»m£55£nGER« GLASILO SLOVEPCEV V RVSTRPLIJI
Registered by Australian Post Publication No. VAW 1215' CATEGORY A
LETNIK XXXIV
Številka 6
JULIJ/AVGUST 1989
SLOVENIAN CENTRE
Otvoritev prvega slovenskega doma v Melbournu v 371a Park St.Carltonu, 4.septembra 1960
Veselo na harmoniko pri vratm slovenskega doma
G.pater Bazilij m člani slovenskega doma
MINILO JE LETO DNI.
Kot nam je znano je bil v letu 1988 formiran novi odbor za "Vestnik". Ko je takratni in dotedanji urednik Marijan Peršic odpotoval na sever v sončni Queensland je bilo potrebno osnovati nov odbor, ki bi predstavljal "Vestnik" pri slovenskem društvu Melbourne. Na prošnjo odbora slovenskega društva Melbourne sem sam tedaj prevzel to odgovorno in nezaželjeno delo. Da ohranimo našo pisano besedo in poslanstvo Slovencem po širni Avstraliji in drugod je bilo nujno, da sestavimo novi pododbor v te namene.
Vodstvo "Vestnika" je imelo že do leta 1988 stalne težave s kadri, administracijo ter razpečavanjem. Pestile so ga tudi finančne težave. Od samega začetka je Slovensko Društvo Melbourne nosilo finančno breme, toda vkljub temu vstrajalo z stalnim izdajanjem časopisa.
Prvi na novo formirani odbor so z mano sestavljali Milena Brgoč, Jana Lavrič, Vida Kodre, Anica Markič, Sandra Krnel in Vasja Čuk. Ta odbor je začel svoje delovanje na administracij skem, razpečevalnem in finančnem polju junija meseca leta 1988. Prvo leto je bilo zelo težko brez bistvenih sprememb do danes.
V	tem prvem letu je "Vestnik" urejevala Vida Kodre, ki nas je sedaj zapustila. Tako so problemi še zmeraj med nami, upam pa, da z Vašo pomočjo in tesnim sodelovanjem vseh dopisovalcev bo "Vestnik" izhajal v bodoče.
Vkljub vsemu temu nam je uspelo znižati finančno breme SEM od prejšnega letnega prispevka okoli 5 tisoč dolarjev na samo 800 dolarjev. Tako upamo, da v bodoče ne bo "Vestnik" v finančno breme SEM.
V	toletnem Vestnikovem pododboru smo ostali vsi prejšnji sodelavci razen Vide Kodre. Vestnikov odbor bo vodil vsa dela in urejeval "Vestnik" do tedaj, ko dobimo za to odgovorno osebo. Soočujemo se s sledečimi tež-kočami, kjer je najnujnejša nabava novega pisalnega stroja. Nujno potrebujemo nove sodelavce pri administraciji in razpečevanji časopisa. Zato Vas prosim pišite nam na nas poštni predal 56, Rosanna, 3084 ali pa nam lahko osebno kličite v večernih urah na številko 459.2163. Dobrodošli so Vasi predlogi, pripombe kot tudi konstruktivna kritika.
Uporabljam to priliko, da se iskreno zahvaljujem v
imenu uredniškega odbora sodelavki Vidi Kodre, članom
prejšnjega uredniškega odbora ter vsem dopisovalcem
širom Avstralije ter izven meje naše dežele, kot tudi
vsem Vam, ki ste "Vestnik" podpirali z Vašimi oglasi
- iskrena zahvala.	„ , .~. ,,,, ^ „
za uredništvo Vestnika
* »mgssenGER- glasilo slouedcev v bustraiiji
NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI
P.O. 3cx 5ó. 3CSANNA. /IC. 3084. TEL; 459.2163
USTNIK - i*JBLISHER SLOVENIAN ASSOCIATION «LaCURNE P.O. Box 185, SLIKAM. VIC. 3095.
Uredil - Bdited by Sditarial Committee : Anica Markič , Peter Mandelj, Vas3a ćuk, J®ia I«svr±ć, Milena 3rgoć. Upravni Odoar:
Peter Mandelj ( Aininistracija ), Vasja Cuk (Tehnično izoblikovanje), Jana Lavric ( fti j igovodstvo \n korektura). Milena argoe ; Odprava), Anica Markić (Dopisovanje), Sandra Krnel (English Section). Bedni dopisovalci: Ivan Lapuh, Helena Leber, Ivo Leber, Marijan Persie, Anica Markić, tori j an Lauto.
Tisk - Printed By: D. i D. PRINTING Cena izvoda-Price: $2.00 per copy Letna Naročnina - Annual: Australia - $20.00 Overseas - $32.00
Vase prispevke pois il j ite najkasneje .do 5. v mesecu. Jtokcpisov in ^ nenaroóenih fotografij ne vraćano. Za podpisane članice odgovarja pisec san.
PISMA BRALCEV!
IZ NAŠIH KROGOV
Opaziti je, da so nasi slovenski odri v Melbournu kaj pogosto v uporabi. Prah in pajki ne najdejo svojega umirjenega prostora med zavesami. To patieni, da po naših odrih slovenska beseda, pesem in folklora se ne umira - ravno obratno.Skorajda ni predstave, da nebi sodelovala tudi mladina -nasi jutrišnji nosilci slovenske dediščine na tan petem kontinentu.
Pri tem moramo dati veliko zahvalo vsem organizatorjem, ki se na polju slovenstva žrtvujejo: telesno, duševno in velikokrat tudi finančno.
Se vedno pa je med slovenskim življem z triglavsko zibelko rojakov, ki se z dobro voljo tudi sami darujejo odru. Brez njih bi nasa tukajšnja kulturna pot bila prav gotovo mnogo ožja.
Misli se mi vračajo na organizatorje in sodelavce, ki se posvečujejo mladini. Cmeniti je vredno, da učiti slovensko ljudsko kulturo in pri tem teoricno razlagati v jeziku, ki nima nie skupnega z slovenstvom, ni lahka naloga. Morda bi kdo dejal, zakaj ne v jeziku, ki temu pripada. Pri tem pa naj bi bili starsi prvi učitelji in tudi nosilci tega narodno kulturnega biserja, ki pa ne sme biti zaprt v razpadajoči skrinji.
Zato so ljudje, ki se žrtvujejo za naso mladino, za ohranjevanje lastne identitete vredni svoje pozornosti. Na njih je nase upanje, da slovenski odri, ne v Melbournu in tudi drugod po
V SPOMIN
4. JUNIJ 1979.leta je datum iz
preteklih časov Etničnega radia 3EA v Melbournu, ko se je v oddaji na slovenskem jeziku oglasil z besedami slovenske pesmi "Slovenec sem, od zibeli do groba...", takratni kratkotrajni radijski napovedovalec, nas pokojni rojak EDI POLAJNAR.
Deset let je minilo, odkar je Edija odtrgala iz melbournske slovenske skupnosti težka srčna bolezen. Bil je posten človek. Slovenec. Od zibeli do groba. Društveni delavec in predvsem zvest in dober prijatelj ter kolega.
{tot, da bi se v radijski oddaji 4.junija 1979 zvrstile slovenske pesmi, v Ediju v slovo. Njegova srčna zelja je bila: ko umrem mi zaigrajte pesati Svetlane Makarovič "Fant moj, preden odides_ vzemi ta nagelj in vršiček rožmarina,
Fant maj, spomni se name kadar v tujini bos osamljen sredi tujcev..." Izpolnimo mu to zeljo: vsaj v mislih položimo na Edijev grob naš slovenski simbol ljubezni-nagelj z vršičkom rožmarina.
In... obrišimo solzo. Življenje tece dalje...
Avstraliji nebodo se tako hitro samevali.
Ivan Lapuh
Spoštovano uredništvo!
Ze drugič sem med prispevki dopisovalcev opazila pripombo, da radijske postaje (3)EA ne skrbe dovolj za izmenjavo gradiva med ostalimi slovenskimi radijskimi oddajami po Avstraliji, posebno naj bi to veljalo za Perth. (Vestnik februar 1989, maj 1989) Dopisi ge. Ivanke Škofove in ge. Stanke GregoriČeve.
Lepa in hvalevredna je skrb slehernega rojaka, ki mu povezava in sodelovanje med Slovenci po svetu nekaj pomeni, saj nas taka in podobna mišljenja in dejanja vzpodbujajo in združujejo.
V zadnjih petnajstih letih je bila slovenska radijska ura 3EÄ iz Melbourna vedno v povezavi z radijskim osebjem v vseh avstralsko-slovenskih radijskih oddajah in drugih slovenskih ustanov po svetu. Dali smo pobudo za prve direktne in stalne stike za prejemanje gradiva in to pri RTV Ljubljana, Radio Koper in Radio Trst in občasno doprinose radija Cleveland. V zadnjih časih dobro sodelujemo s postajo 2EA-Sydney, medtem ko v Perth že nekaj časa pošiljamo veliko radijskega gradi va, tako lastnega kot posnetkov RTV Ljubljana, Koper in Trst.
Lepo pozdravljeni.
Helena Leber
ZAHVALA
Tudi Neva Kastelic se je pred kratkim mudila v bolnišnici. Zahvaljuje se vsem prijateljem, ki so jo prišli obiskat, ji prinseli cvetje, razna druga darila in predvsem pa da so si vzeli čas za obisk. Posebna zahvala pevcem zbora SDM za prelepo cvetja, skratka vsem, ki so v tem času mislili nanjo.
Čestitke mladem paru, sicer Joanne in Stephen Prosenak. Pred nekaj tedni ju je obiskala štorklja, ter obdarila z deklico. Ta pa je neizmerno osrečila tudi staro mamico in starega očeta, nam vsem poznana Mary in Stane Prosenak. Končno se je le uresničila želja tudi Suzani, da je postala teta. Vsem, posebno pa mah deklici, najlepše želje.
ZAHVALA
Vsem sorodnikom, znancem in pri j atei jam, se zahvaljujem za visoko število obiskov, dobrih želja za hitrejše okrevanje,
—» Peter Mandelj
katerih sem bila deležna ob času mojega 15-dnevnega bivanja v bolnišnici.
Hvaležna Stana Hervatin
Po operaciji na nogi, je ga. Hervatin sedaj doma in je na poti okrevanja.
LIKOVNA RAZSTAVA METKE ŠKR0BAR
Metka Škrobar, roj. Slavič, hčerka nekdanjega predsednika Slovenskega Društva Melbourne bo avgusta razstavljala svoja dela v Art Gallery v Elthamu. Slike ustvarja predvsem v vodenih barvah. V Melbournu smo se spoznali z njenimi umetnostmi že ko je sorazstavljala na slovenskem Taboru na Planici lani, ter na razstavi pri S.D.M. Prekrasna kmečka hiša krasi jedilnico, slika, katero je Metka podarila klubu.
Metka postaja vedno bolj znana in je ze tudi svetovno priznana umetnica, zato ne zamudite te razstave. Nasa udeležba, sicer obisk razstave, naj bo priča da smo ponosni na uspeh naše rojakinje.
JL. < > S ICA
rJjR UZ JET^A
/// R UB 7 S FC A
vas vljudno vabi na
"IjOVSKO VESžir^TCO"
v soboto, 9. septembra 1989, z začetkom ob 7h zvečer, na Slovenckem gričku v Elthamu, 82 Ingrams Rd. , Research1
Za ples bo igral "SLOVENSKI QUINTET" od 7.30h dalje.
Posebna atrakcija bo zopet razstava nagaćenih živali, bogat srečolov in še kaj.
