na uspeh. Zato se izognejo vsakemu položaju, ko bi morali prevzeti odgovornost, ako le morejo. Strahu, da bi se lotili neke zadeve se edino lahko otresemo, ako se zaletimo in lotimo zadeve, katere se bojimo. (Dorothy Carnegie) Najučinkovitejše maščevanje je v tem, da ne posnemaš svojega napadalca. (Marcus Aurelius) Koliko mleka daje povprečna krava na leto (v kilogramih) 1954-55 1955-56 1956-57 1957-58 Italija 1.849 1.897 1.825 1.950 Francija 2.070 2.040 2.100 2.160 Z. Nemčija 2.910 3.006 2.996 3.180 Belgija in Luksemburg 3.760 3.760 3.760 3.810 Nizozemska 3.880 3.975 3.950 4.020 — • — KAM IZVAŽA ITALIJA SVOJA VINA V prvih devetih mesecih letošnjega leta je izvozila Italija 1.576.053 hi vina in vermuta in je zanje izkupila nad 19 milijard lir. Največ ga je izvozila v Zahodno Nemčijo (706.571 hi), zatem v Švico (326.201 hi), v ZDA (113.063 hi), v Avstrijo (88.177 hi), v Belgijo in Luk- semburg (57.601 hi) in v Vel. Britanijo (46.011 bi). Večje odjemalke italijanskih vin in vermuta so bile nadalje še. po količinskem vrstnem redu Nizozemska, Francija (20.000 hi), švedska, Venecuela, Kanada, Češkoslovaška (10 tisoč 160 hi), Danska in Norveška. ITALIJANSKA OBRTNA RAZSTAVA V BEOGRADU Minister za zunanjo trgovino Dino del Bo bo 18. decembra odprl v Beogradu razstavo italijanske obrti. Razstava, ki bo v paviljonu v Masarikovi ulici 4, bo odprta do 3. januarja. Ob priliki otvoritve bo v hotelu »Metropol« svečan večer z revijo italijanske mode, ki jo bodo ponovili še naslednji dan, 19. decembra. Razstavljeni bodo izdelki iz keramike, stekla, lesa, železa, kože itd. Dalje bodo razstavljeni časopisi, revije in knjige, Težave ifaliianshega hmefitstva ZDRUzENJE ITALIJANSKIH NEPO- pese, ki je dosegel 115 milijonov stotov. SREDNIH OBDELOVALCEV ZEMLJE Letos računajo, da bodo proizvedli 12 Konec novembra je predsednik Zdru- milijonov stolov sladkorja; iani je proženja italijanskih neposrednih obdelo- izvodnja dosegla ie 9 milijonov stotov, valcev zemlje imel tiskovno konferen- Med prebivalci in sladkornimi tovarna-co, ki je pomenila začetek vsakoletnega zasedanja predstavnikov vseh osrednjih organizacij združenja. Na zasedanju je zlasti govora o »zelenem načrtu«, to je o načrtu za procvit italijanskega kmetijstva. Predsednik združenja Bo-nomi je že' na tiskovni konferenci načel nekaj važnih vprašanj. Italijansko kmetijstvo je dalo v poslovnem letu 1958/59 več pridelkov kakor v prejšnjih letih in tudi cene teh pridelkov so se znižale. Pridelek žitaric pa je bil slabši. Medtem ko je bil pridelek koruze in riža večji, je pšenica nazadovala, in sicer za vrednost 80-90 milijard lir. Zaloge lanskoletne pšenice so sc močno skrčile, zaradi tega ne bodo letos omejili zasejanih površin. MANJ VINA, A CENE NIŽJE Pri mlečnih izdelkih je bilo več ne-dostatkov, in sicer zlasti pri prodaji mleka potrošnikom; kar zadeva proizvodnjo mesa, je še vedno ostalo nerešeno vprašanje zadovoljivih cen za živinorejce. Pridelek vina je letos nazadoval, kljub temu se cene niso dvignile. Nasprotno se je njihovo povprečje znižalo za 35%. Kakor lani, se bo Združenje tudi letos zavzelo za to, da bodo vinogradnikom odkupovali slabša vina za predelavo v alkohol po višjih cenah. Pridelek olivnega olja je bil zadovoljiv, vendar predvidevajo, da ga bodo kmetje prodali razmeroma dobro, saj ni v državi nič olja v zalogi. Posebne omembe je vreden pridelek sladkorne mi, je dejal predsednik Bonomi, vlada še vedno trenje zaradi odkupnih cen. Tudi sicer je kmetijstvo zaskrbljeno. Uvajanje strojev nalaga kmetovalcem velike skrbi. Računajo, da bo konec iela italijansko kmetijstvo zadolženo za okoli 470 milijard lir (ena petina dohodka iz kmetijstva). Prav zaradi tega je nujno potreben širokogruden in organski načrt za italijansko kmetijstvo, kakršen naj bo prav bodoči »zeleni načrt«. VISTA TRST, Ul. Cirduccl 15, Ul. 29-t5t Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. Na proseški postaji za živino je živo Na naše področje prihaja zlasti v jesenskem času in pozimi mnogo živine iz Jugoslavije, Madžarske, Bolgarije in Češkoslovaške, Avstrije in tudi iz Romunije in Albanije. Živina je namenjena v Trst, predvsem pa v notranjost Italije. Da bi obvladali ta veliki mednarodni promet z živino, so ob južni železnici na Proseku zgradili pretovorno postajo za živino, o kateri pravijo, da je ena izmed največjih v Zah. Evropi. Odkar teče meja čez Ferneče, je zgubila na svojem pomenu prejšnja velika pre-tovorna postaja na Prestranku, ker je precej daleč od nove meje med Jugoslavijo in Italijo. Pretovorna postaja sestoji iz takoimenovane »rampe« in vrsto hlevov, ki so jih postavile za živino razne tvrdke, kakor Gondrand, F. Prioglio, Tomaso Prioglio, Buffani itd. Pravijo, da namerava železniška uprava poleg sedanje rampe, ob katero lahko zavozi cel vlak živine, zgraditi še novo enako dolgo rampo. Omenili smo že, da je prav v tem času na proseški pretovorni postaji za živino največji promet. To je čas, ko živinorejci najbolj prodajajo svojo živino, ako nimajo dovolj krme na zalogi, da bi jo prehranili čez zimo. Na Prosek prihaja včasih tudi po 100 vagonov živine na dan, povprečno pa po 30-40 vagonov. Tu živino pregledajo, pretehtajo in ocarinijo; čez mejo prihaja živina vseh vrst: krave, voli, biki, teleta, konji, osli, prašiči, vseh vrst divjačina, pa tudi slane in sladkovodne žive ribe. Zaradi tolikšnega prometa je zdaj na pretovorni postaji vse živo. Tako čuješ vpitje delavcev, ki se včasih mučijo, da bi živino spravili na vagone ali iz njih, na drugi strani pa tudi mukanje živine vseh vrst. V tem času, ko je sezona na višku, traja delo od 6. ure zjutraj skoraj neprestano do 9. ure zvečer. Pretovorna postaja za živino prinaša poleg zaslužka, ki ga imajo nekateri delavci, tudi drugi dobiček. To je gnoj v velikih količinah,, ki ga vedno bolj primanjkuje na Krasu in ki si ga kmetje tu lahko nabavijo po razmeroma ugodni ceni. S. D. ŠTEDILNIKI — PEČI na plin, elektriko, les in premog. ELEKTRIČNI LIKALNIKI, PRALNI STROJI, grelci za vodo, hladilniki. ELEKTRIČNE LUČI VSEH VRST, SERVISI IN DEKORATIVNI PREDMETI iz keramike, porcelana in kristala. NAMIZNI PRIBOR IZ NERJAVEČEGA JEKLA. MNOGOŠTEVILNI PREDMETI ZA KUHINJO, dom, restavracije, gostilne in podobno. Iče-itzi' TRST Trg S. Giovanni 1 Edina •ikluzivna prodajna Agencija v Trstu Ul. S. FRANCESCO 44-46 Takojšnja Izročitev vseh vrst Vetp modela 1960 z nemudno špedicijo v Jugoslavijo. Največja Izbira vseh vrat že rabljenih In obnovljenih Vesp po zelo znižani ceni. - Edina zaloga originalnih nadomestnih delov Rlagglo. iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniii »GOSPODARSTVO« Izhaja trikrat mesečno. — UREDNIŠTVO in UPRAVA; Trst, ul. Geppa 9, tel. 38-933, — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 550 din, polletna 300 din; za ostalo Inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. štev. 600-70/3-375 — CENE OGLA SOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 lir Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu. Ul. Foscolo 1 - tel. 91i-386 Podružnice: Trst. Ul. Flavia 23 Milje. Ul- Roma 1 JI n tlimo Vam vse potrebšiine za vinogradništvo, poljadolotvo tn živinorejo! MOlilLI 1EADALOSSO Trst - Trieste, ul. xxx Ottobre vogal ul. Torrebianca, tel. 35-740 Uaiuzbe- Pohištva — dnevne sobe — oprema permailes za urade — vožlčkl — posteljice RAZSTAVE: UL. VALDIRIVO, 29 _ UL. F. FILZI, 7 Avtobusne proge TRST — SEŽANA — LJUBLJANA Odhod iz Trsta: vsak dan ob 7.15 (SAT) in ob 18. uri (SAP). Odhod iz Ljubljane: vsak dan oh 6.30 (SAP) i.n ob 17. uri (SAT). Odhod iz Sežane: proti Trstu ob 8.30 ZAGREB — TRST Odhod iz Zagreba dnevno ob 5.30; prihod v Trst ob 10. uri. Odhod iz Trsta ob 16. in prihod v Zagreb ob 20.30. (Croatlatrans) TRST — SEŽANA Ob petkih in sobotah odhod iz TRSTA ob 7.00 in 15,30; z Opčin ob 7,20 in 15,50; ob nedeljah in ponedeljkih odhod iz Trsta ob 9.30 in 19. Odhodi iz SEŽANE ob petkih in sobotah ob 9.30 in 18.30; ob nedeljah in ponedeljkih ob 8 in ob 14.30. (Sat - Sara - Slavnik) LJUBLJANA — POSTOJNA — GORICA Ob delavnikih. Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 Odhod: iz GORICE ob 14.30 (Sap) TRST — OPATIJA — REKA Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 7.00 in ob 17.30. Odhod z Reke vsak dan ob 6.00 in 16.30. (Sara - Autotrans) TRST — HERPEUE-KOZINA Odhodi iz Trsta: ob sobotah ob 7.30 in 13.10, ob torkih pa ob 13.00 in 19.00. Odhodi iz Herpelj v Trst; ob sobotah oh 9.00 in 14.30, ob torkih pa ob 8.15 in 14.30. (Slavnik - Autovie Carsiche) TRST — PESEK Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 7.55, 13.10 in 17.30; ob praznikih ha ob 11.30 ter ob 17.30. (Autovie Carsiche) TRST — FERNEČE Odhodi iz Trsta; ob delavnikih ob 7.30, 10.45, 13.10, 13.30, 18.00; ob praznikih pa ob 7.25, 8.30, 10.00, 11.00, 12.30, 13.10, 13.50, 14.30, 15.00, 15.30, 16.00, 16.30, 17.00, 17.30, 18.00, 18.30, 19.00, 19.45, 20.30. TRST — ŠKOFIJE Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 5.40, 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 12.00, 13.30, H.30, 16.15, 17.15, 18.30, 19.15, 20.00 in ob 22.30. Ob praznikih ob 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 14.30, 17.15, 18.30, 20, 22.15, 23.30 Avtobusi odpeljejo g Trga Stare Mitnice (Largo Barriera Vecchia). TRST — KOPER Vozi vsak dan Odhodi iz Trsta: 7.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.30, 19.00. Odhodi iz Kopra v Trst: 6.00, 7.00, 8.45, 14.00, 15.00, 18.00. (Torta . Slavnik) TRST — PULJ Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 15.05; ob nedeljah še ob 7.20. Odhodi iz Pulja: vsak dan ob 7.00; ob nedeljah še ob 16.00. (Autosaobračaj - Torta) TRST — BUJE Odhod iz Trsta vsak dan ob 7.30, 16.00. Odhod iz Buj v Trst ob 6.30, 17.00. (Torta - Istra auto) TRST — UMAG Odhodi iz Trsta: ob 8.00, 12.20, 14.45 ter 18.30, Odhod iz Umaga v Trst; vsak dan ob 7.30, 11.15, 15.15, 18.05. (Istra auto) GORICA — SOLKAN Razen ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Gorice vsak dan ob 11.30 in ob 16.30. Odhod iz Solkana ob 7.30 in ob 14. uri. (F. Ribi) GORICA — ŠEMPETER — VRTOJBA Razen ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Gorice ob 9.00 in ob 14.00. Odhod iz Vrtojbe ob 9.30 in ob 16.00. GORICA — ŠTEVERJAN — MEDANA Odhod iz Gorice ob delavnikih: ob 7. uri, 12.30 in ob 16. uri. Odhod iz Medana: ob 8. uri, 13.30 in ob 17. uri. Odhodi iz Gorice samo do števerjana ob praznikih: ob 14.30, 16.30, 18.30, 20.30, 22.00. Odhod iz Števerjana: ob 15.00, 17.00, 19.00, 21.00, 22.30. GORICA - TOLMIN - BOVEC - TRBIŽ Vozi vsak dan, kadar je prehod čez Predli odprt, drugače samo do Bovca. Odhod iz Gorice: ob 16.30. Odhod iz Trbiža: ob 5.15, iz Bovca 7.00. (F. Ribi) TRST — DUTOVLJE — AJDOVŠČINA Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 6.45. kotali bo plipoUmijo Hotel COLOMBIA Trst, ul. Geppa 18, tel. 23-741 in 31-083 II. kategorije. • Sedemdeset postelj. Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljne od 2200-2600 (davki in postrežba vključeni). Hotel ADRIA Trst, Capo dl Piazza 1 - Tel. 36-478 (Piazza Unitk) III. kategorije. — Popolnoma obnovljen. Vse hotelske u dobnosti. Enoposteljne sobe od 950 do 1360 lir, dvoposteljne od 1900 do 2500 (davki in postrežba vključeni). Hotel POŠTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel. 