Poštnina pavftallrana.
bliaJuliiJiliilh
Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem".
= Ust Izhaja 20. vsakega meseca.	—	=7 Za člane v „Zvezi“ včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20-—, polletno Din 10, četrtletno Din 5 — ; posamezne številke 2 Din. ===== Cena Inseratom: ■/« strani D 5'— vključno davek. —		Uredništvo in upravnlštvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16. Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. ===== Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave Je pošiljati do 10. vsakega me-===== seca, s tem dnem sc uredništvo zaključi. ■ ■■ •	
Štev. 5.	V Ljubljani, 2<	). maja 1924.	Leto XI.
Tujskoprometnim interesentom. |
Vsako leto, ko pride zeleni maj, na« stane po naših letoviščih in kopaližčih živahno ugibanje — kakšna bo letošnja sezona? Kakšno bo vreme, koliko bo gostov, in kakšni bodo ti gostje? Po* sledn(je vprašanje daje melnda inajveč misliti.
Žal pri nas nimamo sedaj še točne statistike. V splošnem pa se je vendar moglo lahko opaziti, da so polnili v zad* njih dveh sezonah naše tujskoprometne postojanke v pretežni večini srbohrvat« ski gosti, ki so s Čehoslovaki vred do« malega nadomestili vso izgubo Nem* cev, Madjarov Italijanov i. dr. gostov izza sezon pred vojno.
Nemci (izven naše države) i. s premožnejši so pohajali na sever (Ost« see, Helgoland itd.), še več pa v Italijo, ki jim j C’ ponujala še mnogo bolj ugod* ne cene in ni delala nikakih težkoč pri prekoračenju meje. Drugi pa so ostali doma deloma vsled valute, deloma vsled nacij onalne discipline ter posečali ko« roška in dr. nemška letovišča. TakcTso Nemci, ki so pred vojno zaznameno« vali pri nas najjačji kontingent tujcev, domalega izginili. Še več. Niso le samo izostali, temveč se je njihovim tujsko« prometnim organizacijam celo posrečilo izvabiti iz naše države veliko število go« stov i. s. ne samo Nemcev, temveč tudi ljudi, ki se radi trkajo na svoja jugoslo* vanska prsa. Znano nam ie, da so v obeh prošlih sezonah Avstrijci na par konferetneah tujskoiprometnih interes sen tov, hotelirjev in gostilničarjev do« ločili izredno nizke konkurenčne cene,
mnogo solidnejše od naših, ter je njih | organizacija tako dobro funkcijonirala, da so celo naše na Gorenjsko ali v ju« goslovansko Primorje namenjene goste po svojih agentih — v vlakih prego* vorili za to ali ono letovišče v Avstriji! Na goste iz Avstrije in Nemčije vsaj za enkrat ne smemo še polagati preve« likih nad.
Drug stalen gost v naših letoviščih je bil vedno naš Č eh. Zadnja leta pred vojno je bil porast čeških turistov in le« toviščnikov že tako razveseljiv, da je že skoro dosegel višino obiska Nemi« cev. Prva leta po prevratu so nekoliko izostali in že se je bilo bati, kakor da nam bo te drage goste sedanja njih Ta« tra povsem odtujila. Pa to se ni zgodilo. Ostali so nam zvesti. Predvsem lanska sezona je izkazala nepričapkovano jak porast Čehoslovakov na Jadranu ob na« ši obali in otokih, pa tudi lepo število obiskov Slovenije tako v dolinskih ka« kor v višinskih postojankah.
Kako pa bo letos s Čehoslovaki? Ali nas bodo zopet posetili v tako čast* nem številu kakor lani, Želeli bi — ni pa gotovo ali se nam ta želja izpolni. Iz merodajnih krogov izvemo namreč, da je počela na Češkem velika, opasna kampanja po časopisih in tudi drugače, ki meri na to, da nam odtegne v letos* nji sezoni kolik dr mogoče 'čehaslova? ških gostov od našega Jadrana in dru* gih krajev! Ni težko uganiti, da so zo« pet eni in isti — namreč Italijani, naši dobri zavezniki, ki ponajveč razvijajo to gonjo proti jugoslovenskim tujsko* prometnim interesom. Spretno mečejo svoje mreže in žal z dobrim uspehom
do sedaj. Dobrodošlo jim je lansko za* bavljanje nekaterih hrvatskih časopisov proti čehoslovaškim gostom v Pri« morju, po drugi strani pa operirajo s splošno letošnjo »draginjo«, ki da pri nas vlada vsled porasta naše valute in pa z oderuštvom naših hotelirjev in go* stilničarjev.
Razume se, da more prouzročiti ta kampanja prav slabe poslcdice tako za naše Primorje kakor tudi za letovišča in kopališča v Sloveniji in lahko to ok&ifr no zadene tudi druge naše nacij onalne in državne interese, ako se pravočasno ne postavimo po robu s previdnejšo protipropagando. Ta naša kampanja pa bo uspešna le tedaj, ako izpregjedajo poleg onih prevdamih interesentov, ki jim tega ni treba še posebej polagati na srce, tudi vsi ostali naši hotelirji, gostih ničarji, kavarnarji, lastniki penzij, fija* karji i. dr.= da so solidne cene, snažnost in prava gostoljubnost prvi in glavni pogoji, ki nam morejo ohraniti in še-pri* dobiti dobro ime itd. ne samo pri Če*ho* slovakih, Srbih in Hrvatih temveč pri vseh gostih od blizu in daleč brez izje* me! Naša jezera, naše gore in premno* ge prirodne lepote in znamenitosti, vse to samo po sebi našega tujskega pro* meta ne bo rešilo in ne bo nikdar moglo prikleniti srca tujih gostov, ako se ne bodo počutili pri nas domači, dobno ,po= isto ceno kakor drugod, in ako se jih ne bo streženi t. j. najmanj tako dobro in za cenilo zgolj samo za toliko, kolikor kdo plača.