Med plesom bo tudi podelitev pokalov. V kuhinji bo na razspolago domaća hrana kot na primer: na raznju pečen pujsek, kisla juha, jelenov in zajčji golaž ter druge
dobrote.
Pridite vsi, ne bo vam zal, zapeli bomo skupaj, poveselili se bomo prav po domaće. Pridite, pripel ji tei svoje prijatelje, posebno še one ki so druge narodnosti, 1 da bodo videli kaj delamo Slovenci.
Za rezervacije kličite Anico Markič na 876.3023 ali Stankota Prosenak na 876.1360.
mh DEŽURSTVO IN VCDSTVO KUHINJE
Vsi smo se že naveličali dežurati. Dovolj nam je, zato je čas, da resno pomislimo kaj bo v bodoče. Najvažnejše delo je, da se resno nekaj uredi, ter, da nekdo prevzame to nalogo proti plačilu. Čitajte oglas, morda poznate osebo, katera bi bila prav zato primerna. Sporočite nam.
v
Številni odhajate na daljši obisk domovine. Le kdo bo skrbel za naš dom na hribu? Dobro da nas vsaj nekaj ostane 'doma ' ki bomo varovali nase imetje. Uredništvo Vestnika kot upravni odbor Slovenskega Društva Melbourne vam želi prijetnega odmora, veselega srečanja s sorodniki, ter še nadvse srečne vrnitve nazaj k nam v Avstralijo.
Anica Markič
RAZSTAVA LIKOVNE UMETNOSTI visoko priznane rojakinje
METKE SKROBAR
v Eltham Art Gallery 559 Main Road, Eltham
Otvoritev razstave bo 25.AVGUSTA ob 8 uri zvečer, zaključila pa se bo v nedelj o,3.SEPTEMBRA . Ponedeljek do sobote od 11 do 17h V nedeljo od 13 do 17h.
Vabljeni, da si ogledate ta znamenita dela naše rojakinje.
Vabljeni na koncert znanega humorista iz Slovenije Vinka Šimeka ali
"kTJUCA SRAUFX^TGAR"
v spremljavi ansambla "MAGNET"
Koncerti: 12.avgust S.D.M. - A. Markič - 876.3023 13. avgust S.D. Geelong
18.	avgust S.D. Jadran
19.	avgust S.D. Planica
Rezervacije pri društvenih zastopnikih. Vstopnina $20.00
"O G L A S"
"jtšćjemo jujnjlrjicxj jul.t kuharja"
IŠČEMO OSEBO, KATERA BI PROTI PLAČILU PREVZELA V UPRAVLJANJE KUHINJO V DOMU SLOVENSKEGA DRUŠTVA MELBOURNE V ELTHAMU.
SE ČUTITE SPOSOBNI ORGANIZIRATI DELO V KUHINJI IN ZNATE PRIPRAVITI DOBRO DOMAČO SLOVENSKO JED?
POKLIČITE GOSPO MILENO BRGOC NA TEL. 232.2958 IN SE Z NJO DOGOVORITE O PRIMERNEM ČASU ZA POGOVOR S PODODBOROM.
ROJAKI,Ki ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH ALI SLOVENSKIH PLANINSKEH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA' ' '
OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE
john hojnik smallgoods
PTY. LTD.
209- 215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068
Tel.: 481 1777 Postreženi boste v domačem jeziku
23.LETNI PLES S.D.M.
Letni ples SDH poteka letos že 23 let, čeprav je izbira deklet za naslov "Dekle Slovenske Skupnosti" že kar sedemindvajseti. To se pravi, da se je izbira deklet pričela in šele 4 leta kasneje se je pričel ples in od takrat naprej se vrsi vsako leto.
Prvi teh plesov je bil v Broadmeadows Town Hali. Dvorana je bila velika in prostorna in še se spaninjam, da je za tako priložnost bila vedno nabito polna. Izbira deklice ali "Miss" je potekala precej enostavno.
Osebno se spaninjam nazaj na leto 1975, ko sem bila še šolarka
Od takrat, pa do danes se je veliko spremenilo. Plesi sedaj že vrsto let potekajo v prostorih S.D.M.,	dekleta	iinajo
spremljevalca, intervju z žirijo poteka v pisarni, tudi predstav j ene so publiki tako, da vemo malo več o njih (kakšno šolo obiskujejo, njihove ambicije, hobiji, šport in drugo).
Tako je potekal tudi 23. letni ples S.D.M., ki se je letos vršil 8.julija. Ne morem reči, da se je prijavilo šest deklet, saj so dekleta tudi dandanes sramežljiva, ampak jih je Anica Markic poiskala in prosila naj se udeležijo
SHARYNDEBELAK, ANITA PAHOR, BETTY TOMŠIČ
SUSIVIČIČ	LYN SEDMAK
Mladina kije stregla na Letnem Plesu: (Zadnja vrsta od L. proti D.): Barbara Smrdel, Geanette Urbančič, Igor Brgoč, David Krnel, Eric Gelt, Aleš Brgoč. (Spredaj ): David Markič, Tania Sosič, Veronika Smrdel, Helen Vučko in Kay Wilson.
SHARYN DEBELAK -CHARITY QUEEN
BETTY TOMŠIČ -Runner-Up - Charity Queen
KANDIDA TKE IN SPREMLJEVALCI (Od L. proti D): Vanessa FEKONJA in Igor Fijan; Betty TOMŠIČ in Damian Pisotek; Lyn SEDMAK in Robert Kristan; Suzi VIČIC in Scott Simmons; Sharyn DEBELAK in Zlatko Fekonja; Anita PAHOR in Robert Brožič.
in sem po šoli delala v trgovini kamor je večkrat prišel, sedaj še pokojni, Božo Lončar. Kar na delu mi je povedal, da me je vpisal za natečaj "Miss" slovenske skupnosti. Čeprav nisem bila preveč vesela, saj sem bila zelo sramežljiva in se sama nebi nikoli prijavila, kar je Božo prav gotovo vedel, ga nisem razočarala in prišla sem na sestanek z ostalimi dekleti. Bilo nas je sedan.
Prišel je dan in slavnostni večer z plesom. Vse sino bile oblečene v lepih večernih oblekah in nosile trak z imenom in kraj v katerem smo živele. Intervju je potekal v hodniku prostorne kuhinje. Bil je kratek in zelo preprost saj smo dekleta in žirija kar stali ob par minutnem pogovoru.
natečaja. Anica to delo opravlja že vrsto let, v katero je vključeno, ne samo iskanje deklet ampak tudi vse ostalo od priprave napisnih trakov do cvetja, nagrad, nasplošno vse, kar je potrebno za uspešen večer. Hvala ti, Anica!
Navzoči pubilki je bilo pred večerjo predstavljenih sest kandidatk. Da so bile lažje prepoznane jim je predsednik S.D.M., Frajik Prosenik, s pomočjo lanskoletnih zmagovalk, gdč. Nataše	Kristan	(Dekle
Slov. Skupnosti) in gdč. Lydije Markič (Kraljice Dobrodelnosti), pripel trak z imanom in kraj v katerem živijo.
Letos je bil moj so~ napovedovalec, mož Dušan, ker je regularni šaljivi in komični Andrej Fistrič šel na počitnice.
MIP
ANITA PAHOR -MISS SLO VENIAN COMMUNITY 1989
VANESSA FEKONJA
LETNI PLES - KUHARICE (Od L. proti D.): Draga GELT, Helen HARTMAN, Milka SMRDEL, Dragica GOMIZELY, Anica SMRDEL
Andreja smo tako navajeni, da smo kar pogrešali njegov humor in
smešne peripombe, a reči moram, se je tudi Dušan dobro odrezal.
da
Novice iz domačih krajev
ODBCR SLOVENSKE DEMOKRATSKE ZVEZE JE JUNIJA ORGANIZIRAL V MARIBORU KONGRES na katerem je vodilno funkcijo prevzel Dr. Hubert Požarnik. Dr.Dimitriju Ruplu se je mandat iztekel.
S ton kongrese«! je SDZ tudi simbolno utrdila svoj obstoj. Na njem so člani prvič izvolili, razen predsednika, še ostalo vodstvo. Potrjevali so tudi svoj politični program.
Dr. Požarnik je izjavil, da kongres pomeni dalekosežno politično dejanje. Dejal je Še: "Želimo, da si Slovenci Čimprej ustvarimo možnosti za svobodno odločitev o tem ali želimo v Jugoslaviji še ostati ali ne".
Po junijskih raziskavah javnega mnenja bi na morebitnih volitvah dobili več glasov mladinski in partijski voditelji, vendar kot pravi Dr. Požarnik je imidž slovenskega partijskega voditelja Milana Kučana ta, ki je prevesil glasovanje. Sama partija je dobila manj glasov kot SDZ.
ARGENTINSKI	SIOVENBC-PISATSjJ
ANDREJ ROT je govoril Društvu slovenskih pisateljev.Povedal je, da mladi Argentinci, slovenskega rodu, zdaj skoraj vsi pišejo samo v slovenščini, čeprav so nekako 90 odstotno	integriranih	v
argentinsko družbo. Tato svojega govora je navezal na blejsko srečanje PEN-a (pisateljev iz celega sveta), na katerem je bil govor o literaturi v eksilu, ki je dcma ne poznajo. Na sestanku v Društvu slovenskih pisateljev v Ljubljani je prišlo do naslednjih ugotovitev: da mora biti emigrantska literatura dostopna vsakomur tudi v Sloveniji (za kar se sicer že zavzema DSP). Najpomembnejše knjige, ki so izšle v Argentini je treba v Sloveniji ponatisniti. Rot je tudi obrazložil s kakšnimi težavami se srečuje slovenska emigracija, se pravi mlajši rodovi, pri ohranjanju slovenske identitete.
29.JUNIJA PRVI ŠTRAJK KMETOV V SLOVENIJI IN V SOCIALISTIČNIH DRŽAVAH NASPLOH.
Kmetje so z enodnevnim bojkotan mleka (ki pa so ga tega dne delili zastonj) ponovno opozorili na nevzdržen položaj živinorejcev in na neizpolnitev obljub Izvršnega sveta. Slovenska agrarna politika je ena sama katastrofa, so dejali kmetje.
Predsednik Zveze slovenske kmečke mladine, Marjan Podobnik, je izjavil: "Živinorejci že vrsto let pod krinko takoimenovane zaščitne (odkupne) cene mleka dobivajo takorekoč miloščino.
15.junija je kmet za maja oddano mleko dobil 2.460 din (kaj pa inflacija) v trgovini pa je bilo to mleko okrog 7.000 dinarjev po litru."
DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV JE OBJAVILO IZJAVO ZARADI BLOKAD,
ignorance, preglasovanj in molka, ki jih je deležno v Zvezi pisateljev Jugoslavije, in noče več, da jih ta zveza predstavlja v svetu.
NA ZBOROVANJU KOMUNISTOV V TACNU PRI LJUBLJANI je voditelj slovenskih komunistov, Milan Kučan, dejal med drugim, da Slovenci ne bodo barantali za svojo suvernost z nikomer. Določil je mejo do katerih se je Slovenija pripravljena pogovarjati.
"Svojih stališč ne mislimo vsiljevati drugim, predobro se zavedamo, da tisto kar je dobro za nas, ni sprejemljivo za druge," je se dejal.
Na tej seji pa so sprejeli tudi nekaj sklepov, med njimi, naj slovenske in jugoslovanske oblasti ob 200 letnici francoske revolucije izpustijo iz zaporov politične zapornike, obsojene zaradi nenasilnih dejanj ter obsojence s političnega procesa v Ljubljani(Janša, Borštner).
