ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXXI | 18. avgusta 2022 - Buenos Aires, Argentina | Št. 15 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija Slovenski dom San Martín in Slovenski dom Carapachay | 68. MISIJONSKA TOMBOLA V nedeljo, 7. avgusta, se je naša skupnost v Sanmartinski dom je nudil hrenovke in klo-Argentini zopet zbrala, tokrat v Domu v San base v kruhu z zeljem in hladno pijaco. Martínu, da podpremo slovenske misijonar- Sanmartinska mladina je organizirala je, ki z velikim veseljem oznanjajo Evangelij nagradno igro, s katero so zabavali najmlaj­na vseh celinah sveta. Velikokrat v tišini in v še: tudi ce v igri niso zmagali, so za darilo do-težkih razmerah, v pomanjkanju najosnov­ bili sladkarije. Pripravili so nad 120 dobitkov. nejših sredstev in velikokrat v rizicnih ži- Gospod Marjan Boltežar se je prijazno po­vljenjskih okolišcinah. nudil za prodajo tablic pred in med tombolo. 68. tradicionalno misijonsko tombolo so s Z zadovoljivim obiskom, lepo izpeljano skupnimi mocmi pripravili clani slovenskih tombolo in s srecnimi dobitniki, se je tombo­domov iz San Martina in Carapachaya. S po-la zakljucila z naslednjimi dohodki: $ 770.330 mocjo posameznikov in odborov ostalih do-Komisija za pregled tablic je bila sestavljena in U$D 6450. mov so nabrali nad 215 kvatern, 250 cinkvi-iz predstavnikov vseh domov: inž. Jure Komar, Denar je bil poslan na Misijonsko središce v nov ter 116 tombol. Marko Cec, Monika Rant Jeretina, Bine Magi-Sloveniji preko slovenskih lazaristov, ki delu- Za klicanje številk sta poskrbela Martin Je-ster, Karel Groznik, Marko Cop in Marko Škulj. jejo v Slovenski vasi. retina in Viktor Leber. Številke so se prikaza-Dobitke sta pa oddajali Regina Truden Le-V imenu naših misijonarjev in ljudi, ki jim le na velikem platnu preko racunalniškega ber in Lucka Makek. oni posvecajo svoje življenje ter v imenu programa, katerega je za to priložnost kupil Prvo tombolo je zadela gospa Marija Zurc, organizatorjev obeh slovenskih domov, ki Dom San Martin. drugo tombolo pa Tomaž Godec (družina je sta prevzela letošnjo Misijonsko tombolo, darovala 100 dolarjev) sledili so Pablo Lan­ gus, Estela Rolon in Minka Erjavec ( darovala 10.000 pesov). Gospa Polona Makek je v okviru Zveze slo­venskih mater in žena naprosila gospe vseh Domov za pecivo. Prinesle so ga toliko, da nam je zmanjkalo prostora na mizah! Kdor je želel je tudi lahko kupil krofe, flancate, štrudelj, tor­te, potico in vec vrst drobnega peciva. Tudi za goste s celiakijo je bilo poskrbljeno. Ob pecivu pa seveda najbolj paše topel caj ali kavica. 53. PGV | SDO-SFZ Mladi in stari smo prepricani, da bo glasba zmeraj družil0a in povezovala otroke, mlade in odrasle. Zato smo se v soboto, 6. avgusta, zvecer, zbrali v Slovenski hiši, da bi vsi skupaj uživali eno izmed najljubših prireditev slo­venske skupnosti: glasba v živo. Centralni odbor mladine je že v mesecu maju zacel z organizacijo prireditve, saj je le-ta ena najzahtevnejših glede izvedbe. Morali smo izbrati temo in kako bi želeli, da poteka noc. Teja, ki smo jo letos izbrali, je bila »Spotify«, najbolj uporabljena platforma za poslušanje glasbe na svetu. Od nje smo izvlekli ideje za predstavitve umetnikov, oblikovanje progra-ma in reklame za naše socialno omrežje. Nato smo razdelili glasbenike v dva dela, in pocasi je vecer nastajal in tudi dobil polno obliko. Letos smo imeli