Poštnina plačana v gotovini A' Ljubljani, dne 8. novembra 1934. Leto VII. — Številka 43. Pravica Glasilo Krščanskega delovnega ljudstva Izhaja vsak četrtek pop.; v slučaju praznika || Posamezna številka Din I*—. ~ Cena: ca 1 meaee II Oglasi, reklamacije in naročnina na uprav« fen poprej — Uredništvo: Ljubljana, Mikloši- II Din 4—, za četrt leta Din 10'—, za pol leta Din 20*—\ za II Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, f nad. tava c. — Nefrankirana pisma se n« sprejemajo II inozemstvo Din 7'— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru II Telefon 2265.— Stev. čekovnega računa 14.900 Kako uiemelju$e J SZ svoje predloge v Del. zbornici Zborniško dopisništvo v Celju Zbornica je pred leti kupila v Celju okoliško šolo in jo adaptirala v svoje namene. Nakup ni bil posrečen in je stavba stala skoraj 900.000 Din. V tej stavbi so danes vse delavske strokovne organizacije, javna delavska kuhinja in nekaj privatnih strank. Palača se ne rentira in je skozinskoz pasivna. Poleg tega do danes še njena uprava ni funkcionirala, kar se je spoznalo že na prvi hip, kakor hitro ste stopili v njene prostore. Par let obstoja v Celju dopisništvo zbornice, ki ga vodi član Strokovne komisije — sodrug Franc Svetek za mesečni honorar 500 Din. Dopisništvo se ni obneslo, ker se ni moglo ali pa znalo postaviti na nevtralna tla, kar bi bilo za zbornico edino pravilno. Lokal dopisništva se smatra za podružnični lokal socialno demokratske Strokovne komisije za Slovenijo in se ga delavstvo drugih smeri sploh ne mara posluževati, marveč se rajši obrača na svoje organizacije, ki so nameščene v isti zgradbi. In tako torej služi to dopisništvo v stvari samo socialni demokraciji, ne pa zbornici kot celoti. Predlog JSZ, da se honorar za dopisništvo črta iz proračuna, s čimer bi se letno zopet pridobilo 6000 Din Me znižujte družinskih doklad! Nekateri službodajalci so imeli svoječasno vsaj toliko socijalnega čuta, da so svojim nameščencem plačevali družinske doklade za ženo kakor tudi za otroke. S tem so jim omogočali ustanavljati si družine. S krizo pa se je to nehalo prakticirati in danes so v nevarnosti celo oni, ki so si družinske doklade pridobili še poprej, da jih jim odvzamejo. S tem se nehote deluje na to, da se službojemalci ne samo ne bodo ženili, temveč obstoja nevarnost, da bo rojstvo otrok še bolj padlo. Na žalost se opaža ta tendenca tudi pri podjetjih, ki bi jim morala biti tuja že radi njih krščanskega načela. za koristnejše svrhe, je torej umesten. Plavo-rdeča koalicija je odklonila tudi ta predlog ne iz stvarnih razlogov, nego zato, ker si je porazdelila interesne sfere, smatrajoč zbornico za predmet izkoriščanja v svoje posebne namene. Kam gre to partizansko gospodarstvo zbornice, naj dokaže tale slučaj: Okrožni konsum za Slovenijo v Celju, katerega tajnik je bil gospod Svetek, je letos aprila ponudil zbornici v nakup razno staro pisarniško opremo za pisarno dopisništva v Celju. Tajnik zbornice je to ponudbo dal v izjavo dopisniku v Celju, ki je taisti g. Svetek. Ta je priporočil v nakup več predmetov za ceno 1900 Din. Zbornica naj torej za nepotrebno dopisništvo v Celju kupuje še star klump skrahiranih socialnodemokratskih konsumov! Ali smo še zastopniki delavstva, ali mislijo izvestni ljudje, da nas bodo ponižali za starinarje in kramarje?! Sploh je čudno, da zbornični tajnik take aranžmane predlaga sejam? — Ali se ne zna prav nič otresti pritiskov svojih somišljenikov, ki so postali do neke mere že nevračunljivi?! Naj plavo-rdeča koalicija prodaja staro robo kjerkoli hoče, delavstvo hoče v zbornici strokovne politike! Mnenja smo, če se že mora zniževati, haj se znižuje tako, da ne bodo neposredno prizadete družine, ter da njih obstoj ne bo v nevarnosti. Danes se veliko piše o beli kugi, ki grozi iztrebiti belo pleme in tudi Slovenci jo že občutimo. A mesto, da bi se jo poskušalo čim bolj zatirati, ji sami odpirajo vrata. Apeliramo vsled tega na one, ki imajo odločilno besedo, da čuvajo vsaj te male prispevke, ki jih dobe nameščenci za svojo družino. Naj se ne bori proti beli kugi samo z besedami, temveč naj tudi z dejanji dokumentirajo svoja krščanska načela. Navzdol l V sedanjem težkem gospodarskem položaju poskuša gospodarstvo im vse ustanove, ne izvzemši državne uprave, ki so delodajalki, da bi izboljšali svoj položaj tudi z znižanjem plač svojih nameščencev. Privatno gospodarstvo je v splošnem pritiralo plače tako nizko, da ne more biti govora niti od daleč, o kakem eksistenčnem minimumu. Državna .uprava je istotako v teku let občutno znižala plače svojemu uradništvu, pa tudi delavstvo v državnih podjetjih komaj životari. S tem je celotna kupna moč silno padila in čuti ta padec gospodarstvo in država, ker je s tem davčna moč prebivalstva zmanjšana. Ravno te dni pa je javna razprava o tem, ce in koliko se naj znižajo plače obč. uslužbencem v Ljubljani in drugod. Javnost, predvsem pa gospodarski krogi, so proti vsakemu znižanju. Trgovski list od 30. 10. 