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 750 Hotel ABBAZIA Trst, UL Geppa 20 . Tel. 23-068 III. kategorije. — Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 875 do 1100 lir, dvoposteljne od 1700 do 2200 (davki in postrežba vključeni). Hotel SLON Ljubljana, Titova 10 - Telefon 20 643 do 46. — Priporočamo obiskovalcem svoje obrate: kavarno, restavracijo in bar. Hotel MOSKVA Beograd. Kategorija A. Razpolaga s 100 udobno opremljenimi sobami, a partmani, sobami s toplo in mrzlo tekočo vodo, telefonom, restoranom z domačo in tujo kuhinjo, kavarno, barom, salonom za bankete in konferen ce, vodiči in šoferji. Popust za skupine! Obmelna trgovina v letu 1959 ililifardni promet v obmejnih sporazumih 0 pogajanjih z vzhodno cerkvijo Avtocesta Itirln Piaceeza V okviru obmejne blagovne izmenja- • ve je bilo zabeleženo lani in letos nadaljnje zvišanje obsega, dasi ne v oni meri, kolikor je to bilo možno glede na sprostitev lanske in letošnje trgovine v regionalnih sporazumih. V okviru tržaškega sporazuma, ki je bil ratificiran šele v začetku 1957, se je izmenjava gibala tako-le (v milijonih lir): 1957 1958 I-IX-59 Izvoz 1.150,5 1.498 1.195,1 Uvoz 1.126,9 1.431 1.492,7 Skupno 2.277,4 2.929 2.687,8 K zvišanju izmenjave nista prispeva- la samo ratifikacija sporazuma v začetku leta 1957 ter poznejša sprostitev izmenjave, ki se je izvajala glede na proizvode navedene v listah sporazuma, temveč tudi dodeljevanje dopolnilnih kontingentov lanskega leta za predmete, katerih izvoz iz Jugoslavije v Trst je ostal še nesproščen. Skupno zvišanje leta 1958 v primerjavi z izmenjavo leta 1957 je znašalo 652 milijonov lir ali nad 28,6%, od česar odpade na zvišanje jugoslovanskega iz- voza 348 ali 30%, na zvišanje jugoslovanskega uvoza pa 305 milijonov lir ali 27,8%. Na podlagi rezultatov doseženih v prvih devetih mesecih leta 1959 je pričakovati, da bo skupna izmenjava blaga v okviru tržaškega sporazuma znašala letos 3,5 do 3,9 milijard lir, posebno še, ker je treba do konca leta realizirati posebni kontingent v vrednosti 435,6 milijonov lir. Ti podatki se nanašajo samo na blago, ki sc plačuje po avtonomnem računu pri Jugoslovanski izvozni in kreditni banki v Beogradu. Treba je pripomniti, da se velik del izvoza jugoslovanskih podjetij obmejne cone plačuje izven omenjenega avtonomnega računa po isti banki ali po Narodni banki FLRJ, tako da je obseg blagovne izmenjave stvarno znatno večji, kakor ga podaja zgornji pregled, ki je bil podan na občnem zboru Jugoslovan-sko-italijanske trgovinske zbornice v Beogradu. V okviru goriškega sporazuma se je blagovna izmenjava razvijala v minulem razdobju enakomerneje in brez posebnih težav, na katere so pogosto naleteli pri izmenjavi v okviru tržaškega sporazuma. V minulem razdobju se je izmenjava v okviru goriškega sporazuma razvijala tako-le (v milijonih lir): 1957 1958 I-IX-59 Izvoz 820 894 880 Uvoz 920 1.085 760 Skupno 1.740 1.979 1.640 Zvišanje blagovne izmenjave lansko leto v primerjavi s trgovino prejšnjega leta je posebno pomembno ter znaša skupno 239 milijonov lir ali 13,7°,'o. Pri jugoslovanskem izvozu je zvišanje znašalo 74 milijonov lir ali 9%, pri u-vozu pa 165 milijonov lir ali 17,9%. Po realizaciji doseženi v prvih devetih mesecih leta 1959 lahko računamo, da bo v vsem letošnjem letu dosežena skupna izmenjava v vrednosti okoli 2,3 milijarde lir. To je pričakovati še posebno glede na to, da je jugoslovanski izvoz v okviru goriškega regionalnega storazuma bolj napredoval kakor v istem razdobju lanskega leta. Poleg vsega je treba naglasiti, da je v okviru regionalnih sporazumov na listah vrsta predmetov, katerih izvoz se sploh ne . realizira ali pa le v omejenih količinah. Naloga poslovnih ljudi obmejne cone je torej, da poskrbijo za potrebne ukrepe, da se zviša izmenjava teh proizvodov. r. š. Letala izpodrivajo ladje Letalske družbe, ki vzdržujejo blagovni promet z letali čez Atlantski ocean, so zelo zadovoljne s konjunkturo v letu 1959 in povečini izražajo prepričanje, da jim bo leto 1960 še bolj naklonjeno. V prvih desetih mesecih letošnjega leta je blagovni promet po zraku narastel za 36% v primerjavi z istim obdobjem lani. To naraščanje je pripisati trem temeljnim činiteljem: na prvem mestu povečanemu številu letal in koristne prostornine, na drugem mestu znižanjem prevoznin na letalih in na tretjem stalni propagandi letalskih družb po časopisju, televiziji, itd. Kar zadeva znižanje prevoznin, je treba omeniti, da so še vedno precej višje od pomorskih. Zato izbere letalo le hitro kvarljivo blago in blago večje vrednosti. Družba ALITALIA je v omenjenem času povečala svoj blagovni promet za 150% in je prepričana, da bo v prihodnjem letu celo podvojila sedanji promet. Pri drugih letalskih družbah je promet narastel v bolj omejenem obsegu. Tako izkazuje promet družbe LUFTHANSA 42%-tno povečanje, družbe SABENE 11 %- tno, KLM 32%, Swissair 41%, itd. Tudi promet družbe AIR FRANCE se je povečal, vendar ni še na razpolago točnih statističnih podatkov o njenem napredovanju. Koliko stane tobačni dim V preteklem poslovnem letu je prodaja cigaret in drugih tobačnih izdelkov vrgla državi nekaj čez 484 milijard lir ali 9,82% več kakor v poslovnem letu 1957-58. V tobačnih tovarnah je zaposlenih 3922 uradnikov in 24.000 delavcev. K temu številu lahko dodamo še okoli 200.000 ljudi, ki so zaposleni v skladiščih in v prodajalnah po mestih. Skupno daje industrija tobaka okoli 60 milijonov delovnih dni na leto. Od vsakih 100 lir, ki jih državljan potroši za tobak, gre 80 lir državi, 20 lir pa je namenjenih za kritje režijskih stroškov. Glede priljubljenosti med kadilci so na prvem mestu cigarete »nazionali esportazione« s filtrom ali brez. Po navedbi pariškega lista »Lc Monde« je francoski Kardinal Tis-serant, tajnik kongregacije za vzhodno pravoslavno cerkev v Vatikanu odstopil, ker je liberalnih nazorov in se ne strinja z metodami kardinalov Tardinija in Ottavianija, pristašev bolj konservativne in tradicionalne struje v Vatikanu. Tisse-rantu naj bi pozneje poverili organizacijo vesoljnega cerkvenega zbora, ki ga je napovedoval papež Janez XXIII. Hamburški časopis »Der Spiegel« daje drugačno razlago za odhod kardinala Tisseranta, na čigar mesto je prišel kardinal Cicognani, ki je na Kardinal Tisserant glasu enega izmed najbolj spretnih vatikanskih diplomatov. »Der Spiegel« meni namreč, da je treba odstop kardinala Tisseranta, ki je vodil pripravljalna pogajanja za spravo s pravoslavnimi cerkvami m njihovo udeležbo na vesoljnem cerkvenem zboru, spraviti v zvezo z razpletom teh pogajanj. Hamburški časopis trdi namreč, da so se ta pogajanja razbila. To naj bi potrjevala tudi izjava državnega tajnika Tardinija proti koncu oktobra, da so cerkveni zbori notranja zadeva katoliške cerkve in da je torej udeležba drugih cerkva nezaželena. Pravoslavne cerkve, ki jih je 15 (med glavnimi so ruskopravoslavna, grškcpravo-slavna, srbskopravoslavna, monofizit-ske cerkva Armencev, Koptov, Etiop-cev in Jakobitov) in združujejo 150 milijonov vernikov, bi radi pridobili zase tudi protestanti; nekatere pravoslavne cerkve, med term tudi carigrajski patriarh in grška pravoslavna cerkev, so se pridružile Svetovnemu cerkvenemu svetu, ki so ga ieta 1948 ustanovili predstavniki protestantskih cerkva, v katerih je organiziranih okoli 160 milijonov vernikov. Svetovni cerkveni svet si je zlasti prizadeval, da bi privabil rusko pravoslavno cerkev, ki je med pravoslavnimi gotovo najvplivnejša. Pravoslavne cerkve se ne počutijo dobro pod okriljem Svetovnega cerkvenega sveta v družbi s protestanti, ker se od njih močno ločijo tudi versko dogmatično. Zato je vatikanska diplomacija toliko bolj upala, da jih bo pridobila za združitev. Znano je povabilo sedanjega papeža Janeza XXIII. iz oktobra 1958 za združitev s pravoslavnimi cerkvami; že leta 1952 je bila ustanovljena »katoliška konferenca za ekumenska vprašanja«, ki naj bi vzdrževala stike s pravoslavnimi cerkvami, ki so se pridružile Svetovnemu cerkvenemu svetu. Kardinal Tisserant je odpotoval v Podoba Slovenije se naglo spreminja Ljubljana, dec. 1959 Ko se srečujem s prijatelji, ki prihajajo z lastnimi motornimi vozili na obisk k sorodnikom in znancem ali pa kot navadni lurisli, oziroma tudi kot poslovni ljudje iz Trsta, Gorice, Vidma ali pa drugih obmejnih krajev Italije k nam v Slovenijo, že kar pričakujem, da pade takoj po običajnem pozdravljanju začudena ugotovitev, kako se pri nas v Sloveniji in sploh v Jugoslaviji menja hitro način življenja; kako naselja kar zapovrstjo menjajo svojo zunanjo podobo in kajpada, kako oni sami uživajo pri vožnji na novih sodobnih cestah, ki so speljane po prelepih predelih Slovenije. Sam nimam lastnega vozila in zato ni res, da bi držal z lastniki avtomobilov, ki jim priznam, da vidijo mnogo več slovenskega sveta, obredejo tudi takšne kraje in doline, ki jih ne morejo videti skromni potniki v avtobusih in v čedalje bolj opuščenih vlakih na klasični poti Sežana - Postojna - Ljubljana, koder je baje še Martin Krpan tovoril svojo tihotapsko sol. KO SE SREČAMO Z NAŠIMI LJUDMI Nekaj nas zmeraj gane pri tem sre-čavanju. Vsi naši ljudje, ki prihajajo preko meje v naše kraje, ugotavljajo ne glede na politično pripadnost, z veseljem vsak napredek pri nas in se veselijo, kot da bi sami prispevali k temu, kot da bi bilo to naše slovensko napredovanje izboljševanje njihove lastne imovine. Gre kajpada za razumljivo nesebično radost naših ljudi nad slehernim napredkom naše narodne skupnosti v domovini. Zmeraj je bilo tako, da imamo pred ljudmi drugih narodnosti veliko zadoščenje, da naša domovina procvita, da se nam pred ljudmi drugih narodnosti: pred Italijani, Nemci ali drugimi našimi sosedi ni treba sramovati zaradi morebitne zaostalosti, raznih pomanjkljivosti ali pa pomanjkanja določenega blaga ali pa udobnosti, ki jih prinaša moderno življenje. Priznati moramo, da je tempo sprememb v zadnjem letu tolikšen, da čudi celo nas, ki živimo v vrvežu vročične graditve, množičnega menjavanja zaposlitve in spreminjanja socialne strukture slovenskega prebivalstva, kaj šele vas, ki prihajate le tu pa tam k nam v goste. KAM HITIJO PRIMORCI NA DELO? Vse kaže, da gre pri nas v Sloveniji ne samo za zunanje,površinske, temveč globlje, pomembnejše spremembe v načinu življenja, v sami socialni sestavi slovenskega ljudstva, kot pa so na primer stanovanjska naselja, vidni izraz novega porajajočega se življenja ob robu večjih krajev, zlasti tam, kjer nastaja nova industrija. Sicer pa, kje v Sloveniji ne rastejo novi industrijski obrati! Še celo Slovensko Primorje (koprski in goriški okraj), ki je zaradi znanih razlogov pol preteklega časa zaostalo v zadnjih desetletjih zlasti za osrednjo Slovenijo (kranjski, ljubljanski, celjski in mariborski okraj), ima na poti od morja do Ljubljane že razvrščeno vrsto krajev z novimi stanovanjskimi naselji. In pri tem gre za eno izmed slovenskih, po svoji prirodi najbolj pasivnih pokrajin — za Kras in Pivko. NA DEŽELI VSTAJA NOVA INDUSTRIJA Že Sežana, koj za Fernečami, za obmejnimi uradi, je iz pohlevnega kraja s sicer odličnimi gostilnami in daleč okoli poznanimi živinskimi sejmi, nastala prava in ne samo retorična kra-ška metropola, kamor hite vsako jutro z vlaki, avtobusi, z mopedi in kolesi tisoči moških in žensk, kraških delovnih ljudi iz vseh kraških vasi na delo, na celoleten zaslužek, na stalno tedensko plačo in ne samo, kot nekoč na negotov dobiček sejemskih dni. Ponosni Štanjel na svojem fevdalnem griču je neke vrste razvodnica kraškega industrijskega veletoka. Prebivalci vasi južno od njega hite v Sežano, severno in zahodno pa v industrijska središča Nove Gorice (Šempetra, Solkana). Vzhodno od Sežane pa privlačujejo Herpelje, Divača, Podgrad in drugi kraji s svojimi industrijskimi objekti in drugimi možnostmi, da o Koprskem, kjer je vsak tretji človek, bivši Kraševec, niti ne govorim, še Senožeče — saj jih poznate, kako so spale idilično spanje letoviščnega kraja za čisto drobceno tržaško buržuazijo še od avstrijskih časov s spomini na svoje legendarno pivo — imajo že prve začetke industrije in snujejo še nove obrate. Komaj za lučaj daleč, razume se avtomobilski, so pa Postojna, Šempeter, Prestranek, Ilirska