malo vsega; nekaj popolno-ma novih obrazov, nekaj znanih obrazov v no-vih skupinah in tudi obrazi, ki nas vsako leto spremljajo in obogatijo našo prireditev. Na odru 53. Pevsko glasbenega vecera smo lahko videli in poslušali: Cuarteto Melipal, ki ga ses­tavljajo Ariana Žigart, Nehuel Aguirre in Ailen Klosko; Bratran-ci, duet bratrancev Nacho in Mikaela Mehle; Mica Figueroa; Los Tilos, to so: Matej Urbancic, Sebi in Maksi Žnidaršic, Nacho Mehle in Nico Oblak; Martin »Mante-ca« Marolt; 4K, skupina bratrancev Jana, Viki, Niko in Tomi Kastelic; »barbershop« kvartet, Barberdrunk, ki ga sestavljajo Janko Gris, Ni-colás Gross, Diego Abella, Enrique Borlenghi in ki je prijetno presenetil publiko; in zaklju-cek vecera, Ostanki: Tomi Lenarcic, Martin Marolt ter Niko in Tomi Kastelic. Kot pred štirimi leti, je lahko publika sedela za mizami in udobno sledila predstavi ter se hkrati podprla z okusno hrano in pijaco. Zunaj so bili postavljeni tudi mize in stoli, poskrbeli smo da je bil prostor ogret, da bi lahko uživali hladno, a prijetno noc. Za posladke pa so pos­krbeli ucenci 4. letnika in njihovi starši. Kar naenkrat je vecer bil mimo. Lepo smo se imeli, in uživali glasbo v družbi. Veseli smo, da smo se lahko zopet srecali, da so nam pevci in glasbeniki pokazali njihovo umetnost in kaj vsega so zmožni. Hvaležni smo jim, da so se nam letos spet pridružili, zapeli in zaigrali, saj brez njih ne bi bilo Pevskega vecera. Vsi, ki smo kdaj pomagali v organizaciji Pev­skega glasbenega vecera vemo, koliko ur in dela je potrebnih, da dogodek izpade tako, kot želimo in da lahko vsi uživamo. Brez sku­pnega dela ga verjetno ne bi mogli tako lepo izvesti. Zato se odbor Centrale zahvali vsem, ki so pripomogli, da je vse dobro izpadlo: lepa hvala skupini Audio Pristava za zvok; za luci so skrbeli: Aleks Šuc, Tute Groznik, Igor Zupanc, Pale Kržišnik, Niko Kastelic, Tato Ribnikar in Edi Cestnik, najlepša hva-la; naša zahvala tudi Slomškovem domu ter Našemu domu za sposojene ekipe. Najlepša hvala Matiju Godcu za fotografiranje, Alber­tu Muhi ter sodelavcem za video posnetke, Leili Erjavec in Jani Urbancic za avdiovizual-no oblikovanje, Lucijani Hribar za lektoriranje in Nati Lo Faro za graficno oblikovanje. Hvala lepa Martinu Zupanc in mladini, ki so nam priskocili na pomoc pri kuhanju. Hvala mladim vseh domov, ki so nam na ka­terikoli nacin pomagali s pripravo vecera! Iz srca hvala tudi vsem nevidnim sodelavcem, ki ste pomagali, da je vse tako lepo uspelo. In še enkrat hvala vsem za tako bogat vecer! Upamo, da ste lahko vsi uživali 53. Pevski glasbeni vecer tako kot mi in upam, da nas ljubezen do glasbe naslednje leto spet združi. Video posnetki bodo objavljeni na omrežje YouTube, »coming soon« Alenka Modic STRAN 2 18. AVGUSTA 2022 | SVOBODNA SLOVENIJA POROCILO ZA PODPORO IN POMOC DUŠNIM PASTIRJEM V mesecu juniju in juliju so posa­ mezniki in skupine po okrajih zbrali sledece vsote: JUNIJA: $ 48.000,00; + Zedinjena Slovenija : $ 40.000,00: $ 88.000,00 JULIJA: $ 61.820,00; + Zedinjena Slovenija: $ 40.000,00: $ 101.820,00 S tem vsotam so bili v omenjenih mesecih kriti sledeci stroški: Kuhinja, hrana, pijaca, razno: $ 297.500,00 Podoben obracun bomo objavili v zacetku oktobra. S hvaležnostjo in molitvijo Vas pozdravljamo. Vaši dušni pastirji DRŽAVNA SEKRETARKA HUMAR sprejela clane slovenske gledališke skupine Pristava iz Argentine Državna sekretarka na