St. 48.
V Porta, 28. novembra 1890.           XX. Tedaj
MiSo«a" isbaja «Bak pettk in vcl;a popoatiprsjemana uli r florin »» »km poiiljana:
Vae leto
f. 4.
Pol l«ta.....„ ~».
Cettrt let*     ,.,.„! Pri osnaoilih in Uko tudi i>n . jw. Utnicah" se pla&uje za navadvo tr»nt«>;.
no vnte:
$ br. fie se tisk* I ki&i
Kttsit 6pJt« po prastom
SOČA
F'rtsumeine dtcvijke i« iakiyajftia
n kr.  v toiiiikaruicah na St*r«m trfa in   v Nanski ulici.            " '  :  '   "x
Dopisi naj ae »oiu>j« vradnityru naroSnina pa upravniitvn „So$e"; Hi-lanjanaki tiskarni t OtorUi,
ILokopisi se ne vratajo; iepli! aa «o blagovoljiiu frankiijejo.— Delates* in <lrugim iieprcmosnim st nireJatMa gutza, ako te oglais pri oprarnllita
Ogerski driavni zbor.
Danas imamo povoda dovolj, da se na tern mestu pecamo z ogerskim drzavnim zborom; ne toliko razprava o letnem proracunu, ki je zdaj v javnjli sejah na dnevnem redu, marvec" neko drugo, zeio vazno, rekli bi, versko vpraSanj?\ ki se je z razpravo o proracunu ministsrstva za uk iu bogufiastje sklopilo, nam je daio po-vod in stisnilo pero v roke, da na torn prveni mestu. spregovoriino o ogerskem drzavncm zboru.
Znano je, da se toliko takraj, kolikor tudi Se posebno onkraj Litave na Ogerskem ski cue mnogo me§anih zakonov, tako da je moz* kato-liske in zena protestantiske verc, ali pa uarobe. Avstrijaka postava od dne 25. maja 18GB do-locuje, da se pri mesatrih zakonib sinovi izredu v occtovi, hcere pa v matcrui veri, vender pa ista postava tudi dovoljuje, da moretu nwh in zena nspraviti pogodbo, da vsi otroci, ki se po-rode* v takem mesanem zakonu, slede ali ofie-tovo ali vsi materino veroizpovedanje. Na ()• gerskemni tako. Tain mom jo vsled § 12 61. 53 postavc od leta 1808 pri mcsanih zukouih biti vsi sinovi oSetovega, hcere pa inutcrincgu vcroizpovcdanja, t. j. katoliSkega ali protestan-tiSkego. Posledica te postave je, da otroke ed-nib in istih stariSev, ce so otroci razlicnega spola, krsti katoliski duhovnik iu protestantiski pastor, iu da prvi, kakor drugi krst zabiljezi v svojo rojstno in krstno maticno knjigo. Pri-peti se pa velikokrat, da se rodi kak otrok od stariiev, ki so sklenili mesau zakon, slucajno v takem kraju, kjer ni ali ne katohskcga duliov-nika, ali ne protestantiSkega pastorja; otroka je treba pa vendarle krstiti. In kdo  bode  krst
LISTER.
Crtice o potovauji v
(Dalje.)
sv. dezelo.
Davek za vaacega, tudi najralajsaga stattu, zne-¦e na leto 6 fraukoy. tone ne plagajejo davki, „9iij ieoaka nima dnSe", kakor so tarn pravi, ino se nima nikakor % mo§kim meriti, kakor ui miali fanaticni Arabljan po stoji Y«ri, Samo pri rnjatva zen*k<ga otroka so placajo eokrat za veelej 41/* piastri t. j. skoraj 1% frankovj to bi bib ckoii 75 uasih soldov. To jo Teljara 2enskega spola pri nekristijanih. Vza iz tega se raividi, da s korSanatvom je Kristus par* tdignil iettski apj| v Trsto stvari boijih, ga relit gre-ha is pogube si svojo predrago krvijo, da jo ieu-skemu spolu, ki ima tudi po narari ueinojSe in pobo-ioejle stce kakor moiks spol, dal veljavo. To jo naka lepa predoost, za ktcro mora spot So posebno Bogu hvalezen biti.
Kdor bi vidil in S!i§ait kako se tani z zeaskim spolom ravna; kako so on ceni, bi lakko vprasal, komo so ta spol priitevs. Vprasaj takega nekerSan-skega divjega Arabljan a, koliko zivali redl na svojim po»estvu, ti bode med fitevilo goved tudi zenaku, ki •padajo v njegoTO dniSino, priSte?al; Porece: imam 30 goved, 4 ieno, 40 ovac, 6 karae!, 5 oslic, skupaj 85 glav. Tedaj glaro vola ceni in itejo tako Tisoko, kakor glayo ieoe.  Tako je, kriatjanko  #rro-
podelil, ali katoliski duhovnik ali protestantiSki pastor, te tudi bi poteni moral Wti otrok vzgojen v drugi veri, kakor jo ima delivcc sv. krsta? Ogerski naucni minister grof C s a k y je meseca fcbruvarija tega leta, ko se je, kakor pravi, z nekaterimi Skcti prej posvetoval, izdal '.ttr?L'!f>, h mjra n. pr. katoliSki duhovnik krstiti otroka, rojenega v mesanem zakonu, ce tudi bi poteni vsled postave otrok moral biti izrejen in vzgojen v protestantiSki veri, da naj krst zabiljcSi v svojo matiftno knjigo in izpisek iz nje odpoglje protestantiSkem pastorju, da tudi ta zapiSe v svojo matidno knjigo pode-Ijeni krst otroku, ki bode po postavi od 1.1868 vzgojen v protestantiSki veri.
Naravno je, da je ta miuistrova naredba vzbudila med pravhni katoliCani mnogo brupa in oporekauja, KatoliSka oerkcv namrefi voleva, da sine katoliski duhovnik otroka stariiov, ka» terih edeu bi bil kutoll6an, drugi pa krivoverec in ko bi tudi starisi sarai prostli, zunaj smrtno nevarnosti otrokovo, le tedaj krstiti, ako bi bila popolnoma zagotovljena katoliska vzgoja otro-kova iu bi se roditelja po storjeni pogodbi za-vezala, da bodeta otroku skrbeia za katoiiSko v/.rejo. Eden prvih, ki je tej rninistrovi nated-bi, ki zahteva katolibko kr§5ene otroke izro6iti krivoverstvu, je bit kardinal iu primas ogerski Simor, nadskof v Strigonu. Cela zadeva se je bila predlozila tudi rimski stolici v presojo in razsodbo; kaj da je ta na to vpraianje odgo-vorila, se sieer natanjko s> ne ve, in ui ie prislo med svet, ali to lanko sltitimo iu tudi trdimo, dasi rimska stolica ni ugovarjala, am-pak, da je potrdila le to, kar je v^e na razna vpraSanja odgovorila in kar je pri  vefc  priloL-
pojke, Stcjte si v voliko sreco ino posebno pred-nost, da Ble krSene in poYzdigujene, da zivitc in v-viivate vso krSanske pratice, da sto za nebesa vstvar-jcne.