1934, povsem opravičeno ugotavlja, da je to v prvi vrsti zadeva davkoplačevalcev. O plačah naj odloča tisti, ki svoje nameščence nastavlja. Vrhu tega je zniževanje plač, ki v splošnem nikakor niso visoke, nerazumljivo. Državna uprava zahteva znižanje plač občinskih nameščencev radi tega, da se zenačijo s prejemki državnih uslužbencev. Ker pa zadoščajo plače obč. nameščencev že sedaj le za zelo varčno življenje, pri nekaterih skupinah niti za to ne, bi bilo bolj logično, da zviša država prejemke svojim uslužbencem, ne pa nasprotno. Splošni gospodarski položaj dokazuje, da ne pomeni zniževanje plač rešitve ali vsaj preokreta na bolje. Ravno radi zniževanja plač se mora prav vsak omejiti na najnujnejše potrebe. Na eni strani se zahteva od nameščencev, da morajo svoj stan primerno reprezentiratd, na drugi strani se jim brezobzirno kratijo sredstva za to reprezentiranje. Vedno bolj gredo navzdol. Odpovedati se morajo prav vsemu, do česar bi sicer imeli pravico. Odpuščajo služkinje, omejujejo nakup obleke, obuvala itd. do skrajnosti. To rodi večjo brezposelnost in povzroča, da so trgovine prazne. Torej pritisk plač navzdol ne bo rešil krize, ampak jo še povečal. V sedanji krizi smo pa doživeli še druge pojave. V našem gospodarstvu se pojavljajo nova industrijska podjetja brez vsakega smisla. Ne ustvarjajo prav nič novega, kar se tiče produkcije, ampak otvarjajo podjetja z že obstoječimi produkcijami. Znano pa je vsakemu, ali bi vsaj moralo biti znano, da je pri .nas prav malo podjetji, katerim ibi bilo prizaneseno z raznimi težkočami. Ali nimajo dovolj kapitala, ali ne morejo v zadostni:'toličini razpečavati svojih produktov, ali je-^pa*— in to je največkrat — oboje skupaj. TtidP to nrora biti znano vsakemu, da je konkurenca tako Velika, da so skoraj pri vseh predmetih prodajne cene prišle na normalno višino. Torej novih podjetij, če ne producirajo kaj novega, ne potrebujemo. Nepotrebne so pa tudi radi tega, ker so navadno skrivališče za inozemce. Če kako podjetje izjavi, da-ne potrebuje več tega ali onega inozemskega »strokovnjaka«, isti ne gre domov, ampak ostane lepo tukaj. Obišče nekaj petičnih »nacional-cev« in naenkrat se snuje novo konkurenčno podjetje, v katerem so ti inozemci solastniki, četudi nimajo lastnega kapitala. In posledice? Prične se oster konkurenčni boj, gredo-sicer s cenami navzdol, toda istočasno znižajo občutno tudi mezde delavcem in nameščencem. Vrhu tega trpi blago tudi na kvaliteti, Rezultat delovanja takih podjetij je: inozemec ima mastno mesto, dotični naciona-lec tudi svoje dohodke, življenjski standart delavca pa še bolj nizko pade, v družinah je še večje pomanjkanje, končno telesni in duševni propad delavcal Takšna je slika nacionalnega gospodarstva. Naša javnost in pridobitni krogi morajo tudi takemu znižavamju plač posvetiti svojo pažnjo in zahtevati prav odločno v imenu gospodarstva samega, še bolj pa v imenu dobrobiti delavstva in s tem našega naroda, da se napravi konec takim brezmiselnim ustanavljanjem industrijskih in obrtnih podjetij. Tudi taka podjetja vodijo navzdol, in gibanju navzdol bo treba enkrat napraviti konec. Viničarski vestnik SVOJE PRAVICE SO DOSEGLI Pri sodišču: Vogriner Janez, skupina Ljutomer, 1200 Din triletne viničarske nagrade od uprave minoritskega samostana- Od skupine Sv. Miklavž pa sta dobila Plemenič Ivan 250 Din in Gerlica Matjaž po 648 dinarjev od Škrinjarja Alojzija. Od skupine Limbuš pa Žirovnik Ivan 2500 Din od Jurkoviča Nikole. Pri viničarski komisiji: Dosežena je bila razsodba, da mora .plačati Špešič .Matjaž, vinogradnik v Vinskem vrhu, nagrado in neplačano delo viničarju Majcnu Ivanu v vsoti 1146 Din tekom 8 dni. Uprava veleposestva Brunnsee v Slamnjaku pri Ljutomeru pa mora plačati dveletno nagrado pogojeni zrnjski deputat in neplačane dnine viničarjem: Žižku Blažu 3508 Din, Vrbnjaku Juriju 4043 Din in Rozman Mariji 3488 dinarjev, vsem v teku osmih dni. Do sporazuma je prišlo na razpravi med viničarjem Juranovičem Francom in prisilno upravo veleposestvo Zemljiča Frica, da je Juranoviču bilo takoj izplačanih 420 dinarjev. Dobi še eno klaftro bukovih drv, zaradi izselitve pa komisija ni ničesar razsodila in se Juranovič rajši prostovoljno izseli kakor bi bil prisiljen biti pri kom v službi. Da ni bilo viničarske komisije, bi Juranovič ničesar ne dobil. Nasprotniki viničarja pa so morali priznati moč naše organizacije in zakonitost viničarskega reda. Pravda za viničarske pravice se že čez eno leto vleče med upravo ormoške graščine in štirimi njenimi viničarji. Dne 25. oktobra je bila obravnava pri sodišču v Ormožu, ki je trajala od pol desetih dopoldne do pol šestih zvečer. Viničarje zastopa dr. Stajnko, odvetnik v Ljutomeru. Zmago viničarjev bo končnoveljavno odločila že prihodnja razprava 6. t. m. Živi borba! Posmrtninski sklad. Umrla je tov. Pušnik Filo-mena, članica skupine Zgornje Hoče, v starosti 84 let. Svojcem izrekamo tovariško sožalje, posmrtnine pa smo izplačali 600 Din. Sledilo bo pobiranje posmrtnine za 36. slučaj. Tekstilno delavstvo Kranj. Zadnjo nedeljo je imela naša skupina običajni mesečni sestanek. Tov. Marinček je govoril o socialni