Uradu Vlade Republi­ke Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je danes v prostorih ura­da sprejela clane gledališke skupine društva Slovenska Pristava iz Buenos Airesa, Argenti­na, ki se te dni mudijo na turneji po Sloveniji z gledališko predstavo Jeklene magnolije. Državna sekretarka je izrazila ganjenost ob njihovem izjemnem cutu za slovenstvo in dodala, da jo navdušujeta njihova ustvar­jalnost in aktivnost. Njihovo delovanje je oznacila za smisel vsega, za kar dela in si prizadeva urad. V prijetnem in sprošcenem pogovoru so clani gledališke skupine predstavili delo­vanje in življenje slovenske skupnosti v Argentini, še posebej v Slovenski pristavi, najstarejšem od šestih slovenskih domov, ki v provinci Buenos Aires povezujejo povojno migracijo slovenskih rojakov. Poseben po­udarek so namenili gledališki dejavnosti.Že mnogo let namrec na oder postavljajo razlicna dela in tudi na ta nacin ohranjajo slovenski jezik in kulturo. Tokrat se bodo obcinstvu v maticni Slove­niji predstavili kar šestkrat. Predstavo Ro­berta Harlinga v režiji Maruce Zurc, si bo od jutri naprej moc ogledati v Šentrupertu na Dolenjskem, Šentvidu (Ljubljana), Tuhinju, Adegasu, Šentjoštu nad Horjulom in v Škofji Loki. Na današnjem srecanju so poudarili iz­reden pomen gostovanja v Sloveniji, kjer se, kot so povedali, tudi sami pocutijo doma. vir: gov.si JEKLENE MAGNOLIJE – PREDSTAVA, KI NAS POVEZUJE Prepricljiva živost slovenske besede v predstavi Jeklene magnolije Izpod južnega križa iz daljne Argentine je v vrocem poletju v Slovenijo, v domovino svo­jih prednikov, pripotovala gledališka skupi­na Pristava. Prihod v Slovenijo je financno podprl Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Navdušena skupina Slovenk in Slovencev iz Buenos Airesa je v šestih krajih po Sloveni­ji: v Šentrupertu na Dolenjskem, Šentvidu vLjubljani, Adergasu, Tuhinju, Šentjoštu nadHorjulom in v Škofji Loki nastopila z dram-sko igro Jeklene magnolije, avtorja Roberta Harlinga ter v živi in prepricljivi slovenski go-vorici predstavila življenjski vsakdan v frizer­skem salonu. Igro je režirala Maruca Zurc. Pogled iz obcinstva V prispevku želiva izraziti svoje doživljanje igre – z vidika v Sloveniji živecih obiskoval­cev predstave. Predstavo sva si ogledali naodru Kulturnega doma Šentvid v Ljubljani (22. 7. 2022) in Šentjošt nad Horjulom (28. 7. 2022). Veseli sva bili predstave in srecanja z nastopajocimi in obiskovalci; med njimi so bili tudi nekateri, s katerimi sva že prej vir­tualno sodelovali pri nalogah, povezanimi z delovanjem v Društvu katoliških pedagogov Slovenije (DKPS). Obisk predstave je bil pri­ložnost tudi za živi stik. V obeh dvoranah je bilo prijetno vzdušje, polno pricakovanja. Med obiskovalci so bili tudi (bivši) clani slovenske skupnosti v daljni Argentini, njihovi številni prijatelji, sorodniki in drugi. Slovenci v Argentini – sedaj že tretja in cetrta generacija – na razlicne nacine in v živem jeziku ohranjajo slovenstvo dalec od domovine porekla, kar so še kako prepricljivo dokazali s predstavo Jeklene magnolije. Šest nastopajocih žensk razlicnih genera-cij, z razlicno izobrazbo in poklicno usmer­jenostjo se je na odru odlicno odrezalo. Obiskovalci smo lahko uživali v resnih in hudomušnih dialogih, ki so potekali v teko-ci slovenski govorici. Predstava na sprošcen nacin sporoca pomembna življenjska sporo-cila. Pa ne v zborni slovenšcini, temvec