Vie ce vedno vso bolj giblje ko so noki gorl blizamo, ktcro bkopus imeaujejo. Ljudje iulivaliuui sem drugi tja podvizajo. Ve6iuoma je bilo 2enok, ki so polno verce mleka v raesto ncsle, da si je bilo lie eoz 10 ur. Tudi mi pridemo do vrhttnca imeno-vaucga htiba. Kaenkrat zaglodamo na vrhuucu lepo Stevilo gospode. Bill so naCcla'ki zarodu ktttolSkih kristijanov ki ˇ sv. mestu dolajp v 6nst Boljo in v blagor katoliko cerkve. Med njimi je tudi avstro-ogrski kon-sul. Ti gospodje so imcli svojo sprejcmalce, aluzab-uike, kterim taut pravijo Kavasi, ˇ veliki paradi; i. j. od glavc do tal z obleko vso zdelano (=likano) z svitlefiim cvirnom. Sable tudi svitlede in skriveue. Tudi konji so bili v veliki paradi, od sedla do tal so jira viseli veSbarvani coHi. Bi-zdo so imeli tudi silno pozla6ene.
Kadar nas vgledajo skoraj */» urc poprej, ko na goroSkopus dospemo, nam' napovoljo gosdode naprot.i pridirjajo popisani Kavasi na koajik i tako urno so ska-kali cez groblje, kamnje i skaie, da jo bilo graza. Pridli do nas bilo jihjeSest, edeuizmed njih k meni priskoci, tor v prav slabi nemsdini popraSuje, emo-li vsi dospeli, ni nobedea po pott poaeatefiil, ultzbole), ali se vmil, ali kakor-koh ; ko sem mu jaz zani kal, da ni bilo nesrece, tudi nc bol«zni, marvac da smo vsi zdrevi in prav veseli do tu dobpeti, se vsih Seat jhitro obrne ter se kakor vetcr k svoji gospodi vrnejo z vaselo novico, da smo Vv>i zdiavi I veseli. Ko tudi mi (Utpejsa do vrbucca goro kjer jo $os0o~
mmmmtmmmmmmmmmmmmmmmmmm
nostih izrekia: da katoliski duhovnik ne smo druguce krstiti otroka, kakor tedaj, co je katoliika vzgoja otroka tudi popolnoma zagotovljena. Le-vicarji ogerskega drzavnega zbora in pristaSi Ko-Sutovi so pri zazpravi o drzavnem prorafunu nasli povod, da so po svojem govorniku, posl. Iranyi-u, nau6nega ministra interpelovali glede izdane naredbo, in da tirjajo, naj se spt-sovanje matiCnih knjig duhovnikom odvzame in izro6i civilnim uradnikom, ter naj se vpelje kar civilni zakon, ker s tern bode — tako viaj gospndi tidijo, — konoc vsem prepirom mod raznimi veroizpovedanji. Ministerski prosednik grof Bzapary in naucni minister grof Oza-ky, kakor tudi drugi vladni kimovci so naredbo zagovarjali, imonovajo jo popolnoma postavno Icur no nasprotujo nikaki vcrski resnici ter lugajo, da matiee duhovnikom odvzamejo lo todaj, 60 se izdaui naredbi ne podvrzcjo; ali tenjvoc* tej naredbi naBprotujejo lovidarji in poslan-ci, ki pripadajo k tako zvani zmerni opo-ziciji, ki zahtevajo /. vw odloCnosjjo, da naj se za naprej i/rodi spisovanje in vodsTW maticnih knjig civilnim uradnikom in vpelje civilni zakom. Da bode veCina zborova naredbo ministro-vo odobrila in potrdila, v tern smo gotovi; Ce bode pa s tern tudi sklenjeu mir ali napravlje-no le kako premirje, je drugo vpraSanje.
DezeM zbori.
Deielni zbor istrski. V develi arji dne 12. t. m. je odgovoril vladni zastopnik na ioterpsla-cijo dr. A m 0 r 0 b a zaradi obiskovanja Vt .jufi^liWa v Zafciebu od strain istorske mladino. Sklioaval se je pri odgovoru na ministerski odlok, ki dovoljuje obi-
da nas cakala kot avstro-ogrsko karavano, pndue na prvo avstro-ogrki konBuI, ki se pifio vitez Krautz, pozdravljati in Itpo voiila v nemikem jeziku izrekati. Ilavno tako to atorili drugi zavodo -* uacolniki. Za* hvalivii se vsem za tako ireni sprojem stopimo iz konj, pokleknemo ter sveto zemljo poljubimo, kakor je lepa navada.   Pottm kleCe odmolimo 221 Psalm.
Po rasnth, dolgih, strmiU in tezavuih potih Brno slednjiS pridli do mesta na gori, od kadar smo na enkrat zagledali pra? obsiruo tnesto Jerusalem, eilj naSega potovanja in kraj nasega odreSenja, meito nase-ga brepenenja. TeSko se da dopovudati, kaj sree 6uti pri takem pogiodu. Mora se le vsklikniti, kakor je aekdaj Jakop zaklioal, ko so mu lestrioa pri-kaze, ki ju segala od tal zemlje do neba iu on glas zaslifii, ki mu race: Isuj si 6ev)je, ker kraj, kjer stojii, je svet kraj." Res .kristijau, ki si vie vec-krat v sv. pismu prebiral, kar se je v teh at. krajih godilo, preftiuiti te mora, ko a telemiimi ocmi gledas, kje so se skrivuosti vriite v tvoj poduk in v tvoje 08rc6enje !
Vtisi oebeSkdi razmer se ti ae bodo tako hitro iz tvojega sroa iu spomina izbrisali. Se ve, vera te mora voditt in razsvitati, da bode^ prav vidil, spoz-nal in dutil. Ne smea grajo zadoliiti: Mtmajo ofii, iuo ne vidijo, usesa pa ne Slid jo, sree pa ne tutijo." So slepi iu gluiii, zato bodo v avojih gtenih pogioi-li. Ne verujejo, zato Bogu ne dopadejoj kajti 9brez ere ni mogooe Bogu dopasti t *
Najprej vidiS dolino Hebron (hortus oocclusua, obzidan vrt).   V tej dolini vidis Salomomvi  kapeli.
kovati  dijakcm ia Istre  in Dalmacijo rseaciliSee t
Zagrebu a pcgojem,   da obiskojsjo cetrto leto in i*- ,
vrsijo dragi in tretji drzavni izpit na kakem  vseaK- |
iiscn v e»Htvanji.   Na interpelacijo poslanca  Man   j
diCa glede na Solo v Zameta odgevori,  da je tadi j
komi-ija spaznaia po1?ebe *ote ia da se  prifine,  ka  ;
kor Mtro bo we  v^rebno oskrbljeno. — Na *mt- j
sent radii untie aeje dne 13. t in. je bilo meji dru-
aim ianeTerjenje  deiotoega blagajnika Greg. Rigo.
Pc*a*ednik bote, da bi bila seja tajaa ail vaaj re-
nervirsna. Dr. Laginja se tema protivi iozahteva,
da so strat obravnava ˇ javas aeji,  ker se zanjo *a-
aiiBa Tsa deiola brex raaitke na uarednost,   L*bi so,
seveda, glatofali » tejno sejo,  da bi tuj defema
prikriH sleparija avojife privriencev.   Stem sklenU ae
[• leteiriji ittraki  «bor. — Nestrpnost do Slovanw
je Italywwka vefiaa leios posebno sijajnQ pokaaafa.