zakonodaji, kako in zakaj je nastala, o slabih in dobrih straneh in o bodočih nalogah delavstva v tem pogledu. K tej točki so govorili še tovariši: dr. Simončič, Fajfar in Pistotnik. Prihodnji sestanek bo prvo nedeljo v decembru. Predavanje bo deloma idejnega, deloma strokovnega značaja, Naša skupina si je med drugimi nadela nalogo, da bo tudi idejno poglobila svoje članstvo. Kajti le tako delavstvo je zmožno borbe, ki se zaveda, kaj je delavec, kakšne so njegove tpravice in dolžnosti. To bo pa tudi najboljši odgovor na razne laži iz nasprotnega tabora. Njihovo klevetanje le kaže na vso njihovo duševno revščino. Naj bodo prepričani, da zna delavstvo ločiti zrno od plevela. Pa še to naj vedo, da nimajo lažnjivi kljukci nikjer kredita, najmanj pa pri delavstvu. Škofja Loka. Razmere, v katerih se nahajamo, nas silijo k skupnosti. To skupnost pa je mogoče odražati samo v strokovni organizaciji. Zato se je delavstvo, zaposleno v tekstilni tovarni »Inteks« v Škofji Loki, odločilo, da vstopi v vrste organiziranega delavstva. V nedeljo, dne 4. t. m. se je v gostilni Plevna v Škofji Loki vršil sestanek, katerega se je udeležilo 95% zaposlenega delavstva. Na sestanku je o pomenu in nalogah delavske strokovne organizacije govoril tov. tajnik Rozman iz Ljubljane. Govoril je tudi predsednik skupine oblačilnega delavstva tov. Sever in pozival delavstvo v organizacijo, ker je le na ta način mogoče izboljšati razmere delavstva. Poleg tega so se sestanka udeležili tudi nekateri člani in odborniki skupine oblačilnega delavstva iz Škofje Loke. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni: Hafner Janez, Hafner Franc, Matevž Grilc, Angela Tavčar in Kati Potočnik. Zavedamo se, da je mogoča borba za izboljšanje mizernega položaja delavstva le v strokovni organizaciji. Zato bomo sledili delu skupine oblačilnega delavstva v Škofji Loki, ki je v razmeroma kratkem času uveljavila kolektivno delovno pogod-. bo in tako vsaj nekoliko izboljšala in zaščitila interese zaposlenega delavstva. Tovariši in tovarišice! Brez ozira na levo in desno gradimo delavsko skupnost. Kakor je orga-ziran kapital, tako moramo biti tudi mi. Naj živi borba za pravice trpečega delovnega ljudstva. Kovinarji Javornik. V nedeljo, dne 4. t. m. se je vršil po deseti sv. maši zbor organizacijskih zaupnikov. Na dnevnem redu je bilo več važnih stvari. Določili smo, da pričnemo s strokovnim tečajem. Priredimo zopet prosvetni večer. Daljši razgovor se je razvil tudi o razmerah v tovarni na Javorniku. Javornik. V nedeljo, dne 11. t. m. se prične strokovni tečaj. K^kor lansko leto, tako bo tudi letos priredila skupina strokovni tečaj. Taki tečaji so za vsakega delavca neobhodno potrebni. Brez strokovne izobrazbe nima pričakovati delavec boljše bodočnosti. Zlasti mlajših članov je dolžnost, da se tečaja redno udeležujejo. Tvarina na tečaju bo taka, kar delavec v vsakdanjem življenju potrebuje. Tečaj se prične v nedeljo, dne 11. t. m. ob 1. uri popoldne v cerkveni hiši na Kor. Beli. Tovariši, zavedajte se, da je tečaj, namenjen Vam, ne morda samo članom odbora. Predavatelj pride iz Ljubljane. Tvarino za prihodnje predavanje pa bomo določili na tečaju. Javornik. Tukajšnja skupina kovinarjev je na javnem shodu dne 30. septembra sprejela resolucijo o saniranju Bratovske skladnice, ki se je poslala na vsa odločujoča mesta. Izvod sprejete resolucije se je vložil tudi na občino s prošnjo, da naj občinski odbor to resolucijo podpre in pošlje na župansko zvezo, da tako vse zainteresirane občine enotno zahtevajo saniranje Bratovskih sklad-nic. Občinski odbor je na svoji seji dne 27. okt. to predloženo resolucijo sprejel in je sklenil poslati županski zvezi. Od 13 navzočih odbornikov pa se je našel eden iz večinske liste S. M. R. J„ to je delavske in obenem delegat krajevne Bratovske skladnice, ki je temu ugovarjal. Navajal je na dolgo in široko, da take resolucije nič ne zaležejo, da jih je že velike kupe v gotovih uradih, za katere se nihče ne zmeni. Vsi drugi odborniki pa so bili edini v tem, da se pošlje resolucija kakršna je na pristojno mesto. Brez vsakega komentarja. Delavci, razsodite sami. Zdraviliški delavci Skupina Radenci. Zadnji občni zbor Strokovne skupine zdraviliških delavcev je sklenil predložiti upravi zdravilišča spomenico, v kateri se je zahtevalo odpravo raznih protizakonitih nedosiat-kov, ki jih mora prenašati delavstvo, bodisi to od strani nekaterih nadrejenih organov, bodisi to od uprave v splošnem. Delavstvo zahteva ureditev delovnega razmerja tako kot to določa zakon in so spomenico tudi vsi podpisali. Med drugim zahtevajo plačilo nadur, vrnitev odtegnjenih plač posameznim, sprejem v delo nepravilno odpuščenih delavk, plačanje zakonito nedovoljenega kazenskega dopusta delavcu tov. Roškarju, vrnitev raznih pravic, preuredbo skladišča in zdravstvenih potreb, sklenitev kolektivne pogodbe, podčrtujoč, naj uprava zdravilišča vzame tudi na znanje, da ima opravka ne več s posamezniki, marveč le z organizirano celoto vsega njenega delavstva. Nekaterim zahtevam je podjetje takoj ugodilo v