Bistrica, Bač že pravi industrijski kraji, v katerih kar gomazijo delavci iz vseh okolnih krajev. Kje so tisti časi, ko se je italijanska fašistična propaganda hvalila s Selapso in z vsemi številnimi žagami, ki v svojem izvozu niso prišle preko žaganih desk! Iz sedanjih obratov na Postonjskem pa prihajajo sedaj le dokončni industrijski izdelki. Na nadaljnji poti do Ljubljane je težko najti večji kraj, kjer ne bi bilo industrije: vrste se Rakek, Logatec, Vrhnika, Borovnica, Cerknica, Podpeč, skoro tja do bele Ljubljane, kamor dotekajo vsako jutro iz bloških planot, od Zaplane, od vseh hribov na obeh straneh Barja mladi delavci, ki žele samo eno: da bi se naselili čimprej v bližini svojih tovarn, da bi odvrgli vse, kar jih še veže na trdo kmečko delo po hribih. MLADI KMEČKI ROD BEŽI Z ZEMLJE Vsakdo ve, da so industrijska središča v Slovenskem Primorju, levo in desno od glavne ceste do Ljubljane najnovejšega časa. Obstoje, komaj nekoliko let in so večidel podružnice velikih starejših tekstilnih, fino-mehanskih, steklarskih in drugih industrij iz srednje Slovenije. Edino na Pivki, na Postojnskem ima lesna industrija že nekoliko tradicije, kar je popolnoma razumljivo zaradi neskončnih gozdov v snežniško - javorniškem gorovju. Zato obstoje na Pivki veliki neodvisni lesni obrati z delovno silo, ki je sicer delala samo na velikih žagah in ne v pravih industrijskih obratih za predelovanje lesa, a je vendar bila v delovnem procesu industrijskega značaja. Večina delavcev v industrijskih obratih Slovenskega Primorja se vozi od daleč s svojih kmečkih domov na delo v jutranjih urah in se popoldne vračajo spet domov, da v še preostalih dnevnih urah opražijo najnujnejša in najtežja kmečka dela na svojem posestvu: vardeva živino, pokosi travo in pripravi drva. Druga lažja kmečka dela opravijo ostali člani družine, ki niso zaposleni v industriji ali pa kje drugje: starejši ljudje in na pol dorasli otroci. Na delo v industrijske obrate odhajajo predvsem mlajši ljudje: dekleta in fantje, ki beže kot povsod po svetu, od kmečkega dela, ker se jim zdi to umazano, življenje na vasi dolgočasno, garanje v zasebnem kmetijstvu premalo donosno, položaj delavca v primerjavi s kmetom zavidanja vreden zaradi točno omejenega delovnega umika, socialnih zavarovanj s končno perspektivo pokojnine. Na kmetijah ne more zadržati mladega rodu niti že u-zakonjeno bolniško zavarovanje niti predvideno starostno zavarovanje. Ni čuda, da obdelujejo vinograde po Krasu in se ukvarjajo z živinorejo starejši ljudje. Čeprav je industrializacija Slovenskega Primorja stara komaj nekaj let in delajo v primorskih tovarnah ljudje, ki so le deloma industrijski delavci, zaenkrat samo za časa dela v obratu, je pa prodrl v kraške, vipavske in druge vasi nov tip človeka, ki ga kmečko delo ne veseli več in ki dela po nekoliko ur na dan na njivah in v hlevu, le v kolikor ga k temu priganjajo starši ali pa potrebe po dodatnem zaslužku zaradi mlade družine. (Nadaljevanje sledi) a. r. Etiopijo, kjer je proučil vprašanje združitve Koptov z Rimom, apostolski nuncij v Rimu msgr. Delle Piane se je pogajal s predstavniki ruske pravoslavne cerkve glede udeležbe na cerkvenem zboru in apostolski delegat v Carigradu g. G. Testa je bil v stiku s carigrajskim patriarhom Athenagorasom I. Vatikan je tudi odposlal dva svoja opazovalca (dominikanca Dumonta in nizozemskega prelata Willebrandsa na otok Rodos, kjer je bil avgusta meseca sestanek svetovnegia cerkvenega sveta. Vatikan je sicer zanikal časopisne vesti o dogovoru na Rodosu, vendar je vatikanski radio 3. septembra napovedal, da se bo leta 1960 v Benetkah sestalo 10 predstavnikov katoliške in 10 predstavnikov pravoslavnih cerkva. Medtem so protestanti v Svetovnem cerkvenem svetu prešli v ofenzivo ter so zahtevali, da se tudi oni lahko udeležijo napovedanega sestanka v Benetkah; za udeležbo protestantov pa niso bili nič kaj navdušeni predstavniki pravoslavnih cerkva. Nato je še grškopravoslavni nadškof Jakovos obtožil Vatikan, da so njegovi opazovalci pri razgovorih na Rodosu popolnoma prezrli carigrajskega patriarha ter je dodal, da se pravoslavne cerkve ne zanimajo več za vprašanje združitve z Rimom. Tako so se, kakor poroča »Der Spiegel« pretrgali stiki za zbližanje in združitev pravoslavnih cerkva z Rimom. UREDITEV CESTNEGA PROMETA MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO V Ljubljani se bo začelo 21. decembra zasedanje Mešane italijansko-jugo-slovanske komisije za ureditev cestnega prometa med obema državama. Dosedanji sporazum je bil podpisan leta 1955 v Rimu. Na skorajšnjem zasedanju v Ljubljani bodo člani komisije razpravljali o morebitni ukinitvi nekaterih avtobusnih prog in o ustanovitvi novih. Te dni so se v Piacenzi sestali gospodarski in politični predstavniki številnih pokrajin Emilije, Piemonta in Lombardije, da bi 'se posvetovali o gradnji avtoceste Torino - Piacenza, ki bi tekla mimo Aleksandrije, severno od Pada. Nova cesta bi predstavljala odsek »mednarodne avtoceste 45. vzporednika«, ki bi vezala London z Beogradom mimo Pariza, Liona, Torina, Piacenze, Verone in Trsta. Nova avtocesta bi torej bila velike mednarodne važnosti; vezala bi predvsem Francijo s Severno Italijo, in sicer po cesti skozi predor pod Mont Blancom ter tako razbremenila mednarodni prehod ob Ažurni obali in tistega, ki pelje v Sev. Italijo čez Švico. Bila bi vsekakor velikega pomena za razvoj italijanskega gospodarstva. Na odseku Torino - Piacenza je že danes izredno živahen promet, ki ne zaostaja za prometom po celotni »via Emilia«. Na njem vozi dnevno na tisoče tovornih avtomobilov vseh vrst, ki prevažajo industrijsko blago iz Piemonta v srednjo Italijo in Emilijo. Že sam prevoz novih avtomobilov iz torinskih tovarn daje mnogo prometa temu cestnemu odseku. < Poleg tega pa bi nova cesta razbremenila ne samo že obstoječo državno cesto, marveč bi odlično povezala avtocesto Milano - Serravalle - Genova, ki je sedaj v gradnji, in »Autostrado del Sole«, ki je že zgrajena. Tako bi bila Bologna dobro povezana ne samo z Milanom, ampak tudi s Torinom in Genovo. Na zborovanju so bili prisotni predstavniki vseh strank in vsi so si bili enotni v tem, da je treba namreč zahtevati od vlade ustrezno finančno pomoč. Ne popolno, kajti pokrajinske u-prave so se že obvezale dati svoj prispevek; poleg tega so pripravljene stopiti kot delničarji v družbo, ki bo gradila in upravljala novo avtocesto, tudi velike banke in močna industrijska podjetja. To seveda, ker vidijo v novi družbi možnost za zaslužek in ker bi nova avtocesta tudi služila njihovi proizvodnji. Treba je še poudariti, da je imel ta sestanek v Piacenzi velik odmev, saj je sam minister za javna dela Togni takoj obljubil svoje zanimanje in pomoč. M. V. — • — RUDARJI PREJ V POKOJ. V poslanski zbornici so te dni sprejeli zakonski osnutek, ki predvideva upokojitev italijanskih rudarjev pri 55 letih, to je 5 let prej, kakor doslej. Sklep je bil sprejet po proučevanju razmer, v katerih delajo rudarji. Težko delo jih zelo hitro stara, zato je treba poskrbeti za njihovo upokojitev mnogo prej kakor pri drugih delavcih. Razkošna stanovanja ostanejo prazna v Se okoli ena tretjina stanovanj pod zaščito Izvedenci računajo, da je danes v Italiji 45,2 milijona stanovanjskih prostorov, kar ustreza razmerju 1,20 oseb na vsaki prostor. (Poleg kuhinje štejejo za prostor sobo ali sobico, kjer lahko spi ena oseba). Od konca druge vojne do konca lanskega leta je bilo zgrajenih 11 milijonov novih stanovanjskih prostorov. Gospodarski krogi so mnenja, da so investicije v gradbene namene prevzele preveč denarja v primerjavi z investicijami v drugih panogah. Od leta 1952, ko so zgradili 116.126 stanovanj s 749.000 stanovanjskimi prostori, do leta 1958, ko so zgradili 247.270 stanovanj s čez 2 milijonoma prostorov, se je gradbena dejavnost podvojila. Donos iz te veje gospodarstva je narastel od 3 na 6% narodnega dokodka ter je zabeležil v lanskem letu 948 milijard lir. V nobeni drugi gospodarski panogi ni donos napredoval s tako hitrostjo. Kljub temu pa ni še dovolj stanovanj na razpolago. Gradbena dejav- nost se je namreč usmerila v vel* meri h gradnji razkošnih hiš in novanj, ki so ostale, zlasti v zadn)1 letih, v precejšnjem obsegu nezaset*1 ne, brez kupca ali brez najemnika. Pl" višina najemnin ovira vselitev nep1^ možnih družin v novozgrajena staIlCr vanja. - Združenje graditeljev navaja v s tem število stanovanj, katerih najej1’ nina je še blokirana (po stari pogodbi'; teh stanovanj naj bi ne bilo več ka* . 15% vseh stanovanj v državi. Z3F*, tega bi odprava dosedanje zapore prinesla prevelikih težav. Anketa, k’ j je izvedla ustanova AGERE, pa k!'7( da je takih stanovanj še najmanj , vseh stanovanj. Podatki se torej " ujemajo, ampak je verjetno, da bo f datek 15%, ki ga navaja združenje g7" diteljev, neresničen, in sicer iz rib razumljivih razlogov. Ustanova AGr-b' meni na podlagi svoje ankete, da P" trebuje Italija še najmanj 10 milijo11 stanovanjskih prostorov. Manj tujih delavcev v Švici Po uradnih švicarskih podatkih je bilo v začetku letošnjega leta v Švici zaposlenih 250.794 tujcev. V primerjavi s prejšnjim letom je število zaposlenih tujcev padlo za 10.773 oseb, to je za dobre 4%. Ce gremo nazaj proti prvim povojnim letom, vidimo, da je število tuje delovne moči v Švici zmeraj manjše in manjše. Tuja delovna moč v Švici so večinoma sezonski delavci. Število teh se pa ne manjša, pač pa iz leta v leto narašča, kar je pripisovati večjemu razvoju gradbene in gostinske dejavnosti. Na vseh drugih področjih, kakor v železarstvu, tkalstvu, v oblačilni industriji, usnjarstvu, urar- stvu in dragulj arstvu pa je letno poldrug tisoč do 7000 tujcev K19*? Glede narodnosti je med tujo 9 lovno silo v Švici največ Italija110', in to 55%. Okoli 26% je Nemcev obeh delov še zmeraj razkosane N^11 čije. Avstrijcev pa je 12%. Osta11 narodnosti je veliko manj, saj Francozi vred dosegajo le 7%. f*19 jani so zastopani zlasti v poljedelstv ’ v tekstilni in oblacdni stroki, zid9 stvu, nad polovico tujcem odp1*1 mest zavzemajo Italijani v gostinst'. in v železarstvu. Pri hišnih opravi"9 pa statistika kaže, da imajo švicaf" raje druge narodnosti kakor Italii9 ne. Švica zaposli več moške tuje lovne moči kakor ženske. Tu je tr° ba upoštevati zlasti sezonske dela' ce, saj sezonskih delavk Evropa s"0 raj še ne pozna. Največ tujih delavcev je v kant0 nu Zurich, kjer je. tudi najbolj vita industrija. Nekaj manj tuje d? lovne moči je v kantonih Bern Aargau. Ni pa kantona v Švici, ne bi bilo vsaj nekaj stotin tuj*" delavcev. IZ ŽIVLJENJA Izkušnja je škodljiva, izkušnja ^ kaže, česa ne moremo storiti. Odkr\ va nam vse, kar govori za to, da ^ česar ne storimo. (Robert Maynard Hutchkin5 Veseie božične praznike voščijo: krojačnica Filipčič Anton Vrdelska cesta 31 • Telefon 48 317 zdi Mene ioeične ^Kužnike! Kmečka in obrtna posojilnica NABREŽINA Vmvh, ^.oi-loanim ^acLf,et{£iin afiilo. u nauem, letu mommi del corso TRIESTE - TRST - CORSO 1TALIA 1 (vogal P. Borsa) — Tel. 20-043 l/alika izbica površnikov in loden. Dežni plašči iz najlona od 6.700 lic naprej za moške in ženske i Obiščite nas s polnim zaupanjem! dVTOPREUUZ Cunja Rihard TRST Strada del Frinli 200 telefon 35-379 Osebni in tovorni prevozi za tu - in inozemstvo Konkurenčne cene ^ (udrej ^13olh vej Farmacevtski proizvodi, kemikalije T R S T - UL. TORREBIANCA 21-11 'vO rnr- pti- Telefon 31-315 UVOZ - IZVOZ Urarna In zlatarna A. MALALAN Opčine, Proseška ulica 18 - Telef. 21-465 Trgovina čevljev M. MALALAN Opčine, Proseška ulica 18 - Telef. 