v pri­jetnem pogovornem jeziku, ki so ga 'jeklene magnolije' podedovale v lastni družini. Pri­dih narecja je dogajanje na odru naredil bolj živo, sprošceno, srcno. Prav to je dogajanju na odru dodalo poseben navdih, uprizorje­ne življenjske situacije, v našem primeru po­govor žensk v frizerskem salonu, so bile še bolj prepricljive, saj se v takšnih situacijah ljudje pogovarjamo v pogovornem jeziku. Nastopajoce: Gabi Bajda Križ (v vlogi Truvy Jone, lastnice lepotilnega salona), Viki Selan (kot Anelle, pomocnica v salonu), Cvetka Ce­šarek Tomaževic (kot Claire, vdova nekdanje­ga župana), Andrejka Puntar Gaser (kot Shel­by, najlepše dekle v mestu), Maruca Zurc (kot MLynn, Shelbyna mama) in Beti Petkovšek Mavric (kot Ouiser, premožna vecna godr­njavka) so poleg odlicno odigranih prizorov, z govorico, tonom in mimiko poudarile življenj­skost razlicnih situacij, saj je med njimi pote­kal pogovor v sprošcenem vzdušju. Vloženega je bilo veliko truda Obcudovati je treba vzdržljivost nastopajo-cih v pogovorih z zelo veliko besedila. Ljubiteljske igralke so se morale nauciti oz. si zapomniti veliko besedila in ob tem cim bolj naravno ponazoriti razlicne življenjske situacije v resnih in hudomušnih dialogih. Uspelo jim je! Cestitamo jim! Seveda igra na odru zahteva še mnogo dru­gih aktivnosti, ki jim gledalci ne posvecamo vecje pozornosti, toda brez njih bi oder bil nepopoln. Potrebno je opraviti tudi mnogo organizacijskih in tehnicnih opravil (scenog­rafijo, izbrati kostume, pripraviti razsvet­ljavo, izbrati prišepetovalce itn.). To so t. i. nevidne osebe, ki so del igralske skupine in del slovenske skupnosti ter so svoje delo op-ravili vrhunsko. Vsi nastopajoci in sicer sodelujoci pri pripra-vi in izvedbi predstave so ljubiteljsko vkljuceni v dejavnosti, ki jih opravljajo iz ciste ljubezni do slovenstva, slovenskega jezika in kulture. Vse to želijo ohranjati in razvijati v svoji ge­neraciji in biti oz. ostati zgled novim, mlajšim generacijam Slovencev v Argentini, tretji in v dolocenih primerih že cetrti generaciji. Med sodelujocimi so ljudje razlicnih pok­licev, pri tej igri sta dve profesorici telesne vzgoje (Andrejka in Beti), ena psihologinja (Viki), ena inštrumentarka (Maruca), ena zdravstvena tehnicarka na oddelku za kemo­terapijo (Cvetka), ena pa arhitektka (Gabi). Od ostalih sodelujocih omenimo še Adrija­na, ki je specialist za radiologijo in se je po-leg medicine spopadel še s študijem zvocne tehnike in mu je to postal konjicek za oddih. Miloš je strokovnjak v racunalništvu, Martin pa podjetnik. Cilj vseh je želja, da slovenska skupnost živi. Skupno delovanje je priložnost za dru­ženje, pogovor v slovenšcini, stalne vaje so priložnost za nadgradnjo slovenskega bese­dišca, ponekod zbornega, v vecini primerov pa pogovornega jezika. Pri vajah pridoblje­nemu besedišcu, pridobljenem v družinah, dodajajo izrazje iz razlicnih podrocjih druž­benega, kulturnega, duhovnega in social-nega življenja. Ustvarjanje oz. priprava za nastop z dramsko igro pa ponuja bogastvo jezikovnih izrazov. Ljubezen premosti mnoge ovire Izjemno izkušnjo smo clani Društva kato­liških pedagogov Slovenije (DKPS) že imeli z nekaterimi clani in clanicami slovenske skupnosti iz Buenos Airesa, in sicer na 3. mednarodni konferenci Vzgoja za ljubezen do domovine in države, novembra 2021. Med temi je iz tokratne skupine nastopajo-cih bila gospa Maruca Zurc, ki