Priznali je cwrala, da to in to ni pra*. ali obvuljau
Bora* k*c aJttii namicom veCrne.   Vohsov profes<»rj»
MandiS* se ni amf!a od*fcrit;, ne aato, kor ae je
moid* izvtsiia nekoreKno, arapak 1 e a a t of k e r je
Ifasdidnasprettti.'t v«fiini. Zetreti je trtba
TS6 fetolneije, inierpeUoije in govore, koji bi zamogli
raakriti groane alorftbe^ vrieee »e  na ikodo dtible,
sano uto, ker so jfb aakrit ili pristaSi vacine. Sodrga
ua galtiriji mora poiaagati a svojim vriScaojem, da
ae ne allai glaa onih, ki zahtevajo, tia se da potrebno
zauG&er.ja pravici — io ce  treb     prod   kazenskim
aodnikom. Orgaoi javuega reda 2 muajeoirai bajoneti
morajo po raeataiti ulicah straziti one, ki proteatnjejo
proti zlorabaun pri razaih  avtoacmcih  oblastvih.   V
9.tt seji iz.ekel je porodevalec manjsine financnega
odseka, dr. VoUru\ poroeoljivo besede,  „da deielui
odbor poatopa protiustavoo,  auHjuotno dolocdom za«
kona, ikodljivo javnim intercom, ja;  r e v o 1 u c i-
jonarno. In da ne bi o ten goroetastoo-
gtibizvedelOaijki  ljubi  resnico nad
tse ki je vrhovD! zaScitoik  pravice;
Oai,  kijedaakomernoIj«biFvojo  ua-
rode, in ki no fie, da bi ae kateriroukoii
godila krivicat ker je skrben oce nam
vaeni.   kar pahnejo sc v jarok atari parlamentarni
obictji, ru§ijo se ja?oa doloeil.i poslovaega reda dei.
sbora in zatr5 se vsi pojavi  veCine prebivaist?o za-
stopBJoca manjiine ia raesto da bi v zapisnikib suj
doslovno naveli vao izjave manjSine,   zapiSejo
kas jedaosUvni  beasdi:  p a r I a  »1 a v 0.   Pos&va
tantevft, da e. kr. namestoik poroca N j e g.  V e 1 i-
6anst?u 0 delovaoju chora;  ali  z  ozirora oa to,
kar smo povedali, vriva se nam  vpraianje:  k a k o
je   to   porolilo,  odgovarja-iisvojeiuu
naffleuu?'
Dezelntzbor Stajerski. V de2elnem cborn dne 19. t. m. so Slovenci pri posvetovanji v porociln obracuna dezelaega odbora pog'avje vljudske Sole" opetovano zahtevali, najv se odpravi obvezua nem§Liaa iz sol na Spodnjc-atnjerakem. Foslanec Schreiner je pa povdarjal potrebo obvezne nemsCiDe v imenovamh Solab. Fostopanje dcielnega odbora v tem TpraSanji sasproti dezefncma solskemu svetu se je vzelo z veseljem na znanje, ttr dczelaemu odbora naloiiio, naj na to deluje, da se bode na Spodnjetn StajerSkem po onih krajib, kjer hodijo v Solo otroci netnskih staiiSer, pouLevalo v netosSini ali pouCevala nemSCina vsaj kot obvezoi p red mat. — Razprave 0 ljudakih Solah in njenih troSkih pe katoliska-konser-vativna stranka ni vdeleziia. Za deielni iolski zaklad ae je dolocila zahteva z 1,313.800 gld. Kot ime: ,PrispeTki za Ijudske Sole* se doloiuje potrcba z 910.546 gld. — V edentndvajaeti seji je odgovortl eesarski namestoik na interpelacijo poslanca dr. Ivana ' De6ka in tovariaev njegovih z ozirom na rabo slo» ven§<5ine pri okrajaih glararstvih: ,Na interpelacijo poslancev dr. Ivaoa Decka ia tovariSev, katero mi je izro&l deielni glavar v seji dne 19, t. m. t avte n-ti6ni preatavi imam east odgovoriti, da morajo politicna oblastva spodnjcga Stajerskega vsled obsto-jedih predpisov reserati slovenake vloge v slovenskem jeziku, da se okrajna glavarstTa na spodnjem Sta-jerBkem sploh drze teb predpbov, da je cesarsko na-mestnistTO v onih slncajib, kjer ae nisc izpolnjcvali ti pcedpiai, ako je vedelo za to, vseloj storiio svojo dolLnost in sploh ostrO na to pazi, da se po tsh predpiaib in postavah ravna.K — Cesarbki namestoik odgovarja tudi na interpelacijo dr. Ivana Pecka in tovariSev njegovih zaradi dogodkov v RozDem dolu, ter je podrobno razpravlja!, da se ublastvam ne more niSesar oeitatif da so vsega krivi le izgredniki.
Kranjski deielni zbor. (Dvaoajsta ooja, dne 20. novembra.) Poslanec Hribat s tovariai izrodi nujni prediog, da naj ae tfsoka c. kr. deielna ˇlada naprosi, da poSlje euega v Ljobljani bivajoLcga zdravnika v Berohn, da se pou& zdravilne metode dr. Koch-a, druzega zdravnika pa, ki bi sol v ta na-men v Berolin, naj podpira deiclui odbor — Na dcngo interpelacijo posl. Hribarja in tovarsev je g. dezelni predsednik, baron Winkler, precej odgovoril, da ao njenra in deLelnemu Solskemu svetu znani vsi nedostatki glede Solskib prostorov na c. kr. mali gimnaziji v Ljubljani, ter da bo naucnemu minister-stvu stavil primernp nasvete, da se odpravijo. — Po-*laneo  Kersnik  priporoca,   naj   ae bolniSoiea v Ko-
meodi ne presUvIja ˇ Kamnik. — Pri letnem poro-6ilu   dezelnega  odbora „o raz!iLoih reCeh* predlaga
poslanec Keranik resolucijo,  ki se strinja  a sklepom
alovenskih poslancev % dne 2. okt t. I. ter se glasi:
t           rU ciena 13 tem. sakona z dne 21. dec 1S67
¦ St. 142 dri. zak. izbaja pr.ivica zahtevati,  dt.  nradi
" vsake vrsto s slovenskim prebitalstvom v alovenskih
I pokrajinah izklju«no slovenski poslujejo in ee zahteva
! v  ta   namen:   a.  da vlada imenuje za nrade t slo-
' venskih   pokrajinnh   uradnike   t govora  in » pismu
i popolno;m zm^Lrie sloven^cine,  katero   znanje imajo
j dokazati preil redno komisijo Tiij»g» sodiSea, oziroma
} nameatnistva;  I    da vlada tadi sama Luva nad tem.
da   so   ebiaatva   t pr«luvanji a stoven*kiia prebiral
atvom ˇ istini  bluvehSeme  poalttfojejo^ — Peahi.fC
dr. Scbatfer prari na t", da v uobeoem zasedaujn se
ni stavljalo toliko prodlu^ov, k» ne spadajo ˇ kompe>
tivnuo dezeliteg* sbora.   Treba  je   konec storiti Um
agiUcijam, Krivietto hi hiht zahtevati,   da   kandidatt
dt:lajt> akusiiju v alovm^nn jaziko, (Ker»nik klidc:
8tj jiui ni t eSu. k nam   !i»diti.)   Sehaffarja  zavraci
Hribar. Doielui pre-Mdn k baroo Winkler   ni opazil,
da bi vet drug vett*(\ k»kf>r se je prvi izrazil posla-
nee Korsnili, tudi poal. ilibarja izrek »» strankamvu
uradnikov mora zavrniti v inieou vlade. — Pri   gla-
sovauja se sprejtne Ker&nikov prediog.— Samostalni
prediog po»lanea Pfeiferji o polajS.ivah  pri  legilizo-
vanja piarm pri pr.'pisih v zemlj^ko  knpgo ˇ  znes-
ku do   im gld. na pnilngi   zakonv   akieajencga   r
driavnem zboru dne 10   junija 1H90,  ki   pa stopi v
veljavo ae Io tedaj, ako poiajSavo potrdi dezelni zbor,
padel je po nasvetu   upravnega   odseka (poro6evalec
dr. Tftv5iii> z 21 glasov't proti 10.