21-465 Iraiis-Triesie dei FJli Carli & C. Societa in nome collettivo TRIUSTE-TRST V. Eoncta 3 - Tel. 38-827 31-906 95-880 UVAŽA: vs8 lesne sortirane in produkte gozdne industrije IZVAŽA : us® proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij. mmiivi TOLENTli Ulica XXX. Ottolire 3 Včlilaz ivJUKa pletenin, nogavic, srajc in perila najboljših vrst Za božične praznike se priporočamo Kupujte pri tvrdkah. Ki oglašajo v ,,Gospodarstvu" Mazzucca Isacco UVOZ - IZVOZ Zastopa za Jugoslavijo razne industrije strojev, električnih naprav za gospodinjstvo, barv in lakov TRST - UL Traversale a! Bosco 8 - ToL 98.894 UL Vidaconlch 5 ~ Te L 65-539 Ribarič Ivan uvoz IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST ULICA F. CRISPI 14 - TEL. S3-S02 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-810 SPAMR0 SPEDICIJSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST TRIESTE Via Ghega štev. 2 telefon 35-793 - 31-087 Scalo legnami - Servola telefon 93-847 Scalo legnami Prosecco PONTEBOa Via Mazzini 48 - Tel. 59 Poštni predal 184 Telegr. SPADSPEDIT dieihthmm Trst - Trieste, Corso Italia 25 Telefon štev. 379-51, 376-52 C&iščite nas fovezo&veznol Kožuhi (bunde) za moške in ženske dežni plašči Moške in ženske jesenske in zimske suknje priznanih znamk po najnižjik cenah* Uecembra 1959 Stran 5 18. SEDEŽ. TRSE ulica f a n i o r i l z i s t. i «/i TELEFON sr Ti.«« ^rnospomR.SKF.r,A tdri Obnova licenc ]ic^Vt-'ščarn° vse člane, lastnike raznih pr Pc (občinskih, javne varnosti, za (liliIZVajanje špiritov itd), da se bo te ura glasil pri njih, kol vsako leto, ,*k združenja ter dvignil omenje-U, leencc za letno obnovo. Priporoča-iri l0rej članom, da pripravijo licence ^ a jih tudi sami, če jim to ni lež-dostavijo združenju; tako bodo i 'tnili našemu uradniku marsika-!.u Pot akse za obnovo licenc ostanejo ne-a^Penjene in to: h. }‘cence javne varnosti zn alkohol- Tr^ U KST: i. kal. 30.060; II. kat. 18.040; .,kat. 9.020; IV. kat. 4.510. JU-JE: 3.006. GOLICA in manjše občine: 1.804. I Ecetjce javne varnosti za super-lu'l°lne pijače: U KST: i. kat. 40.080; II. kat. 32.065; .kat- 24.050; IV. kat. 16.035. j!jt[~IE: 12.025. Joliča in manjše občine: 8.020. e so v barvah ter so v originalu, dstavljajo narodne noše iz raznih primorskih krajev, kakor iz Skednja, Sv. Ivana, Sv. Križa itd. Voščilo, izraženo na razglednicah s temi domačimi motivi, je prav gotovo bolj domače in prisrčno. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU uprizori v soboto, 25. decembra 1959, ob 15.30 v kino dvorani A. Sirk v Križu predpremiero VI. Levstika - H. Griina »KASTELKA« (Gadje gnezdo) Igra v dvanajstih slikah Premiera v nedeljo, 27. dec., ob 16.30 v Avditoriju v Trstu DVA NOVA VLAČILCA. V torek so v ladjedelnici »Navalgiuliano« splavili 65-tonski vlačilec »Amir Khusro«, ki so ga zgradili za pakistansko družbo »Ka-rachi Fort Trust«, preteklo nedeljo pa enak vlačilec »Omar Chayam«. NADZORSTVO NAD ŽIVILI. Sredi razprav na zadnji seji tržaškega občinskega sveta je bilo nadzorstvo nad živili, ki ga izvaja občina. Odbornik za zdravstvo Pecorari je poudarjal pomanjkanje primernih zakonodajnih ukrepov za ugotavljanje in zatiranje goljufij naprednih itali- NAŠE SOŽALJE ^Slavica TENCE. V Nabrežini je te unirla po mučnem trpljenju zara-§1 2.avratne bolezni domača učiteljica Ijal Ca ^t,ncel rajnica se je uveljav-šo]3 na Prosvetnem področju tudi izven 0lKe ler je bila močno priljubljena med °el in starši. ^ Trstu sta umrla Avguštin Žerjal hn jeoP°ldina Pipan, v Gorici Kata-^ Nanut, v Boljuncu Josip Starec, Kontovelu Ivan Danev, v šked-(»j. Karel Fonda; v Minneapolisu ta je umrl Ivan Jager, rojen letal • 1 v Bistrici (Vrhnika). Študi-t„. Je na Dunaju, živel je na Ki-Jketh in v Ameriki, kjer se je Jstvoval kot arhitekt in urbanist. Česa ni ^ soujetskih podatkih Londonski »Times« objavlja prikaz t ^vejših sovjetskih statistik o raz-jj ..^vljenja na vseh področjih v Sov-dav 2vszL Pisec omenja, da so ne-110 Rusi objavili prvo javno obšir- "ejše ‘‘aslo, delo s statističnimi podatki pod o --votn »Narodno gospodarstvo v - Jetski zvezi leta 1958«, in sicer v "'n‘. Že leta 1956 so v Sovjetski zve-vlomili s starim izročilom, ko niso (|at?VLali podrobnejših statističnih po-■ °v za javnost. Toda niti v tej stanj ;■* Publikaciji, ki obsega 960 stra- ' 1SQ noHotL'i i -z/5 »-t-» tv i iV4n/-\rrz-\ T-M-vrl *-/ xl-\ »Osti INvser ntanj ka, drugi podatki pa niso ,ti ii jasni, ker niso dovolj analitič-Iq. I>a tudi nimajo potrebne razlage, pj." temu je publikacija zanimiva, m 1. so objavljeni podatki tudi o raz-Puhl'LV* ‘ndl|strije v posameznih re-b 'Lah in krajih. Ni podatkov o pro-ku ■ Lakra, aluminija, svinca, cin-l(g ,n Izdelkih elektrotehnike, prav ta-?at.ne 0 ladjedelnicah, letalstvu in oro-Zlai aJ' ^iti besedice ni o proizvodnji rn0d' tako so na zahodu prisiljeni sa-Snv^bati o množini zlata, ki ga ima Voj etsLa zveza. Podatki zajemajo raz-leta ^uspodarskega življenja do konca '958. Težko je preveriti trditev, da anes industrijska proizvodnja 36-Večja kakor je bila leta 1913, ker p "to osnovnih podatkov, lak batLl ° razvoju kmetijstva niso ji ?P°drobni kakor podatki o industri-u,a ."vp,dbe o delavskih plačali so po-(jlkljive, zato pa so toliko bolj po-teL Podatki o napredku v prosveti, ja,,-,. in znanosti. Prvič so zdaj obnov ' !"di podatke o razpoložljivih sta-a "njih. Vse polno je tudi podatkov , ""nji trgovini, in sicer za razdob- 1955-58. Ti so navedeni v rubljih, in v razmerju 4,20 rublja za 1 dolar. sicer ■ kic ‘■e^' Mirko, ali mi lahko poveš, 'f0 je hinavec? Mirko? Da, gospod. arnJe učenec, ki pride v šolo s na-na ustnicah. janskih občin, kar zadeva nadzorstvo nad pristnostjo živil, to pa zaradi uspešnega dela nadzorstvenih ustanov, ki so jih uredili pred nekaj leti. Skupina socialističnih odbornikov je predložila resolucijo, s katero se občina obvezuje, da bo tej nalogi posvečala še večjo skrb. LETOS MANJ BOŽIČNIH DREVESC Po Trstu že prodajajo božična drevesca, ki so jih nabavili v Jugoslaviji. Več tovornjakov so jih pripeljali s Cola nad Vipavo. Na Tržaškem in Goriškem je prepovedana sečnja drevesc zaradi zaščite gozdov. Doslej so pripeljali v Trst manj drevesc kakor lani. Lansko leto je namreč ostalo mnogo drevesc nerazprodanih; prodajo je lani zlasti oviralo slabo vreme. Cene navadnim jelkam se gibljejo od 1000 lir navzgor, cene srebrnih drevesc pa gredo od 2000 lir navzgor. Nekatera velika podjetja bodo postavila velika drevesa za reklamo na tržaških trgih, kakor na Velikem in Goldonijevem trgu. ZOPET CESTNA NESREČA V nedel jo 6. decembra v večerni urah je prišlo pri Proseku do strašne cestne nesreče, pri kateri sta zgubila življenje mladeniča Ubald Menegatti in Peter Švab. Do nesreče je prišlo zaradi prenagle vožnje z lahkim motorjem. MEZDNO GIBANJE MED ITALIJANSKIMI STAVCI Mezdno gibanje med italijanskimi stavci, zaposlenimi v tiskarnah dnevnikov se je v zadnjem času zaostrilo. V sredo in četrtek niso izšli dnevniki v Turinu, Bologni, Florenci, Livornu, Neaplju, Bariju, Palermu, Kataniji in Messini. V sredo so zopet stavkali stavci v Rimu in Milanu. Gre za obnovo kolektivne pogodbe, ki naj bi zagotovila stavcem višje plače, glede na podražitev življenja. Stavci v manjših trgovskih tiskarnah so že dosegli povišanje plač 9-10°/o. Zaradi zvišanja plač se bodo listi verjetno podražili. FRANCOSKI TOVORNI AVTOMOBIL. Tovarna avtomobilov v Lyonu je izdelala nov tip tovornega avtomobila, ki je največji do sedaj izdelan tovorni avtomobil; tako je velik, da ga niso mogli spraviti na avtomobilsko razstavo v Turinu, pač pa so ga razstavili v kosih. Tovorni avtomobil ima dve prednosti, da veliko prevaža in da uporabi tudi težko, malo rafinirano olje. NOV SEDEŽ ZA USTANOVO INPS Državni zavod za socialno skrbstvo — INPS — bo začel zidati nov sedež na vogalu ulic Udine in SanfAna-stasio v Trstu. Z zidavo bi morali pričeti še pred koncem prihodnjega leta. S stavbiščem vred bo novo poslopje stalo kakih 700 milijonov lir. Novo poslopje bo zavzemalo okoli 2000 kvadratnih metrov površine, zazidana prostornina pa bo znašala približno 25.000 kubičnih metrov. V novi palači bodo uradi za nekako 320 uslužbencev. , Medtem bo ustanova INPS začela zidati tudi veliko stanovanjsko palačo v ulici Carducci in ulici Giacinto Gallina. V pritličju bo prehod, ki bo vezal obe cesti, v njem pa bodo razne trgovine. Hiša bo imela sedem nadstropij, v njej bodo uradi in stanovanja. Stala bo kakih 150 milijonov lir. Treba je znižati pristaniške pristojbine Na občnem zboru zveze tržaških špediterjev je njen predsednik dr. Gropaiz zahteval, naj bi zunanje ministrstvo čimprej napravilo potrebne korake, ki so jih špediterji! zahtevali od njega že 15. oktobra. Dr. Gropaiz je poudaril težave v našem pristanišču, ki ga je ustvaril upadek prometa v zadnjih časih. Omenil je dalje, kako težko je dobiti naročila zaradi prevelikih pristaniških pristojbin v Trstu. Pozdravil je vladne sklepe za okrepitev pristaniških naprav, a je dodal, da vsa ta velika dela ne bodo dosti zalegla, če jih ne bodo podprli z uvedbo znosnih prevoznin in pristaniških pristojbin, s katerimi bi lahko pobijali hudo tujo konkurenco, zlasti konkurenco Reke in istrskih pristanišč. Poudaril je tudi potrebo, da bi s primerno in naglo dejavnostjo na mednarodnem področju napravili Trst za izhodišče Evropskega skupnega trga ter Področja svobodne izmenjave, kateremu pripadata tudi Švica in Avstrija. NABAVA HIDROGLISERJEV Prihodnje dni bo jugoslovansko tujsko-prometno podjetje »Slavnik« v Kopru naročilo v sicilijanskih ladjedelnicah Rodriguez v Messini dva hidrogliserja za prevoz potnikov, podobna tistemu, ki je letos vzdrževal turistično zvezo med Trstom in Benetkami. Težave glede nakupa so premagali z nakazilom, ki ga je v ta namen dala republiška vlada Slovenije. Čolna bosta začela obratovati s prvim majem prihodnjega leta. Prvi bo lahko vozil 70 ljudi, drugi pa 150. Hidrogliserja bosta vzdrževala zvezo s Trstom, kamor bo mogoče priti iz Kopra v 15 minutah, ter z Benetkami. Z njima bodo tudi prirejali izlete vzdolž dalmatinske obale. - • - Nekatere ljudi prav lahko zabavaš. Vse kar moraš storiti, je to, da sedeš in jih poslušaš. Mi lisi o elektrifikaciji v Jugoslaviji Rimski gospodarski list »11 Globo« je (15. dec.) objavil daljši članek o jugoslovanski industrializaciji, in sicer z vidika razpoložljivosti električne energije. List poudarja, da se je mogla jugoslovanska industrija povzpeti do sedanje stopnje prav zaradi tega, ker so jugoslovanske oblasti posvetile veliko pozornost že od vsega početka prav razvoju elektroindustrije. Kljub vsestranskim spodbudam, ki jih je bila deležna elektroindustrija, jo je naraščajoče število tovarn kmalu preraslo. V zadnjem času so morale nekatere tovarne prekiniti redno obratovanje prav zaradi pomanjkanja električne energije. Ta položaj — nadaljuje »11 Globo« — se utegne v bodočih mesecih še poslabšati, ker se živahna gradnja novih tovarn nadaljuje. Jugoslavija bo morala zgraditi še številne elektrarne, da bo njeni industriji zajamčeno redno dobavljanje električne energije. Zato pa potrebuje Jugoslavija kapitale in devize za nakup strojev in opreme v tujini; saj ne bo mogla domača industrija nuditi vso potrebno opremo. Nabava oprem in strojev, ki so potrebni jugoslovanski elektroindustriji zahteva precejšnje razpoložljivosti deviz, ki presegajo znesek 50 milijonov dolarjev, predviden v nedavnem italijansko - jugoslovanskem sporazumu o posebnih dobavah. Glede tega je bilo že predlagano, da bi Jugoslavija odplačala italijansko opremo za svoje elektrarne z izvozom električne energije. »II Globo« naglaša, da se nekateri italijanski industrijci, ki jih predstavlja družba SENEL (Societa Energia Elet-tnca), že dolgo pogajajo z Jugoslovani, vendar ni za zdaj prišlo do sporazuma. Jugoslovansko vodno bogastvo bi lahko zagotavljalo proizvodnjo 70-80 milijard kWh na leto, medtem ko je sedaj izkoriščena le dobra desetina tega