je v tej skupini nastopila kar v dvojni vlogi, kot režiserka in igralka. Z gospo smo lahko obudili spomin na lansko konferenco (potekala je na dalja­vo), na kateri je slovenskemu uciteljstvu sli­kovito predstavila svojo dramsko aktivnost. Po predstavi smo spregovorili nekaj besed z nekaterimi nastopajocimi in sodelujocimi. Zanimiv je bil klepet z gospodom Adrianom, sicer zdravnikom, velikim strokovnjakom na njegovem podrocju in hkrati zavzetem in navdušenem soustvarjalcem vzdušja v igralski skupini. Z neverjetnim navdušenjem je pripovedoval o svojem sodelovanju v slo­venski skupnosti in o tem, kaj vse sta mu podarila starša, stari starši ter skupnost. To je izjemno bogastvo, v družinskem zavetju je spoznaval slovensko kulturno dedišcino, slovenski jezik in si oblikoval slovensko iden­titeto. Pripovedoval je, kako je kot mlad fant zacel pomagati svojemu pokojnemu ocetu Mihi Gaserju, kako so v skupnosti nekoc na oder spravili vec kot 300 igralcev in pevcev, celo konjenike so vkljucili. Skozi pripoved je izražal neverjetno zadovoljstvo in ponos na vse pridobljeno in vse to prenaša na svoje otroke osnovnošolske starosti. Vse to njegovo navdušenje bi morali slišati in doživeti naši ucitelji v Sloveniji, da bi tudi sami z mocnejšim žarom svojim ucencem podajali ljubezen do domovine in države. Tkanje vezi Obisk takšne prireditve in pogovor z izvajalci bi priporocili slovenskemu uciteljstvu v Slo­veniji, da bi v živo videli in doživeli, kako se konkretno in s srcem deluje za ljubezen do domovine in kakšne sadove prinaša. Tovr­stni obiski in stiki izseljene slovenske skup­nosti z mladimi v Sloveniji bi morali biti del šolskega programa v Sloveniji, priporocilo bi lahko posredovalo Ministrstvo za šolstvo in šport ter Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Morda se bo tudi kdaj zgodilo? Upati moramo in verjeti! Delcek tega se lahko zgodi na mednarodni konferenci Vzgoja za ljubezen do domovine in države, ki jo v DKPS letos organiziramo že cetrtic, možna pa je spletna udeležba. Tam si udeleženci izmenjujejo izkušnje, povedo, kako na svojem podrocju živijo in spodbu­jajo ljubezen do domovine Slovenije. Zato iskreno vabljeni k sodelovanju; naj gre do-ber glas iz Argentine cim veckrat v Slovenijo, na cim vec razlicnih nacinov. Ostaja prijeten spomin Navdušenje nad predstavo in skupino Slo­vencev iz Argentine je izrazila tudi predse­dnica DKPS, gospa Marija Žabjek. Vesela je bila, da se je udeležila prireditve, saj se tako spoznavamo med seboj. Spomin na igro Jeklene magnolije, doživet­je ob igri in njeno globoko sporocilo o vred­nosti vsakega trenutka življenja bo še dolgo odmevalo v nas. Iskrena hvala! Dragica Motik in Erika Ašic iz Slovenije, DKPS SVOBODNA SLOVENIJA | 18. AVGUSTA 2022 STRAN 3 Naš dom San Justo DRUGI TURNIR V PING PONGU Po uspešnem turnirju v mesecu marcu in na prošnjo ljubiteljev tega športa smo organizirali novi turnir namiznega teni­sa, ki se je odigral v petkih 8. in 15. julija. Povabili smo mlade in starejše vseh naših slovenskih domov. Vpisalo se je 24 parov, ki so igrali v dvojicah (duplas). Razdeljeni so bili v dve coni. Zmagovalci prve cone so vstopili v skupino A, ostali pa v skupino B. Cestitamo prvakoma iz prve skupine, ki sta osvojila prvo mesto: Tone Mokorel in Pablo Damato; drugo mesto pa sta osvojilaMatjaž Oblak in Danilo Žgajnar. V skupini B sta dosegla prvo mesto: Toni Oblak in Ciril