Za potajSanje pri legalizovanjti gUaovali ao: Deteta, Oragos. Gorup, Xavcid, Ktun, Lavren6ic. Ogo-releo, Pakii, Papel ia Pfoifar. — Pad zatoatuo, da se rovnega trptna Se lattni za^topniki rj»* vsmiiijo, da bi mu prihrantti nekoliku novcev io dafjnih pott.
Liberalcem jo pac veC'i skrb za notatjo, kakor za revnega davkoplaievatca.
(Trioajsta stja, dne 22. novembra). Izroej va2-nejSih re6i, ki ao bile ros\>ae, so: podpora kmetijski druzbi v zneaku 6000 gld , ursuliuaki viSji goapodinj ski Soli podpor* 500 gld. in od druzega Iota naprej 1000 gld. Poro^iio o zgradbi novo bolniinico v Ljubljani in tiSji dekliSki Soli je bilo odsttvljeao, ker je g. Gorup umaknil fevojo ponudbo.
G 0 a p. X G o r u p je v seji fmancarga odseka dne 21. t. m. odmaknii s y o j o p o n u d b 0 z a nakupdelelne bolniSnice. Pri obravnavi so namrefi poslanci naaprotne strani ob/alovaii, da se je spojilo vpraSanje zgradbo nove boIniSoico, %x katero so vsi poslanci, z visjo dekli^ko Solo, proti ka-teri so opraviceni pamlsleki. Z letno podporo 4000 gld. bil bi za vselaj vezan kapital 100,000 gld., ka-terega v ta nameu potrositi dezela ni dovolj bogata. Tudi nikjer drugod dezele no podpirajo takilt Sot. Gosp. Gorup bi bil storil velik» vecjo uaiugo mestu in deieli, ko bi poslopja p<epustjl v kak drug na-meo, n. pr. za obrtoijsko Solo. Tudi ust-move niso na pravem meatu, ker povsod v take visje dekliake za-vode zahajajw dekleta premo^uh r.idbm, no pa taka, ki se odgojujejo s pomocjo uatauov. rJosp. Gorup s svojo ponudbo pritiskb. sa dezelo. da bi si tnorata na-loziti neprimerna bremena. W\c<\ te kritike je gosp. Gorup, ki je bil navzoc* pri m-ji. izrokci, d;v on node delati nobenega prttiska in da odmakne svojo ponudbo ter je odSel. Fioancni odsek je potem pretrgal aejo, da bode porocevalec mogel staviti nove piedloge za-stran zgradbe bolniSnice.                                (Slov.)
Fantic se je vsled vdarca zgradil na tia, vendar je Se vstal in sam priSel domu; — doe 18. avgusta je pa vmri. Zatozenec bil je obsojen na tri nieaeoe teSke in poastrena je(e.
Druga obravoava istega dne vrSila se je proti devetuajstietnemu Ivanu Gregorifa, ki je, kakor amo ˇ St 37. n3oSeu porocali, zabodel svojemu dra^ilcu, Ant. CueiL-u, no5 akoz in zkoz sree, Porotniki so raz-sodili, da GregoriC ni kriv hndodelstva uboja. — .Cor-rieruu pa ni zadosti, da je moriiec oproSfien, Lei, da je bil razdraz>n, ker je bil napaden od znaaega Cr-tiiea Italijanov in to edino le zarad avojaga italijan-akega miSljenja. ampak Corr. pripominja, da ta raz-sodba bi zamogla biti koriatna vsem draiilcem.
Kaj bi pac nastalo, da si slovenski faotje ta nauk Corriera zapomu'joH
Dne 21. in 22. bila je obravnava proti Rajman-du Scbobra Iz Kranjskega in Qustavu Ress iz Ljub-Ijace. Zato2ena sta bila, da sta kot finaucna straz* nika v Zapotoku tihotapcem proti odskodnini dopui-cala govejo ziviuo goniti na LaSko po stianskih po* tih in da sta na ta nacin oskodovala itilijaDsko dr-zavc zaradi carina. Porotniki niso Hpozuali, da bi bila zlorabila svojo slu2beuo oblast, in bila sta oproScena oba zatozenca.
Dae 24. in 25. bila je obravnava proti 58 let-nemn Deli' Oste iz Martignacoa (Videmske okolice) in proti 23ietnemu Francotu Morvic iz Oddjana. O-bema zatc^enct'ma se je o(italo Bleparstvo; Franceta Mervic-a so pa Se doliili tudi zloeina javnega oasil* »tva, ker se je uatavljal javni obiaati. Opeharila sta nekega kmeta h Yelandra za 3910 lir, cos, da bosta vzdignila na Krasu zaboj poln ogerskih bankovoev. Porotniki so apozoali oba zatoSonca kriva zlocinstva goljufijein vsled tega je bil prvi obsojen na pctlet tezke jece in da bo po prestani k izni izguan; drugi (Mer-vic> je bit obaojen na 5'/9 let teSke jece.
Dne 26. t. in. bila je zadnja obravnava porot-nega sodi?e,i v tem zaBedanju proti 20letnetnu Maksu MaruSic<u in 18letnemu Andreju Veinb'rgerju iz Mer-na zaradi roparskoga napitda. Porotniki ao zatozenca spoznsli kriva tatvine, valed tega vdobil jo Maks Ma* ruii6 pet misQcev in And. Yeinberger tri uiesece tezke jcLe.
Dopisi.
Iz Gorice dne 27. nov. — Porotna sodiSca so imele obravnave dne IT., 18., 19. in 26. t. m. Prva obravnava se je vrSila proti FranSisku Paronit iz Tr-2ica. Zatofenec, 36 let star, oce peterih otrok, na-padel je roparsko dne 17. avgusta neko Kat. Pavle-tic, ko je klece in pripognjena piia vodo is nekega vodnjaka. Ranil jo je na glavi in hotel jo je v vodi vdusiti. Yrgla jo od sebe 4 gld., katere je nadobaez hitel pobirati; — med tem je pa Sena zbezaia po cesti, da je Paronit ni mogel vec* dob'.teti. — Porotniki so soglasno spoznali, da je Paronit kriv ropar-skega napada, zarad oesar je bil obsojen na Seat let tt&ke in poostrene jece.
Dne 18. t. m. vrsila so je obrarnava proti se-demnajstletnemu B. Pellegrinu iz Terza, ki je dne 17. sempt. t. 1. zabodel Se ne 16. letnega F. Z. in tezko ranil G. Z. — Fantini iz Terza in St. Martina ae praskajo ze delj 5sss aiod aeboj in onega nesrednega dne je Fr. Zambon Pellegrina oklofal, — ta pa je kar z nozem zaCel, ter ZiP.iboui-a zabodel in Greg. Zuttioni-a tezko ranil. Porotniki so zatozenca spoznali nekrivega.
Dne 19. t. m. vrSila seje obravnava proti Ant. Maroeutti-u, 33 letnemu iib;cu iz Gradeza, ki je due 19. julija t. 1. udaril 6tetnega   fantiCa I. Maricchio.
Iz Koroikeya so poroSa Slovoncu: Jako vaz* no vied bo vpeljo dezelni Solnki svet po celi kotolki de2eli r takozvanih dvojezicnib iolah, v«led katere ae bo v Mloronskem jeziku v vsakem racredu nekaj ur na teden poufevato obligatno. V visjih razredih se dozdaj ni jenial tfisto noben ozir na slovensScino; — zdaj bo tudi v visjih Hzredih nckottko ur odloceuih sa slovenitko slovnico (ki bo lotos izSia). Ne vem, bo li b to naredbo pomagano kaj veliko, ker so v visjih razredih uavadno le Neraci za ucitelje.