Mnenje, da je samo Bled in samo Bohinj ali kakšen drug kraj edino lep na celem svetu in da za tujca ni lepše
dežele kot je Slovenija, to napačno do* mnevanje naj Oni naši tujskoprometni interesenti, ki se jih tiče, čimprej odlo* že ter vzamejo drugo mero! Le ako bo* do tujci pri nas dobro sprejeti in se bo z njimi lepo ravnalo ter bodo shajali po istih solidnih cenah kakor drugod, nam bo to več koristilo, privabilo in obdržalo več gostov, kakor vsa kričeča reklama.
Omilite torej v letošnji sezoni biva* nje turistom in gostom po letoviščih in kopališčih, da bo vsak odnesel iz naših krajev le lepe spomine, dobre utise, ne pa se kesal na poti proti svojemu domu — tako bo vsak tujec nehote delal za nas reklamo, za naše gore in morje in le na ta način se bodo same od sebe „ brezuspešile vse italijanske in druge nakane v ,tujskoproittetnem oziru!
Dobre, solidne in reelne gostilne so tisti faktor, ki tujca pridržijo v kraju delj časa nego se je namenil, ker sicer pred oderuštvom! že po par dnevih zb e* ži. Zato tujskoprometni interesenti, na vas samih je, da si zboljšate in tudi ob* držite zboljšani položaj.
Zvezina poročila.
Na glavni skupščini udruženja zadrug gostilničarjev v Zagrebu dne 30. aprila 1.1. je podal naš delegat naslednji piredlog: Slavna skupščina!
Z ozirom na položaj, v katerem se gostilniška obrt nahaja vsled novih naredb in zakonov, je sklenila Osrednja 'Zveza gostilničarskih Zadrug za Slovenijo opozoriti in predlagati vsem stanovskim organizacijam kraljevine živahnejši stik, živahnejše medsebojno dopisovanje, točno odgovarjanje raznih vprašanj in iti na izdelavo enotnega programa, usplostavitev enotne smernice pri delovanju v obrambo dosedanjih pravic, v dosego vzdržnejših razmer in v zaščito interesov gostilniškega stanu, da bi se s tem dosegla čvrsteja konsolidacija in krepka solidarnost vse-vkupnega gostilničarstva kraljevine.
Dasi je današnji zbor bolj internega značaja Udruženja gostilničarskih zadrug za Hrvatsko, Slavonijo, Medjimurje itd., je načelstvo Osrednje Zveze v Ljubljani vsejedno določilo se vabilu na današnji zbor odzvati ter to priliko porabiti, da iznesemo naš klic za ideje, kakor so zgoraj navedene.
V dosego tega ideala v naših organizacijah je potrebno, da pred vsem vsako važnejše delo, sklepe, vloge na oblastva, proteste, p(rošnje itd., katerih vzrok ali vsebina je taka, da ne zadeva samo lokalne razmere ali nepriliike, marveč splošni položaj gostilničarstva — preden jih na merodajna mesta predložimo, razpošlje-mo eden drugemu v pogled, presojo in morebitne dodatke ali važne pripombe.
Ako tega ne bo, ostane pri dosedanji kolobociji, da stavi sleherna organizacija po svoje v eni in isti zadevi drugačne zahtevke in predloge, tako da si minister misli, eden hoče bob, drugi fižol, tretji ri-
čet, komu naj ustrežem — nobenemu, pa imajo vsi enako rešitev.
Potem pa, kako je z našim državnim ali kakor se zove, centralnim Savezom v Beogradu, obstoja li? Ali hoče delati?
Ako je to v redu, stavimo predlog, ha se vse naše pritožbe in vloge na centralno vlado polagajo potom Cetralnega Saveza, ki ima najboljšo priliko in vpliv tudi za osebne intervencije.
Ko smo s tem na čistem, pa prosimo slavni zbor sprejeti še sledeče predloge:
1.) Pred vsem' se naj zahteva, da spadaj gostilničarska obrt v vseh agendah razen policijskih zadev v resort ministrstva trgovine in obrti in da bodi podeljevanje pravic gostilniške obrti podrejno politično-obrtni oblasti prvi instance.
2.) Pri podelitvah mestnega kot osebnega prava za gostilničarsko obrt je zaslišati tudi mnenje pristojne prganizacje, t. j. Zadruge ali Zveze.
3.) Pri podeljevanju osebne pravice je zahtevati tudi dokaz strokovne sposobnosti.
4.) Pri podeljevanju pravic se ima navesti posamezno, kakove pravice se je podelilo: a) ali hotelsko z vsemi pravicami gostilniške obrti ali b) samp točilno in kaj sme koncesijonar točiti ter c) kavarniško, kakove pravice ima v obratu.
5.) O vseh podelitvah krajevnih in točilnih plravic, prenosih ali' drugih spremembah v gostilničarski obrti je obvestiti pristojno Zadrugo ali Zvezo in ako je bil podan ugovor priznati pravice priziva v 14 dneh, ako je bil izdan odilok po prvi instanci, v 30 dneh pa, ako je bil izdan po drugi inštanci. Rok priziva ima odloživno moč.