Loboda, drugo pa Marjan Go-dec in Damijan Marincic. Iskrena hvala navdušenim športnikom, or- ganizatorjem in pomocnikom ter vsem, ki ste nas navduševali in spodbujali, da nadaljuje-mo s tovrstnimi dejavnostmi, ki nas povezu­jejo v prijateljstvu, v zdravi zabavi in veselju. Naš dom San Justo PREDSTAVITEV CETRTE KNJIGE RENATE SALECL, IZDANE V ARGENTINI Odvec je predstaviti dr. Renato Salecl, saj je dobro poznana, tako v Sloveniji kot nasploh po svetu. Pred kratkim je bila v Argentini izdana že njena cetrta knjiga, ena od teh v prevodu Florencie Ferre, saj je bila izvorno napisana v slovenšcini, medtem ko je izvirnik ostalih angleški jezik. Predstavitev knjige z naslo­vom Pasi por la ignorancia je potekala v soboto, 6. avgusta, v Complejo Art Media na Corrientesu v casu sejma založnikov (Fe-ria de editores). Pogovor z Renato je opra­vila argentinska pisateljica in psihologinja Alexandra Kohan. Renata nam je posvetila nekaj svojega casa, da smo se lahko pogovarjali z njo tudi mi. RF: Na prvem mestu hvala lepa, da si si vze-la cas, ki je seveda na tako kratkem obisku dragocen. Kako je prišlo do prve izdaje ene od tvojih knjig v Argentini leta 2018? RS: Založba Godot me je kontaktirala, ker jih je zanimala tema tesnobe. Ta založba zelo sledi slovenski teoretski produkciji. Nasploh jih zanimata analiza sodobne družbe in po­vezava psihoanalize z družboslovjem. RF: In potem so sledile še druga, tretja, se­daj cetrta knjiga. Ocitno je založba zadovolj­na z uspehom. RS: Ja, Godot je zadovoljen s prodajo mojih knjig in že nacrtujemo prevode novih knjig. RF: To zadnje delo obravnava negacijo, igno­ranco. V intervjuju za revijo Viva je naveden kot neke vrste podnaslov »Esej o postresni­ci« (Un ensayo sobre la posverdad). Kako bi na kratko povedala, o cem govori to delo? RS: Živimo v svetu, ko ima vsak posameznik neko svojo resnico, ne verjamemo vec v dej­stva, tudi v znanost ne. Na žalost se povecu­je ignoranca. Ljudi pa hkrati skrbi tudi to, da se pocutijo ignorirani od drugih in družbe nasploh. V knjigi analiziram razlicne vidike teh dveh problemov ignorance. RF: V zadnjih casih so se kar pojavile knjige slovenskih mislecev tu v Argentini; sevedaŽižek, a tudi Dolar, Zupanciceva in morda še kdo. Teme so razlicne, a tvoje so tesno­ba, užitek kršitve, strah ... Rekel bi, da so zelo povezane z današnjim globaliziranim in skrajno liberalnim svetom, sedaj, ko smo stare bogove (ce vkljucim celo komunizem – zanimivo, da ga ima Toynbee tudi za pos­lednjo religijo judovskega izvora, sicer brez boga) zamenjali za trg, vsemogocnega in edinega novega boga, rojenega iz skrajno desne ideologije. RS: Ja, trg je nova religija že nekaj casa. Ne-oliberalizem z idejo skrajnega individualiz-ma pa dominantna ideologija. RF: Da pa skocimo še na kakšno drugo temo ... Kaj bi rekla o Argentini? Si morda spozna-la še kaj poleg Buenos Airesa in intelektual­nih krogov? Veš kaj o politicnem, gospodar­skem in socialnem položaju? Renata in Alexandra RS: Zelo travmaticna situacija je pri vas. Iz­jemna inflacija, neki defetizem, melanholija v zraku. Sploh ne vem, kako ljudje preživijo, saj so cene zelo visoke. Ampak ko gledam naokoli, vidim polne kavarne in restavraci­ je. Je pa neverjetno, da kljub krizi obstaja takšna ljubezen do knjig. Sejem založnikov je bil poln ljudi, skoraj 20.000 jih je prišlo. RF: Naj zakljucimo s priporocilom branja vseh Renatinih del, za