Slovonski ufiitelji bodo,seveda, voc dela imeli, ker bodo morali Se posebej aloven^ko pou6evati. Ali se word* spomni dezelni Solski svet takib siovenakih uditeljev, ki jib je prestavilna distonemSkekraje, injih jiazsj poklifie? Pri cell tej stvari pa imamo, ki smo ie vajeni biti nezaupljivi, tudi tukaj pomislikov. D a bi le a to drobtinico nam olikanim in zavedtiim Blovencemne hotela seustazapretil Do jednakojravnoati z drugimi narodi je vkljub temu Se dolga pot.
\i Gabriji na Vipavskem due 20 nov. —
Malo m pri nas godi vaL:iega, da bi Yam mogel po-rocati; veaiar ne morem si kaj, da ne bi Yam pisal o tem, kako smo tukaj letos praznovali god sv. Martina. Ze v uedeljo pred sv. Martinom nam so g. vikar naznanili, da ae bode litoa pri nas obhajal god sv. Martina, kakorinaje bila nekdaj navada. In res, due 11 novembra so pri nas darovali prvo sv. maSo ob 6*4 uri zjutro d.g. vikarYincencij Stubelj, in pred slovesno sluibo boijo, katero so imeli c. g. komenski dekan z asistencno 5. g. Ivana K o d r i 6 a, zupuika iz Smarij, in \ g. A I o j z i j a B r a t i n a, kaplana Stanjeiskega, so c. g. vikar Bra-niSki, Marko Yales, v lepem govoru nam razlo2iii zivljenje sv. Martina in so pesebno mladino opominjali, uaj ga pasnema.
Popoldoe so pri vedernicah iz cirilice peli povci litanije, in vse je bilo tako vbrano, tako izborno, da smo ae vsi cudili.
Zraven ie imenoraoih, je poSaatila naSr) stav-nost tudi druga iantita duhovSLina iz bliznjih obdin, tako, da smo z omenjeno >'av-noatjo prav zadovoljni vai domacini, ki klicem > :•••-sebno svojim pevcem: BLe tako urno naprej I" *;
*) Dopis bii je ie stayljen, ko naletimo t ^Edssosti*1 ad srede it. 95 z dne 26. U m. na rarno nste beaede z dru-gim po'ipisom (Jesenaki). katere nam je dopisnik po poit (pcStna xnamka: Vipava 2i\\l 90) poslal Zdaj obzalnjemo da smo «iopis akrSili. Ud.
Politidni pregfcd.
Notrauje deZeie.
V   deLelnem zborufceskem so dne 22. t, m. dokoncali glavuo razpravo o predlogib za dezelni kulturni svet ter prestopili v posebno razpravo s 158 proti 53 glasovom. Dezelni zbor ceski Steje 242 poslancev; navzofiih je bilo pri tej seji 211. Mladocehi so bili y polnem stevilu, z DJimi je glasovalo 12 StaroSeliov, in drugih 12 starofeskih poslancev se je umaknilo glaso-vanju. — Ko je pri glasovanja, da se o itne-novanem predlogu preide na dnevni red, glaso-val dr. Rieger z „Ne"!, tedaj je zavpil nad njim poslanec VaSaty: „Ni6 vredni izdaja-lec**! — Takih surovih ofiitanj paf, dr. Rieger ni zasluzil, ker celo svoje zivljenje deloval je pozxtvovalno in nesebtfno ze blagor svojega 6es-kega naroda. Ako priinerjajo Celti avoj polozaj, ko je dr. Rieger javno na'stopll, sedanjemu, reft morajo, da zgodovina pozna 1c malo tako ne-nadnih, v kratkem da«u izvrsenih napredkov pri narodih. la najvecji del pri tch zaslugah imu dr. Rieger, zato ga pa v zahvalo sedaj Mladocehi pitajo s priimkom: Nitvrcdni izdajalec!
V  dezeloem zboru gorcnjc-av. strijskem je linski §kof dr. Doppelbauer izvrstno govorii o predlogu za versko §olo; v svojem sijajnern govoru je pojasnil, kaj zahteva z versko lolo katolisko ljudstvo, kaj eerkev in kaj veiina deielnega zbora gorewje-avstrijskega.
Dezelni zbor ilezijski, dasi libe-ralno-nemSk po svoji veftini, je vendar sklenil polajsavo glede legalizovanja v zcroljisko*knji2nih zadevah, ki znasajo do 100 gld.
ffizje-avstrijsko. Antisemitje so predlozili odbom proinjo 20.000 volilcev, v ka-teri se zahteva, da se odkloni predlog Velikega Dtmaja. — Pri pogrebni slovesnosti holandskega kralja bo zastopa! eesarsko hiio najvojvoda Fri* denk. Kakor se Cuje, pojde tja tudi deputacija 03. pe&polka,   cegar iastuik  je bil umrli kralj.
Dezelni zbori Stajerski, Slezijski, Sol-nograSki, Kranjski in Bukoviuski so dokoncali svoje delovanje.
Zunanje drzavo.
Volitve v Italiji. Pteteceno nedcljo in ponedeijek so sc vrStlc po Italiji volitve v dr-zavni zbor ali parlament. Katolicani, zvesti opo-minu sv. Occta, niso volili. Posebno so se zani-mali za te volitve irredentasi in republikanci. Kricaca Imbriani in Cavalotti, giavna stebra Ir-redente italijanske, sta bila zopet izbrana. Tern a dvenia pridruzil se je to pot se tretji zagrizeni irredentas, — avstrijski odpadnik in vojaski begun, dr. Barzilai, zid izTrsta, kateregain, so izvolili v Rimu, ki bo gotovo pri vsaki priliki pobijal Crispijeve mirovne namene tcr zahteval, da se Avstriji napove vojna. Pri volitvah je zmagala vladna stranka, ki steje kakih 400 pristasev. Crispija so izvolili na 4 krajeh; tudi vsi drugi ministri so postali poslanei v parlameutu.
Francoska. S Pariza se poroca, da so dne 25. t. m. mnogo nihilistov zaprli in od-poslali uez mcjo. Dalje se poroca, da so morilcu ruskega generala Seliverstova prist i na sled in da se vsaki treuutck pricakuje naznanilo, da so ga djali v zapor.
Holandija. Kralj Holandski, ViljemHL, je vrarl. Star je bil 74 let. Sina nema, pac pa eno 10 letno hcer, priuceso Viljelmino, katera zasede prestol svojega oceta. Za dobo nje mla-dolatnosti prevzarae regenstvo v Holandiji kralji-ca Lma. Kralj Viljelm bil je tudi vcliki vojvoda Luksemburski, katera dezela mu je bila pod-redjena le po personalnej uniji. Vlado v Luk-semburgu nastopi sedaj Adolf Nasauski. Za ne-odvisnost in nevtralnost te dezele jameijo s svo-jimi podpisi vse evropske drzav<?.
Nemdija. Dne 20. novembra so nemski vojaski novinci prisegii pri zastavi. Pri tej priliki je neiaSki cesar govorii novim vojakoui o sovrazciku, katerega je mogo5e le s pomocjo krsCanstva premagati. Rekel je med drugim le-
pe in pomenljive besede: „Nikdo ne more biti dober vojak, ce ni ob jednom do-ber kristjan". In novinci, ki somu prisegii kot zemskemu gospodu zvestobo, naj ostanej o zvesti tudi Gospodu Jz v el i 6 a r j u nasemii! Zares prelepe besede iz vladarjevih ust!