bogastva. Poleg tega so jugoslovanske reke lahko dostopne in omogočajo dobavo električne energije po zelo nizkih cenah (povprečno po 2,60 lire ali dinarja kWh). Glede zamenjave jugoslovanske električne energije za italijansko elektroin-dustrijsko opremo pa trdi list, da je potreba po električni energiji v Italiji omejena na nekaj mesecev na leto. Sicer dajejo italijanske elektrarne dovolj energije tudi za izvoz. Nekateri strokovnjaki predlagajo, da bi se Italija in Jugoslavija glede tega sporazumeli istočasno z Avstrijo, in sicer tako, da bi se Jugoslavija v zameno za italijansko opremo obvezala, da bi svojo električno energijo izvažala namesto v Italijo v Avstrijo. Z izkupičkom bi potem plačevali italijanske stroje. Drugo važno vprašanje je cena električne energije. Italijani naglašajo, da bi cena 6 dinarjev za kWh, po kateri je Jugoslavija pripravljena izvažati svojo energijo, narastla po uradnem tečaju dinarja nasproti Italiji, na 12 lir. Ta cena pa je previsoka, in to tem bolj — pravi »II Globo« — ker je neprimerno višja od proizvodnih stroškov. Pa še o eni točki bi bilo treba razpravljati, namreč o ureditvi dobave energije čez leto. Nobena država ne bi podpisala pogodbe, po kateri bi ji ne bilo zajam- Boj za petrolej v Tuniziji V Tuniziji se je začela huda tekma med italijansko ustanovo ENI, med družbo Shell Standard Oil in drugimi podjetji, katera izmed njih bo prejela od tamkajšnje vlade naročilo za postavitev velike petrolejske čistilnice. Ta načrt je v zvezi z zadnjimi najdbami petroleja v francoski Sahari, ki bi ga Tunizija rada za lastno rabo predelovala sama. Za ureditev čistilnice se je najprej obrnila na razne tuje družbe, a je ponudbo potem umaknila zaradi prehudih pogojev, ter se obrnila na italijansko podjetje ENI. To je pa razna svetovna podjetja spet vzpodbo-dilo, da so se začela potegovati za to naročilo. Pri tem uporabljajo vsa, tudi najbolj brezobzirna sredstva, da bi se otresla italijanske konkurence. Ta boj proti italijanski udeležbi pri iskanju in izkoriščanju petrolejskih zalog poteka po vsem svetu, kjer je nastopila družba ENI. Leta 1957 se je morala zaradi pritiska tu je konkurence odpovedati koncesiji za iskanje nafte v Libiji, isto se je zgodilo lani v Boliviji, drugod pa ni dosti drugače. Posebno hudo je, če se tak brezoobzirni konkurenčni boj začenja tudi na sredozemskem področju, v Severni Afriki in na Bližnjem Vzhodu, kjer so naravna izhodišča za odvečno italijansko delovno silo in kjer bi bila navzočnost italijanskih strokovnjakov potrebna za ureditev življenjskih vprašanj o zaposlitvi in o preskrbi Italije s pogonskimi sredstvi. (Ag. »Italia«) čeno redno dobavljanje blaga, toliko manj pa, če je to blago — električna energija. Ugodnejši razvoj jugoslovanske zunanje trgovine Jugoslovanski izvoz se je v prvih devetih mesecih letošnjega leta povečal za skoraj sedem milijard 600 milijonov dinarjev, ali za 8,3°/o v primeri z istim obdobjem lani. Tedaj je dosegel 92 milijard 900 milijonov dinarjev, letos pa 100 milijard 500 milijonov. Uvoz se je v istem času zmanjšal za 5 milijard 300 milijonov dinarjev ali za 3,3%. Lani je v prvih devetih mesecih dosegel 195,2 milijarde dinarjev, letos pa je znašal 153,9 milijarde. Izvoz iz Jugoslavije v Zah. Evropo se je zmanjšal od 48,9 milijarde dinarjev na 45,8 milijarde, v Vzhodno Evropo je narastel od 24,5 na 30,6 milijarde, v Azijo od 5,7 na 10,2 milijarde, v Afriko je padel od 6,9 na 5,2 milijarde dinarjev, v Severno Ameriko se je povečal s 6,2 na 7,5 milijarde, v Južno Ameriko od 683 milijonov na milijardo 273 milijonov dinarjev, v Oceanijo od 4 milijone na 12 milijonov dinarjev. Uvoz v Jugoslavijo se je zmanjšal iz vseh predelov razen iz Severne Amerike, od koder je narastel od lanskih 32,9 milijarde na 37,6 milijarde dinarjev, ter iz Azije in Latinske Amerike. Kar zadeva prodajo jugoslovanskega blaga Italiji, je njegova vrednost v prvih devetih mesecih letos dosegla 12,6 milijarde dinarjev; Jugoslavija pa je iz Italije uvozila za 13,6 milijarde dinarjev raznih izdelkov in drugega blaga. CENE JUGOSLOVANSKIH KMETIJSKIH PRIDELKOV NA DROBNO Po podatkih Zavoda za statistiko v Beogradu so v prvem tednu decembra veljale na jugoslovanskih trgih na drobno naslednje cene: KROMPIR v Beogradu 25-40 dinarjev, Zagrebu 24-40, Splitu 30-45, Ljubljani 20-25, Mariboru 23-25 in Novi Gorici 23-25. FIŽOL v Beogradu 80-120, Zagrebu 80-130, Splitu 85-125, Ljubljani 130-136, Mariboru 65-105, Novi Gorici 90-94. ZELJE: v Beogradu 15-30, Zagrebu 15-25, Splitu 20-35, Ljubljani 16-20, Mariboru 20 25, Novi Gorici 18-18. JABOLKA v Beogradu 20-100, Zagre- bu 60-120, Splitu 60-120, Ljubljani 40-90, Mariboru 50-70, Novi Gorici 40-65. HRUŠKE v Beogradu 40-120, Zagrebu 80-128, Splitu 80-140, Ljubljani 60-100, Mariboru 100-120. MLEKO v Beogradu 44-44, Zagrebu 35-45, Splitu 45-70, Ljubljani 36-40, Mariboru 36-36, Novi Gorici 34-34. GOVEJE MESO v Beogradu 330, Zagrebu 460, Splitu 400, Ljubljani 380, Mariboru 380, Novi Gorici 410. SVINJSKO MESO v Beogradu 310, Zagrebu 370, Splitu 460, Ljubljani 380, Mariboru 370, Novi Gorici 350. JAJCA v Beogradu 24-30, Zagrebu 23-32, Splitu 28-35, Ljubljani 28-30, Mariboru 25-26, Novi Gorici 30-30. MASLO v Zagrebu 770, Splitu 780, Ljubljani 750, Mariboru 740, Novi Gorici 740 dinarjev za kg. Cene no tržaškem tr$u Tržaški zelenjadni in sadni trg je dobro založen. Trgovci in branjevke u-pajo, da bo pred prazniki kupčija nekoliko bolj živahna. V zadnjem času namreč se opaža na tržaškem trgu precejšen zastoj, ki si ga trgovci ne morejo razložiti. Cene so namreč za ta čas razmeroma ugodne. Z Goriškega prihaja še vedno precej zelenjave in povrtnine; prav tako seveda iz tržaške okolice. Sadje nabavljajo v Romaniji in na Juž. Tirolskem. Mnogo južnega sadja prihaja iz Apulije in z juga sploh. Navajamo cene na tržaškem trgu, i: sicer na debelo (v oklepaju na drot no): Motovilec 250-260 (320-360), rdeči rr dič goriški 140-180 (180-240), italijansk 70-90 (120-160), zelen 60-110 ( 90-160), sc lata endivija 70-110 (120-160), blede dc mače 90-120 (120-160), špinača 60-80 (9 do 140), cikorija 30-40 (50-70), cvetač: 50-90 (80-120), mehka solata 150-170 (20 do 220), ohrovt 20-40 ( 36-60), koroma: 40-55 (60-80), zelena 60-80 ( 90-120), želj: sladko 40-60 (70-90), krompir 25-38 (31 do 50), čebula 35-44 (48-70), česen 111 do 140 (160-250), korenje 55-75 ( 80 d( 110) lir kg. Jabolka Delicious I. 80-110 (120-160) II. 50-70 ( 80-100), Kanada 60-110 (90 dt 160), jabolka mešana 20-30 ( 44-60), hru ške Kaiser 160-180 ( 220-260), hruškict 35-50 (60-80), pomaranče 50-110 (80 dc 160), mandarine 50-120 ( 80-160), limone 90-120 (120-160) lir kg. NA ITALIJANSKIH CESTAH je oko li 36.000 bencinskih črpalk. Kakšen na predek je doživela motorizacija, nair pove primerjava s številom črpalk lete 1939, ko jih je bilo 6200. V samem Mi lanu je 1600 črpalk. Jz ‘Jrsta čez Petrovo brdo na (Ratitovec V jutranjem hladu, ki je kljub juliju, rezal do kosti, v kristalno čistem zraku, smo odrinili v hrib, na Ratitovec. Tam na obzorju je prvo sonce pozlatilo vrhove Blegaša in Po-rezna. Na dnu doline leži jutranja megla, nad vsem pa brezmejen mir. Ko smo presegali nekaj cestnih ovinkov po strmi stezici navzgor in začeli koračiti po ravnem, po včasih blatni kolovozni poti skozi visok gozd, pa je zagrozil celo dež z redkimi kapljicami, a je na srečo ostalo le pri grožnji. Vendar je ostalo oblačno in pogled ni mogel dalje preko škofjeloških in cerkljanskih hribov. vsa prostrana dolina Sorice, razdeljena po vedno novih obronkih na vzhodni strani v razne dele Gornjih Danj in drugih samotnih naselij, porinjenih visoko v pobočje Ratitovca. Pogled se vtaplja z užitkom v to bujno zeleno opojnost gozdov, travnikov po pobočjih položnih bregov. Dehteče cvetje v visoki travi, vsepovsod cvrčanje čričkov, kobilic. Na srečo smo si bili dobro ogledali shematični kažipotni zemljevid planinskega društva na sredi vasi v Sorici, da smo začeli lezti navkreber šele precej onstran Gornjih Danj, in ne kot naši tovariši sinoči, ki so lezli po zelo strmi poti med skalami proti vrhu in potem dolgo po grebenu v silnem večernem vetru. Lagodno se je dvigala naša pot v širokih ovin- kih, najprej skozi gozd, a zatem vedno pogosteje presekan s skoro planinskimi pašniki. Breg se je polagoma vstrmil in drevesa so postajala vedno bolj redka in bolj pritlikava više gori. Pot je bila precej dobro nadelana, služila je seveda predvsem živini, ki so jo tod gonili na planine vrh Ratitovca na pašo. Pobočja, koder smo lezli, so bila prestrma za pašo. šele visoko proti vrhu se je svet upoložil, a že med močno ska-lovitim, čisto planinskem svetom, 1600 m, že skoro na gornji drevesni meji, le z redkim grmičkom. Ostro nam je zapihala burja v obraz tik pred vrhom in gonila nizke oblake nizko nad skalnatim grebenom. Ratitovec je pravzaprav nekaka zelo valovita visoka planota s poedi-nimi vršički. Najvišji se dviga nekaj desetin metrov tik nad prikupno, skoro novo planinsko kočo, ki je kmalu na robu planote. Prejšnja koča dr. J. Kreka je bila med vojno požgana in jo je obnovila podružnica planinskega društva v Železnikih šele zadnja leta. Na vzhodnem pobočju Ratitovca v smeri proti Železnikom leži najvišje naselje tega obližja, Prtovč, s prelepim razgledom preko Selške doline. Do tu je bila speljana še pred vojno vozna cesta. Tod je kaplanoval nekaj let dr. J. Krek, pripravljal svoja sociološka dela, preden je začel svojo politično pot, še pred prvo svetovno vojno. S hrupnim veseljem nas je sprejela že prejšnji večer dospela družbica, ki nas ni več pričakovala v tem kilavem, veternem predpoldnevu. Po melem prigrizku z obveznim planinskim čajem smo vsi zlezli na vrh. škoda, da so nizki oblaki zavijali vse vrhove triglavskega pogorja, ki se dviga onstran Bohinjske doline, ki leži mračno s črno zelenim jezerom tik pod nami. Na vzhod, onstran gozdnatih vrhov Jelovice se vtapljajo siva pobočja Kamniških planin in Karavank v meglene gmote, na jug pa se čez Trnovski gozd odpira pogled v sivino Furlanske nižine. Le bližnji vrhovi Julijcev onstran bližnjih vrhov Lajnarja, Možica, črne prsti so se sem in tja pojavljali iz oblakov, ki so se vlačili v močnem vetru preko grebenov. Ako ni bilo temnomodrega gorskega neba in pekočega sonca, ■ se nam je na svoj način še silneje vtiskal v razpoloženje ta mogočni nebesni svet v neprestanem gibanju, vstvarjajoč čudovite fantastične podobe, poveznjene na skalnati svet planinskih grebenov, še kasno popoldne, ko smo odbrzeli z avtom iz Sorice na postajo v Podbrdu, in so med čakanjem vlaka, divje zlivali vedno novi deževni valovi, so se nam vrstile v spominu slike iz tega lepega gorskega sveta v kalejdoskopski pestrosti. KONEC Z. Jelinčič Multura in življenje Kulturtregerstvo Tržaški Slovenci so ponosni, ker so mogli kljub najhujšemu fašističnemu zatiranju ohraniti svoj jezik; posebno borbenost so glede tega pokazale prav vasi tržaškega Krasa, ki so varovale kulturno izročilo naših očetov v zares težkih časih. Zato jih je toliko bolj presenetilo izražanje prot. J. Peterlina v »Mladiki« o jeziku tržaških pisateljev. V poročilu o novi Tavčarjevi komediji — »Nicky, zlati deček« — je Jože Peterlin zapisal, da vidi edino nevarnost v tem, »da ne bi Tavčar ostal samo v slovenskem jeziku pišoči dramatik, tako kot postajajo že mnogi tako zvani slovenski tržaški pisatelji; v njih delih ni ne duha, ne mišljenja slovenskih ljudi, ampak le pišejo v slovenščini — navadno slabi.