Po večerji sva z Dušanom predstavila: Sharyn DEBELAK, Vanessa FEKONJA, Anita PAHOR,. Lyn SEDMAK, Betty TOMŠIČ, in Susi VIČIČ in sva o njih malo več povedala (Dušan v angleškan jeziku, jaz v slovenskem). Nato so se dekleta s svojimi spremljevalci zvrstile pred odrom.
Najprej je bila proglašena druga nagrada	za	"Kraljico
dobrodelnosti", katera^ je letos pripadla Betty TOMŠIČ. Prvo nagrado	za	"Kraljico
dobrodelnosti" pa je dobila Sharyn DEBELAK. Sharyn je s pomočjo domačih in prijateljev nabrala vsoto $1,334, za kar se ji društvo prav lepo zahvaljuje in ob enem čestita.	Kot	kraljica
dobrodelnosti si je naslov
da bi tudi ta "liberalec" uvidel kako dvolično in prevrtljivo vlogo igra slovenska politika. Sef policije je bil pravi šef policije in izročil Bavčarjeve zapiske "pristojnim". Po manjših in večjih škandalih, ki so sledili, obenan tudi objava zapisov v "Borbi" je bilo očitno, da je slovensko politično vodstvo neenotno. Na eni strani "liberalci" s Kučanom in Janezom Stanovnikom na čelu. Na drugi "konzervativci" (op.verjetno mišljeni komunisti "starega kova") med katere je Stanovnik pristel Popita,	Potrča, Dolanca,
Pleterskega, Ertla in druge. Po mnenju novinarja Mileta Šetinca je Stanovnik zelo priljubljen med "preprostimi" množicami, med intelektualci pa velja za čvekača.
Nekateri menijo, da bo afera Bavčar precej zmanjšala ugled Odbora za varstvo človekovih pravic in seveda tudi Bavčarjev. Morda pa je izid Bavčarjeve afere prav tak kakršnega so si želeli nekateri slovenski, a še posebej jugoslovanski politiki.
AFEKÄ BAVCAR-ZMANJSALA POPULARNOST ODBORA ZA VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC IN SVOBOŠČIN!?
Afera BAVČAR je nastala, ko je sam Igor Bavčar odnesel zapiske svojih pogovorov med štirimi očmi z vodilnimi slovenskimi politiki, šefu ljubljanske policije. Namen tega Bavčarjevega dejanja je bil,
NOGCMETOI KLUB OUMPIJA PCN3VN0 V I.ZVEZNI LIGI- mednacionalna obračunovanja se v Jugoslaviji ne dogajajo le med uradno političnimi krogi, novinarji, književniki in navadnimi ljudmi - tudi med športniki so napetosti, ki so bile že itak prisotne leta in leta, stopnjujejo.
Tako je kapetan ljubljanske Olimpije, Peter Ameršek dejal, da "te tepejo" v Srbiji in v Črni gori ne le zaradi nogometa ampak predvsem zaradi drugačnih motivov kot so: Cankarjev dom, Stanovnik, Smole, Kučan ali druge vulgarnosti. Njihovi motivi niso igralni ali finančni, oni hočejo politiziranje in na koncu vojno. Druge lige so se znebili in s tem še posebne "divjine", baje pa tudi v I.ligi ne bo nič drugače. Ameršek je še izjavil, da je ogromno "štimanja" tekem.
Zdi se, da se tudi nogomet deli na "katoliško" in "pravoslavno" stran.
pridobila z veliko dobre volje in težkega dela.
Naslov "Dekle Slovenske Skupnosti" pa bo do drugega leta nosila simpatična Anita PAHOR. Tudi njej iskrene čestitke , kakor vsem ostalim dekletom, katere so bile prikupne, intelegentne in simpatične. Niti ena ta večer ni ostala praznih rok ali nezmagovalka, saj so bile vse več ali manj nagrajene. Susi Vičič pa je celo konec večera, ko je bil žreb loterije, zadela barvni televizor, kar ji bo nedvomno prav lep spomin na ta večer.
Hvala lepa dekleta in fantje, lepo ste se potrudili, da je tudi ta, 23.letni ples bil res uspešen v vseh pogledih.
Jana Lavrič
Papeževo obljubo, da bo prišel v Jugoslavijo ne bo mogoče ostvariti niti letos niti drugo leto. Krive so zaostritve med katoliki in pravoslavci.
OBRANITI MORAMO SLOVENSKI NAROD IN SLOVENSKO ZEMLJO sta dejala na javnem pogovoru nadškof metropolit Dr. Alojzij Šuštar in komunist in
pesnik Ciril Zlobec.
NA PRAGU POLETJA IN V ZMEŠNJAVI POLITIČNIH SPLETK JE V SLOVENI JI URADNO OSNOVANA ZVEZA ZEIBCH - s
tem je slovenska politična scena dobila še en politični pokret. Ambicija ZVEZE ZELENIH je sodelovanje na eventualnih volitvah naslednje leto in neposredno vključevanje v sfero odločanja. Po svetu pravijo, da bodo v naslednjih petih letih "zeleni" rušili vlade.(Tasmanija).
HRVAŠKA
Kaj pravzaprav mislijo in nameravajo na Hrvaškem s svojim "molkom" nihče ne ve. Pred kratkim je Sabor Hrvaške sprejel ustavne amandmaje nad katerimi se nekateri zgražajo, saj proglašajo Hrvaško za državo Hrvatov, Srbov in drugih narodov in narodnosti. Književni jezik Hrvaške je hrvaški, ki pa je temeljni jezik Hrvatov in Srbov. ... se pravi hrvatski in srbski.
V	SESTANKIH DO KATERIH PRIHAJA ME» SLOVENIJO, HRVAŠKO, AVSTRIJO IN MADŽARSKO ZNOTRAJ ORGANIZACIJE "AlfE-ADRIA", vidijo Srbi težnjo k vrnitvi v avstroogrsko monarhijo. Tam bolj, ker prihaja do vedno tesnejših stikov med temi državami. Že nekajkrat so se na sestankih Evropskega parlamenta pogovarjali o krizi v Jugoslaviji.
V	nekaterih pogovorih so sodelovali tudi Mojca Drčar-Murko (neizvoljena	kandidatka predsednika predsedstva Slovenije), Dr. Franc Bučar (avtor knjige "Usodne odločitve"), Dr.Mate Mestrovič in celo Albanec Ashi Pipa. Na sestanek, ki je bil letos januarja v Strasburgu pa se je odzval sam Otto von Habsburg.
Nadaljevanje na st.6
Penca Henderson & Assoc.
Lastnik:Stanko Penca in Gary Oder
518 Sydney Rd., Brunswick, Vic. Tel.: 387 7055
nudi poklicne usluge in nasvete v vseh vaših davčnih obveznostih
PREDSEDNIK ZVEZE SOCIALISTICHE MLADINE JUGOSLAVIJE, MARIBORČAN BRANKO GREGANOVIĆ ODSTOPIL dva
tedna pred iztekom mandata. Razlog za njegov nepreklicen odstop je bila razprava prosrbskega Albanca Rexhepa Haxhe, na seji, ki je bila na Kosovu. Rexhep je obtožil slovensko mladino, da vodi "cinično in megleno" politiko do Kosova ter "neprimerno protisrbsko in protijugoslovansko" kampanjo.
Komentar Telexa: "Branko Greganovič ni hotel v Miloševičevo vprego. Kot mlad žrebec bi zelo lahko prehitel Slobodanovo kočijo. To pa se seveda ne sme zgoditi in zato je treba nezaželjenega žrebca odstraniti, saj Greganovič ni sprej anal teze, da je vse kar je prosrbsko	nujno	tudi
proj ugoslovansko' '.
Greganovič je izgubljal politične točke tudi v Sloveniji, ker se je v Cankarjevem danu predstavljal kot Jugoslovan ter slovenskim	zagovornike«!
AVSTOALUA-LÜCKY COUNTRY ali BANANA REPUBLIC, tako se danes sprašujejo avstralski politiki in ekonomisti, predvsem pa navadni državljani tega kontinenta, med katere se prištevamo tudi mi, ki smo se sem priselili.
Z odhodcm Johna Howarda, je za nas, priseljence, vsaj začasno odšla politična filozofija za "enotno Avstralijo", s tan pa tudi pričakovanje, da bi imigrant v znak spoštovanja "avstralskim vrednotam" morali prekiniti vezi s svojo staro domovino. Danes se večina politikov zavzema za nadaljevanje multikulturalizma.
Iz določenih razlogov je Avstralija določila drugi junijski week-end za proslavljanje rojstnega dne kraljice Elizabete II. Ali večina avstralskih državljanov ve, da tega dne kraljica sploh ni bila rojena in kar je še bolj čudno, ta dan ne slavijo niti v Veliki Britaniji. Kraljica Elizabta II. je namreč napolnila 63 let 21.aprila letos.
včasih, ko smo bili ob vrnitvi z obiska v stari demovini prepričani da smo za seboj pustili marsikatero težavo tamkajšnjega malega človeka, je v naši zavesti živelo prepričanje, da prihajamo ponovno nazaj v svojo obljubljeno deželo: V tej "lucky country" so nas čakali: relativno neosnažena narava, hišica s cvetličnim vrtom, avto v garaži in solidna vsotica dolarjev na banki.Hiša in avto, odplačani ali ne, ni nas preveč skrbelo.
Toda Avstralija se je drastično spremenila. Jadrnice teh sanj so za mnoge odplule.Mit o obljubljeni deželi bledi...
Danes ima Avstralija 17.7 milijard zunanjega dolga. Po številu prebivalstva dolguje tujini samo
nacionalnega, postavil po robu pravilo, da je "človek pred nacijo".
ČEPRAV SE TRENUTNO, ZARADI DOPUSTOISKEGA CASA POLITIČNO ŽIVLJENJE V SLOVENIJI počasi umirja, se Slovenija nasploh obrača k velikim političnim spremembam. Manj ali vec pomembnih dogodkov je toliko, da jih je skoraj nemogoče zamolcati. Izločimo tri. za bodočnost slovenskega naroda najpomembnejše:
Dopolnila k novi slovenski
ustavi
-	Majniska deklaracija
-	Temeljna listina Slovenije 89.
Po javni razpravi in zasedanju Republiške socialistične zveze, kjer so dopolnila k novi slovenski ustavi knoeno sprejeli, julija pa o njih razpravljali se delegati v Slovenski republiški skupseini, pričakujejo da bodo ustavne novosti dokončno sprejete septembra letos.