Domade vesti.
Iinendvanje in premeSdenjeuiadnikov. Sodnijskim pristavom so imenovani: dr. Ernest Cris tofole tti k tiibunalu y Gorioi; za Ajdov-i8ino: R udolf Muzina; ta Tolmin: d r. H e n-rik T u r ra; aa Bolje (Buje) d r, Anton Sbisa; ta Mo to von (Montorm) dr. Orbanich; za Pod-grad (CaBteluuovo): M a t e j P r i in o i »6. Promettje-na sta c. kr. sodnijdka pristava: A n t o n P e 11 e-r r i u 1 iz Buj t TrSic (Monfaloone) in II e n r i k B r a t o 1 o in u i iz Podgrada v Koper (Capodistria).
GotiSko katoliftko druStvo (Oircolo oattolico) imelo bo due 11 ducetnbra t. 1. ob 10 uri ijutro ob«-ni zbor,
Za pogorolce aaliUbiaju je veleilavno c. kr. naraesmiStvo v Tutu dovolilo pobiraojt milod»rov. Mi-lodari naj »• izroCijo c. kr, okr. gUvarBtvom sli pa ^upanstvom — Dvakrat da, kdor hitro da!
Oafitnim obdauom imeooval je trgaski msit-ni zastop Mojzena L u z: z a 11 o zaradi zasliig za lolo. Odkar je JJuzzatto v Solskom odaeku, ifginili so „KriLi" in poaobe ,Kriitoi na Krilu iz trzaikib lol. V obfiinskin Solah kmalo ne bo vc(5 viditi m podobe bozje in tudi ooBaijeve no. Pred in pa fioli«ovo6»e moli iin ako katohet " javni goli zahteva, da naj eo moll, ga zurimohujejo. — Enake roci pripoveduja nek kftlchbt na dunajaki moSCauski goli v ,,Vaterlaaduu: Nek doclo prinoBel je v petek meso seboj v lolo in ga tarn /.voCil. Zaradi tega vdobi slabSi red r zadr-lanju. Eo deakov *% o ten il?o, vloii pri iol-kemu ivotovaUtvu priulbo, e«S, otioku ime auti m-boj v lolo, kar mu drago. — Ocatu di uzoga otroka jo ta katohet gporodil, da ho njogov funtiC kiiauikcga nauka ne nil, in o6a mu polljo v odgovor; Nni tr@b«, da bi so raoj fmito vorstva u6il, saj no bo duhovuik"; IS litncga frtnta jo omonjo.iu katohet fpradal, da naj moli npofltoljsko voro; ni znal Ao toga ne, in na v-prafi-injo: „Ali ne molii te molitvico doma zjutro in in zvoficri" odgovoril jo mirkovoc: „Nimaw Caea K mo-litvi i" — Kdo ie bo po tern takem go Cadi!, ko bore, da ae mlefinozobon otrok vzmrtt, ker mu jo fiolska naioga pretelkai Aii tihol Zo tako so boj;mo, da j nam zopet kedo zaropota od ono strani, ki Binatra ' 2e kot zaljonje 6aati colotna ufiiteljakcmu stuau, ako tu zapiSemo lo besedo: B5olaB ali pa wuCitclju: — Kaj pa Solo, da bi javili naSe prepi iCattje, da bi za-moglo tudi v novodoboi Soli biti kaj boljSega. In von-dar bolje ne bo, dokler nimatno verBkib Sol t
Tako daled pa vendar ge nismo. Tako piSe „Edi[io8tu, ko zavrafa „I)el. list* zarad objavo tirjatev delalakih v Avstriji. Y 5. toLki teh tirjatev so zabteva: „brezverBki poduk na vaeh ljudskih soiah" in .proglasenje vere kot privatna rec*. — Mesto da bi „Do 1. Iirttu vsbd tega opomina na pravo pot krcnil, ua-padel jo „Edino8t, in piSo med drugim: — ako mi zabtevatno BREZVERSKl poduk v Solan, zahte-vamo lo, karje razvoju :< vefitva primernot mislimo to nam mora *kdo pritrditi, naj n bo delatoo al kdo drugi, katori nima zagrizenih predsodkov, da ako vers ki poduk v tisocih le-tih — ko jo bil aploh vob poduh v rokah duhovSdi-ne, katori imajo biezbrojno priiuic iia razpolaganjo, — ni zemogel dlovegtvo bolje napravi-ti, ne.gojev danas, — da so ie skoraj vali v brezno pogube*.... S torn pa nikakor ne pra-vim,o da naj so uii brez vewtva — Bzapcmnite si to, — temvefi hoCemo in to ravno a pioglaSa-njem vere kotPREVATSE reci da bi bilo vero-izpovedanje popolnoma proato; duhovni naj bi po zah-tevah obcin ucili kerscaoski ali ver.ski nauk in vaak bi po svoji prosti volji k istcmu pofiiljal olroke". — Nd dostaja nam prostora, da bi ponatisoili odgovor ME'iinostitt doslovno, obljavimo torpj le odloinke: Kdor podi veraki pouk iz UUDSKE SOLE, ta proklamuje brez vers t vo.... To so torej Vaia nacela in, — kakor ptavite., — tudi nacela de-laleke stranke. Pravico, zagovaijati ta uacela, Vam kratiti ne moramo in tudi ne tnaramo. Ali i-stotako nedotakljivaje nnsapra-vioa do pobijanja t e h n a 6 e !...» Mi nesmo hlapci klerikalizma, ali prepticani amo do dna svoje duSe, da je ver ski int onavoz ki druii dloveStvo v harmonicno skupinoin da te v e z i c 1 o v eSt v o n e more pograSati, ako no6emo, da no nasta, nojo duevi, ob katorih bi se Vam samim lasje jtiili. V Tretu ae je odpravUo vorttrp skoxo do oela » iole
in poglejto naio „mularijoM, poglojto jo v vsej ne-spridenouti. In taki element! naj bi potem, ugodno jeailj socijalno vprnBanje ? Ako do toga pride, ia bo do clovostvn resvalilov bre-» o   p og u b »•".
Veliki banket na cant, odvotniku in poslancu dr. Lo vi s iui5-j u prirodiii so v saboto dne 22. t. in. pri Drehcrju v (ai/naiij^ da jo prod drzavnem Bodisfieni aprotno zagovarjal razpuSfieno „Pro Patria". Udt-iez micov jo bilo kakih ato mladih in etarih l„pa-tnjotov": raestna godba je avirala in navduieni' go-vori so poslnSaloe tako ganiii, da so aa „Lega Na-aionala* zloiili 62 gid. 10 kr. Da jo bilo v govorih tudi kaj zbudljivoga, so razume.
NemSko dmStvo flOonoordiaB je vsled aklopa dniatvonikov, ki so ga narediii pri obfinom zboru pnt'-cnoga tedna, zaapalo. V Gorisi bivajoci Nemci obhajali r,u I. 1859 Sobiller-jevo stoletnioo, K«r ae jim jo slavnoat sponesla, oinovali so 1, 1861 o< menjeno drustvo, katoro jo pa ze dclj caia hiralo radi poknaajkanja donara,
Samomor. V nedcljo sjutro dne 28, t, m. nil-
rth    10V_    III'!    «tllfpn    nttntanA   no    niflnim     .1..,..