celoti, bodisi deloma. Delavka tov. Fras je bila sprejeta nazaj v delo, tov. Sečku Rudolfu se je obljubilo povrniti vso odtegnjeno plačo, delavci so dobili usnjate predpasnike in na opoldanski odmor se je odredil poseben prostor, kjer bo pozimi tudi zakurjeno. Toda o kolektivni pogodbi in še o nekaterih zahtevah delavstva uprava ni dala nobenega odgovora. Dne 29. oktobra nato je pri šefu uprave zdravilišča osebno interveniral »strokovni tajnik JSZ tov. Rozman Peter. Nekatere manjše zadeve so se s tem uredile, o kakšni kolektivni pogodbi pa šef g. dr. Šarič ni maral slišati, češ, da je delo njegovih delavcev sezonsko, (preveč raznoliko, ter smatra, da je kolektivna pogodba v njegovem podjetju nemogoča. Stališče delavstva na izid te intervencije pa je, da se kolektivna pogodba mora skleniti in da se mora v polnilnici zaposliti najmanj 20 delavk. Delavstvo bo po svoji organizaciji znalo svoje pravice braniti in uveljaviti. Zakaj pa so tu zakoni in oblastva, da bi se moralo delavstvo izigravati za njegove pravice. Zdaj naenkrat pa izvemo, da se uprava zdravilišča pripravlja na predložitev kolektivne pogodbe. Torej vendar stopamo počasi naprej in da se bo tudi tu uredilo nekoliko na boljše. Bomo pa videli, kaj bo predloženo v tej pogodbi; če bo pravična, jo bomo sprejeli, drugače pa odklonili; tako prihajajo pri nas resni in odločilni trenutki. Delavstvo je enotno in stoodstotno organizirano. To je poroštvo za uspeh, ki more biti trajen, samo če bodo tovariši in tovarišice stali ramo ob rami ter sledili v vsem navodilom svoje matice Jugoslovanske Strokovne Zveze. Papirničarji Vevče. Čudna bolezen je med precejšnjim številom našega delavstva zelo v modi. Namreč taka, da si v svoji nezavednosti mislijo: kaj hočem biti organiziran, saj bodo že organizirani in zavedni tudi zame priborili zboljšanje, zakaj naj bi še jaz denar proč metal za članarino!? Tako mislijo danes mnogi in se ne zavedajo, da je ravno to na-ziranje največkrat vzrok delavskih neuspehov. Vsak organiziran delavec in delavka pa ve, če ima količkaj zavednosti, da je tako mišljenje zgrešeno in vsemu, tudi organiziranemu delavstvu škodljivo. Kje imamo zagotovilo, da ne bo v borbi za zboljšanje delavskega položaja tak nezavednež skočil v hrbet svojemu organiziranemu sodelavcu z raznimi načini izdajstva delavske skupnosti. Le potom organizirane borbe je danes, v dobi mono-ponega kapitalizma, mogoče kaj doseči. Tega se moramo zavedati vsi, od predsednika pa do zadnjega člana oz. članice. Če se pa enkrat tega zavedamo, smo pa tudi dolžni vsak po svojih močeh in sposobnostih to, delavstvu tako potrebno zavest skupnosti buditi med delavstvom, ki se te važnosti še ne zaveda. S tem, da bomo v vsakem slučaju in priliki to svojo dolžnost vršili, bomo v zavesti skupnosti krepili tudi sebe in vršili neprimerno dragoceno poslanstvo za nov gospodarski in družabni red, ki mu ne bo osnovni temelj zgolj dobiček in koristolovstvo, ampak bo stal trdno na večno veljavnih temeljih krščanskih resnic, ki so danes popolnoma izginile iz javnega življenja. Vevče. Zahvala. Podpisani se lepo zahvaljujem vsemu delavstvu papirnice v Vevčah za izkazano naklonjenost v moji dolgotrajni bolezni z nabranim zneskom 1017 Din, ki mi je zelo dobrodošel, odkar mi je prenehala tudi hranarina Okrožnega urada. Še enkrat prisrčna hvala. — Vevče, dne 30. oktobra 1934. — Gerbajs Franc. Oblačilno delavstvo Škofja Loka. Zima, zima bela ... tako smo se učili kot otroci, tako se učimo sedaj in tako se bomo učili skozi vse svoje življenje. Žalostno je to četrtletje prav posebno še za delavstvo tovarne »Šešir«, ker je v tem času najmanj zaposleno. Ne mislite pa, da v ■tem času kar vse počiva. Ta čas so na delu vse one sile, ki bi želele, da se delavstvo, obubožano in sestradano, grize med seboj za par ur več dela, ki bi pa tudi ostalim, kateri žive v pomanjkanju, ne prineslo posebnega haska. Delavstvo se tega zaveda in je to tudi ob vsakem času dokazalo. Vsem onim pa, ki hočejo s kletvijo pokazati delavstvu svojo avtoriteto, povemo, da se kolo časa vrti. Mnogo žrtev in ponižanja je delavstvo doprineslo za korist podjetja, morda več kakor pa vsi tisti, ki se danes bahajo s pavovim perjem, tudi je že mnogo popustilo v dobri veri, da je v prvi vrsti za podjetje to koristno. Pa se je v mnogih primerih motilo. Sedaj pa tudi delavstvo osvaja geslo zob za zob. Kakor se bo delalo pri skrunilcih miru in reda, tako se bo delalo tudi na naši strani, saj smo vsi ljudje iz mesa in krvi, imamo isto pravico in celo sveto dolžnost boriti se za zmago pravice nad krivico. Organizirani delavec, tvoja sveta dolžnost je, da vodiš račun vseh žalitev, preganjanj in krivic, da bomo znali o pravem času in kraju pokazati našo solidarnost in protestirati zoper vse, kar žali čut človeškega dostojanstva. Razno Novo mesto. Pri nas se je začelo zelo živo zanimanje za strokovno organizacijo. Dosedaj je bilo delavstvo prepuščeno samo sebi. Vedno večji pritisk od strani delodajalcev pa je tudi našemu delavstvu odprl oči. V nedeljo smo imeli v Novem mestu sestanek JSZ. Za centralo je poročal tov. Langus. V lepem govoru nam je pojasnil osnovno zablodo današnjega človeštva v duhovni smeri. Ta zabloda je rodila tudi na materijelnem polju zle posledice. Zato je za rešitev iz sedanjega nevzdržnega stanja treba duhovna preorijentacija. Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na materijalne potrebe. Človeka moramo vzeti takega, kakršen je, to je z dušo in telesom. Rešitev v materijelnem oziru nam more prinesti le strokovna organizacija. Delavstvo se tega vedno bolj zaveda, drugi stanovi sicer še ne. Pa bodo prej ali slej morali iskati ravno tam svojo rešitev. Nadalje nam je govornik pojasnil osnovna načela vseh treh obstoječih stror kovnih organizacij. Uvideli smo, da nam je najbližja po programu in realnem delu Jugoslovanska strokovna zveza, in te se bomo tudi oklenili. Po sestanku smo pretresali še konkretna vprašanja, ki se tičejo ravno novomeškega delavstva. Nesmotreno gospodarstvo Lesno delavstvo Rimske toplice. V nedeljo, dne 28. oktobra t. 1. smo imeli izredni občni zbor naše skupine, in sicer pri g. Majcnu. Občni zbor je vodil tov. Pečnik in pozdravil vse navzoče, ki so se v precej velikem številu odzvali. Po prečitanju dnevnega reda je prvi spregovoril tovariš iz Celja, ki je bil navzoč kot zastopnik centrale Jugoslovanske Strokovne Zveze. Ob svojem nastopu je delegat pozval vse navzoče, da imajo občni zbor, ki je najmerodajnejše mesto, na katerem naj podajo -svoje težnje, posebno pa pritožbe, ako hočejo imeti notranje dobro Urejeno skupino. Kajti z zahrbtnim zabavljanjem si ne boste nikoli ustvarili enotne in močne organizacije, še manj pa zboljšali svojega slabega položaja. Za tem je sledilo poročilo odbornikov po dnevnem redu. Po končanih poročilih, ki jih je navzoče članstvo z nekaterimi pripombami odobrilo in tako dalo staremu odboru odvezo. Nato je zopet prevzel besedo tovariš iz Celja, ki nam je iako in lahko razumljivo razložil namen in nalogo naše strokovne organizacije. Prav ostro pa je prijel vse navzoče članstvo, da, ako bo samo od strani gledalo svoje funkcionarje in jih brez svoje podpore pošiljalo v boj, se bodo ti vedno vračali premagani in ostali žrtve vaše nezavednosti. Kajti nezavednost in neorganiziranost delavstva je za kapitalista prva priložnost za izkoriščanje njegovih pravic. Zato tovariši in tovarišice, malo je še časa, da se strnete v trdne vrste vaše organizacije, v kateri morate priti do trdne skupnosti. Kajti kmalu bo prišel čas, ko bo vaša skupnost, zavest in tudi polna udeležba na sestankih prepozna. In tega časa, tovariši, ne pustite, da pride med vas, temveč se sedaj strnite in tako pokažite svojo skupno zavest. In vaš položaj se vam bo zboljšal. Res, težko je plačati članarino, ali za zaščito svojih pravic je treba tudi nekaj žrtvovati, kajti brez žrtev ni zmage in brez organizacije ni zboljšanja. Zato upam, da se drugič vidimo že vsi v skupnih vrstah. Mariborska ekspozitura Maribor. Jugoslovanska Strokovna Zveza se je preselila v I. nadstropje, soba poleg knjižnice Delavske zbornice. Poslovne ure vsak dan od 17 do 19, ob nedeljah in praznikih od 9 do 11. Istočasno so uradne ure tudi za I. del. hranilnico in posojilnico. Maribor. V zadnjem času opažamo, da gotovim sodrugom v Kranju in tudi pri nas ni všeč, da se JSZ vmešava v delavsko gibanje. Tako hočejo na vsak način pokazati mezdno gibanje tovarne Ika v Kranju, katero je vodila JSZ, kot neuspelo. Piscu iz Kranja mogoče ni znano, s kakšnim uspehom iso letos vodili sodrugi stavko v mariborski tekstilni tovarni Doctor in drug, in koliko so pridobili na člansitvu. Gotovo, da mi sočuvstvujemo z delavstvom, ki se nahaja v mezdnem gibanju in podleže, čeprav ne po lastni krivdi. 0 tem nismo pisali radi tega, ker nismo zato, da bi kaka organizacija radi kakšnega neuspeha kovala zase kapital. Dolžnost strokovne organizacije je, da podpre vsako mezdno gibanje, naj pride od koderkoli in se bori za koristi celokupnega delavstva, ne pa, da se mečejo polena pod noge. Tako ravnanje, kakor tudi brezmiselno frazarenje je dovedlo mariborsko delavstvo v stanje, da je popolnoma indiferentno in v veliki večini neorganizirano. Naj za danes navedemo le nekaj primerov neredov in protizakonitosti v mariborskih tekstilnih tovarnah, kjer absolutno vlada rdeče-plava koalicija po vseh obratih. Tako je uveden nočni šiht za ženske in to ponekod brez izmene, kar gotovo ne soglaša z zakonom. Nadure se v velikih primerih ne izplačujejo. V primeru bolezni, ki traja manj kot sedem dni in ni bolnik upravičen do hranarine OUZD, ne dobi svoje mezde od podjetja, katera mu po zakonu pripada. Sihti ob nedeljah in praznikih se plačujejo normalno. Higienski predpisi se le malokje vpoštevajo. Tudi na dan pogreba Nj. Vel. kralja Aleksandra se delavstvu niso plačali šihti v tekstilnih itovarnah, medtem ko so druge tovarne izvršile svojo dolžnost. Zdi se nam, da so zaupniki izvoljeni samo na papirju in ne vrše svoje dolžnosti oiti v najnujnejših osebnih primerih, kar nam potrjujejo pritožbe delavcev. Treba bo še mnogo truda in požrtvovalnega dela, da se navedene krivice popravijo in stanje delavstva izboljša. Nič ne de. »Ela je pa res neumna, da vzame jecljača.