6.) Kdor dobi pravice točiti pijače na drobno, sme točiti tudi v vsaki množini tudi na debelo. 1
7.) Pri pobiranju takse po tar. p. 62, dokler se ta drugače ne spremeni ali ukine, se naj uvede pravičnejši način in več skupin, n. pr. vsaj 8, radi prevelike razlike v množinah iztočenih pijač. V teh osmih skupinah naj se določi, do katere množine iztočenih pijač pride točilec v 8., 7., 6., 5., 4., 3., 2. in 1. skupino.
8.) Gostilniške takse na račune po tar. p. 34 se naj na vsak način ukinejo in nadomestilo za to dobi s trošarinskim davkom na vino, ki se naj uveljavi v celi državi enakomerno kakor je v Sloveniji ter bo s tem uvedena enakomernost, dohodek pa podeseterjen.
Te zahteve naj Udruženje kot soglasno sklenjene sklepe današnjega zborovanja, na kojem so zastopniki gostilničarstva iz vse kraljevine, sklepe, ki so že neštetokrat utemeljeni, sestavi vi obširno spomenico, predloži potom Centralnega Saveza Ministrstvu financ, kakor tudi Ministrstvu za notranje zadeve s prošnjo, da se taksni pravilnik dobesedno našim upravičenim zahtevam preuredi. S prepisi spomenice pa vse Saveze obvešča.
Predlog je bil z navdušenjem in frene-tično aklamacijo na Slovence sprejet.
Nato je bila podana od naše delegacije še naslednja splomenica:
Slavni zbor !
Dobili smo vest, da se izdeluje v ministrstvu trgovine in industrije v Beogradu na podlagi starega srbskega obrtnega zakona (zakona o radnjama) nov obrtni red, ki bo veljaven za vso državo.
Ker so vsi zakoni, katere je centralna vlada do sedaj izdala, več ali manj za naše razmere neprikladni, se je bati, da bode tudi obetani novi obrtni red tehnično in stvarno slab.
Kot zgled omenjamo le dve primeri: Zakon o inšpekciji dela izroča ovadbo, pre- j iskavo in kaznovanje eni in isti osebi (teh- j niku), osebi, ki bi po vsehi evropskih pojmih ne smela fungirati kot sodnik. In ta taksni j zakon, ki izpreminja kompetenco politične1, sodne in finančne oblasti, zamenjajoč jih medsebojno ne glede na to, da ustvarja s taksnimi, torej davčnimi pjredpisi materi-jelne izpremembe različnih drugih nefi-skalnih zakonov.
Vsekakor bi bilo potrebno doseči, da se osnutek tega novega obrtnega zakona, preden se v, parlamentu razpravlja o njem, da na razpolago in na vpogled interesira-nimi krogom, t j. organiziranim obrtnim korporacijam, da bi zavzele svoje stališče.
Če bo novi zakon tak, kakor je sedanji zakon o radnjama, potem se mora pač reči, da ne bo odgovarjal v ničemer našim razmeram in bi se morali z vsemi močmi zoper njega boriti, ker bi ppmenilo to naravnost pravo reformacijo in pejus, napram naši, priznano izvrstni dosedanji obrtm zakonitosti.
To se je pokazalo eklatantno sedaj, ko so bila določila tega zakona glede kafane in mehane s taksnim zakonom razširjene tudi na Hrvatsko in Slovenijo'. Po teh določilih je lažje pridobiti dovolilo za točenje žganja, sploh alkoholnih pijač, nego za prodajo jedil ali točenje malinovca.
Predlagamo: Današnji zbor skleni podati ministrstvu trgovine in industrije v Beogradu spomenico, da se osnutek novega obrtnega reda, preden se predloži skupščini v sklepanje, razpošlje interesi-ranim krogom, t. j. tud! gostilničarskim organizacijam na vpogled, da izjavijo svoja mnenja, oziroma zavzamejo v tem pogledu svoja stališča. Tudi ta solucija je bila z odobravanjem soglasno sprejeta.
Iz tega poročila blagovolite tovariši uvideti, da naša organizacija čuva ih se neprestano bije za naša prava ter plriteguje v naše brambeno kolo tudi vse zavezništvo našega juga.
Zadružne zadeve.
Po določbah pravilnika k taksnemu zakonu imajo izvrševalci gostilniških obrti, ki so v dobi, ko je postal ta zakon, oziroma pravilnik veljaven, započeli z obrati, pridobiti osebno (profesijoualno) pravo.
Ob podelitvah tega prava p!a se nič ne omenja ali se podeli to pravo v svrho pridobitve lastne pravice ali v svrlio poslovodstva za gostilniški pbrt.
fmamo namreč mnogo slučajev, da so koncesije že na hišah ter so jih .lastniki hiš izvrševali kot zakupniki po dosedanjih predpisih obrtnega reda. Ako tedaj tak zakupnik zaprosi za osebno pravo po,členih 15., 16. in 17. pravilnika, je po našem mnenju treba v dovoljenju označiti ali se mu podeli pravo kot poslovodja ali kot samostojni koncesijonar.
Znano nam je nekaj slučajev, kjer se izvršujejo že delj časa koncesije vdov, katere so bile zakonitim potom tja pre-nešene in jim tudi niso bile nobenkrat odpovedane. Torej ta pravica na hiši dejansko obstoji in se sedaj ondi izvršuje na ime revne vdove, katere edini življenski Pripomoček je.
Taka koncesija bi se mogla proglasiti ugaslim, ako bi finančno Okrajno ravnateljstvo podelilo novo koncesijo po členu
9.	taksnega pravilnika, ker sicer sta naenkrat dve koncesiji v hiši, kar pa menda ni siprejemljivo. Za ugasnitev koncesije, ki je bila prva na hiši, pa tudi ni nobene pravne podlage, ker se neprestano izvršuje in se radi tega ugasnitev ne more in ne sme proglasiti.