« Potemtakem je Tavčar samo v slovenskem jeziku pišoči dramatik. Zakaj? Verjetno zato, ker je pri svojem pisateljevanju preskočil plot slovenskega vaškega in malomeščanskega kam-panilizma, ki še vedno marsikomu zastira pogled v povojno stvarnost našega življenja, in ker je prav zaradi tega segel po občečloveški tematiki. To izzveni prav tako nesmiselno, kot če bi nekdo očital Černigoju ali Spacalu, da sta samo v slovenskih barvah risoča, slikarja, ker sta drzno hlastnila po neobičajnih avantgardističnih likovnih prijemih, čeprav so ti medtem že prodrli daleč v splošno slovensko likovno dejavnost. Morda v takšnih delih ni duha in ne mišljenja slovenskih ljudi, toda takšnih, ki zaradi zaplotncga izživljanja dolgo niso prišli v stik s širšo problematiko sodobno razgledanega človeka! Pa pustimo Tavčarja, naj se sam brani pred raznimi očitki. Impo-niralo nam je, ko smo čuli, da je priložnostno ustno polemiko z Jožetom Peterlinom končal z ugotovitvijo, da ni kriv, če ga je rodila slovenska mati. Nas vse tržaške kulturne delavce globoko žali nadaljnja Peterlinova nepremišljena drznost — ki je verjetno le posledica neprijetne osebne prizadetosti, katera je večinoma dokaj slab svetovalec — da že mnogi tako zvani (to smo mi podčrtali!) slovenski tržaški pisatelji pišejo samo v navadno slabem slovenskem jeziku, ne da bi bilo v njihovih delih ne duha in ne mišljenja slovenskih ljudi. Zafrkljivi vzdevek tako zvani za slovenske tržaške pisatelje hudo boli! Tržačani in sploh Primorci so ponosni, da so oplemenitili slovensko kulturno skupnost z ljudmi, kakršni so Bevk, Kosovel, Pregelj ali Gradnik. Ponosni so tudi na Budala, Pahorja, Rebulo in Tavčarja, ki so marsikaj novega in koristnega vnesli v slo- Dr, Svetozar Ilešič: »Gospodarska in politična geografija sveta«, založila Državna založba Slovenije, na-tisn la Blaznikova tiskarna v Ljubljani, 1959, str. 350, cena 400 dinarjev. Gre za tretjo dopolnjeno izdajo dela, ki je bilo zaradi svoje preglednosti in same vsebine naglo razprodano. Pisec je znan že po drugih delih s področja gospodarskega zemljepisa. Poleg podatkov zemljepisne in gospodarske narave najdemo v knjigi v uvodu k sestavkom o posameznih deželah in državah koristne podatke o politični preteklosti in njihovi organizaciji. Delo je opremljeno z živimi zemljevidi dežel in držav, ki jih obravnava pisec. Poleg raznih ugodnosti ima tudi to, da je izredno po ceni. Vsekakor bi ga koristno lahko uporabljale tudi naše strokovne šole. »GALEB«, prva številka 1959-60 je te dni izšla v Trstu. Kakor veste, je to znan tržaški list za mladino v obliki revije, ki prinaša zanimivo čtivo za naše malčke za pouk in zabavo izven šolskih ur. v tej številki je Vladko Kogoj posvetil članek »Galebovi materi«, to je rajni Mari Sam-sovi, ki je dala pobudo za ustanovitev »Galeba« in ki danes v miru počiva na Kontovelu. Naslovno stran je narisal Milko Bambič, ki je poleg Roberta Hlavatija prispeval ilustracije tudi raznih sestavkov v reviji. »JADRO«, revija, ki jo izdaja slovenska mladina na Tržaškem, je izšla v drugi številki za leto 1959. Poleg pestre vsebine zbujajo zlasti pozornost plastične risbe Savine Rem-čeve, ki je ilustrirala sestavke o sodobnem gledališču. »MLADIKA«, družinska revija. V Trstu je izšla v svoji 9. številki za leto 1959. Vzbuja pozornost kritika nove komedije prof. Josipa Tavčarja »Nicky — zlati deček«, ki jo je napisal Jože Peterlin. Ta se je obregnil tudi ob slovenščino drugih tržaških pisateljev. »SODOBNA PISARNA«, revija za racionalizacijo in mehanizacijo. Letnik II 1959-60, št. 1-2. Časopis izdaja društvo stenografov in strojepiscev v Ljubljani (Povšetova ulica 33 A). Stan« 1800 dinarjev na leto. Prinaša praktična navodila za sodobno organizacijo dela v pisarnah ter je tudi bogato ilustrirana. NOVA PROIZVODNJA, obzornik napredka v tehniki in gospodarstvu, ki izhaja že deseto leto v Ljubljani, je izšla v peti številki za leto 1959. Isto založništvo izdaja tudi Gospodarski koledar, Gospodarski adresar in še druge tehnične in strokovne knjige (Uprava na Trubarjevi cesti v Ljubljani). Zadnja številka Nove pro-izvodnje prinaša: Inž. Mirko Der- melj — Analiza premoga; inž. Samo Čermelj — Enostavno jekleno jamsko podporje za enotirne in dvotirne proge; Janez Korošin in inž. Otmar Gautsch — Tehnična analiza generatorskega plina; Dr. M. Ibrovec — Priprava industrijske operacije; dr. M. Blinc — Nekaj o pomenu alg in njihovih sestavin; dr. D. Novak ■— Pomen hidrogeoloških raziskav na Krasu za potrebe preskrbe z vodo, energetike in melioracij ter dr. L. Jerovec —• Inštituti za produktivnost v Skandinaviji. »GENOVA IN CIFRE«. Da bi še bolj olajšala proučevanje in poznavanje podatkov o razvoju gospodarskega življenja v genoveški pokrajini, je tamkajšnja trgovinska zbornica začela izdajati novo periodično publikacijo »Genova v številkah« (Genova cifre). Publikacija bot prinašala statistični pregled, ki ga redno sestavlja omenjena zbornica. vensko književno tematiko in tudi v jezikovno izraznost, ker so pravilno sodili, da je prav v tem poslanstvo slovenskega književnika, de,lijočega v za-' mejstvu v stiku z velikim italijanskim kulturnim izročilom. Užaljeni smo tudi, če je z vzdevkom tako zvani Jože Peterlin izza plota hotel streljati na o-stale kulturne delavce, publiciste, član-karje in predavatelje, ki radi in večinoma brez plačila zastavljajo pero in besedo v korist vse slovenske javnosti na Tržaškem. Ali jim je sploh pogledal v srce? V njih je polno pristnega slovenskega duha in mišljenja, osvobojenega vseh tistih klavrnih spon reakcionarnih gibanj na Slovenskem, ki so predvojnemu slovenskemu izobražencu zastirale pogled v svetovno dogajanje na eni strani, na drugi strani pa v slovensko ljudsko problematiko, ker sta ga ogradila s plotom, ki je v tem sestavku večkrat omenjen. O jeziku naših pisateljev pa Jože Peterlin zares ne more reči, da je slab, ker ga v Ljubljani hvalijo in celo nagra-jajo, verjetno ne z namenom, da bi se nam v Trstu samo laskali. Pa ja ne bomo začeli brskati med tiskarskimi škrati in peresnimi spodrsljaji? To ne bi bilo več resno! O slogu posameznih pisateljev se da res marsikaj reči, vendar z drugačnim namenom in ne z namenom, ki ga je zasledoval Jože Peterlin v zadnji številki »Mladike«. Gre v njegovem primeru za najslabšo vrsto kulturtregerstva, ki ga vsi tržaški Slovenci kot en mož odločno odklanjajo, ker ga ne potrebujejo in ker njih tudi brez njega še ne bo hudič jemal. Janko Jež Razstava italijanske knjige v Kopru Pretekli teden so odpril v Kopru razstavo italijanske knjige, in sicer v glavni dvorani tamkajšnjega muzeja, ki je nameščen v zgodovinski palači Tacco. Gre za razstavno gradivo, ki so ga v Jugoslaviji že videli prvič ob priložnosti zadnjega jesenskega velesejma v Zagrebu, nato pa v Beogradu v znamenju poglabljajočega se kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo. Na prizadevanje italijanskega konzula v Kopru dr. Zecchina, ki mu je zelo pri srcu kulturna stran izživljanja italijanske manjšine v Jugoslaviji, so zdaj razstavo prenesli tudi v Koper, od koder bo nato romala na Reko. Razstava je okusno prirejena. Taccov salon ji daje čudovit okvir. Pregledno je razvrščenih tisoč knjig, ki jih je napisalo 300 avtorjev. Knjige so smotrno zbrane po snovnih skupinah. Važen del razstave zavzema leposlovje. Videli smo tudi razne novosti. Razkošne in bibliofilske izdaje se košatijo ob skromnih ljudskih tiskih: zbrano delo Pirandella se s svojo okusno vezavo in opremo ne sramuje soseščine cenenih knjig zbirke BUR, med katerimi zavzema Dante vidno mesto. Zapostavljen pa je Ouasimodo. Letošnji Nobelov nagrajenec je zastopan z izborom svojih prepesnjenih odlomkov iz Homerjeve Odiseje in z lastno sliko. Sploh kaže, da je Ouasimodo nekak narobe Pasternak. Zakaj se ni zadovoljil s hermetično kopreno, ki je zastirala njegovo poezijo? Zakaj je iskal stika s stvarnim življenjem in vzdrhtel ob velikem trpljenju, ki ga je povzročila zadnja vojna? Lep je razstavni del, namenjen likov^ ni umetnosti. Glede tega je italijanska založniška dejavnost vselej prednjačila v svetu. Tovrstna dela odlikuje tehtnost obravnave, lepota ilustracij in odlična oprema. Isto velja za zemljepisni kotiček. Ne manj zanimive so razne strokovne izdaje z medicinskega, tehničnega in kmetijskega področja. Glede razstave bi radi pripomnili sledeče. To ne sme biti stereotipen izbor raznih tiskov. Razlikovati bi se moral glede na posebne okoliščine, v katerih je razstava prirejena. Jugoslovansko kulturno javnost bi prav gotovo zanimalo vse, kar je bilo v Italiji storjenega na področju spoznavanja slovanskega, zlasti pa jugoslovanskega in seveda tudi slovenskega sveta. Menimo razne prevode beletrističnih del pa tudi izvirna italijanska slavistična dela, ki jih ni malo. Svečane otvoritve razstave so se u-deležili razni predstavniki koprskih in tržaških oblastev. Od Tržačanov naj omenimo pokrajinskega predsednika Gregorettija in rektorja univerze Ori-goneja. Predsednik koprskega okraja Dujc in italijanski konzul Zecchini sta v pozdravnem govoru poudarila važnost tega kulturnega dogodka za nadaljnje zbližanje med Jugoslavijo in Italijo. V okviru svečane otvoritve razstave je sodilo tudi predavanje o sodobni italijanski književnosti, ki ga je imel prof. Aurelio Ciacchi v mali dvorani koprskega gledališča. jj. Razvoj tiska v Sovjetski zvezi Po številu naslovov novih knjig je Sovjetska zveza na prvem mestu med vsemi državami na svetu, v letu 1958 so v Sovjetski zvezi izdali čez 60.000 knjig za skupnih 1,1 milijarde izvodov. Poleg tega je izšlo čez 3000 revij in drugih periodičnih publikacij za skupnih 600 milijonov izvodov. Vseh natisnjenih listov je bilo 13 milijard izvodov. V primerjavi z letom 1928 je bila lanska izdaja knjig 4,1 — krat višja, izdaja periodičnega tiska 2-krat in izdaja listov 6,5 krat višja, v Sovjetski zvezi tiskajo literarna dela iz 56 držav, in sicer v 76 jezikih. Računajo, da bo leta 1965 v Sovjetski zvezi 1,6 milijarde knjig ali 7,5 knjige na vsakega prebivalca. To pomeni, da bo vsaka družina ob koncu sedemletnega načrta prejela 11,7 krat več knjig kakor v času pred revolucijo. V prihodnjih sedmih letih bodo v Sovjetski zvezi zgradili 11 velikih tiskarskih kombinatov, dve tovarni za tiskarsko črnilo in dve tovarni tiskarskih strojev. (»Stampa periodica«) RAZSTAVA JUGOSLOVANSKIH SLIKARJEV V TORINU V Torinu so pred nekaj dnevi odprli razstavo sodobne jugoslovanske likovne umetonsti. Zastopani so vidnejši slikarji in grafiki iz vseh delov Jugoslavije. Med Slovenci je primorski rojak Riko Debenjak. Iz Torina bo razstava šla v razna druga italijanska kulturna središča in tudi v Rim. TRŽNI PREGLED Italijanski trg Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki so se cene žita ustalile. Povpraševanje je bilo v zadnjem tednu precejšnje, zlasti zaradi tega, ker si mlinska industrija oskrbuje zaloge. Razgibano je tudi na trgu s koruzo; ponudba in povpraševanje sta znatni bodisi za italijansko ali inozemsko koruzo. Cene otrobov so padle za približno 100 lir pri stotu. Mimo je na trgu s krmo; cene sena in slame so se okrepile. Na trgu z vinom je bilo število sklenjenih kupčij veliko. Potrošnja vina je letos občutno večja od lanske v istem času. Prekupčevalci se bolj zanimajo za vino lanske proizvodnje, ker vsebuje večji odstotek alkohola od letošnjega. V zadnjih dveh tednih so se cene vina dvignile. Letošnja letina olja je zadovoljiva v severnih krajih Italije, dočun je bilo pobiranje oliv v Južni Italiji ovirano zaradi vremenskih neprilik. Veliko povpraševanje je na trgu s klavno živino, še posebno zanimanje je za nizozemska teleta. Tudi jagnjeta in prašiči se dobro prodajajo. Cene masla so se okrepile. Sir je tudi nekoliko dražji, predvsem vrsti emmen-thal in provolone. Trgovanje z zelenjavo in sadjem se razvija normalno. Veliko je povpraševanje, po suhem sadju, v prvi vrsti po mandeljnih. SLADKOR TRST. Francoski sladkor drobnega zrna v papirnatih vrečah, proti takojšnji pošiljki ali do junija 1960 lir 62,75 kg f.co Ventimiglia. Angleški