« »To nič ne de, ko bosta poročena, bo moral itak molčati.« V teku zadnjih let je uvoz železa in železnih izdelkov v Jugoslavijo stalno padal. Tako smo v letu 1930 uvozili železa 129.9 (vse v tisočih tonah), v vrednosti 627,866.000 Din. Leta 1931, 114.1, v vrednosti 469,200.000 Din. Leta 1932, 81.3, v vrednosti 299,000.000 Din. Leta 1933, 62.43, v vrednosti 234,204.000 Din. V prvem in drugem četrtletju 1934 pa je nastopil preobrat, voz je začel naraščati in je skoraj dosegel uvoz leta 1933. Tako smo v teku osmih mesecih uvozili železa 51.024 ton, v vrednosti 218,825.000 Din, Tako smo uvozili v času od maja do avgusta 1934: ton Din nepredelano in polpredelano 9.467 17,129.000 pločevina 3.450 11,753.000 žica 869 2.710.000 cevi 1.216 10.577.000 železniški material 6.089 27,298.000 žeblji 127 1,307.000 pop. izdelani želez, predmeti 7.556 56,507.000 28.774 127,281.000 Da bodo tudi naši kovinarji o tem informirani, kaj in koliko uvažamo, smo priobčili uvoz železa za drugo četrtletje razčlenjeno na posamezne izdelke. Iz tega sledi, da bo letošnji uvoz železa daleko presegal uvoz iz Pismo iz Kdor hoče razumeti avstrijske razmere, kakršne so danes, mora poznati nekaj njene zgodovine. Zadnja meščanska vojna med narodnimi sooijalisti in heimverovci ima svoj začetek v februarskem državnem udaru. Dollfussova »revolucija od zgoraj« pa ima svoj začetek v požigu justične palače na Dunaju 15. julija 1927, ki so ga izvršili socialni demokrati. Vsi ti dogodki so v medsebojni vzročni zvezi, a najvažnejši je letošnja februarska revolucija od zgoraj, ki jo je izvedel dr. Dollfuss. Dr. Dollfuss ni hotel fašistične države, a hotela jo je Heimwehr in tej je podlegel dr. Dollfuss, ki je hotel »ustvariti novo, krščansko Avstrijo brez narodnega socializma in brez marksizma«. Zmagala sta Starhemberg in Fey, ki sta ustvarila fašizem s katoliško etiketo. In kaj so bile in so posledice februarske revolucije od zgoraj in uvedba klero-fašizma s posebnim ozirom na delavske organizacije? Socialno-demokratska stranka je razpuščena. Socialno-demokratske strokovne organizacije so razpuščene. Vsi mandati socialno-demokratskih poslancev, deželnih in občinskih svetnikov so razveljavljeni. Razveljavljeni so celo sooialno-demokratski obratni zaupniki. Vse to se je izvršilo brez predhodne sodnijske preiskave, celo brez prave zakonske podlage in deloma celo proti volji vlade. Tako je n. pr. socialno-demokratske strokovne organizacije razpustil vicekancler Fey sam brez predhodnega dovoljenja vlade. Socialna demokracija nima velike pravice za pritožbe. Sama se je igrala s svetovnim mirom. Če bi zmagala, bi isto storila z nasprotnimi organizacijami. Poleg tega bi pa najbrže na Dunaju marširale nemške in laške armade. Sedaj hočejo kar naenkrat z diktatoričnimi uredbami ustvariti nemško stanovsko državo Avstrijo. Stranke so odpravljene. Strokovne organizacije so razpuščene. Kaj na tem teritoriju pomenijo strokovne organizacije, naj povedo te-le številke. Socialni demokrati so imeli strokovno organiziranih okoli 500.000 članov, krščanske strokovne organizacije so štele okoli 100.000 članov in hajm-verovci pa okrog 10.000 članov. Vsled razpusta socialno-demokratskih organizacij je postal velik del delavstva brez službe. Preje so namreč marksisti kričali: Rot oder kein Brot (rdeč ali brez kruha), sedaj so jim drugi vrnili. En del marksistov je šel h krščanskim or- leta 1933. Največjo postavko tvori železniški material. Zato bi bilo v interesu našega narodnega gospodarstva, da bi gradili novo industrijo za take izdelke, ki jih za drag denar uvažamo. Povdarjali smo že, da naj bi se železarna v Zenici preuredila za izdelovanje železniškega materiala, kakor traverz, tračnic itd. Tako pa se investirajo ogromne vsote v nove tekstilne tovarne ki trenutno donašajo največ dobička. Tako na eni strani razmetavamo denar za drage izdelke, iz inozemstva, tu pa gradimo industrijo, ki bo slej ko prej propadla. Taka gospodarska politika se bo gotovo maščevala. Zato naj bi naši in tuji gospodarstveniki ne drveli samo tja, kjer je trenutno upanje na največje dobičke. Tu bi se najbolj pokazalo, koliko jim je za naše narodno gospodarstvo. Saj vedno tako radi povdarjajo, da so oni tisti, ki ga vzdržujejo. Za tako po-grešno gospodarsko politiko bo namreč moralo doprinesti največje žrtve le delavstvo. Drugi pa se bodo pravočasno z dobički umaknili. Zato je v interesu države, da bi dovoljenja za gradnjo novih tovarn regulirala in preprečila gradnjo podjetij, ki bodo ne samo delavstvu, marveč vsemu gospodarstvu v nesrečo. Avstrije ganizacijam, le k »rumenim« — Heimwehru — niso pristopali. Zato se je v Heimwehru porodila misel enotne strokovne organizacije. ' Krščanske strokovne organizacije so se tem »enotnim organizacijam« upirale z vso silo. Minister za socialno politiko Neustadter-Stiirmer je bil za obstoj tedanjih strokovnih organizacij, če stvorijo neke vrste kartel. Po dolgem oklevanju so se krščanske organizacije