Dejstvo, da odpove zakupnik, po novem poslovodja, izvrševanje na hiši obstoječe koncesije zato, da bi se mu podelila lastna koncesija, absolutno ne ustanavlja upravičenosti, da bi se smpli vsled' tega kar dve koncesiji naložiti na eno hišno številko.
Ker bi se zgodila torej vsled neupoštevanja tacega položaja flagrantna nezakonitost in kršenje obrtnega reda, kakor tudi predpisov pinavilnlka o taksnem zakonu, ako bi se irazmerje, kakoršno sedaj v mnogih slučajih v Ljubljani in tudi drugod obstoja, ne uvaževalo, smo prosili finančno okrajno ravnateljstvo, da take prosilce, ki imajo že koncesije vdov, sirot in nedoletnih na hiši ter jih izvršujejo po prejšnjih predpisih kot zakupniki, ah sedaj kot poslovodje — zavrne.
Prošnje ali pritožbe.
Ocenitvene komisije za plačilo takse za pravico točenja pijač so delo skončale. Postopanje pri teh ocenitvenih poslih je bilo tako, da so, kjerbodi, člani zastopniki gostilničarstva s protestom zapustili sode-ovanje. Po načinu, kako se to ocenjuje, mora priti do tega, da bo marsikateri gostilničar nepravilno ocenjen in pomaknjen v skupino, v katero nikoli ne spada.
Oni, katerim se je zgodila le prevelika krivica, ki zbog svojega pičlega obrata niso bili stavljeni v pravilno, oziroma najnižjo skupino, a še tedaj, če tudi so v naj-nižjii skupini in je obirat tako minimalen, da je komaj omembe vredno, da je gostilna, naj podajo pritožbo, oziroma pir)ošnjo za znižanje.
Pritožba ali prošnja je dopustna v 15 dneh od dneva, ko je bil poedini obveščen, v kateri taksni skupini je.
Pritožbo ali prošnjo je podati potom Okrajnega finančnega ravnateljstva v Ljubljani na Generalno direkcij^ posrednih davkov v Beogradu.
Člen 16. pravilnika za izvrševanje predpisov tar. post. 62 določuje med drugim, da na naselbinah, ki leže daleč od svojih krajev na prelazih in vobče na vsakem takem kraju, kjer se zaradi omejene mere konzuma ne more govoriti o rednem točenju, kakor tudi glede točenja samo ob poedinih prilikah, sme dovoliti Generalna direkcija posrednih davkov na utemeljen predlog finančnega oblastva, da se zniža' ta taksa tudi pod zneske, določene pod točkami a), b) in c) tar. post. 62, toda največ do 50%. Da se prizadeti osebi zniža taksa, mora vložiti prošnjo pri pristojnem finančnem ohlastvu ter ji priložiti seznamek, to je prepis tiste napovedi, ki se je podala na finančni kontrolni postaji v svrho odmere točilne takse, katero potrdi občina.
Pristojno finančno oblastvo preizkusi vse prejete podatke in poda svoje predloge Generalni direkciji posrednih davkov o višini takse.
Prošnja bi se Stilizirala približno takole: Generalna direkcija posrednih davkov
V
i' Beogradu.
Na plačilni nalog z dne . • . št. . . . mi je Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani odmerilo polletno točilno takso v znesku Din . . ., proti temu moram ugovarjati ali podati prošnjo iz sledečih razlogov:
Kakotr razvidno iz priloženega potrdila, sem potočil v letu 1923. alkoholnih pijač in sicer: .... hi vina,; .... hi piva, .... hi žganja za prodajno ceno Din . . .
Ker pa se mi je za pravico prodaje teh alkoholnih pijač ocenila višja postavka takse, smatram to za krivično že tudi iz ozira na to, da so se gostilničafji v krajih, ki imajo mnogo večji obrat, dejali v ravno isto taksno skupino.
Nadalje sem moral plačati od napovedane množine pijač trošarino,1 dohodnino in obrtni poslovni davek v letu 1923 Din . . .
Obrat moj ni na prometnem plrostoru in daje :le ob nedeljah .sejmih ali shodih priliko nekaj prodati.
Vsled tega prosim podpisani, da se mi z ozirom na navedene razloge polletna točilna taksa za leto 1924 na podlagi čl 16. taksnega pravilnika zniža na 5(0%.
Kraj in podpis:
S pritožbo pa se ne odloži plačilo ali izterjatev takse.
Opozarjamo še na nekaj. Ako poda kdo ugovor v oblik! prošnje, je to ko-lekovati s 5 Din, ako pa v obliki p r i -t o ž b e, pa je kolekovati z 20 Din.
Iz kavarniških krogov.
Prihajajo vesti, da se kavarnarji v Ljubljani pečajo z mislijo, slediti tovarišem v Beogradu in Zagrebu, da bi opustili zalagati svoje obrate s časniki.
Namero opravičujejo s tem, da jih zalaganje s časopisi stane letnd ogromno denarja. Po 20 do 50 tisoč dinarjev izdajo večje kavarne za časnike. Kritja za ta ogromni izdatek ni posebnega od nikoder za to ustrežbo cenjenim gostom.