sladkor drobnega zrna v vrečah iz jute proti' takojšnejmu vkrcanju 39/17/6 funta šterlinga za tono cif. Trst; vrsta SMX 39/7/6 pod istimi pogoji. KAKAO TRST. Accra main crop proti vkrcanju v oktobru-decembru in decembru-februarju 243/9 šilingov za 50 kg f.co italijanska pristanišča, proti vkrcanju v januarju-marcu 245, proti vkrcanju v februarju-aprilu 246/3, proti vkrcanju v marcu-maju in maju-juliju 247/6, proti vkrcanju v juliju-avgustu in juliju-septembru 248/9. Vrsta Lagos stane 2/6 šil. manj od Accre. POPER TRST. Saratvak special črni London quality proti vkrcanju v decembru-januarju 360 šilingov za cwt. cif. Trst; Saravvak beli 415 šil. pod istimi pogoji; Malabar 367/6; Tellicherry garbled 350-372/6; Tellicherry extra bold 360 do 377/6. KAVA TRST. Cene kave na viru proizvodnje: Rio N.Y. 5 400 lir kg fob. pristanišče vkrcanja; Rio N.Y. 410; Santos estra prime debelega zrna 485; Haiti naravna XXX 38,50 dol. za kg fob.; Ecuador estra superior 35,50 dolarja; Gimma 272 šil. za 50 kg cif. Trst; Moka Hodeidah 1 335 šil.; Uganda oprana in prečiščena 198 šil. za cwt. cif.; Sumatra Robusta E.K. 3 188 šil. za 50 kg cif.; Malesia A.P. 1 208 šil. za cvvt.; A.P. 2 172 šil. ŽITARICE MILANO. Mehka pšenica fina 6900 do 7100; srednje vrste 6600-6800; navadna 6400-6500; trda pšenica srednje vrste 8700-9100; pšenična moka tipa »00« 9500-11.200; krušna moka tipa »0« 8500 do 8800, tipa »1« 7900-8000; moka. za testenine tipa »0« 8700-9000; pšenični zdrob tipa »0« 11.300-11.400, pšenični zdrob tipa »1« 10.800-10.900; pšenični o-trobi 41004200; koruza fina rumena 5000-5150, srednje vrste 42004300, navadna 40004100; inozemska koruza 4050 do 4250; koruzna moka extra 7200-7500, fina 5500-5800; srednje vrste 5000-5200, navadna 47004900; inozemska rž 4400 do 4500; inozemski ječmen 47004800; oves 4600-5700; inozemski oves 4800 do 5700; proso 5200-5300; inozemsko proso 3950-4000. Neoluščeni riž: Arborio 7700-7900; Vialone 10-11.000; Carnaroli 8500-9800; Gigante Vercelli 7700-8000; R. B. 7300 do 7800; Rizzotto 7200-7400; P. Rossi 7400-7700; Maratelli 6900-7100; Stirpe 7000-7100; Balillone 6600-7000 lir. Oluščeni riž: Arborio 13-13.700; Vialone 18-18.500; Carnaroli 16.500-17.000; Gigante Vercelli 13.500-13.850; R. B. 12 do 12.500; Rizzotto 11.600-11.900; P. Rossi 11.8000-12.000; Maratelli 11.500-11.800; Stirpe in Ardizzone 10.500-10.700; Balillone 10.500-10.700; krajevne vrste I. 10 do 10.600, II. 9800-9900. KONSERVIRANO SADJE TORINO. Breskve, češnje itd. v škatlah 5 kg 190-220 lir kg; marelice v škatlah 5 kg 210-220; marmelada iz jabolk in sliv v sodih 7-12 kg 160-170 lir kg, v škatlah 5 kg 160-170. Marmelada za rezanje v lesenih zabojih 5 kg 190 do 200 lir kg; breskve v sirupu v škatlah 1 kg 230-240 lir škatla, v škatlah % kg 120-130 lir škatla. VALUTE V MILANU 5-12-59 16-12-59 Dinar (100 ) 73,00 70,00 Funt šter. 5750,00 5775,00 Napoleon 4375,00 4375,00 Dolar 620,00 620,60 Franc. fr. (100) 124,60 1264,8 Švicarski fr. 143,05 143,76 Avstrijski šil. 23,91 23,92 Funt šter. pap. 1787,00 1737,35 Zlato (gram) 04,00 104,00 BANKOVCI V CURIHU 16. decembra 1959 ZDA (1 dol.) 4,33 Anglija (1 funt šter.) 12,05 Francija (100 fr.) 0,870 Italija (100 lir) 69 3/8 Avstrija (100 šil.) 16,72 ČSR (100 kron) 12,75 Nemčija (100 DM) 103,35 Belgija (100 fr.) 8,60 Šverska (100 kron) 82,75 Nizozemska (100 fl.) 114,25 Španija (100 pezet) 7,10 Argentina (100 pezov) 5,05 Egipt (1 funt šter.) 8,10 Jugoslavija (100 din.) 0,50 ŽIVINA LUGO. Krave 330-440.000 lir par; breje krave 400-530.000; krave s teletom 450-600.000 par; voli 410-530.000 par; junice in junci 2-3 leta stari, 5 stotov težki 340-360.000 par; breje krave prvesni-ce 180-320.000 lir glava; telice 2 stota težke 96-104.000; molzne krave 88-94.000. Klavna živina: voli 6 stotov težki I. 280-345, II. 250-280; krave 6 stotov težke I. 265-335, II. 250-270; junci 5 stotov težki 350410, II. 300-340; telički L 450 do 550, II. 400-440. Prašički do 25 kg 420-470, nad 25 kg 370-420; suhi prašiči 350-380; prašiči za rejo 100-150 kg 320-330, nad 150 kg 330 do 345 lir. Vprežni konji 100-130.000 glava, konji za zakol I. 200-230, II. 180-200; žrebeta za zakol 350-370; vprežni mezgi 60-70.000 glava; mezgi za zakol L 140 do 160 lir kg, II. 120-140; vprežni osli 40-50.000; osli za zakol I. 120-160 lir kg, II. 100-120; ovce 215-230; jhgnjeta 490 do 500 lir. PERUTNINA MILANO. Živi piščanci extra 800, L izbire 700-750, II. 550-650; zaklani piščanci 900; zmrznjeni piščanci madžarski 400-550; žive kokoši 550-600; inozemske kokoši 400-460; zaklane kokoši 800; inozemske kokoši zaklane v Italiji 550 do 600; inozemske zmrznjene kokoši 400-550; živi kopuni 700-880, zaklani 950 do 1000; žive pegatke 780, zaklane 900 do 950; žive pure 650-750, zaklane 800 do 900; zmrznjene pure 500-650; živi purani 500-530, zaklani 600-650; zmrznjeni purani 500-650; žive race 480-500, zaklane 450-600; žive gosi 380430, zaklane 450 do 500; žitu zajci 440, zaklani s kožo 570-620, brez kože 590-700; danski zmrznjeni zajci 650 lir. Sveža jajca 41-43 lir jajce, navadna 38-40; inozemska sveža jajca 62 g 25 do 29,50; 42-47 g 22-24 lir. MLEČNI IZDELKI MILANO. Maslo iz smetane 890; maslo iz drugih krajev Lombardije 870; čajno maslo 920; sir grana proizv. 1957 890-910, proizv. 1958 820-840, proizv. 1959 670-710; grana do 1 mesec star 520 do 530, 1-2 meseca star 530-550; sbrinz svež 490-510, postan 560-590; emmen-thal svež 570-600, emmenthal postan 640-680; provolone svež 510-550, postan 550-590; gorgonzola svež 370-380, postan 570-610; italico svež 460-480, postan 520 do 540; taleggio in quartirolo sveža 400 do 420, postan 500-540; crescenza svež 340-360, postan 430-460 lir. GRADBENI MATERIAL FIRENZE. Cement tipa 500 lir 765 stot, tipa 350 lir 655; gašeno apno 410 do 480; živo apno 4500 lir kub, meter; pesek in gramoz 700-800 lir kub. meter; polna opeka tipa »UNI« 24x13x6 cm V prejšnjem tednu so cene kovin na mednarodnih trgih precej nihale. Cene cina, bakra in cinka so napredovale, medtem ko je cena svinca nazadovala. Na ameriškem trgu je zaradi vesti o ugodnem pridelku bombaža cena nekoliko popustila. Volna se drži krepko, prav tako tudi juta. Cena kakaa je nazadovala, v prvi vrsti zaradi velikih razpoložljivosti afriškega in brazilskega kakaa novega pridelka. Kava je ohranila prejšnje ugodne kvotaci-je, cena kavčuka pa rahlo narašča. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenice v tednu do 11. decembra popustila od \9T'/e na 1957/8 stotinke dolarja za bušel, cena koruze je tudi za malenkost nazadovala, in sicer od 1097/s na 1096/s. SLADKOR, KAVA, KAKAO V preteklem tednu se je razširila vest, da bo Sovjetska zveza kupila na Kubi 170.000 ton sladkorja. Čeprav je bilo pričakovati, da bo zaradi tega cena sladkorja poskočila, je ta le za malenkost napredovala, in sicer zaradi previdnosti prekupčevalcev. V N. Yorku je cena v. tednu do 11. decembra napredovala od 2,99 do 3 dolarjev za funt. Na trgu s kavo je zbudil pozornost sovjetsko-brazilski sporazum o dobavi brazilskega kakaa in kave Sovjetski zvezi. Cena kave v pogodbi M je v New Yoiku nazadovala od 44,05 na 43,74 stotinke dolarja za funt. Velika pošiljka afriškega in brazilskega kakaa v začetku preteklega tedna na ameriški trg je najprej povzročila nazadovanje cene, ki pa je trajalo le nekaj dni. Nato se je povpraševanje povečalo in cena je pričela ponovno naraščati. Konec tedna je v New Yorku kakao kvotiral 30,70 stotinke dolarja za funt t teden poprej 30,99). VLAKNA Uradni podatki o letošnjem pridelku bombaža v Ameriki L decembra navajajo 14,701.000 bal, to je 100.000 manj kakor je znašala cenitev pred enim mesecem. S tem naj bi bil letošnji pridelek za 3,200.000 bal večji od lanskega. Ameriška vlada namerava v prihodnosti znižati svoj prispevek za izvoz bombaža, ki znaša od L avgusta letos dalje, 8 stotink dolarja za funt. V Nevv Yorku je cena bombaža v preteklem tednu ostala neizpremenjena pri 32,85 stotinkah dolarja za funt. Cena volne je ohranila svoje čvrste kvotaci-je. Kupčije na mednarodnih trgih so 9250-9375 lir 1000 opek; dvoprekatni vot-laki 26x13x6 cm 8500-9000; šestprekatni votlaki 26x13x8 cm 9125-9250; dvoprekatni votlaki za zunanje stene 26x26x13 cm 28-28.500; večprekatni votlaki za zunanje stene 28.675-29.000; strešniki marsejskega tipa 15 kom. na kv. meter 3 kg težki 19-20 lir strešnik. OLJE FIRENZE. Olivno olje extra do 1% kisline 660-700 lir kg, do 1,50% kisline 640-660, do 2,50% kisline 570-640, do 4% 520-570; rafinirano tipa »A« 500-510, tipa »B« 450-470; prvovrstno semensko olje 350-355; olje iz zemeljskih lešnikov 315 do 380 lir. ZELENJAVA IN SADJE VERONA. Suh česen 80-130; karčofi 50-55 lir komad; korenje 70-80 lir kg; cvetača 30-40; zelje 20-30; cikorija 30 do 40; radič za kuhanje 20-35; rdeč ra-dič »Verona« 70-120; rožmarin 130-160; žajbelj 150-180; endivija 30-40; krompir navaden 20-30; por 30-50; peteršilj 80 do 110; zelena 20-25; repa 50-80; špinača 50-70; buče navadne 20-30, izbrane 35-60 lir. Kostanj navaden 30-35; kostanj mar-roni 80-100; kaki navadni 40-55; kaki izbrani 60-80; jabolka navadna 2040; Delicious 60-120; Morgenduft 45-90; nešplje 60-100; hruške navadne 3045; hruške Kaiser 140-170; namizno grozdje Italia 150-170 lir. PARADIŽNIKOVA MEZGA PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1959 v škatlah 10 kg 150-160 lir kg, v škatlah 5 kg 155-165, v škatlah 1 kg 165-175, v škatlah Vi kg 175-185, v tubah 200 g 47-49 lir tuba, v tubah 100 g 31-33; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1959 v sodih 155-165, v škatlah 10 kg 165-175, v škatlah 5 kg 170 do 180, v škatlah 1 kg 180-190, v škatlah % kg 190-200, v tubah 200 g 51-53, v tubah 100 g 33-35 lir tuba. Olupljeni paradižniki krajevne proizvodnje v škatlah 1200 g 125-135 lir škatla, v škatlah 500 g 65-70 lir škatla. VINO PADOVA. Cene za stop/stot: črno vino Friularo 450-480; Merlot 430-470; Ra-boso 450480; Clinton 330-390; belo Piave 430-470; Raboso piave 440-480; belo Soave 430-500; Valpolicella navadno 450 do 490, fino 500-520. PAPIR FIRENZE. Tiskovni papir 130-175 lir kg; bel pisarniški srednje vrste 137 do 180; pisarniški fin 170-330; barvan papir za lepake 160-215; tiskovni barvan srednje vrste 150-200; ovojni papir fin 110-160 lir. zelo živahne. Aktivni so zlasti predstavniki zahodnoevropskih držav in Japonske. Dobro se prodaja zlasti avstralska volna. V Nevv Yorku je vrsta suint v preteklem tednu napredovala od 125,5 na 127 stotink dolarja za funt; v Londonu je volna tipa 64’s B nazadovala, in sicer od 1023/4 na 10214 penija za funt, proti izročitvi v decembru. V Roubaixu na Francoskem je cena napredovala od 1385 na 1390 za kilogram pod istimi pogoji. Cena jute se drži še vedno krepko: v Londonu je konec tedna stala juta 116 (prejšnji teden 115) funtov šterlingov za tono. KAVČUK V začetku preteklega tedna je cena kavčuka na mednarodnem trgu nenadoma poskočila zaradi velikih kitajskih nakupov na trgih jugovzhodne Azije. Proti koncu tedna pa je cena ponovno padla. V Londonu je vrsta RSS nazadovala od 3414-34% na 34-3414 penija za funt, proti takojšnji izročitvi; v Nevv Yorku je cena vrste latex RSS št. 1 napredovala od 40% na 415/<, vrste latex RSS št. 2 od 40'/2 na 41H stotink dolarja za funt. KOVINE Mednarodni odbor za cin je sklenil povišati kontingent te kovine za izvoz iz držav proizvodnic za 6.000 ton za prvo tromesečje prihodnjega leta. S tem je kontingent narastel na 36.000 ton. V Londonu je cena cina v tednu do 11. decembra nazadovala od 792 na 790 funtov šterlingov za tono (1016 kg), proti takojšnji izročitvi. Cena bakra je zadovoljiva. Belgijska družba na Visokem Katangu (Kongo) je celo povišala svoje cene. V Londonu je cena bakra v tednu do 11. decembra napredovala od 252 na 25614 funta šterlinga za tono, v Nevv Yorku je cena napredovala od 33,05 na 34,50 stotinke dolarja za funt. V Londonu je svinec napredoval od 7V/» na 715/« funta šterlinga za tono, v Nevv Yorku je cena ostala neizpremenjena pri 13 stotinkah dolarja za funt. Cink je v Londonu napredoval od 9414 na 96s/s funta šterlinga za tono, v Nevv Yorku je cena cinka Saint-Louis ostala neizpremenjena pri 12,50 stotinke dolarja za funt. Antimon Laredo neizpremenjen pri 29 stotinkah, lito železo pri 66,41 dolarja za tono, Buffalo pri 66,50; staro železo povprečen tečaj pri 42,50 (prejšnji teden 43,30); živo srebro je ostalo neiz-premenjeno pri 215-217 dolarjih za steklenico (76 funtov). V V MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 25.11 4.12 16.12 Pšenica (stot. dol. za bušel) 197.74 197-74 koruza (stot. dol. za bušel) 109.3/4 104.74 NEVV YORK Baker (stot. dol. za funt) — — Cin (stot. dol. za funt) 99.62 99.