vdale tej želji vlade. S tem pa so bile že obsojene. Kajti vlada je zahtevala, da se postavijo na stališče enotne strokovne organizacije. Če se ne bi krščanske strokovne organizacije vdale, bi jih razpustili, ali pa bi dali vso moč v delavskem gibanju fašističnim hajm-verovcem. Ker so se torej krščanski strokovničarji vdali željam vlade, stojimo danes tudi ob mrtvaškem odru krščanskega strokovnega gibanja v Avstriji. Česar niso dosegli liberalni oblastneži, česar ni zmogel rdeči teror, to — uničenje krščanskega strokovnega gibanja — je bilo pridržano vladi drja Dollfussa. Vlada je ustvanovila »strokovno zvezo avstrijskih delavcev in nameščencev«. To je javno pravna institucija. Vodstvo imenuje vlada. Vse podrobnosti določa vlada. Vsi sklepi morajo biti soglasni, sicer odloča minister za socialno politiko. Delavske zbornice, za katere prispevajo vsi delavci, so tajništva te »strokovne« zveze. Pristop k tej »strokovni« organizaciji ,je dopusten vsakemu delavcu, ki nima nad seboj kakega zločina, ki ni sovražnik države, ki ni razrednobojnež, in ki ni politični agitator. Te ovire pa v Avstriji mnogo pomenijo pri sedanjem režimu. Od strokovnih organizacij ima ta avstrijska organizacija samo ime. To je zanikanje pravice svobodnega združevanja. In to pravico so krščanske strokovne organizacije vedno branile proti državi, proti delodajalcu, proti fašistom in proti marksistom v vseh državah in na mednarodnem forumu. Avstrijsko strokovno gibanje pa ne vodijo delavci sami, to je čisto navadna državna služba. Kar pa je najbolj hudo, je pa to, da vse to imenujejo krščansko in hočejo svet varati, da to odgovarja papeževi okrožnici »Quadragesimo an-no«, da je celo iz nje vzeto. Pa ni ničesar bolj neresničnega, ko ta trditev. Osnovna misel »Quadragesimo anno« korporativnega reda v gospodarskem življenju, kakor se je oblikoval že desetletja v kršč. soc. literaturi, je, da morajo nastati v gospodarstvu samoupravna telesa sicer pod kontrolo in nadzorstvom Nameščenshi problemi Ne znižujte uradniških plač! I Pod tem naslovom je prinesel v eni izmed zadnjih številk članek, v Trgovski List katerem se zelo zavzema za mestne uslužbence, katerim menda nameravajo znižati prejemke. Kot glavni argument navaja dejstvo, da bi povodom znižanja še bolj padla potrošnja in da bi vsled tega poslovno življenje še bolj zastalo. Nas zelo veseli, da se je enkrat tudi glasilo naših trgovcev postavilo v bran uslužbencev. Še bolj pa bi bili zadovoljni, ko bi ne bili v članku omenjeni samo mestni uslužbenci, temveč tudi zasebni nameščenci in drugi trgovski nastavljenci. Ti še v toliko večji meri, ker so povečini še slabše plačani nego mestni uslužbenci. Ne rečemo, da ni izjem, toda te so danes že zelo redke. Vsled tega naj bi se Trgovski list zavzel tudi za nas, ker smo ravno talko ali pa še bolj potrebni, poleg tega pa je naša armada znatno večja, nego ona mestnih uslužbencev in vsled tega tudi znatno večji člen v potrošnji. Opozicija V nekdanjem političnem življenju je bila navada, da je opozicija vsake predloge večine, pa naj so bili dobri ali slabi, grajala in glasovala proti njim. Tako je bilo pa samo pri nas, dočim angleška javnost opozicijonalizma iz principa ne pozna. Stara miselnost nekdanje politične borbe je še vedno ostala nekaterim tudi v strokovnih organizacijah, ki mislijo, da morajo kot opozicijonalci nasprotovati v vsaki stvari. Naša organizacija pa nikdar ni in ne bo iz gole opozicijonalnosti ovirala strokovnega dela, temveč da tudi nasprotnikom prav, če so njih predlogi dobri in članstvu koristni. Vsled tega se včasih komu tudi zameri, kar pa nas ne ovira, da ne bi delali po svoji vesti in prevdarnosti za dobrobit članstva. Nemški strokovnjaki Nemško časopisje se huduje nad inozemskimi tvrdkami, ki odpovedujejo službene pogodbe nemškim strokovnjakom iz razloga, ker so že domače moči dovolj izvežbane, da morejo nadaljevati z delom. Vsled tega se zavzema za to, da se gotovim strokam specijalistov vsako službovanje v inozemstvu prepove, ker je znanost kapital, ki naj se obrestuje doma, ne pa podari inozemstvu. Strokovno izobrazbo nemških nameščencev hoče dvigniti vlada, zato je ustanovila v ta namen poseben urad, ki naj v strokovnem in gospodarskem oziru izobražuje članstvo. Predvsem ima ta urad namen privzgojiti nameščencem zavest, da ni nameščenčeva eksistenca samo njegova privatna stvar, temveč zadeva celokupne javnosti. Strokovno izobrazbo je treba posplošiti in s specijaliziranjem se mora prenehati, k^jti v slučaju potrebe mora znati zagrabiti vsak nameščenec tudi delo, ki ga opravlja njegov drug. Delavska kultura Zagorje. Tovariše in naše somišljenike opozarjamo, da je sedaj knjižnica odprta vsako nedeljo po osmi maši dalje. Vsak, kdor se zanima za knjižnico, naj pridno poseča isto. Poskrbeli bomo, da se bodo nabavile tudii novejše knjige. Vse fante pevce opozarjamo, da se pevskih vaj redno udeležujejo. Le, če bo red in točnost, smemo upati na kakšen napredek. Redne pevske vaje so ob nedeljah, teorija pa ob sredah. Pri tem pa seveda ne smemo zanemarjati naših