šest držav na svetu več kot Avstralija; dohitevamo pa jih z neustavljivo hitrostjo. Polovico zunanjega dolga pripisujejo privatnemu sektorju. Prognoze, mnenja, nasveti in očitki politikov, ekonomistov in drugih, so različni.-Ugledni londonski "Financial Times" piše, da se Avstralija nahaja v veliki krizi.-Vladajoča politika se zagovarja, da je v krizi ves svet. Revnejši postajajo revnejši. Bogati bogatejši. Nas finančni "voditelj" Paul Keating nam očita, da preveč zapravljamo in premalo varčujemo. -Opozicija meni, da so potrebne gospodarske reforme. -Optimisti se oklepajo še zadnje svetle točke češ, da bo Avstralija še nekaj časa dežela blagostanja. Njene prednosti so namreč njen geopolitični položaj, velikost kontinenta in naravna bogastva. -Nekateri ekonomisti in drugi strokovnjaki pa prerokujejo za konec letošnjega leta ali v začetku 1990. padec avstralskega dolarja, višjo brezposelnost, padec cen hiš, obenem pa zvišanje obrestnih mer stanovanjskih kreditov - predvidevajo torej RECESIJO.-Pravijo, da Avstralija ali preveč uvaža ali premalo izvaža. Uvažamo prehrambene artikle, obleke, čevlje, predvsem pa	računalnike,	letala,
televizorje in druge elektronske aparate ter avtomobile. Na nekan protestnem mitingu je bilo slisati očitek: reveži ne kupujejo računalnika(kompjutorjev)	in
luksuznih avtomobilov. Se pravi bogataši so tisti krivci, ki so pripeljali Avstralijo v ta nezaviden gospodarski položaj. -Posamezniki s prstom kažejo na panoramo avstralskih "cityjev" z žerjavi ter 2 v nebo striscimi, rastočimi poslopji, katere gradijo bogataši. Od teh nebotičnikov pa ni dobička v tuji valuti, s
Zaradi prepočasnega razvoja dokončne verzije takoimenovane
"Temeljne listine Slovenije 89", ki je začela nastajati ze letos februarja v Cankarjevem domu na pobudo tako komunistov kot novo nastalih zvez in gibanj,imenujejo jih se alternativa., so novo nastale zveze in gibanja razglasile takoimenovano "Majnisko deklaracijo". To je doslej podpisalo ze na tisoče državljanov Slovenije.
Koncem junija pa so dobili prebivalci Slovenije končno v podpis tudi "Temeljno listino Slovenije 89" ki pa "Majnisko deklaracijo" ne izključuje.Ljudje lahko podpisujejo eno in drugo. Pod "Temeljno listino..." so se podpisale	vse	skupine
alternativcev in komunisti. Ce bo listino podpisala vec kot polovica volilcev Slovenije, bo imela ustavno pravni pomen kar pomeni, da njenih načel ne bo mogoče obiti pri ustavnih reformah v Sloveniji
katerim bi odplačevali kreditne obresti.
V Melbournu bodo začeli letos graditi enega najdražjih projektov v Avstraliji. Ob reki Yarri, nedaleč od koncertne dvorane in državnega gledališča bo zrastel 650 milijonski center s Sheraton International hotelom, z mogočno stavbo z apartmaji, s trgovskim centrom, z dvemi poslopji z več kot dvajsetimi nadstropji in drugo.
Na drugi strani, v senci nebotičnikov, bo le povprečni Avstralec (predvsem upokojenec) čutil podražitve, ki se obetajo v prihajajočih mesecih: podražitve različnih artiklov, zvišanje registracije za avtomobile, podražili se bodo transport, elektrika, zdravila, bolnice, bencin, voda in tako dalje... Ce bomo hoteli se bodo v bodoče na naših krožnikih lahko znašli tudi krokodilji in kamelji zrezki. Z avstralskega grba pa nam bosta lahko skočila v skledo tudi emu in kenguru. Seveda, če te vrste mesa ne bomo izvažali, se pravi prodali tujcan tako kot:
-tretjina avstralske manufakturne industrije ter finančnega sektorja je v tujih rokah;
- v tujih rokah je že več kot polovica avstralskih rudnikov; -95% agrikul turne zemlje je Še vedno avstralsko lastništvo, toda nekateri obalni predeli, predvsem Queenslanda, ki so namenjeni komercialnemu turizmu, so že razprodani(Japoncan). Samo lansko leto je Avstralija dovolila za 25 miljard dolarjev tujih investicij. Naštete podatke smo slišali na TV oddaji ABC-Four Corners. Avstralija bo morala poskrbeti tudi za svojo varnost, saj je bilo že pred dvemi leti slišati špekulacije, da se bodo politični neredi in žarišča vojn preselila na južni Pacifik.
Pred dnevi je neki avstralski zgodovinar očital Avstraliji
in Jugoslaviji ter v vsem političnem življenju obeh.
Janez Janša je v odprtem zaporu, kazen so mu zmanjšali za 3 mesece. Tudi Ivan Borstner je v zaporu. Naslednja pa sta Tasic in Zavrl in se...
NA VOJAŠKEM PROCESU V BEOGRADU SO PONOVNO OBSODILI NEKAJ FAN1UV-TOJAKDV. Baje zaradi poskusa terorizma, zdruzevanja zaradi sovražne dejavnosti. Pet vojakov Albancev, trije Hrvatje in eden Slovenec so obsojeni od 3-10 let zapora.
Kot pise Telex so vojaki, ki jih prisiljujejo na priznanje, da so teroristi, obsojeni na brezumno visoke kazni. Eden obtoženih Muhamet Jashari je na glavni obravnavi "priznal", da je pozabil zgodbo, ki so ga jo naučili zaslisevalci v preiskovalnem postopku. Navedel je kakih pet verzij dogodka in na koncu sam ni vedel, kateri naj verjame____
Stanka Gregorio
neresnost in nepripravljenost; skratka, določeno "nonšalantnost" do dogodkov, ki se dogajajo okrog nje. PuČ na Fidziju, nemiri v Novi Kaledoniji, Novi Gvineji in tudi revolucija na Kitajskem. Najresneje je treba jemati "zainteresiranost" Indonezije (za Avstralijo) ki sklepa posebna "prijateljstva" z Aborigini. In vpliv libijskega voditelja Gadafija? Vse skupaj bo prisililo Avstralijo, da končno odpre oči, je zaljučil zgodovinar. Deset ali celo dvajsetletno sprenevedanje	queenslandskih
politikov se ni prav nič spremenilo po odkritjih komisije Tony ja Fitzgeralda. 600 strani poročila odkriva korupcijo, ki jo je dovoljevala celo queenslandska policija in seveda je bila tudi sama vpletena. Ali bodo krmarji te zavozenosti kdajkoli posamič odgovarjali pred zakonem? Stali so nas že dovolj. Samo dvoletne Fitzgeraldove preiskave so veljale okrog 24 milijonov dolarjev.
Politične spremembe so pretresale in dokončno pretresle tudi tasmansko politiko. Minile pa niso brez poskusov podkupovanja in drugih škandalov. Po sedmih letih vladanja Liberalcev so stopili na oblast Laburisti v nekakšni koaliciji z "zelenimi".
NEPRAVIČNOSTI PREnOOSIT NI TCEBA POZABITI - naj bodo opozorilo sedanjosti in bodočnosti, je dejal angleški zgodovinar, grof Nikolaj Tolstoj, ko se je letos junija mudil v Avstraliji. Tolstoj je sorodnik velikega ruskega pisatelja Nikolaja Tolstoja, ki je napisal reman "Vojna in mir". Tudi naš obiskovalec je napisal nekaj knjig, med drugimi "The Minister and the Massacres" ter knjigo "The victims of Yalta". Zaradi nekaterih svojih trditev o zgodovinskih dejstvih se sedaj nahaja pred sodnim procesom. Tozi ga angleški Lord Aldington, ki je _Nadaljevanje na st.7
__
NOVICE IZ AVSTRALIJE
SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE!
POLETI DO LJUBLJANE, TRSTA in ZAGREBA
/enako do RIMA, BEOGRADA, FRANKFURTA .
Zelo dobre ekonomske prilike za obisk lepe Slovenije. in vsa strani sveta..
Obrnite se na nas čimpreje, da vam lahko pomagamo pravočasno dobiti
potni list in jugoslovansko vizo!
ERIC IVAN GREGORICH
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 (vse.ure)
Na pozabit«, da i« 2e od leta 1952 ima GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsam, ki ta odpravljajo na potovanja I PRIDEMO TUDI NA DOMI
tcOt**T,0*0<r>. i Vv -	11
(Licence No.
30218)
TEMELJNA LISTINA SLOVENIJE
še danes član angleškega parlamenta. Tolstoj namreč dokazuje, da je omenjeni Lord po drugi svetovni vojni, leta 1945 po ukazu angleškega ministra Harolda Macmillana podpisal dokumente po katerih so Angleži vrnili Titu in Stalinu internirance (Slovence,
v
Hrvate, Srbe, Crnogorce in Kozake)-okrog 80.000 ljudi, pod pretvezo, da gredo v Italijo. Vsi pa so bili mučeni in pobiti na Koroškem. Med njimi okrog 12.000 Slovencev.
Grof Nikolaj Tolstoj je izjavil na opoldanskem Ray Martin show-u na TV kanalu 9, da se v Angliji vrši pritisk, da zgodba o povojnem pokolu ne bi prišla v javnost, saj so sami Britanci v Avstriji ubili nekaj stotine kozaških mož, žena in otrok. Tolstoj v Avstraliji ne išče le preživele priče, temveč tudi finančno podporo za uspešen izid sodnega procesa, ki je zdaj preložen na oktober letos. Zaslišanih bo 300 prič. Po pripovedovanju Nikolaja Tolstoja, Inrd Aldington nima finančnih težav, saj je dovolj bogat, financirala pa ga bo tudi neka angleška zavarovalnica.
(BISK SRBSKEGA DISH3EKTA ^ IN NACIONALISTA ER. TOJISLAVA SESLJA v Avstraliji je bil razlog za protestni zbor v Sydneyu, 11.junija, ki so se ga udeležili nekateri Slovenci, Hrvati, Makedonci in Albanci. Med drugimi je na tem zboru govoril canberski Slovenec Florijan Falež.
Dr. ŠeŠelj je povzročil mnogo vroče krvi in protestov zaradi svojih "tez", ki jih je izražal na številnih predavanjih po Avstraliji, tudi na sami sydneyski Macquare univerzi. V svojih govorih je s posebno previdnostjo "branil" Slobodana MiloŠeviča in potenciral tisto "dobro" kar je naredil za srbski narod.(pravijo, da je prišel kot podaljšana roka MiloševiČa). Sešelj je jasno in glasno "zapisal" geopolitično usodo jugoslovanskih narodov. Priznava le Srbijo, Hrvaško in Slovenijo. Od tega pa "dopušča" Hrvatan le Zagreb z nekaj širšo okolico, tam do Varaždina, Makedoncem ne priznava niti jezika, niti vere, niti narodnosti, da o Albancih sploh ne govorimo. Po njegovih trditvah so srbski: Bosna in Hercegovina, Crna gora, Vojvodina, Kosovo Metohija, Dalmacija, Lika, Slavonija,Banija, seveda Makedonija - in še kaj!? Potemtakem bi s tako malo Hrvaško in manjšinsko Slovenijo bilo lahko obračunati. Bil bi to pravi obračun Davida in Golijata!
V SYENEKJ OSNOVAN AVSTRALSKD-HRVASKD-SLOVHJSKI CEB0R ZA LJUDSKE PRAVICE - Australian Croatian
PATER BAZTÌiTJ A. VALETNTIN SPREGOVORIL NEKAJ BESED O KOSOVU NA RADIU 3EA
Pater Bazilij je pogledal na Kosovo s katoliškega zornega kota. Katoliški Albanci so praznovali srebrni	jubilej-obletnico
ustanovitve priŠtinske katoliške župnije. V njej je delovalo tudi več slovenskih duhovnikov. V Džakovici pa se je zbralo okrog 10.000 romarjev v frančiškanski cerkvi, kar je bilo ob trenutni prepovedi javnega zbiranja na Kosovu, precej tvegano.
Kosovski katoličani, po pripovedovanju patra Bazilija, spadajo cerkveno pravno pod skopsko-prizrensko škofijo. Ta je po površini ena največjih v Jugoslaviji. Obsega celotno Makedonijo in Kosovo ter južni del Srbije. Od 4 milijonov prebivalcev je tod le 66.300 katoličanov, pravijo jim diaspora. Albanski Škof pravi, da so katoliški Albanci plemeniti, pobožni in dobri ljudje.Kakor ljubijo cerkev, tako ljubijo tudi svojo zemljo, ki jim daje kruh. Spoštujejo svoja narodna izročila, med katerimi je vera dragocena dediščina prejšnjih rodov.