— Svinec (stot. dol. za funt) 13,— 12.30 Cink (stot. dol. za funt) 12 50 12.50 Aluminij (stot. dol. za funt) . . 26.80 26.80 26.80 Nikelj (stot. dol. za funt) 74.— 74 — Bombaž (stot. dol. za funt) . . 32 85 32.85 33.15 Živo srebro (dol. za steklenico) . . 216.- 215.— 216. Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . . . . 37.— 36.50 33.— LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . 241,— 252,— 255.Vj Cin (funt šter. za d. tono) . . T93.— 791.— 789. Cink (funt šter. za d. tono) . ■ 94.V* 94.3/4 95.74 Svinec (funt šter. za d. tono) . ■ 71-‘/4 71.‘/4 72.74 SANTOS Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . . 529,— 394,— mfestm. KMEČKE ZVEZE Varujmo se prašičje kuge Prašičja kuga je zelo nalezljiva kužna bolezen. Napada mlade in stare prašiče. Od dneva okužbe do vidnih znakov bolezni preteče 2 do 21 dni. Prvi znaki bolezni so: pomanjkanje teka, bruhanje in poleganje. Sele čez nekaj dni prašiči popolnoma prenehajo jesti, so otožni, krmežljavi, nimajo več zavihanega repa in večinoma ležijo. Pri hoji se opotekajo in zanašajo zadnji del telesa. V začetku bolezni so zapačeni, pozneje dobijo drisko. Na koži, posebno po trebuhu in notranji strani stegen se spustijo majhne rdeče lise, ki tudi pod pritiskom s prstom ne izginejo. Telesna temperatura bolnih prašičev doseže tudi 41 stopinj C. Za razliko od prašičje rdečice, kjer se bolezen navadno razvije v pol dneva ali še manj, je potek bolezni pri prašičji kugi počasnejši. Povzročitelj prašičje kuge je kuživo — virus. V vseh izločkih bolnih prašičev se virus nahaja, zato se prašičja kuga prenaša z vsemi predmeti, ki so bili v dotiku z bolnimi prašiči in z njihovimi izmečki. Zelo pogosto se prenaša z mesom zasilno zaklanih bolnih prašičev. Ne samo sveže, temveč tudi nasoljeno in prekajeno meso in slanina takih prašičev so nevarni za prenos bolezni. Prav tako so nevarne pomije, ki so pomešane z vodo od pranega svežega ali prekajenega mesa za kugo bolnih prašičev. Zdravljenje za kugo bolnih prašičev je brezuspešno. Uspešno je le zaščitno cepljenje še zdravih prašičev. Bolne prašiče je treba poklati, meso pa prekuhati ali prepeči in zaliti z mastjo. Okuženi svinjak je treba dobro razkužiti z vodno raztopino natrijevega luga, nato pre- VINO V OSMICAH IN SLABO VREME Na kmečkih hišah v tržaški okolici zelene veje že naznanjajo, da so vinogradniki odprli osmice, da bi razpečali svoje vino in tako prišli do denarja. Kupčija z vinom je letos zelo zaostala. Cene so zdaj še vedno nizke; na debelo se vino prodaja po 110-130 lir za liter. Zato si kmetje pomagajo z osmicami. Toda zaradi slabega vremena, ki je vladalo tako dolgo, ne gre vino niti v osmicah tako v prodajo, kakor pri lepem vremenu. Lepo vreme privabi namreč v okolico mnogo pivcev iz Trsta, ki prihajajo na izlet. Zaradi slabega vremena je delo zelo zaostalo v vinogradih. Vinogradniki niso mogli pravočasno obrezati trt ter jih obvezati. Zadnje dni je k sreči zapihala burja in pregnala oblake. beliti in ga pustiti praznega nekaj mesecev. Ker prašičjo kugo v samem začetku ni lahko ugotoviti, pra-šičerejci to bolezen prijavljajo šele takrat, ko se jim maje v svinjaku že več prašičev in ko so z zasilnim zakolom in kolinami že zanesli bolezen k sosedom ali sorodnikom. Prašičja kuga pri nas ni hlevska bolezen kot rdečica. Zato so prašiči zaščitno proti kugi množično ne cepijo. Zaščitno cepljenje prašičev proti kugi se izvrši le v primeru pojave kuge, vendar vedno le v ogroženem področju, da se tako prepreči nadaljnje širjenje bolezni in bolezen zatre. Prašičje kuge se obvaruješ, če upoštevaš naslednje: 1. Ne kupuj prašičev od neznanih prekupčevalcev ali prodajalcev brez živinskih potnih listov. Taki prašiči so vedno sumljivi, zahtevaj vedno veterinarsko potrdilo, da so bili prašiči cepljeni proti kugi. 2. Prodajaj in kupuj prašiče samo na sejmih ali dogonih. Ne goni prašičev na sejem peš, temveč jih spravi v zaboje in naloži na voz. Na sejmu jih ne zlagaj z voza, ker se lahko okužijo. 3. Ne uporabljaj pomij iz hotelov, gostiln in menz, dokler jih nisi dobro prekuhal. Ne zlivaj v pomije vodo, v kateri si opral Kmet in vrtnar Na njivi: Čim se zemlja osuši, moramo nadaljevati z oranjem praznih njiv. Po načrtu o gnojenju, ki obsega cel kolobar, bomo te površine tudi pognojili. Ne smemo pozabiti, da zemlja, ki jo obdelujemo v mokrem stanju, sedem let joče, kot pravi stari rek. Speljati moramo ob vsaki parceli odtočne jarke, da se ne bo odvečna voda zadrževala na njivi in škodila posevkom. V vinogradu: Zaključimo čim-prej načeta dela. Pri gnojenju ne smemo pozabiti, da prevelike količine gnoja niso za trto koristne. Od takih trt dobimo — po trditvah strokovnjakov motna vina. Najprikladnejše gnojilno sredstvo je kompost ali gnoj, kombiniran z umetnimi gnojili. Od pravilnega gnojenja je odvisna količina in kakovost pridelka; zato gnojimo vinograde na zalogo. Trte moramo čistiti. Odstranimo staro odstopajoče lubje, ker se pod tem zelo radi skrivajo razni škodljivci. Tako lubje znesemo iz vinograda in ga zažgemo, če naletimo na pršico ali druge pajkovce, škropimo z žvepleno apneno brozgo, kot to delamo ali bi morali delati na sadnem drevju. sveže ali prekajeno meso sumljivega izvora. 4. Ne prodajaj ali poklanjaj svežega mesa in drobovine od zasilno zaklanih prašičev, ker s tem lahko širiš bolezen. 5. Meso v sili zaklanih prašičev prekuhaj ali speci in zalij z mastjo. 6. Ne daj rezati svinj in merjascev rezarjem, ki hodijo iz kraja v kraj, ker ti lahko zanesejo prašičjo kugo. To delo naj opravi strokovnjak veterinar. 7. Če opaziš, da so ti prašiči zboleli, se ne obotavljaj in bolezen takoj javi pristojnim oblastem. 8. Ravnaj se strogo po navodilih, ki jih bo izdal veterinar. 9. Če je nevarnost bolezni, daj pravočasno zaščitno cepiti prašiče proti kugi. (Po »Kmečkem glasu«) ZAHODNONEMšKI UVOZ VINA ZMANJŠAN V prvih osmih mesecih je Zahodna Nemčija uvozila letos skupno 1,771.059 hi vin v vrednosti 123,068.000 DM, kar predstavlja približno 18,3 milijarde lir. Vin za destilacijo je bilo uvoženih 726.237 hi; od tega je prišlo približno 290.000 hi iz Francije, 206.500 hi iz Italije in 36.000 hi iz Jugoslavije. Penečih vin je izvozila v Zah. Nemčijo največ Francija, in sicer nad 62.000 hi, Italija pa nad 14.500 hi, medtem ko je znašal skupni nemški uvoz penečih vin 89.115 hi v vrednosti 6,658.000 DM. . Namiznih rdečih vin je prišlo v Zah. Nemčijo 327.658 hi v vrednosti 26 milijonov 287.000 DM, od tega največ iz Italije (130.640), potem iz Francije (nad 86.000 hi), Španije (33.770 hi) in Jugoslavije (14.754 hi), belih namiznih vin konec decembra Sadno drevje: Preden nastopi mraz, bomo poškropili sadna drevesa z običajnimi zimskimi škropivi. To so razni derivati zemeljskega olja ali krezolovi preparati ali 3-6% bordoška brozga ali žvepleno apnena brozga. Zadnja leta se uspešno uveljavljajo tudi nebakrena sintetična sredstva. Pred izvedbo zimskega škropljenja moramo opraviti obrezovanje in čiščenje sadnih dreves. Škropljenje mora biti izvedeno natančno. Ne smemo pustiti niti en centimeter rastlinskega telesa, da bi ostal nepo-škropljen, ker ne bomo sicer nikdar dosegli zanesljivih uspehov. Na vrtu: Ob prekopavanju praznih leh lahko gnojimo v tej dobi tudi s straniščnikom. To gnojilo vsebuje dosti dušika. Zaradi tega in zaradi nevarnosti po okužbi z raznimi obolenji, ga ne smemo uporabljati v dobi rasti zelenjave, če sedaj gnojimo s tem gnojilom, nastanejo pri tem gnojilu razne biološke in kemične spremembe, ki ugodno vplivajo na gnojilni učinek in preprečijo vsako škodljivo delovanje, ki bi sicer lahko prišlo do izraza, če bi straniščnik uporabljali spomladi ali v rastni dobi. pa skupaj 121.049 hi v vrednosti H1®1 lijonov 537.000 DM, in sicer največ > Francije (blizu 64.000 hi), iz Avstrt) (16.400 hi), Portugalske (15.500 hi), Izlije (6.200 hi) in Jugoslavije (4.963 W'' Za 182.122 hi uvoženih vin na P0£^ gi vermuta so plačali v Zah. NefflcV 8,238.000 DM. Glavna dobaviteljica r bila Italija s 132.503 hi; Jugoslavija J bila na drugem mestu s 23.020 hi, Fraa cija pa na tretjem z 10.584 hi. Drti^ uvožena vina so bila vina za rezanj ' vina za kis, vermut in druga aroina1 zirana vina. Proti enakemu obdobju v letu . je uvoz vin padel, in sicer po kolk1, za 288.435 hi, po vrednosti pa za 21 a® lijonov 192.000 DM. UVOZ - IZVOZ (hu za. icuhjM/a Lh. Vremec r. Opčine - Narodna 78 Talef. 21-306 V.\Ut(ieh 4t> mm cLnj Czm. ugodne! negovani notkti smisel za lepoto XXVII MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM NOVI SAD Pietro Contento Trlagle, Pia CarduccI 7,Tel.3727j Velika izbira moškega in ženskega perila, predvsem: Moške srajce - Vse vrste nogavic, rokavic ■ Rute za na glavo • Kravate -Splošna trikotaža za ženske, moške in otroke. JUGOLINIJA K+/ K I J E K A Poštansid pretinac 379; Telex 02526; Telefoni 26-51, 26-52, 26-53, 27-02 Trideset i Letiri*brza i moderna broda s 22().()00 tona nosivosti i 460 putničkih mjesta, plove, u linijskoj službi, na potezu od Buenos /dresa do Jokohame. Naši brodovi polaze iz Jadrana i dotiču više od stotinu luka: Sjeverne Afrike, Španjolske, Francuske, Portugala, Sje-verne Evrope, Sedinjenih Država Amerike, Južne Amerike, (Brazilije, Urugvaja, Argentine), Levanta, Irana, Iraka, Malaje, Indonezije. Hon Konga, Sjeverne Kine, i Japana, Prihvačamo terete za luke Skandinavije, Velikih jezera Zapadne Afrike i Južne Koreje. Pobliže obavijesti dobil četa kod našeg zastopnike u Trsta "KORD IDRIA”, V. Bortoluzzi 6 Co. Piazza Boca degli dbrozzi 1 - Tel. 37-613, 29-829 Giacomo Vatovec &«<•<•. S. n. c. Trst - Ul. Torrebianca 19 - Tel. 28587 - 37561 Pošilja slalno darilne pakete za JlllillSUVIJfl Izvaža brazilsko kavo od 1.29 dolarja odn. 790.- lir za kg dalje, kakor indi vsako drugo kolonialno blago. Kolesa in motorna kolosa HIAIVCHI in raznik drugih znamk. Tllllfi KMEČKA BANKA r. z. z o. J. . GORICA Clica lUoreRi 14 Telefon 22-06 Banka pooblaščena za poalo v zunanji trgovini U»««novljMt* to** PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIK PODJETJE EA OORIZIANA B0RIZIA - VIA DUCA D A0STA N. 88 - TBL. 28-45 • SORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo Nasa zavarovaloica ['UNION ustanovljena leta 1628 A. RAVNIK, Trsi Ul. lihega R Tel. 27912 Gostilna Ostrouška TRST - UL. S. NIC0L0 1 Telefon 37-918 Cenjenim gostom želim0 veselo novo leto! jMii+s&dua 4. d »SILLA" IMPORT - HXPORT COSSI ALFONZ vseli vrat leaa, trdih goriv in atro- TJVOZ I. K H a jev za lesno Industrijo GORICA Ulica Duca d’Aosta 17 TRST - Sedet: uL Oleerone 8/II - Teletom sl. Oloereac 30X14 TEL. 34-36 TRST, Ulica Cicerone 8 - Telefon 38-136 37-729 Telegram 1MPESP0RT- R1ESTE UVAŽA: VSAKOVRSTEN LES, ORVA ZA KURJAVO, GRADBENI MATERIAL IZVAŽA: TEKSTIL, KOLONIALNO BLAGO IN RAZNOVRSTNE STROJE Uperim po tržaškem in goriikam aporaznmo Specializirano padjatje za vsakozratne kompenzacije