marsikoga od nas veliko lažje v kastiljšcini, za kar nam te štiri knjige ponujajo lepo priložnost. Hvala lepa, Renata, in upamo, da kmalu nasvidenje! Rok Fink Lektoriranje: Tjaša Lorbek Renata in Alexandra s prevajalko PREDSEDNIŠKE VOLITVE 2022 Prihodnjega 22. decembra potece mandat sedanjemu predsedniku Republike Slove­nije Borutu Pahorju. Zato je Državni zbor konec julija dolocil da­tum za nove predsedniške volitve, ki bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra, morebitni drugi krog pa 13. novembra. Pravico voliti ima vsak/a državljan/ka Slo­venije, ki je na dan glasovanja dopolnil/a osemnajst let starosti in mu/ji ni odvzeta volilna pravica. Torej tudi slovenski državlja­ni s stalnim prebivališcem v tujini. Kandidati še niso dokoncno doloceni, saj je za vložitev kandidatur cas do 28. sep­tembra. Seveda pa morebitni kandidati že merijo svoje moci: zadnja javnomnenjska raziskava agencije Ninamedia kaže, da bi v prvem krogu zmagal poslanec SDS in nek­danji zunanji minister Anže Logar s 30,2% glasov, za odvetnico Natašo Pirc Musar­jevo bi glasovalo 27,5% volivcev, za pod-predsednico Gibanja Svoboda Marto Kos pa 16,3%. Sledile bodo še lokalne volitve, na kate­rih se voli župane in clane obcinskih sve­ 51. LITERARNI NATECAJ REVIJE MLADIKE tov, te bodo 20. novembra (prvi krog) in 4. decembra (drugi krog). V tem primeru pa lahko volijo državljani, ki imajo stalno ali zacasno prebivališce prijavljeno v Republi­ki Sloveniji in sicer lahko volijo samo v tisti obcini, kjer so prijavljeni. Koncno bodo 23. in 24. novembra še vo­litve v državni svet. Državni svet Republike Slovenije je pred­stavniško telo, kjer so zastopani socialni, gospodarski, poklicni in lokalni interesi. Sestavljajo ga: • 4 predstavniki delodajalcev, • 4 predstavniki delojemalcev, • 4 predstavniki kmetov, obrtnikov in sa­mostojnih poklicev, • 6 predstavnikov negospodarskih dejavnosti, • 22 predstavnikov lokalnih interesov. Državni svet se voli posredno. Volilno pra­vico imajo samo tisti, ki so clani interesnih skupin, ki jim je zagotovljeno zastopstvo v Državnem svetu. Slovenski državljani s prebivališcem v tu­jini bodo torej upraviceni za glasovanje pri predsedniških volitvah, ne pa pri ostalih. Revija Mladika razpisuje 51. nagradni li­terarni natecaj za izvirno še neobjavljeno (ne v tiskanih izdajah in tudi ne na druž­benih omrežjih) kratko zgodbo ali ciklus pesmi v izvirnem slovenskem jeziku. Na razpolago so sledece denarne na-grade: proza prva nagrada 600 € druga nagrada 400 € tretja nagrada 300 € poezija prva nagrada 400 € druga nagrada 300 € tretja nagrada 200 € Rokopise je treba poslati v dveh citljivo pretipkanih izvodih (format A4) na na­slov MLADIKA, Ulica Donizetti 3, 34133 TRST, do 31. OKTOBRA 2022. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom. Tocni podatki o avtorju in naslov naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z is-tim geslom ali šifro. Teksti v prozi naj ne presegajo deset tipkanih strani (oziro-ma 25.000 znakov, Times New Roman ali Arial, 12 pt), ciklus pesmi pa naj predstavlja samo izbor najboljših pesmi (najvec deset). Tekste in gesla lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov: redakcija@ mladika.com. V eni priponki naj bo pri­ spevek z geslom (ce pošljete vec pesmi, naj bodo vse pesmi v isti priponki), v drugi priponki pa osebni podatki. Mnenje ocenjevalne komisije, ki jo do­ loci odbor