»   vvioh. uiib a» i. ni. oo   tf, UN KTSROr SKOCII JO XT
lelui France Brnndolifi is gempaia „pri Moitu" % moita v vodo, Utopljenca so ie la v irsdo jutro ob 7«/i uri h lokli iz vodo. — Kaj bo, ako it no* voiegus kuga vgnjezdi tudi pri nas?l
Slovenska ditalnica v Gorioi priredi v saboto dne 29 t. in. v svojib prostorih plesno veis-lico,..., S tern napoveduje wNova Softa" saietek «ad* venta'l
Pri delu pocoareSil is jo v irelo dno 19 t, m. v kamnolomu Oueoni-a za novo luko v Trstu pri Ssstjani 40 letni Anton Kovafl, Skala so mu je iva* liia na desiio nogo in mu jo Je tako zdrobila, da so mu jo moral! v bolnisnioi v Trstu odligatl.
Joba, katori je, kakor ino ivojofiauno porooall, na tako gro/ni naSin vinirtil Marijo Kotnsn, sluisb-nioo g, Bonn-a v via Bolvedero v Tnlu, Jo triilko porotno sodiide spoznalo krivega, Obsojon Je k sinrtl na viblicali.
Razne vesti.
500 zdravnikov is vioch krajev sveta naba-ja so zdaj v Btrolina, da se priucyo naiinu sdrav-Ijonja na podlagi izonjdbs dr, Kooh-a, katsrega je nemgki cesar odlikoval z velikim rodom omega oris.
Iz Pe6uh-a (Fttofkircben) se porofia $21. t. m.» da h r i p a, ki so vedno botj Siri, provzroCuje tu in tarn vroSinsko bolezeo. V Soli je le polovica fiolarjev. Bolezen razgraja go bolj, kakor na epoinlad.
Zopet povodeilj. Iz Prago so porojia dno 24. t. m. Moidava in njeni pritoki prete zopet 8 povod-nijo. Zc!ezoi6na proga Zdic-Protivin je prepiavljeua. Ker so je vdrla sksla, prenebal jo promet na <5e»ki ssverni Seleznici med Prago in Libercami. Istotako je ustavljen promot na bustijehradaki zsleznici. — V K a r 1 o v i h V a i i h je vod narasla na itiri metre na visoko. Hisa MKAffoobautu*1 so je sesula. Stiri mostove in v lesona prodajalnice na starim in novi m trgu je odneala veda. Plino — in vodovod sta uui-Leua. Kolikor se dozdaj ve, ni ponesreien go nobon clovek.
Kako ?eliko da je mesto London potna-memo iz nastopnih novejgih podatkov: V Londonu jo ccz reko Temse 48 mostov; mesto ima 76 glediSfi, 2200 postnih in telegrafifinih postaj t 15000 urad-niki. HiS je v msstu 547,410, cerkva 1450vbolni8nio 2100; pivarn 7600; kavarn 1800 in 570 hotelov. &t-vcL priskrbujejo v 3100 pekarijabin 2500 meaokob; mozkib in zenskih strczoikov je 326.000. V Londonu porabijo na leto 2,200.000 zakljev moke, pevgije-se pa 260.000 preSi6ev, 450.000 volov, 1,800.000 dm-ge goveje givine, 8,500.000 divia6ine in perntnine; 220.000.000 rib in 510,001.000 ostrig. — V Londonu zivi ve6 Skotcev kakor v Edimburgu. ve6 Iroev kakor v Dublinu, ve5 katolicanov kakoi v Bimu, vec 2idov kakor v Palestini. Leta 1600 bilo je v Londonu ge samo kakih 40000, prebivalcov, nih fite-vilo se je naraslo do 1700. 1, na 700.000, do 1800 1. na 900.000 in lotos so jib Steje 4,425.000
Poziv slovcnskim pisateljem! Odbor „Ma-tice Slovcnske* se obraia do vsoh rodoljuboih pisa-toljev slovenskib z iskreuo proSnjo, da bi Sim preje tern boije poslali kaj ptimeroih donoskov za pri-hodnji BLotopistt.
Kakor leios so bodo sprejomali tudi v prihod-
njem  letu  samo   izvirni   snanstveui   in soanstvono-
pou6ni spiai iz razno7rstoih strok ilovedkega znanja;
vendar  je  geloti,   da  bi   ceatiti   gospodje  piiatelji
. Bvojim razpravam izbrali take predmeto,  ki  ugujajo
Ipotrebam naroda slovonskega, ter zaradi svojo splosno zauimljivostt prijajo Mini MattfioiU druitstJoikov.
Bokopisi naj se poiiljajo uajpozneje do kouea marcija 1891. I. predeadniStva »Matiee Slovenske* ˇ Lfabljani.
Po   pravilih   dolotona   nagrada   v   „Letopis* vsprejetim spiaam se bode  izplacevala,  kadar bodo I knjiga dotiskana.                                                     *
Y Ljabljaoi 31. oktobra 1S90.
V imenu „Matice Slorenske" : Prvocaestnik                            Odboruik:
Joaip   Mam.             Anton   Bartal.
BftzpiS Sastaih darii Da bi pospeSil* razyoj alovenake pripovedae kojiievnoati, razpiauje „ Mm tea Slovens*** po dolocilih JarSic-ToinSiceve uatauuve 300 goldinarjev caatnega darila dvema po?eatima »!o-venakima, in to: a) 200 gld. povesti, elwozdjoei njij-menj 10 tiikovnih pAI, is b) 100 gld. poveati obse-zajoci najmenj 5 ttskovnih pdl.
Snor obema poveatima bodi zajeia i* zgod .-Tine ali apleh ii itvljraja naroda alovenakega. Ob*s poveati raorati biti pisani tak6, da po obliki lo vst-bioi 8Toji astresati umetniftkim aakonom pripovola* kojiievnoati ter poleg tega ugoditi litorarnim name-nom „Matice Sloveuake".
Piaatelj, katerenra se prisodi featno darilo iz novcev JurCi6-Tom4ice?o ustanove, prejme vrhu toga aa avojo potest §e navadoo piaatelj«ko nagrado, ka-tero plafoje .Matica Slovenaka* po § 15. svojega o-praTifnega reda po 25—40 gld. za tiakovno p51o.
Kokop'ui naj se bres pisateljevega imena pr<-siljajo odboru „Matice Slovenake" do 1. oktobra 1891, 1.
Pisate)je?o hue naj ae pridene rokopiau v za-peeacentm lists, na katerem je zapisano doticao gealo.
Veckrat ae je poudarjalo, da „Matic« Sloveoaka" podaja svojim clauom premalo leposlovne^a berita. S tern razpisom hoce Matifiin odbor pokazati, da ga jo reaua briga, po vai svoji noci poapesevati tudi razvoj lepuslovne knjizevnosti slovenske ter clanom svojim poaati v roko lepo zaba*no knjigo. Zatorej ae pa podpirani odbor tudi tiadeja. da ga bodo piaa-telji aloven&ki podpirali v njegovem trudu te; bo caatno odzvali njegovema domoljubnetnu pozivu. Y Ljubljani 31 oktobra 1890.
Odbor ,Matice Slovonake".
Stev. 378 op.
Oznanilo.
Naznanja se, da javna drazba zastavii III. Seteitlek t. j. mesecev juHja, augasta in sep-teuibra bo za&ela v cetrtek,
4. DECEMBRA 1890.
in se bode nadaljevala   naslednje   pondeljke in fetrtke.
Ravnateljstvo zastavljavnice
in z  njo  zdruzene   hranilnice.
Y Gorici, dne 6 novembra 1890.
Rohseidene  Bastkleider fl.