rednih sestankov. Vsak, kdor ima čas, naj pride ob sobotah. Celje. Služkinje, -katere so včlanjene v Po-selski zvezi, so priredile v nedeljo, dne 28. oktobra t. 1. v dvorani Ljudske posojilnice v Celju igrokaz »Mala pevka« v 5. dejanjih. Vsi sodelujoči so države, vendar tako, da se država čim bolj umika iz gospodarstva na svoje polje. V Avstriji in Italiji pa je gospodarstvo vedno bolj obvladano po državi. To je popolnoma v sporazumu s programom Heimwehra in muisolinizma in totalitarne države. Ni pa v soglasju s Quadragesimo anno. In ker hočejo na Dunaju odevati svoj fašizem s plaščem papeževe okrožnice, obstoja velika nevarnost, da bodo Quadragesimo anno v očeh delovnega ljudstva kompromitirali, če je niso že. Morda je še prezgodaj govoriti o končni stabilizaciji v Avstriji. Heimwehr je gospodar položaja. Idealni, a premalo energični Dollfuss je padel. Zadnja nasprotujoča sila proti Heimvvehru je padla. Papen je na Dunaju. V delovnem ljudstvu je silna nezadovoljnost. Socialna demokracija pristopa sedaj k narodnim sociaJlistom. S tem raste moč narodnih socialistov in s tem seveda Heimvvehra, ki je miselno tam, kakor Hitler in Mussolini. Vlada nima jasne linije. Kakor jo je po Dollhmu vodil Mussolini, tako jo zna po Starhembergu voditi Hitler. Delavstvo gleda z velikim strahom v bodočnost. Sicer pa niso drugi stanovi nič na boljšem. Je avtoritetna ustava, a avtoritete ni, zato jo iščejo izven države (Mussolini, Hitler). Danes padajo države in narodi v drugo skrajnost. Dosedaj je bilo gospodarstvo v rokah par ljudi, država se mi brigala za to. Sedaj hočejo vse prenesti na državo. Prvo je bilo zanič, drugo ni boljše. Gospodarstvo je živ organizem, zato zahteva sodelovanje vseh in ne prenese absolutne komande ne razreda, ne stanu, ne posameznika in ne države. Ljudstva so postala trudna in — lačna. A ravno iz te trudnosti in iz lakote vstaja vedno močnejši klic po soodločevanju radi pravice, radi kruha, radi — življenja. Brez svobode pa ni življenja in ne bo — srečne Avstrije. svoje vloge rešili v popolno zadovoljnost gledalcev. Posebno pretresljive so bile scene med materjo in hčerko, ko se poslavlja od matere, da ji s pomočjo petja preskrbi prepotrebno hrano. Ma-lokatero oko je ob tem pretresljivem prizoru ostalo suho. Pa sta se tudi potrudili, da več od njiju ne moremo zahtevati. Zelo naravno sta igrali pastirica in kmetica. Posrečeno zasedbo je imel režiser v osebi puščavnika. Poznalo se je samo to, da je bil igralec po letih še zelo mlad. Sploh moramo priznati, da so celjske služkinje sposobne dela na odru in da so s svojo prvo javno prireditvijo pridobile publiko. Le tako naprej in kmalu nam zopet priredite kako pošteno zabavo. Delavsko zadružništvo Koroška Bela, Zadruga je dobavila en vagon premoga, katerega pa vsi člani niso dobili. Vsi oni, ki ga žele naročiti, naj se zglase v zadrugi do 15. t. m. Ako bo dovolj interesentov, se ga bo naročilo še en vagon. Širite ,,Delavsko Pravico“! To m ono Škofja Loka. Poročila se je v nedeljo naša zvesta tov. Berčič Ela z g. Čuš Joškom. V ponedeljek se je pa poročil naš agilni tov. Masterl Alojz z gdč. Lampič Ivanko. — Bilo srečno! Prevalje. 3. novembra sta se poročila naša tovariša iz papirnice Miilimutt Loter, strugar, in Ledinek Marija, strojna delavka. Obilo sreče! Jesenice. V sredo, dne 24. t. m. se je poročil naš agilni član tovariš Jeraša Alojz z gdč. Zalko Torkarjevo. Poleg iskrenih čestitk, ki jih jima s tega mesta izražamo, želimo, da se še v naprej udejstvujeta kot doslej pri vseh panogah našega društvenega delovanja. Bilo srečno! Krajevna bratovska skladnica na Jesenicah razglaša: Za mesec november 1934 se odreja sledeči vrstni red zdravniške službe v nedeljah in na praznik, ki velja za vse družinske člane brez razlike na njih bivališče, in sicer: 1. novembra !'•* i za iieisattiniran paipir ,za 'tiskanje 132 Din, ostali paipir za tiskanje 187 Din, pisarniški papir 308 Din za q. Od ostalih evropskih držav ima Nemčija najnižjo uvozno carino in sicer: za rotacijski papir 88.37 Din, za nesatiniran pa^ pir za tiskanje 88.37 Din, ostali papir za tiskanje 159.07 Din, pisarniški papir 159.07 Din za q. Vse ostale države imajo uvozno carino na papir znatno višjo. Iz knjige »Jug. privreda«. Na ljubljanski šoli. »Gospodična učiteljica, moja sestra ima ošpice!« »Kaj, ošpice? Takoj pojdi domov in ne pridi, dokler sestra ne ozdravi.« Ko je mali prebrisanec odšel, se oglasi nje* gov sosed: »Veste, gospodična učiteljica, njegova sestra leži bolna doima na Gorenjskem.« Damske plašče, obleke in kostume od 250 Din dalje kupite najbolje pri FRAM LUKIČ Ljubljana - Stritarjeva ulica štev. 9 KNJIGOTISK BAKROTISK KLIŠARNA 1 LITOGRAFIJA KAMENOTISK OFFSETTISK JUGOSLOVANSKA TISKARNA LJUBLJANA ♦ KOPITARJEVA C ILUSTRACIJE IN KLIŠEJI DAJO REKLAMI SELE PRAVO LICE. - ZA< REKLAMO V VISOKIH NAKLADAH UVA2UJTE LE OFFSETTISK, KI JE DANES N AJCENEJ SI I Urejuje in za uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. - Za Jugoslovansko tiskarno: K. Čeč. - Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice«: Srečko Žumer.