Mladike, je dokoncno. Izid natecaja, ki je odprt vsem, ne glede na bivališce, bo razglašen ob Prešerno­vem dnevu na javni prireditvi in v me-dijih. Nagrajena dela bodo objavljena v letniku 2023. Objavljena bodo lahko tudi nenagrajena dela, za katera bo ko­misija mnenja, da so primerna za obja­vo. Objava v reviji ne bo honorirana. STRAN 4 18. AVGUSTA 2022 | SVOBODNA SLOVENIJA KOLEDAR ZA RAZMISLEK IN NASMEH “ “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” ” 20. avgusta ob 19:00 Zahvalna sv. maša in sprejem novega delegata 27. avgusta ob 19:30 Uprizoritev gledališke predstave Jeklene magnolije v Hladnikovem domu 4. septembra Mladinski dan na Pristavi 10. septembra Praznovanje 70. obletnice Rožmanove šole 11. septembra Mladinski dan v Našem domu San Justo 18. septembra Obletnica in Mladinski dan v Slomškovem domu PREGOVORI IN CITATI CVET Koncala se je slovenska turneja “Jeklenih magnolij”. Gledališka skupina Pristava je dramsko igro prestavila v šestih slovenskih krajih z izrednim uspehom. Naše cestitke tudi iz te skromne rubrike! Za naslovom “Jeklene magnolije” se skriva komicna melodrama o šestih ženskah, ki – vsaka na svoj nacin – rešujejo svoje proble-me in dokazujejo, da so pogosto mocnejše od moških. Magnolija je eno izmed najbolj priljublje­nih cvetocih dreves oziroma grmov, saj ima razkošne bele, roza, rdeckaste, vijolicne in rumene cvetove. Magnolije spadajo v zelo starodaven rod: pojavile so se že pred cebe­lami, zato so razvile posebne cvetove, da bi spodbudile opraševanje preko hrošcev. Da bi se izognile poškodbam, ki jih povzrocajo hrošci, so pa razvile izjemno trpežne pestice. Naravno so magnolije rasle v vzhodni Aziji že pred 95 milijoni let. O cvetovih nam govori mnogo pregovorov, tudi slovenskih: • Clovek ni cvet, da bi ga poduhal in vedel, kakšen je. (bolgarski pregovor) • Roža ne pomisli, da bi tekmovala s sose­dnjo rožo. Roža le zacveti. (neznani avtor) • Vse jutrišnje rože so današnja semena. (indijski pregovor) • Vedno so cvetovi, za tiste, ki jih želijo vi-deti. (Henri Matisse, francoski umetnik) • Ce si v mladosti ležal na rožah, boš v sta­rosti ležal na trnju. (slovenski pregovor) • Ne cakaj, da ti kdo prinese šopek rož. Za­sadi svoj vrt in okrasi svojo dušo. (neznani avtor) • Odpadli cvet se ne vrne vec na vejo. (japonski pregovor) • Bog je za vsako bolezen rožo ustvaril, le za smrt rože ni. (blaženi škof Anton Martin Slomšek) • Clovek, ki ljubi cvetlice, ima dobro srce. (slovenski pregovor) • Le živeti ni dovolj: imeti moramo sonce, svobodo in majceno cvetlico. (Hans Christi­an Andersen, danski pisatelj in pesnik) • En cvet še ne naredi pomladi. (slovenski pregovor) RAZCVETE SE CVET Razcvete se cvet pomladne rože in sije v pomladni dan kot luc. Sije iz zdavnaj minulih dni, sije iz crne globine prsti in opojno diši in opojno diši po tem dnevu in vecnosti. Tone Kuntner Izbral: Jože Jan JUBILEJNO LETO ROŽMANOVE ŠOLE praznovanje 70-letnice 10. SEPTEMBRA 2022 | Glasilo Slovencev v Argentini Urednika: Mariana Poznic, Jože Jan SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ustanovitelj Miloš Stare Uredniški odbor: Erika Indihar, Lucijana Hribar, Cecilija Urbancic, Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Jože Lenarcic, Miloš Mavric, Marko Vombergar, Tomaž Žužek email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Oblikovanje: Leila Erjavec, Sofi Komar www.svobodnaslovenija.com.ar