Ill Sil laPI* RftiaP und bes8ere Q«aKtaten rer-IVrtJV pCI HUMC aeadet porto. mA zollfrei das Fabrik-Depot 6. Heaneberg (K. u. E. Hoflieferant), ZttJl.eir Muater umgehend. Briefe kosten 10 kr. Porto
, bhgo dob igBfljBM a pottnma pwitol
Teo<br Slabaaja
nta t Mi, ulici M It-17-
priporoča se vljudno pri visoko častiti duhovščini t napravo cerkvenih posod in orodja najnovejše oblike, kot: nionstrane, kelihov itd. itd. po najnižji ceni.            y
Stare reči popravi, ter jih v ognji pozlati in posrebri. Na blagovoljno vpiašanje radovoljno odgovarja.
Piljt blago doteo tpwljKia la poitaiae prartol
RESEN OPOMIN
Ysem7 ki Se awiaie ptKce.
Polici (ptamo, ki dokaznje. da je kdo zairaro-van) je potrebno posebiio it Mo kaSe izposoditi si denur na sautrovano Ungo, alt pa ce kdo boie a te^tanientotu v,5st*»'*'t« kako volito za s*ojo drn2inot (po'.ca \elj» kaker j*.»toTo dena^j ona je potrebna z.ilolieutm pohWt.ikf-ni hii is zemljtsf, ker pri nag!i amiti *e dedicent tzpkea zavarovana vaota, tako da u r*j.» ftniutr.w'i, da ijihove neprtmakljine $9 frmtt ilvljat; ztt nolo pomCene j§ polica ta$na% ker ona rmog<&, da *e pi-roemi in olroci brtzpogojno preakr-bijo ; mdi s!u/t poiiea kot Inccijtt ali polotja, in psi ih'uJtabtiikih v htpcij htl tzajtmna earseina; a polieo pri Zitemwanjih m iidjeHJr: se vaelfj najbolj tarno, xarlno in dohro naloii dtnar, in toraj jt polica vece vred~ nosti, ko so hranilnice.
Kako se uujlo/e hi tiajb^lje polica dobi, brez-placno po?e  uslmeno in phmeno  caroeaje skrmtost:
Viii nadzornik  st»_ zamromnje  Klein   Duuuj.
I. Ob. Donaustrasse 59 >4 3-5 me.
Brezphcnc potzvnlbe t ntek zaderak, ki tirejo kredita proti zavnramnju na nepremicnine in brtz zastave.
PROD UA PAP1RJA
JTiskarna Pallichl
v Gorici — Travnik 6.
Prodajam po najniii ceni vse, kar je po-treba za pwinje itt eoUko rab?. Tiskam knjige »•' '»rugo. Imsim v <alogi tiskovine za obem-vrade. 8»bke, mt»litvone knjigo, liste itu-r^, atrovaae  in za  modo, alovatveua  dela vaeh m atrok. A         Tiskoviue vsake vr«to ko oskrbujejo toLno
JTj                      „   .          -----a—   -
U| z odli^wim spoStOTatijem
A treba fi| in <ln ffl bke v W3 atrova
Jjj]         Nadejaje ae mnogih noroLil &b priporocam m\
i
Se   priporo^a   daljo   avojo   nojve^o in *                   '   Solskik knjig in
ilojro vs«!»
Q najcenejo z.
&A piaue pripiave xa meat no in ljudske sule.
0
J. Fallich.
I
i
AMERIKO
Kralj. balgijski poatnt parnik drnitva
„Bed Fiar Linie" iz Antwerpcn-a
noraTnost r
MNew   York & Philadelphia
Mu           priznan od Yisok» n. k. antrij. vlade.
Anton Keren,
do zdaj vodtteij Weidiicbove trgovine naTrarniku scm odprl
laatoo prodajatnico porcrlanaatega. ateklenaga in dru-g^ga poaodja
¦mr &*»mjBm>m3x& tallol. polpg goatilne „ p r r zlatem letti". Priporodnra se 8 tern avojim aorojakoo v me* f gtn in na doze!i za b!aj;ohotoo podporo z ua-'^ili in • obiakovanjem tpr zagntarljam toLno postrozbo, dikor I jnogoie, po nizkih cf»nab. Prav tftko pretzanien tai-i k^rano dolo za vlggntije Sip v nova all lo za po-! piavo vl.ig.uij.' v staru okna, kakor tudi za re* ; z it njo pjzldcu'ifih in polir-nih okvitjcr za pudobe.
priznan od Yisoka c. k. antrij,
Pojasnila diy'c:
priznano zastopatvo
Xled SJtax- I^inie
in Wien, IV, Weyringerga3se 17
nli
•Josef* Strassei-
Speditionsbur. fiir die k. k. Oust. Staatsbahnen in
Innsbruck
©: Prvo skladisSe. - VRaStelji st. 225
04
lii h
I Alojzij uiiiiliicli, i
najemnik                            j
^novoustanovljene lekarne Brau-   i
nitzcr*^^                        *J
t BabatJaSu St. iff, hi5a Coronini-jera,
jt   priporoea p..n. obcinstvu v mesta  in okolici   avojo   ¦%
i-   bogato zalogt naslcdnjcga b*agd in zdravilskih izdel-    ¦ koT, ki so usi aveii ter naravnost wrazani:
iKemi&ii,   farmaccvtiCni   in   drogenjski  "v
izdelki, najbolj cialane domace in tiije  zdra-  %
vilake posebuoati.                                          *.
Naravne mineralno vode iz raznih atu-  Jf,
dencev.                                                        T Zaloga raznorratnih   paaov   za   otroke, jL  deCke in odraale.
Predmeti iz kavcuka, izdelki za  kirur-   j}
"J gifino zdravljenje.                                           4T
jt          Bibje olje, naravno in izvrstuo,   nepri-   T
lr jetnega okuia in kamicuo ciato.                     >
Jf          NajfistejSe ivcplenokislo >pno,   c.   kr.  \
Tc kmetijake Sole v Gorici, za vioarako rabo.      >
Homeopati^na zdi*a.vila. Zcli-avila za zivino.
JOSIP CULOT
V GORICI.
Naznanjam slavncmu obcinstvu, da sem dobil na veliko izbiro Lev)jev} devljiCev, Skorenj, velikib devljev in slap se sakna, klobucine in usnja vsakc velikosti za otroke male in velike in za odrasle s pod-plati in brez njih in tudi z li^nini us-njem   znqtraj  in   sicer vse   to   letoloje
blago.                   -------
Boga'a zaloga: celolotdnih zavratnikov in zapes^ikor za dubovtiike, meadanc iu vojake; pndobir, rozuih veneer, avetinj; cigarotnega papirja nove vrsto: okvirjcv a papirja z vsem, kar je treba, s papirja zlate, areberna in rud-nake barve; lopoti<5ija, diaat ; vaake vrste igrafi na veliko izbiro za deckc in deklioe ; raznolicnib korcegov in popotnih totb za goape in gospcrde; vsakcvrstnih 6cv!jev, golnov iu iolaickov malih in vilikih za mozke in zen-^ke ; vrhu tega vsakovrstnrh gaiantarji liCnib iq navaduih ua vxdiko izbiro.
Telika in Ma!a Pratika
Slovcnske ut J. BLAZNIK OVI
v Ljubljani.
@ Pr^skladiSCer^- V RaSteJii it 2~M
I"
5 do lO gld. na dan
prisUizi gotoyo brez da mu je treba glavnice na lastni dobicek ali   zgtibo, kdor  prevzame razprodajo   postavjo dovoljenih lo/ov in drzavnih denaraveljavnili pa-. pirjev. — Ponudbe je posiljati:
jiLosc'6 an die Annoncen-Expedition J- Danneberg, Wien, I., Bumpfgasse 3.
Izdajatelj in odgovorni vrednik; M. KOBSlC. — Hilarijgaairt ttskara* F Gorici.