Ugotavlja se, da kljub številnim in raznovrstnim listom ni mogoče ustreči, kakor bi se ždelo, radi tega, ker si nekateri da nanositi cele kupe žurnalov in ne pusti ničesar vzeti, dokler ni vsega pregledal. Z nevoljo se mora opazovati tudi, da nekaterniki iz lisitov izrezujejo ali trgajo slike ter, -ravnajo z listi sploh tako devastujoče, da drugi ali tretji čita-telj dobi v roke že nekako cunjo ali pa samo polovico lista.
Na žalost se dogajajo tudi slučaji, da list kar zgine — ni ga več. Ako uvažuje-mo, da plačujejo kavarnarji take velikanske svote samo za časnike, se mora priznati, da obrtnika to bolj boli1, ko mora gledati tako omalovaževanje od strani gotovih časnikarskih kun za tako drago plačano časopisje.
Dogovarjalo se je že, da-ako se občinstvo v tem pogledu ne bi hotelo zavedati potrebe za uvaževanje tolerantnejšega obnašanja pri porabi oziroma čitanju časopisov, bi ne preostalo drugega, kot uvesti beogradski in zagrebški sistem1, da si mora obiskovalec kavarne kupiti sam list, katerega želi v kavarni čitati.
Važnosti predprodaje železniških voznih listkov.
Pred nekako tremi meseci je pri* čela v lokalih Zveze za tujski promet, Aleksandrova cesta, poslovati predpro* dajalna železniških vozovnic delniške družbe »Putnik«. Ta institucija se je ustanovila po vzorcu velikih zapadno* evropskih prometnih pisarn v prvi vrsti za udobnost potujočega občinstva, kisi more nabaviti brez vsacega doplačila in brez neprijetnega čakanja in prerivanja pri kolodvorskih blagajnah železniške' vozovnice tudi za tri dni vnaprej, ter dobi na zahtevo od uradništva Putnika vse ^potrebne infafrmalcije. Uvidevajoč izredno važnost tujskega prometa za na* rodno gospodarstvo, dovoljuje država »Putniku« provizijo od prodanih voznih listkov. Vrhu tega se je država udele* žila pri ustanovitvi družbe z znatnim številom delnic ter se odpovedala vsaki dividendi v koristi tujskemu prometu. Čisti dohodki, ki jih prinaša poslovanje Putnika, se morejo porabiti izklji^no le v tujsko*prometne namene. — ZVeza za tujski promet je pričakovala, da bo ljubljansko občinstvo osobito trgovsko v naj večji meri cenilo vzvišeno nalogo*, ki jo vrši imenovano društvo ter da se bo v naj večjem številu posluževalo udobnosti, ki jih nudi biljetemica Put* nika ter s tem obenem zadostilo narod# ni dolžnosti in brez materijelnih žrtev podpiralo to delovanje v prospeh Slo* venije. Žalibog je nasprotno. Zagreb* ška podružnica »Putnika« proda meseč* no za okoli 1 milijon dinarjev vozov* nic, ljubljanska pa za 10.000 dinarjev v istem času. Zveza je pričakovala, da bo deležna podpore vsaj od naših prido* bitnih krogov ter naše inteligence; na* sprotno se pa naši ubožnejši sloji po*
služujejo (pridno predprofdaje, ne pa krogi, ki smo nanje največ računali. — Z ozirom na navedeno se poživlja oso bito naše gostilničarske kroge, da se blagovolijo pri potovanjih, pa ,bi bilo še tako kratko, posluževati izključno imenotVane biljetamice ter upamo, da bode naš poziv imel tudi pozitiven us* peh. Prerivanje pri blagajnah na kolo# dvorih je včasih resnično neznosno in tudi radi žepnih uzmovičev mnogokrat opasno.
" Tovariši.
Generalna direkcija posrednih poreza v Bebfrradu je izdala za finančno stražo
11.	januarja 1924 p|od broj 1234, knjigo »Financijska Služba«.
V teh službenih navodilih je na strani 21. sledeče pojasnilo:
Točenje vina za potrošnju v lokalu kot točiJ.agtis/iP 4 napomene us. tar. br. 62 taksne tarife.
Objašnjenje od 16. januarja. 1924 br. 704 Generalne direkcije posrednih davka*1‘-v Beogradu.
■mm) Dosedašnji ograničeni točijaci i m(S8Bffrodavci kao svi drugi točioci iz 4 napomene us. tar. br. 62 taksne tarife mo-gu točiti u svojim lokalima vino u otvore-nim siidovima i za potrošnju u lokalu sto-ječirnjgc^ma, jer zato plačajo taksu iz tar. br. 62 taksne tarife. Razume se, da ne smeju svoje lokale pretvoriti u kafane ili mehane i imeti stolov e i stolice.
2.) Svi oni lokali, u kojima je vršeno točenje kao prekobrojno do 6. aprila 1920 god. ^t^t^aju se kalo da su stekli mesno
3.) Prema propisima novog zakona i pravilnika nastavna točenja više ne pošto j e.
Vprašanje nastane sedaj, ali je nastala v zakonodaji v obrtnih zadevah kakor jjU trgovskem oziru ne le anarhija, ampak pravcata prostitucija. Samo da platiš, pa ti je vse na razpolago.
^JEcgovci smejo tedaj točiti neomejeno, dasi imajo pravico prodaje te v zaprtih steklenicah, jim ni treba niti zaprositi za pravico točenja v odprtih posodah ali pridobiti si osebno pravo — ker so platili.
Poznamo kraj, kjer je 28 gostilen, naenkrat , pft je nastalo vsled pojava tega službenega navodila še 22 trgovskih točilnic. Kaj misli finančna upirava sploh s takimi brezmiselnimi ukrepi? Kie je zaščita obrti?