Leta 1924. je bil za skopskega škofa imenovan naš rojak Janez Gnidovec iz Velikega Lipovca pri Ajdovcu. Leta 1939. je umrl pod težo misionskega dela in dobil je naslov: božji služabnik. Danes je poleg Friderika Barage in Antona Martina Slomška kandidat za svetnistvo.
Tako je zaključil svojo pripoved na radiu 3EA, naš pater Bazilij.
V skopsko-prizrenski škofiji še danes deluje nekaj slovenskih duhovnikov in tudi usmiljenk.
IEE&LSKA, DRUŽBA "SWISSAIR" ODPRLA PROGO ZURICH-LJUBLJANA piše "Rodna gruda". Ena najsolidnejših svetovnih letalskih družb SWISSAIR je v hotelu Lev v Ljubljani odprla svoje predstavništvo.
Švicarsko letalo CRESSAIR HB-AHH s 33 sedeži, dvema pilotoma in stevardeso poleti zdaj iz Ljubljane do Zuricha in obratno trikrat na teden.
Za tiste avstralske potnike, ki navezujejo stike z Evropo oziroma Jugoslavijo in Slovenijo, nudi SWISSAIR aranžmaje potovanj preko Hong Konga, Singapura ali Bangkoka do Zuricha in odtod med ostalim tudi do Dunaja, Rima, Beograda, Zagreba - sedaj pa Še novost -tudi do Ljubljane.
Ivan Cimerman govori v "Rodni grudi"	o udobju	in
civiliziranosti, ki ga družba SWISSAIR nudi potnikom in pravi; "mencia ne govorijo po svetu zaman o natančnosti, zanesljivosti in pedantnosti Švicarjev..."
Prispevke pripravila-napisala Stanka Gregorič
Slovenci, Italijani, Madžari in dragi državljani SR Slovenije, podpisniki te Listine izjavljamo in sporočamo da:
1.	Hočemo živeti v demokratični državi suverenega slovenskega naroda in vseh državljanov Slovenije,	utemeljeni na človekovih pravicah in državljanskih svoboščinah. V njej si zagotovimo vladavino dela, prava in samostojnosti civilne družbe, svobodno združevanje in politični pluralizem, demokratične volitve, enakopravnost vseh manjšin, svobodo vseh oblik z naravnimi omejitvami uravnovešenega gospodarskega razvoja, povezanost z Evropo in s svetem.
v
2.	Živeli bomo samo v taki Jugoslaviji, v kateri bo zagotovljena suverenost ter trajna in neodtujliva pravica do samoodločbe narodov, enakopravnost vseli narodnosti in manjšin, ki bo spoštovala in varovala različnost vseh, kjer bomo življensko pomembne skupne zadeve urejali po
Marianne's TOUCH OF ELEGANCE Floral Hire
Romantic medley of 6ft to 10ft pedestals Enchanting archways with essence of spring Cloud light birdbaths Flower decor for all occasions Original high fashion Keepsakes
Bridal bouquets all in high quality silks
For Appointment Call 762 9129
načelu soglasja in samo v takem samoupravnem socializmu, kjer bodo zahteve te listine v celoti upoštevane.
3. Nočemo živeti v takšni državni skupnosti, kjer ni zagotovljeno spoštovanje ustave in zakonov in s tem človekovih in narodnostnih pravic, kjer bi bili podvrženi političnemu monopolu ali nacionalni	nadvladi,
gospodarskemu izkoriščanju ali drugim vsiljenim oblikam političnega, gospodarskega in kulturnega življenja.
S svojimi podpisi se predlagatelji in podpisniki te listnine zavezuj ano, da bemo vztrajali pri njenih načelih. Obvezujemo vse v SR Sloveniji, ki jim je podeljena legalna moč, da pri ustavnih reformah ter pri vsem politično« delovanju v Sloveniji in Jugoslaviji uveljavijo to skupno ljudsko voljo.
27. junij 1989.
art work and graphic designs.
Vosjo Chuck
lis KARINGAL DRIVE, GREENSBOROUGH, 3088 TELEPHONE: 434 5768
Slovenian Committee for Human Rights.
Za predsednika je izbran urednik katoliškega časopisa in dopisnik "The Australian" Paul Stonehouse. V ožji odbor je v imenu slovenske skupine, ki je pristopila temu odboru izbran Joze Senear.
TANKIDS
VI HARTMAN
dress designer
8 Sulby PI., Tullamarine,3043 Tel. 330 3980
Sosha Eric Photography
agent for Diamond Valley Prestige Car Hire
267 HIGH ST, PRESTON, 3072 480 5360
Marjan Peršič o...
DILEMA SLOVENSKE VODILNE TROJKE
Nasa stara domovina Slovenija in z njo naš narod sta v zgodovini pranostila težke čase Stoletja so nas spodjedali tuji tokovi s severa in jugozahoda. Toda čeprav številčno in teritorialno okrnjeni, smo si leta 1918 skupaj z ostalimi južno-slovanskimi narodi ustanovili državo, ki smo jo smatrali za svojo.
Triindvajset let prve Jugoslavije je naš narod uporabil, da se je narodnostno in gospodarsko utrjeval. Vse dokler ni prišla pošast v obliki druge svetovne vojne in prekinila to utrjevanje, prav, ko je prva generacija, rojena in vzgojena že v svobodni državi odrasla. Dvajset svobodnih let pa je vzdignilo v naših ljudeh narodno zavest do take stopnje, da je tudi najsurovejši ukrepi okupatorjev niso mogli zajeziti in ukrotiti. In tako so nasi ljudje v vojnih letih plačali krvavi davek, ne glede na to, na kateri strani revolucije so se znašli.
Po strasnih človeških in materialnih žrtvah obdobja , v katerem je slovenski kcmunistični partiji uspelo vpreči v svoj revolucionarni voz patriotizem velikega števila Slovencev, je taista partija z neusmiljeno krutim vodstvom, s strogo disciplinirano organizacijo pa tudi s svoj ini mnogimi žrtvami dobila absolutno oblast v novo ustanovljeni republiki Sloveniji.
VeČ kot štirideset let je že preteklo od takrat, ko je bilo našemu narodu obijubijano: Nie več revščine, nič več pravnih in materialnih krivic, enakost v izobilju ter večno bratstvo in edinstvo jugoslovanskih narodov.
Kako so se izpolnile te obljube vsi vano. Bile so le obljube in nič drugega. Danes se Jugoslavija in z njo Slovenija nahajata v taki krizi, iz katere bosta le zelo težko izplavali. Danes je Jugoslavija gospodarsko obubožena in narodnostno razprta ter v senci grožnje	neostalinističhe
diktature.
Kako jo bo pri vsem ton izvolila naša ožja domovina Slovenija je veliko vprašanje. Dejstvo je, da imajo sedanje tamkajšnje politične oblasti težko in usodno vlogo, kajti v «mogočem bo zaviselo od njihovega zadržanja in taktike, ako bo Slovenija iz te krize našla pravo pot. Ce iskreno želijo Sloveniji lepšo bodočnost, se bodo morali znati ubraniti pritiskom unitarističnih sil in ji zagotoviti pravo politično, kulturno in gospodarsko svobodo. Ce so iskreni v tem kar govorijo, bodo morali dopustiti, da Zveza komunistov sestopi iz svojega priviligiranega položaja in se postavi v isto vrsto s sedaj nastajajočimi	demokratično
usmerjenimi političnimi gibanji.
Privoliti bodo morali v prave svobodne parlamentarne volitve, ter dati parlamentu moč in vlogo, ki mu pripada in ukiniti sedanji sistem, v kateran je le formalno telo, ki pritrdi tistemu, kar se je najprej sklenilo v vodstvu partije in se mu prikimalo v Socialistični zvezi. Ce bodo to izvedli in se istočasno odločno postavili po robu silam, ki ne priznavajo slovenskemu narodu, da sam odloča o svoji usodi, potem bo prihodnost Slovenije bolj rožnata kot je sedanjost.
Gospodarsko in upravno samostojna Slovenija, pravna in civilna država v okviru konfederacije enako suvernih držav na južno-slovanskem teritoriju Še vedno izgleda najboljša rešitev za aspiracije našega naroda. Zelje in težnje po samostojni slovenski državi v okviru Evropske skupnosti so razumljive, a za sedaj težko uresničljive. Taka priključitev Evropski gospodarski skupnosti (EGS) bi bila možna le s pristankom Evropske zveze. Kakšne pa bi bile potem meje slovenske države pa je zelo vprašljivo. Ni treba pozabiti, da bi Italija, kot članica Evropske zveze imela pri tem veliko besedo in zelo verjetno je, da bi ob kakršnihkoli razmejitvenih težavah simpatije drugih evropskih držav ne bile na slovenski strani. Primer za to nam je Koroški plebiscit po prvi svetovni vojni.
Kot je kazalo do sedaj, je vladajoča trojka v Sloveniji, Stanovnik, Kučan in Smole do nedavnega lahko računala na skoraj sto-odstotno podporo slovenskega naroda. Saj so vsi trije, vsaj na zunaj, kazali, da so jim pravice Slovenije, kot suverne države v okviru jugoslovanske federacije nedotakljive. Ker pa se v zadnjih mesecih niso dovolj odločno postavili proti izvršitvi sodbe lanskoletnega vojaškega sodišča proti Štirim Slovencem, se iz pisem bralcev v slovenskih časopisih razbere, da so se v ljudeh pričeli porajati dvomi o iskrenosti prijatejskih politikov.
Do razpleta problemov v Jugoslaviji, na en ali drugi način, bo kmalu moralo priti. Bati se je le, da bi krvavo nasilje, ki so ga pokazali trmasti despoti na Kitajskem našlo odmev v tistih vplivnih krogih v Jugoslaviji, ki se zavzemajo za politiko trde roke. Kajti, če prevlada njihovo mnenje lahko pričakujemo samo še večje trpljenje našega naroda.
Stanovnik, Kučan in Smole, ki sedaj vodijo barko nekako med dvema skalnatima bregovoma, bodo nekje morali pristati. Vprašanje je, bodo znali izbrati pravi breg in vodili to slovensko barko tako, da bo pristala v varnem pristanu in čim manj poškodovana. Krmilo pa bodo potem morali predati v druge roke, pa naj bodo to roke levega ali desnega brega.
0 GROZOTAH NA KITAJSKEM
Ves civilizirani svet je pretresel krvoločen nastop kitajske vladajoče klike proti študentom, ki so po raznih mestih Kitajske zahtevali več svobode in demokracije.
Televizijski ekrani so prinesli v naše domove najpreje vzhičenost, zanost in patriotizem teh mladih ljudi, nato pa neusmiljeno in krvavo obračunovanje z njimi.
Državniki vseh demokratično urejenih držav so javno izrazili svoj gnus nad barbarstvom vojaških ukrepov, ki so jih informativna sredstva tako nazorno predočila celemu svetu.. Kako veliko število ljudi je izgubilo svoja življenja v tem pobijanju ne bo nikoli točno znano. Nekatera neuradna poročila govore o stotinah postreljenih in s tanki pogaženih, druga pa celo o nekaj tisočih.
Za vse nas, ki smo v preteklih desetletjih bili priče dogajanja v deželah pod komunizmom, ta morija na Kitajskem ni nie presenetljivega. Vse od početka boljševiške oblasti v Rusiji smo lahko videli kako majhno vrednost predstavlja človeško življenje v sistemih ki jih vodije diktature, pa naj bodo to komunistične ali fasistične vrste.