V nekem slučaju obstoji fakt, da je gostilna in prodajalna v eni hiši. Trgovec se loti razpečavanja vina, gostilničar pa ima vsled tega prazen lokal, jest pridejo! gostje v gostilno, pit pa gredo v prodajalno, ker Jahko daje trgovec za en dinar pri litru vTrTo ceneje, ko nima nikakih režij, a te, kar jih ima, krije s trgovino stoterih predmetov.
Takih razmer gostilničarska obrt oso-bito na deželi in selih na noben način ne . utrpi in ne prenese.
Protestiramo najodločneje proti takim samovoljnim naredbam, ki nimajo nobene
zakonite podlage in so izšle le iz površnega poznanja gostilniško obrtnih razmer v naših kraih in zahtevamo takojšnjo ukinitev te celo smislu taksnega zakona, kakor tudi pravilniku k temu zakonu popolnoma nasprotujoče določbe.
Ta profanizacija obrtnega reda izp|od-naša vsako možnost pravilne ureditve gostilničarske obrti, njega vajenštva, strokovnega šolstva in dosedanje discipline.
Ako se bo s podobnih ukirepi nadaljevalo brez zaslišanja strokovne strani, je razpust ali razhod vseh gostilničarskih organizacij neizogiben, ker takega preziranja, briskiranja in omalovaževanja te ne bodo hotele in tudi ne mogle prenašati.
Osrednji Savez gostilničarskih organizacij v Beogradu poživljamo, da stori pri Generalni direkciji neposrednih poreza brez odloga primerne predstave in izposluje preklic gori navedene določbe.
In pa ministrstvo za narodno zdravje! Kaj dela? Ali morajo biti edino le gostilničarske organizacije tisti faktor, ki pobija pijanstvo s tem, da neprestano delujejo proti sistematičnemu pomnoževanju zakotnih točilnic, ne morda radi konkurence, marveč radi dejstva, ker se vsa v takih špelunkah. napojena sodrga podtika rednemu gostilničairstvu, obrekuje po časnikih in kliče pekel in žveplo na gostilnško obrt.
Žganje n. pr. se v dveh tretjinah gostilen v Sloveniji doslej ni prodajalo, v trgovinah pa. ga iztočijo na polovnjake, a živ krst ne pokaže s prstom na ta gnezda.
Gostilniška obrt je bila doslej točno urejena, oziroma opredeljena na različne pravice, katere je smel kdo izvrševati, odslej pa pravi pravilnik k taksnemu zakonu (člen 8), kdor ima pravico prodajati alkoholne pijače, sme točiti v s e v neomejenih količinah. Da se tu ni ministr-- stvo za narodno zdravje prav nič zanimalo proti takim ukrepom in rušenju dosedanje discipline v točilni obrti, je čudež in vsa prizadevanja za utesnitev pijančevanja bodo enaka ničli, ako se ta obrt ne podredi zopet obrtno-trgovskemu ministrstvu, kakor je bilo doslej, ker financa, hoče samo, da se mnogo plati in zato tudi čim več pije, pa če se jih vsak dan nekaj pokolje in pobije vsled pijanosti.
Prosimo, opozorite pristojna mesta na to, tu je korenina, pri kateri je začeti z ozdravljenjem ih odpravlljenjem dandanašnje podivjanosti po deželi.
Dopisi.
Gostilničarska zadruga za škofjeloški okraj In Poljansko dolino, potem Zadruga v Železnikih za Selško dolino imajo urejeno, da plačujejo prostovoljno doneske po pol dinarja za vsak zaboj piva. Od te nabrane svate se plača časnik »Gostilničar« in udnine Osrednji Zvezi Gostilničarskih Zadrug v Ljubljani. — Založnik piva »Union« g. F1 e š je iz prijaznosti brez vsakih sitnosti do 31. decembra 1923 to pobiral in potem izročil nabrani znesek omenjeni zadrugi. Z novim letom pa je g. Fleš to prijaznost odklonil. Delal nam je
že pretečno leto sitnosti, da smo ga morali lepo p!rosti, da je ta mali posel prevzel, za letos pa je sploh odklonil. — Kako bodete Vi gostilničarji sedaj to pivo priporočali, to je Vaša stvar. Ali res ni nobenega od gospodov Ločanov, da bi uredil in napravil drugo zalogo? — Zadnji čas je že! Gospodarji smo tu mi, a ne založniki!
Mi štejemo novce!
Opomba uredništva: Zelllo hvalevredna je ta praktična ideja, da plačajo člani zadrug pjri vsakemu odjemu piva 5t) para preplačila v ta namen, da plača Zadruga potem za vse člane strokovni list in ji eventualno še kaj preostane za zadružne potrebe. S tem ni potreba, nalagati gostilničarjem posebne zadružne doklade in Zveza dobi skupaj in v redu plačano naročnino za »Gostilničarja«. Če se brani založnik storiti to malenkostno uslugo svojim odjemalcem, ki so vsi s tem zadovoljni, je pač nekaj posebnega, in bo vse-kako skrbeti za to, da pride na tako mesto vljudnejša oseba.
Preveč vinskega pridelka.
Tožbe o vinski krizi so na dnevnem redu. Manjka nam vinskih kupcev. To pa zaradi tega, ker ne moremo izvažati vina v tujino, doma ga je pa preveč.
Ne kaže delati novih nasadov. Pridelovanje vinske pijače je treba omejiti, posebno po krajih, ki se prilegajo trti.
Veliko krivo je tudi to, da smo se preveč vrgli na vinogradništvo. Ugodne, cene zadnjih let so marsikoga zapeljale k novim nasadom in se je iredila vinska trta na škodo drugim kulturam. Stvar je šla tako daleč, da, so začeli po vinskih krajih zasajati celo njive, ležeče v ravnem, z vinsko trto, magari sredi žitnega polja. In da je napaka še večja, zasajali so njive z malovredno izabelo in šmarnico, samo da je bilo dosti pijače.
Pa to še ni vse! V zadnjih desetletjih se prideluje pri nas veliko petijota, domače pijače, ki ima nekaj vrednosti, če se prav uporablja, ki pa po drugi strani pospešuje domači konzum.
Pribiti moramo, da so vinogradi po vinskih krajih najprej in najbolj obdelani in naj še toliko stanejo, res je pa tudi to, da se velik del vinogradniških dohodkov porabi doma, ne-le brez haska, ampak večkrat na škodo našega gospodarstva.
Spričo tega je treba nastali položaj dobro premotriti in naše vinogradništvo preusmeriti. Vinogradništvo nima namena, pridelovati čez potreba pijače za doni, ampak predvsem vina, ki so sposobna za kupčijo. Zato pa veljajo za vinogradništvo le take lege, ki so zares prave vinske lege. Po takih legah so cele vinske gorice zdržema nasajene z vinsko trto. Kjer je pa lega posameznih vinogradov raztrgana, tam ni prava vinska lega. Take lege naj se obračajo za druge kulture.
Ob omejitvi vinogradništva ne pa v njega razširjenju iščimo boljših uspehov Piri našem gospodarstvu.
Raznoterosti.
— Pozor! pravilnik za hotele, kavarne, gostilne in pivnice, kuhinje in iz-kuhe, ki nam je pošel, smo zopet založili.
Zadruge ga istotako lahko pri Zvezi naročijo. — Pravilnik mora biti nabit v vsakem lokalu.
— Tečaj za vinogradnike. Ravnateljstvo državne kmetijske šole na Grmu (Novo mesto) priredi v dneh 10. in 11. junija t. 1. tečaj za zeleno cepljenje trt in za
□
Novo in staro vino, belo haloško lastni pridelek in jabolčnino nudi po ugodni ceni
DAVORIN TOMBAH
Št. Vid pri Ptuju
c7ri6una“
Tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4.
Velika Izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih strojev
Sprejmo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji.
Ceniki se pošiljajo franko!
poletno zatiranje trtnih škodljivcev. Tečaj se prične na binkoštni torek 10. junija ob 8. zjutraj in se konča v'sredo dne 11. junija ob 5. popoldne. Udeleženci stanujejo lahko na Grmu, revnejši dobijo po
možnosti tudi prispevek v Kram'. Kdor se želi tečaja udeležiti, zglasi naj se najpozneje do 5. junija po dopisnici pri ravnateljstvu šole in pride na dan pouka na zavod.
.3,1 t
Pozor
gostilničarji!
Čast mi je javiti, da imam v svoji zalogi pristna stara in nova vina iz najboljših ljutomerskih vinskih goric, kakor tudi pristnega
—dalmatinca—
črnega kakor belega, katerega oddajam po :: konkurenčno nizkih cenah, s:
Za obilna naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem
Ivan Kočevar
Gosposka ni. 3 „Zlatorog“. Zaloga Spodnja Slika
Kavftkova ul. 255.
o>
.■inBVc
Priporoča se
pristen brinjevec
^	lasten izdelek
Peter SmiO, Selca u9 Ško/jo Zoko
I. kranjska tovarna mineralnih vodi, sodavice i. t. d.
Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27
priporoča:
sodavico, pokalice, naravni malinov in oltronoe «ak, nadalje Izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jagodovo, nektar, kristalno oltronado, Jabol-
čni biser.
.) h
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
V
*
v
v
v
v
* *
v
v
v *, ^
v
y
*sA
V
y
•> A
M
A A
\t
*	A,
V
*	A
V
*>A
v
Delniška pivovarna Laško
priporoča svoje
dvojno marčno pivo
marčno
pwo
temno vorter
pivo
v ni
vi'
'rrn
Utemelfeno 1908. god.
Utemeljeno 1908. god.
Hrvatska središnja vinara Zagreb
PODRUMIs Zagreb, Jaška, Križevci, Vršac, Belacrkva.
Naj ve če uzorne pivnice i skladlšte
odleianlh vina iz avllu vlnogorja Jugoslavije: dalmatinsko, hrvatsko, srljemsko, banatsko, 1 ljutomeriko vino.
(i\- .
: r>.
Vina Izbrana vina ■ bntUjama Iz vlaztltUi vinograda.
V
•s A
v
•s A
V
m
V
^ r
M
* (•
v
% •
v
A
V
•s A
v
•» (•
v
* A
V
* e
V
% A
V
* e
M
I ZA L O G O |
VINA
izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem
FRANC KURALT
gostilničar v Kranju.
tMu U M
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Gosposvetska cesta štev. 16
posradn]e brezplačno sn vm službo iščoč«
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji Iz Ljubljane plačajo 25 p, ■■■■■■	z	dežele 1 Din. ==
Tovariši gostilničarji! Poslužujte se le ugodne prilike 1
ZAM?ŠKe
oddaja
Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
JELAČIN & KOMP.
LJUBLJANA.
AVGUST AGNOLA
LJUBLJANA
Dunajska cesta 13.
0
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
tnum innrinnnnrrTnnnnnmnnnrT^	ttttttttcpcoii	□amnr.rrpr-JJD
GOSTILNIČARJI!