Do neke mere je še mogoče razumeti, da Žrtve padajo v revoluciji, v odkritem boju na življenje in smrt, kjer se obe strani poslužujeta orožja in kjer se človečanski občutki utope v preliti krvi. Nikakor pa ni opravičila za pomore ljudi ki se ne morejo braniti. Takrat ni več borba za obstoj, takrat je taka morija	najgrozovitejši,
hladnokrvno preračunan zločin. In taki zločini se nizajo v zgodovini komunizma eden za drugim.
Vsi vano odkod sta besedi čistka in likvidacija dobili tak zlovešč pomen, kot ga imata sedaj. V Sovjetski zvezi so ju pričeli uporabljati že v letu 1917, od tam pa se je njih usodni pcmen razširil po vsem komunističnem svetu. Čistke menjševikov, kulakov,	trockistov,
revizionistov, diverzionistov, kominformistov,	kontra-
revolucionarjev in buržujev so v vsej zgodovini vladajočega marksizma na dnevnem redu in tesno povezane z odstranitvijo občasno nezaželjenih elementov. Milijoni so bili tako za vedno odpravljeni s sveta. Milijoni ukrajinskih kmetov, milijoni zapornikov po sibirskih taboriščih, stotisoči v stalinovskih procesih, tisoči v Katinskem gozdu pobitih poljskih oficirjev, pa milijoni v blazni strahovladi Pol Pota v Kampučiji, pa v kulturni revoluciji na Kitajska« in še in še. V Sloveniji se v to strahotno statistiko vključujejo imena Kočevski Rog, Jelenov dol in Teharje in Goli otok in Dachavski procesi in še precej drugih.
Vendar so med vsemi temi tragedijami tudi razlike. Ena od
njih je, njih grozljivost z ozirom na številčnost naroda v katerem so bile izvršene. Tragičen in grozoten je nedavni poboj kitajskih študentov, toda če ga primerjamo z pobitimi Slovenci po koncu druge svetovne vojne z ozirom na število kitajskega prebivalstva, se pokaže tragedija v Soveniji v mnogo hujši luči. Saj nekaj tisoč manj ljudi pri tisoč milijonskemu narodu, se mnogo manj občuti kot umor deset tisoč moških v par milijonskem narodu. Krvoločnost kitajskih diktatorjev ni prav nič večja od caie, ki so jo pokazali oblastniki v Sloveniji po končani vojni in revoluciji, ko je bil hladnokrvno likvidiran najmanj en odstotek slovenskih mož in fantov.
Izgovor, da je bil poboj protikomunistov v Sloveniji upravičen, ker so se borili proti komunizmu na strani okupatorja, dokaj Šepa. Tedanji rabiji se niso vprašali koliko od teh protikomunističnih vojakov je bilo nasilno mobiliziranih in je njih "krivda" bila le v tem, da so jih mobilizirali protikcmunisti in ne partizani. Niso vzeli tudi v obzir dejstvo, da je marsikateri teh mož in fantov, predno se je pridružil domobrancem utrpel morda krivico in nasilje s strani nekaterih nediscipliniranih in neodgovornih elementov v vrstah partizanskega pokreta. Brez pravega sodnega postopka so bili množično pobiti z istim imenom, kot je bilo to storjeno sedaj na Kitajskem: Ustrahovanje opozicije in eliminacija možnosti odpora proti vladajočim.
V Sloveniji je bilo v povojnih razmerah dosti lahko prikriti ta zločin in svetovna javnost ga ni mogla videti tako kot ga je sedaj na Kitajskem. Se celo v Sloveniji se o njem desetletja ni smelo govoriti. Danes pa je tam že precej drugače. Vse bolj in bolj se priznava nečloveško postopanje v letih po vojni. Počasi, a vse bolj, se tedanji dogodki postavljajo	v pravilno
perspektivo. In upajmo, da bo kmalu nastopil čas ko bo slovenska javnost tudi uvidela, da se preteklost ne more spremeniti. Lahko pa nas nauči, da smo številčno mnogo premajhni, da bi si v bodoče Še kdaj lahko privoščili razdvojenost kakršna nam je bila vsiljena med zadnjo svetovno vojno. Nauči naj nas, da ostanemo složni, da zravnamo vrzeli, ki jih je izkopala revolucija ter prepustimo času in zgodovini, da bodo tisti, ki so bili odgovorni za vse krvoločne poboje na slovenskem sneti s podstavkov in postavljeni na mesta, ki so si jih s svojo krvoločnostjo zaslužili.
A.&E. RODILA
CONSTRUCTION PTY.LTD.
66 Millicent Ave, Bulleen Tel.850 8658
MISS SLOVENIAN COMMUNITY 1989
This article is written in English for the benefit of our youth. After all, it is intended for you, our Australian-Slovenian generation. Sincere thanks to all participants in this year's Miss Slovenian Cctnmunity quest. Without Sharyn Debelak, Vanessa Fekonja, Anita Pahor, Betty Tonsic, Lyn Sedmak and Susi Vicic, this event would possible. Many the girls' parents It was extremely you all look ever
not have been thanks also to and partners. pleasing to see
so lovely in your evening attire.
Congratulations to Anita Pahor who managed to charm the judges to vote her Miss Slovenian Ccmmunity 1989. Believe me, the judges had a very difficult task to perform. Sharyn Debelak earned herself the title Charity Queen 1989, close second being Betty Tonsic.
Only sane six weeks prior to the Annual Ball (held on the 8th July, 1989) my cry for help was desperate. It seaned I was unable to find enough candidates willing to participate in this year's quest. Last minute phone calls were made, and to my astonishment and great relief to all concerned, we managed to convince the above mentioned participants to enter the quest. The rest was very easy.
Thank you once again to all concerned for your participation. Do tell me, and others, that it was not such a bad experience and that you did have a wonderful night - or did you? A very special thanks goes to our wonderful youth who "waitressed" and "waitered" on the evening. It really is heart warming to see you all not only working so hard, but with such enthusiasm and smiling faces. Good work "mladina".
Anica Markič
•	Quality Offset and Letterpress Printers
•	Creative Designers
•	Gold Stamping
•	Raised Printing
TiZKARSKI VAJBUeC-
IŽČčMO MLAPBQA FANTA, Kl IMA VEÌELJB. VQ VELA HA STROJIH, VA SB IZ.UCI ZA TISKARJA, /UTBRE5BUTI HAJ SB OGLASIJO TRI VRAGU ZORCUt
107 PALMER STREET RICHMOND 3121 Tel (03) 429 9122 (5 lines) Fax (03) 428 6205
PROŠNJA
Toplina mavrice zasidraj v moje srce. Plamen zvezde zazgi pajcevino samote. Veter, vrni mi njegove roke; Koliko ognjev sem prižgala koliko čustev sem zažgala koliko dežel prepotovala koliko ljudi spoznala ustnic poljubila las pobožala rož poteptala koliko...
Veter, vrni mi roke njega, da me dvignejo visoko v oblake, naj me vržejo spet med valove naj njegove roke položijo me v travo mehko
kjer bom starka zdaj zaspala. Veter, za en dan vrni mi mladost
in roke očeta, ki dojenčka metal je v zrak.
Danijela Hlis-Thirion
ZLAT0-P0R0ČENCEM
Prisrčne čestitke, očku in mami, srečni smo, dokler živita med nami.
Skrbni bili ste skozi življenje, da naša družina ni občutila trpljenje.
Več porok je, a zlatih je malo, mnogo parov, zaman je čakalo. Hvala, za vse kar sta storila za nas,
ponosne sva hčerki z družino na Vas.
v	v
Živela očka in mama!
Te vrstice je napisala Neva Roeder, hčerka ge.Marcele in g.Silvestra Bole, ob priliki njune "ZLATE POROKE" 29.5.89
Money Guidance
PTY.LTD. (Licensed Securities Dealers)
Stan M.L. Penca AASA, CPA Director
Retirement Planners Financial Planners Superannuation Consultants
-	Za pol ure skočim ven...
-	Kaj?! Zdajle med delom?
Specialist for kitchens
Heidelberg Cabinets
and vanity units Pty.Ltd.
FRANK ARNUŠ
7 Longview Crt.,Thomastown, 3074
Tel.465 0263 Tel.459 7275
F. LIKAR NOMINEES Pty. Ltd. T.A. Ascot Moonee
RADIATOR SERVICES 560 Mt.Alexander Road, Ascot Vale.
POPRAVLJAMO vsakovrstne motorne hladilnike-radiatorje Tel. 370 8279 - A H. 337 2665
SLOVENSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc.
sporoča in izreka dobrodošlico vsem rojakom, ki so na začasnem obisku v Canberri ali njeni okolici, da se ustavijo in obiščejo naše slovensko društvo na naslovu Irwing Street, Phillip (Canberra) A.C.T., kjer vam poleg dobre domače in izbrane hrane nudijo še razne turistične informacije o samem mestu in okolici in mogoče peljejo tudi na krajše izlete.
Klub je odprt vsak dan (vklučno sobote, nedelje in praznike, razen velikonočnega petka in božičnega večera) od 11.30 dopoldan do 23.45 ure zvečer.
Ves čas obratovanja je odprta tudi točilnica, kjer so na razpolago številne slovenske pijače. Z okusno domačo pripravljeno hrano pa se lahko zadovoljite vsak dan od 18. do 21. ure zvečer ob nedeljah pa tudi za kosilo od 12.ure do 14. ure in za večerjo od 18. ure dalje. Torej dober tek!
Naša telefonska številka pa je (062) 82 1083 DOBRODOŠLI!
O VIDOVEM DNEVU
Letos na 28. junija je poteklo 600 let od usodne bitke na Kosova® polju. V tej bitki med novo nastajajočo velesilo Turčijo in združenimi srbskimi in bosanskimi velikaši so si Turki in 2 njimi mohamedanska vera zagotovili prostor na Balkanu in si za dolga stoletja odprli vrata v Evropo.
Miti in izročila te bitke so zarisali neizbrisen pečat karakterju srbskega naroda in njegovemu dojemanju zapadnoevropskih moralnih in etičnih principov. S pomočjo tradicij, ki jih je navzlic vsem preganjanjem vzdrževala srbska pravoslavna cerkev so bile vcepljene srbskemu narodu neutešene nostalgije za izgubljeno veličino srednjeveške srbske državnosti in neugasno žejo za maščevanjem.
Maščevanje je bilo sicer formalno doseženo v bitki pri Kumanovu, leta 1912, toda skozi generacije gojena mržnja in miti, ki jih je vsejalo Kosovo so med srbskim narodom danes bolj živi kot malokdaj preje.
Bitka na Kosova« polju je bila brez dvoma markanten dogodek. Je ena redkih bitk v zgodovini, katero premaganci slavijo kot svoj velik uspeh. Izročila ohranjena iz njenih časov nam govore o herojstvu posameznih srbskih junakov, pa tudi o izdajstvu ter neslogi in o končni zmedi v krščanskem taboru ob nenadnem odhodu bosanskega kralja Tvrdka in njegovih vojščakov z bojišča.
Vodjo Turkov, sultana Murata je v njegovem satoru ubil Miloš Obilic. Sultanov sin Bajazit pa je nato v končnem navalu premagal kristjane ter ujel in dal obglaviti srbskega vodjo kneza Lazarja in veliko število njegovih velikašev.
Posledice kosovske bitke, ki so jo letos z neznasko velikim pompom in z ogromno udeležbo srbskega ljudstva proslavili na Kosovem polju, so imele v naslednjih stoletjih tudi velik vpliv na ljudstvo v Slovenskih deželah. Ko si je sultan Bajazit utrdil svoj položaj, so njegova krdela začela udarjati proti severo-zapadu.
Pokorila SO SI V6 lik del Ogrske ter prestavila meje otomanskega imperija prav do Hrvaške. Udirala so tudi več stoletij dolgo v naše slovenske kraje. Ker je tedaj obramba habsburškega cesarstva slonela na posameznih deželah, je ta velika nevarnost z juga povzročila, da so se v skupni obrambi združile najbolj prizadete dežele: Koroška, Kranjska, Goriška in Štajerska. To, pa deloma tudi rahla povezava pri kmečkih puntih, je vzbudilo v slovenskem tlačanu zavest skupne usode, skupne obrambe, pa tudi zavest skupne dežele.
Ker se je pri vseh manjših vpadih turskih krdel gosposka umaknila za varna zavetja grajskih, mestnih ali samostanskih obzidij, ni ostalo prebivalcem po vaseh nič drugega nego, da si sami pomagajo. Tako so si zgradili zidove okoli cerkvic na gričih, za katere so se zatekli v času napadov. Zgradili so si tudi svojo obveščevalno mrežo s tem, da so na gorskih vrhovih vse od hrvaške meje san pripravili grmade, katere so zažgali, ko so zvedeli da se bližajo turška krdela.
Tako je takrat naš slovenski človek spoznal bridko resnico, da mora skrbeti za svoj sam in, da se na tujca ni moč zanesti. Ta resnica velja še dandanašnji. Sedaj , ko je obstoj slovenskega naroda zopet ogrožen, in to na potuhnjen, a zato toliko bolj nevaren način, se naš narod zopet zanese lahko samo sam nase. Kakor so v času turške nevarnosti države na katoliškem zapadu sebično gledale le na svoje lastne interese, ter v velikih primerih paktirale s Turki druga proti drugi, tako je tudi še danes. Zapad še sedaj gleda v prvi vrsti na svoje koristi in bo paktiral tudi z najbolj nečlovečanskim režimom,ako mu bo to v korist.
Zato torej ni nikoli dovolj opominov, naj bomo složni in si podajmo roke v skupnem prizadevanju ohraniti našo lepo deželo na sončni strani Alp za naš slovenski rod.
Marijan Peršič
ADVOKATI
MORGAN,VUKADINOVIC, JOCKEL
Barristers and Solicitors
96 Charles St., Footscray 3011, Vic. Tel. 689-7088 Shop 7/50-54 Robinson St.,Dandenong 3175, Tel. 793-1955
Na nas se lahko obrnete s polnini zaupanjem v zvezi z: nakupi in prodaja hiš ( omogočimo brezplačne testamente od kupo-prodaje hiš), razne tožbe, pritožbe, zakonske ločitve, nesreče, zagovori na sodišču, itd.
Med drugim lahko pomagamo pri stalni naselitvi v Avstraliji, seveda v kolikor je mogoče, ker migracijski zakon in politiko dobro poznamo. Obrnite se na nas s polnim zaupanjem!
m H^fčf »*• a^jr	. prihod v 60ste	.danski šahovski velemojster	ime našega pisatelja murnika	baza alkohola in etra	lastnost morske vooe	"beli šport"	ime književnika samo-kovlija
							
slavna liver-poolska četvorka							
zvezna orzava v zda							
visok sluga na grajskem dvoru							
soseonji črki v abecedi			ime alpskega smučarja grossa	središče vrtenja muslimanska vera			8
sveti bik pri starih egipčanih						ugriz Melke ali kače	
							
začetnik krščanske vere							
primorska tovorna žival					ljudsko: oa kalcij		
delavec, kl p0la6a teraco							
pastirska plemena, ki se skupaj s čredami selijo iz kraja v kraj							
PAVLUffi USIHA ALI NARODNA SRAMDTA SLOVENSKEGA HUMORJA (?!)
Izhajal je 46 let. Preživel je marsikaj. Zameril se je mnogim politikom, saj je v letih, ko še ni smelo odprto kritizirati, odkril marsikatero politično nepravilnost m bil zato tudi obsojan, češ,da je antikomunističen, da blati funkcionarje, ter da si izmišlja razne obtožbe. PAVLIHA je bil nekoč najbolj brani Časopis. Potem je prišlo do "hudih grehov" takratnega urednika (leta 1984) Bogdana Novaka, ki je bil nekak predhodnik slovenskih satiričnih napadov na jugo-armado. To ga je stalo tudi položaja.
Zdaj naj bi Pavliha pod navidezno pretvezo, da nima dovolj bralcev, izhajal le še štirinajstdnevno, kasneje morda mesečno in... po pisanju slovenskega tiska je to najboljša pot k ukinitvi.
Med sairo redakcijo in urednikom današnjega PAVLIHA obstojajo nasprotja in nesoglasja, kar je odraz razmer v današnji slovenski družbi.
PACO PLASTER
Specialising In EXTENSIONS RENOVATIONS NEW HOMES
-No Job Too Small—
ALEX
Ph.018-322-373 Ah 300-1683
RAČUN
- To je pa zanimivo, tovariš plačilni. Jaz sem se napil, vi pa dvojno računate.
CHANGE OF ADDRESS
Please note as from 1st July, 1989

MOTOR TRIMMERS PTY. LTD.
will be moving to new and larger premises at 55 BAKERS ROAD, NORTH COBURG 3058 Telephone: 354 6332 Mobile Phone: 018 33 6385
J
ZELENI PRISPEVEK
NAZAJ K NARAVI - z napotnico za daljše življenje
Od narave do politike in...nazaj k naravi -Onesnaženo okolje in kemija v hrani ogrožajo naše zdravje-Biološko pridelana hrana in bioprodaja-Avstralske organizacije NASAA, ORGAV, TASAA in druge skrbijo za resnično "organic grom" sadje in zelenjavo-Tudi v Sloveniji Zveza slovenskih bioloških kmetij-Jejmo sadje in zelenjavo-Kadilci jejte sadje!
Cena modernega življenja 20.stoletja, ki se počasi izteka -od 21. stoletja nas deli le še kakšnih deset in pol, je cena, ki je za danšnje človeštvo vsekakor previsoka. Človek se je v zadnjih nekaj desetletjih obrnil proti naravi in proti samemu sebi. Civilizacija uničuje civilizacijo.
Mi, avstralski državljani bi morali biti najbolj zdravo prehranjeno ljudstvo na svetu-PA NISMO! Avstralska bogata in prelepa narava naj bi nam nudila možnosti za najbolj zdrav in neosnažen način življenja - PA NAM NE!
Na veliko nam že preti takoimenovani "green house effect", mi pa še vedno onesnažujemo naša morja in reke, rodovitno zemljo in plaže, gozdove in nasploh svoje najbližje okolje, predvsem pa v lastne krožnike serviramo-STRUP!
Definicija demokracije je predvsem svoboda politične in družbene izbire. V Avstraliji temu pravimo "freedom of choice".
V neki številki avstralske revije Vellbeing premišljuje njen urednik tako: "V Avstraliji danes živimo v iluzorni demokraciji. Res, svobodno volimo svoje politične predstavnike v parlament toda ali v tej, tako opevani demokraciji, lahko tudi svobodno izbiramo in odločamo o našan zdravju? Ne! Ta vrsta nedemokracije ne preti le našem trenutnem prehranjevanju in bodočim rodovom, temveč nasploh preživetju na tem planetu. Upajmo, da bodo vladajoče stranke postopoma	prenehale	z
nedemokratičnim pritiskom na našo hrano in zdravje. Pravzaprav si dežela tega ne more več privoščiti-ekoncmsko in moralno, pa tudi mi ne!"
Argumenti moči se počasi topijo, ob praven času ali ne, ekološka gibanja, zveze in stranke v svetu, se pravi varstveniki okolja, usmerjajo nove poglede na svet, znotraj političnih skupin. V zadnjem času odločajo tudi o usodi političnih strank. Na tretjih neposrednih volitvah v "evropskem parlamentu" so zeleni odvzeli nekaj sedežev konzerva ti vcem in krščanskim demokratom. Stranke zelenih bodo imele v Evropi v prihodnjih petih letih kar 37 sedežev, do zdaj so jih imeli le 20. Samo v Britaniji so se pojavili zeleni kot tretja
najmočnejša stranka. Tudi v naši Sloveniji so zeleni na "pohodu". Največja avstralska organizacija za varstvo okolja "Green Peace" ima že več kot 40.000 članov, mesečno pa ji pristopa okrog 1.000 novih. Ekološkemu gibanju "The Wildernes Society" pristopa mesečno okrog 400 novih članov. 29. junija 89. so bili tasmanski zeleni vzrok za strmoglavljenje do takrat vodeče liberalne stranke.
ONESNAŽENO CKCUE TN KUG JA V NASI BRANI
Vsakdor izmed nas lahko z malenkostmi pripomore v reševanju največjega problema našega časa s čim manjšim onesnaževanjem okolja ter z konzumiranjem Čim bolj zdrave hrane. Za to ni potrebna zajetna vreča denarja.
Poglejmo najprej nekaj navidezno nepomembnih dejstev. V Avstraliji povzročamo ogrcmno odpadkov že s samo uporabo plastičnih	vrečk	in
papirja (začetni procesi ponovne uporabe papirja-"recycling" so že v toku). Mesar nam, naprimer, zavije mesne izdelke najprej v tanko, prozorno vrečico, potem še v čim večji kos papirja (ne vem, če je povsod tako) in nazadnje dobimo še večjo plastično vrečko. Podobno je v samopostrežbah. In vse je zastonj. Kb doma živila pospravimo v hladilnik ali shrambo, nam ostane na kupe nepotrebnega odpadnega materiala. Včasih smo se doma, v Sloveniji, jezili, ker smo morali v torbicah nenehoma nositi vrečke, če smo se podali v nakupovanje, saj jih je bilo potrebno plačati. Ta tradicija velja doma še danes in seveda tudi po nekaterih drugih evropskih državah. Vrečke se po uporabi operejo in ponovno uporabljajo. Tako je tudi prav, saj je manj smeti. Tudi zamenjava steklenic se mi zdi dana in drugod po svetu, boljša rešitev kot je ta avstralska navada, kjer stekelnic ne plačujemo in predvsem ne zamenjujemo, ampak mečemo stran. Po pločnikih in cestah opazino ogromno stekla-saj je razbijanje steklenic brezplačno.
Avstralska hrana (nič bolje ni drugod po svetu) vsebuje preveč kemičnih snovi : pesticidov, antibiotikov, fungicidov, hormonov ter sintetičnih gnojil. Obenem vsebuje tudi škodljive snovi kot so: svinec, kadmij, živo srebro, arzen, nikelj itd. Ti se nahajajo v umetnih gnojilih, tudi v tobačnan dimu, v hrani iz konzerv, v pepelu sežganih odpadkov, v agrokaničnih izdelkih, seveda predvsar, v okuženem mesu, ribah, sadju in zelenjavi. Prištejmo k temu še avstralsko pitno vodo, ki vsebuje preveč fluorja. Za razliko od nekaterih drugih držav (tudi ZDA), ki fluor jemljejo iz vode, ga v Avstraliji dodajajo. Škodljivosti se kopičijo v našem organizmu in največkrat povzročajo nepojasnjene motnje: alergije,
bolečine v mišicah ter število drugih bolezni, med njimi tudi rakave. Samo v Avstraliji uporabljamo 35.000 različnih kemikalij. Dolgoročna uporaba teh ima za posledico, med ostalim, tudi škodljiv vpliv pri boleznih kot so rak, Alzheimer sindrom, multipla skleroza, astma itd.