' ako hočete sami sebi koristiti, obrnite SE NA
STOLARNO IN STRUGARNO V SODRAŽICI
V. KJER DOBITE RAZNOVRSTNE STOLE ZA GOSTILNE IN KAVARNE, VRTNE STOLE KAKOR TUDI RAZNE KUHINJSKE PREDMETE IZ LESA PO TOVARNIŠKI CENI. CENIKI NA RAZPOLAGO!
rrrinnrimnrr-nrinnririnrinnnnrri^^
Veletrgovina z vinom in žganjem
LUDOVIK DEKLEVA
Ljubljana — Sp. Šiška
Celovška cesta St. 76
TouariSi
iuserlrafte u naSem listu!
Priporočamo p. n. gg. gostilničarjem in kayarnarjem tvrdko
JOSIP PETELINC
Sy. Petra nasip 7. LJUBLJANA Sv. Petra nasip 7.
Najboljši šivalni stroji Gritzner v vseh opremah in vsi sistemi, poduk šivanja in vezenja, krpanja (štopanja) perila brezplačno, istotam žlice za kavo, čaj, jedilno orodje, aluminijeve srebrne zajemalke, mlinčki za poper, svečniki, modno blago, toaletne potrebščine.
Nizka cena.	Pošilja po pošti.	Točna postrežba.
n m n
H B
M 8 N 0 H M
s
H
M
M
Raznovrstno rudninsko vodo
kakor:
Rogaški Tempel vrelec, Styria vrelec, Donati vrelec, Radinski zdravilni vrelec, GiesshUbelsko slatino, Karlovovarski Mlinski vrelec, Gleichenberški Emin vrelec, Franc Jožefovo grenko vodo, Gubersko Srebernico
priporoža
A. Šarabon, Ljubljana.
Glavna zaloga rudninske vode In špecerijska veletrgovina.
H 1886
Ceniki na razpolago!
Ustanovljeno leta 1886
Z vreml v špecerijsko In delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi ln buteljsklmi vini postreže gostilničarjem najceneje
in najsolidneje tvrdka
T. MENCINGER, L j ubil? na, vogal Sv. Petra cesto ln Resljeve ceste.
—...........  Vatoppaiarna	aa	kavo	a	alaktrl	5	ni m obratom.	=	—	Zaloga	mineralnih	«od.	=====
Pivovarna nUNIONH v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakor t
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dob# go tidl tropklno In slndno olmo, U so kot ilvlnskn krma solo priporočljive.
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih Din Iz dolenjskih, hroafshlh In Štajerskih olnsklh goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah.
Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
\
<P
H
Vinarska zadruga
Ljutomerčan
r. z. z o. z.
v^Sv.Bolfenku Pn Ljutomeru
je otvorlla svojo
podružnico
■ i
Stara *>ot št.
poleg vojne bolnice
ter priporoča c. g. gostilničarjem svoja zajamčeno pristna
ljutomerska vina
po najnižjih'cenah.
ZJ
Zaloga stekla, uonelaua in svetiljk
Fr.Kollmann
v £jubljani
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem prl"večjl naročbi Izdatno znliane ceno.
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol - mazilo, ki
je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri
TRNKOCZT, lekarna, Liubllana Slovenila.
fi. Jajec
cvetlični salon
Pod Trančo 2 vrtnarija Tržaška cesta 34
v Ljubljani.
Vbnla IrisflH h lettnratfla
Peter Stepic
Spodnja Slika Itn. Z56
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih ■ vin iz dolenjskih, goriškth, Istrskih ■ in Štajerskih vinskih goric.	J|
Telefon it. SBa.	■
y * x x mxxmixx ^aaaxxhii;
Slivovko
tropinovec
rum
cognac-medicinal rasne fine likerje
:: ter vsakovrstno kolonijalno blago priporoča tvrdka ::
Gregorc & Verlič
Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7.
$
m
pekarija, slaščičarna in kavarna
Start trg 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajalrk.
SODB
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in* mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repič
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica Stev. 18.
Inserlrajte o »»Gostilničarju
II
i
1
T omaž Gotz
pivovarna in sladarna = v Mariboru =
priporoča svoja sploSno znana in priljubljena visoko odstotna
marčna in Bock piva v sodih in steklenicah
pod najugodnejšimi pogoji, Iranko katerokoli postaja v Sloveniji.
.-^,1--------irsmssiBsirsni-.!. ii=»	—ii==ii-
J
A. & E. Skaberne
Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg 10.
Manufakturna veletrgovina.
  . /	*
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
Opreme za hotele, gostilne, prenočišča, vile, kopališča, in sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šiyane odeje iz klota, kretona, volrie in svile. — Različni beli in barvasti namizni prti, brisače Itd. — Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre. — Vsakovrstno platneno In volneno tapetniško blago za prevleke divanov, stolov, kočij in omnibusov. — Platno za rolete in verande itd.
Grno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Različno sukneno, volneno In svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke.— Vsakovrstni šifoni, batisti in ceflrji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. — Razna podloga za damske in moške obleke itd. itd. — Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
Perilo za dame In gospode, izgotovljeno iz najflnejega šifona, batista in cefirja. Otroško perilo za dečke, deklice In dojenčke. Predpasniki iz kretona in klota, bluze iz svile in etamina. Največja izbira florastih volnenih In svilenih nogavic, dokolenic in gamaš. Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrstne triko in glace rokavice za dame in gospode, ovratniki in kravate. Razne majce, sviterji, športno perilo, kopalne obleke itd.
Solidna in točna postrežba.
Izdaja ln zalaga »Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem". — Odgovorni urednik Avguštin Zajec. — Tisk »Narodne tiskarne".