Za že okuženo hrano pa povrhu uporabljamo še škodljivo aluminijsko, zarjavelo ali večkrat za zdravje nevarno keramično posodo-namesto enajlirane, iz jenskega stekla, porcelana ali takoimenovanega	"stainless
steela ".
"An apple a day-keeps the doctor away", pravimo v AvstraJ-iji. Ali to še velja? Ameriški znanstveniki so ugotovili, da visoka okuženost jabolk s pesticidi povzroča raka pri otrocih. Ta strah so v Avstralijo prenesla tudi številna sredstva javnega obveščanja, recimo TV oddaja "60 minutes". Strah pa se nam zdi še bolj upravičen, ko slišimo kolikokrat, je uvoz avstralskih živil odklonjen, predvsem zaradi nedovoljene količine kemikalij, ki jih ta živila vsebujejo. Pred kratkim je naprimer Japonska zavrnila uvoz avstralskih jabolk, ne takov dolgo od tega, pa ZDA meso. Se drugih primerov je dovolj.
KMETIJSTVO IN BIOPRQDAJA V AVSTRALIJI -"organic grom", "bio dynamic", "microbiotic".
Kaj nam, avstralskim
prebivalcem, preostane drugega kot jesti okuženo hrano, ki tako privlačno vabi s polic samopostrežb, povrtninskih trgovin in drugiJh, ki je res bolj poceni, a zato toliko bolj škodljivo ali SE ODLOČITI KADAR SE LE DA ZA BIOLOŠKO PRIDELANO HRANO, PREDVSEM SADJE IN ZELENJAVO.
Za ljubitelje naravne hrane so zdaj razen prodajaln z biološko hrano "Health Food" trgovin na razpolago tudi trgovine, kjer prodajajo biološko zelenjavo.
Vsi vemo, da "Health Food" trgovine razen vitaminov in mineralov prodajajo tudi izdelke iz žitaric, sojino mleko (za tiste, ki so alergični na kravje mleko), pšenične kalčke, jajca kokoši, ki pasejo travo (neokuženo), jabolčni kis (verjetno iz neokuženih jabolk), zadnje čase pa tudi vse več ostalih živežnih artiklov, med njimi tudi maslo. Bio-dynamic maslo je narejeno iz mleka krav, ki se pasejo na bio farmah. Te so baje pod nadzorstvom že sedan let in jamčijo, da v tej zemlji ni kemikalij.
Kot rečeno, zdaj so nam na voljo tudi zelenjavne trgovine z "organic grown" sadjem in zelenjavo. Skoraj vsak predel mesta ima eno ali več takih biocentrov. Toda ali res "organic"?
Zaradi lastnih dolgoročnih interesov, zaradi tega, ker se niso več počutili ugodno z zastrupljeno ponudbo in predvsem zato, da bi zajamčili kupcu zelenjavo, ki je res pridelana po bio standardih, so se avstralski biokmetje in bioprodajalci priključili združenju, oziroma gibanju za naravno prehrano NASAA-NATIONAL ASSOCIATION POH SUSTAINABLE AGRICULTURE AUSTRALIA.
NASAA je nastala pred dvemi leti, danes pa se ji je pridružilo že 70% avstralskih biokmetovalcev in prodajalcev.
Sedež ima v Sydneyu, v vsaki avstralski državi ima še svoje predstavnike. Z NASAA-o se povezuje tudi v Viktoriji nastala ORGAV, tasmanska TASAA in drugi.
Po podatkih, ki jih je bilo dobiti neposredno od viktorijskega predstavnika NASAA-e, bo konec tega leta uveden poseben način označevanja povrtnin z zaščitnimi znaki v treh barvah; dobili jih bodo pridelki biokmetovalcev po strogem pregledu posebnih inšpektorjev:
- zelena barva značke bo garancija za popolno "organic grom" povrtnino;
Nadaljevanje na st.12
euro furniture If I
Division of EUROINTERNATIONAL PTY.LTD.
M
AUSTRALIA
Wide range of:
—	Colonial and Contemporary dinning settings
—	Rocking chairs
—	Bentwood chairs
—	Modern bedrooms
From top Slovenian furniture producers Available at all leading furniture retail stores.
Factory show room: 3 Dal more Drive. Scoresby, 3 179. Victoria. Telephone: (03) 764 1900
WE BRING WOOD TO LIFE!!
-	oranžna barva bo pomenila, da so bila v preteklosti uporabljena sintetična sredstva, saj vsi pridelki ne morejo naenkrat postati popolnoma biološki, ker traja prehod od starega, kaničnega pridelovanja k biološki z&rdji vsaj tri leta ali še več, odvisno od kakovosti zemlje;
-	rdeča barva naj bi označevala minimalno, dovoljeno uporabo kemičnih sredstev.
Še zanimivost iz Slovenije. Tudi doma se pojavljajo biovrtičkarji in biokmetovalci. Lani je Zveza slovenskih bioloških kmetij ustanovila novo gibanje z namenom, da bi razvijali biološko kmetovanje in gospodarske dejavnosti, povezane s proizvodnjo naravne prehrane in razvijanjem vedenja o prehranjevanju. Nastale so biostojnice in razne trgovine. Predvsem pa nadzor hrane, ki naj bi jamčil kupcem napovedano kakovost.
STROKOVNJAKI PRAVIJO: JEJTE ČIM VEČ SADJA IN ZELENJAVE
V Avstraliji umre letno od raka 22.000 ljudi. Na 35% vseh smrtnih slučajev z diagnozo raka je isplivala nepravilna dieta. Od tega je zbolelo za rakom na črevesju 61% ljudi. Srčne bolezni zahtevajo v Avstraliji letno 55.000 žrtev.
Sadje in zelenjava si upravičeno zaslužita vzdevek najpopolnejše naravne hrane, predvsem zaradi vitaminov, rudnin in vlaken. Sadje ima majhno energijsko vrednost in malo masti ter maščob.
Raziskovalci domnevajo, da ima redno uživanje svežega sadja, ki oskrbuje telo predvsem z betakarotincm (naravno barvilo) zaščitno delovanje. Betakarotina je vilko v marelicah, mangu, jabolkah, češnjah in v lubenicah. Seveda ni izvzeti tudi ostalega sadja.
Kadilci, jejte sadje in pijte sadne	sokove! Ameriški
torba za listine, knjige ipd.
ujedljiv, piker, strupen človek
ime dveh dvorcev v versa-illesu
znamenje v
horoskopi!
leseno pihalo, ki daje rahle tone
droben sukanec
šivanje
ime baletke pavlove
pomembnost
večja znanstvena razprava
južnoameriški
6rm «za kokain
glasbenik soss
atletski klub
živalski vrt
n060metni klub
ime slikarke kobilce
k0vacić
orugo imi za dušik
tuja drevesna vrsta
žuželka z rumeno
Črnimi
pr06ami
0gr00je iz lat za vinsko trto
švicarski pisatelj 19. stol. (arnold)
KOT ONA
-	Na konjskih dirkah je tekmovala tudi kobila, ki ji je ime tako kot tebi.
-	Kako lepo od tebe! In katera je bila?
-	Na žalost je imela tudi eno tvojih lastnosti: prišla je pol ure prepozno.
DOBRA SODELAVKA
Tajnica na šefovih kolenih:
- Veseli me. da so se moji starši zmotili. Vedno so mi govorili, da pri delu z menoj nihče ne bo zdržal.
govorna
NAPAKA
-	Le zakaj vsi moški tako norijo za iMajdo?
-	Zaradi govorne napake.
-	Kakšne le?
-	Ne zna reči: ne!
IZPOLNITE, POŠLJITE NA NASLOV: Vestnik, P.O.Box 56, Rosanna, Vic. 3084 Naročam / Plačam naročnino za Vestnik
Priimek in ime.
Naslov..
strokovnjaki so v raziskavah z japonskim kadilci ugotovili, da tisti, ki -uživajo sveže sadje od pet do sedemkrat na teden imajo manj možnosti, da zbolijo za rakom na pljučih. Sadni sokovi imajo podobno zaščitno delovanje.
Neapeljska prehranjevalna navada, da za posladek vedno ponudijo sveže sadje, ne pa peciva ali sladkarij, je pokazala nizko raven holesterola, manj srčnih bolezni in težav z debelostjo. Dodajmo k temu še podatek, da za "nosilce" previsokega holesterola priporočajo vsakodnevnih 100 gramov ovsenih otrobov. V vseh avstralskih samopostrežbah jih dobimo pod imenom OAT-BRAN.
Pred kratkim se je v TV oddaji, ki je bila namenjena varstvu okolja in našem zdravju nasploh, pojavil s svojo vnukinjo, z uvodno besedo, avstralski prvi minister, gospod Bob Havke. Iz njegovih besed je bilo moč razbrati med drugim sledeče:
V	BODOČE ZAVIHAJMO ROKAVE, POSTAVIMO SE SAMOIZDAJALSTVU PO ROBU IN PREUSMERIMO NASE STARE NAVADE DRUGAM-NAZAJ K NARA
V	I! Z NAPOTNICO ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE! NAŠE IN NAŠIH POTOMCEV...
Već informacij o biološko pridelanem sadju in zelenjavi lahko dobite, če pokličete sledeče telefonske številke:
Glavna pisarna NASAA-e v Sydenyu: 044-65 1129 (Sandy Fritz); ORGAV Melbourne: 429-9219; Organic Fruit & Vegetables -Fitzroy; 419-9926; Organic Wholesalers: 689-7705.
Stanka Gregorio
VSAKO SREDO IN NEDELJO V JUGOSLAVIJO NA JATOVIH KRILIH
Odhod iz Melbourna ob 15.50 uri - iz Sydneya ob 13.15 uri PRIHOD V BEOGRAD NASLEDNJI DAN OB 6.25
Odhodi letal za Ljubljano: PONEDELJEK Beograd odhod 17.45 -ČETRTEK Beograd odhod 8.30 -
8.50 -
Ljubljana prihod 18.45 Ljubljana prihod 10.05 Ljubljana prihod 9. 50
NOVO NOVO NOVO
POSLOVNO POTOVANJE JE OBVEZA V ADRIATIC CLUB RAZREDU JE ZADOVOLJSTVO! TAKOJ PO VZLETU SE LAHKO PRIPRAVITE ZA POSLOVNI DAN1
Za vse podrobne informacije pokličite JAT-ova predstavništva ali turistične agencije.
SYDNEY
126-130 Phillip St. S (02) 221-2199, 221-2899
MELBOURNE
124 Exhibition St. S (03) 654-6011 654-6199
PERTH
111 St. Georges Tee. S (09) 322-2932 481-0149
BRISBANE
248 Adelaide St. 3 (07) 229-7855 229-7660
AUCKLAND
Air New Zealand House, 3 sprat, 1 Queen St. « (09) 39-2798
Datum...............................................Podpis.
REŠITEV KRIŽANKE NA STRANI 10
REŠITEV KRIŽANKE NA STRANI 12
■jpeiuou 'j9oej8} 'e[ 'isso 'snjsu» 'sidv 'so 'i>| '>f!U|o;s 'euejpui 'sepag 'jjsajqo
'IBJ^BJ) 'JSOUZBA 'OOZ 'EU\/ 'B>lljU '>)B 'Boqo '!)V *>1BJ 'UOUEÜJ. *JSB>|JBS 'B>|AOl>|B '|9!>|