7. štev.
V Ljubljani, v t . junija 1874.
Letnik II.
Inserati se sprejemajo in vel j A
tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
12 •> >i ii n ii - ii
n u ii ii " *i
Kolek (stempelj) znese vselej 30 kr.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. št. 16.
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto . . 10 gl. — za pol leta . . 5 ,, — za četrt leta . . 2 ,, 50
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . . 4 ,, 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na stolnem trgu biš. št. '284.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in saboto.
Verni Slovenci Piju IX.
21. junija 1874.
W O sveti Rim, ti mesto starodavno! O blagor, slava Tvoja ne veni. Ime si svoje z mečem pisal slavno;
Treh delov zemlje ljudstva zmagal si. Gospod si celemu bil nekdaj svetu, So ljudstva na-te gledala v trepetu.
Še lepši prišli za-te, Rim, so dnovi, Ko Peter v Tebi stavil je prestol. Rodili v krvi so se časi novi:
Cesarjev dvor podere se ohol. Že križanemu tempeljni stojijo, Bogovi stari v prahu se zdrobijo.

In zopet gledajo narodi na-te
Častiti Rim, krščanstva poglavar! V ljubezni bijejo vsa srca za-te,

Kar te posvetil je nebes ključar. Prestol njegov se tisuč let ne gane, Na skalo zidan vekomaj ostane.
Minulo že je dvajset osmo leto, Kar na-nj je sedel slavni Pij, Kar vlada cerkev Kristusovo sveto,
Pogumno brani jo pekla močij; Kar ljudstva zemlje v blagem srcu nosi In rajski mir in srečo med nje trosi.
V ljubezni verni zemlje so mu vdani,
V molitvah src milijoni gor kipe: „Pastirja svetega da Bog ohrani
Na blagor cerkvi, peklu pa v gorje; Da bo peklenska moč kedaj poznala, Da Petrova ne gane trda skala!
In dan's, ko svet veseli dan praznuje,
Ne žali cerkev stisk in spon spomin: Slovenski rod v veselju se raduje,
Slovenski rod, prezvesti cerkve sin. Tje k Rimu svetem' danes se ozira, Krog Otca svetega se v duhu zbira,
Pošilja prošnje k večnemu Očetu:
, Te dolgo Bog! Pastirja, vere učenika svetu,
Oslobodi naj Večni slisk Te in nadlog, I»a preden venca Bog Ti v raju čelo, Boš gledal cerkve zmago preveselo.
J. Bile.
Opombe „k Narodovemu" „Nasledki prisilnega celibata".
(Spisal ultramontanus.)
Iz Štajarskega, 28. maja.
(Konec.)
3. Slednjič je pa namen onih nesramnih „nasledkov prisilnega celibata" smešiti dogmo o nezmotljivosti papeževi. Kaj namreč druzega pomenja, da se ravno onim papežem, od kterih se najbolj sramotne reči pripovedujejo, prideva predikat ,.nezmotni ' „ali ta ne-zmotljivec"? S tem se hoče reči: Kako ste pač neumni, ki verujete v nezmotljivost papežev, ki so bili in so vendar le grešni ljudje in še taki, kakoršne tukaj popisane vidite. Kako ,,Narod" o nezmotljivosti glavarja katoliške cerkve misli, je že pri drugi priložnosti pokazal. Tako je bilo brati v štev. 7. 1. L: „Do sedaj so nas gospodje klerikalci učili, da je le sv. oče v Rimu nezmotljiv in eni so to verjeli, drugi pa ne, ker rekli so: če je sv. oče nezmotljiv, je še kdo drug', in prav so imeli."
„Narod" mora prav mračne zapopadke o nezmotljivosti imeti, ker drugače bi ne mogel tako neumno o njej blebetati. Teologija je „Narodu" in liberalcem sploh kaj priljubljen tema, nad kterim skušajo svojo pičlo modrost. Dasi o verskih rečeh skoro manj pravega vedo, kot količkaj podučen šolarček, vendar hočejo skušati se v visoki teologiji in pišejo o rečeh, o kterih nobenega zapopadka nimajo. Ko bi kdo, ki se nikdar zdravilstva ali prava ni
učil, hotel govoriti ali pisati o zdravilstvu in pravoslovju, vsak v tih strokih zvedeni človek bi se mu smejal, in po pravici. A v bogo-slovskih rečeh si vsak še tako neučen, ki hoče kot liberalec veljati, jemlje pravico kritikovati, zasmehovati in zametovati, kar mu v njegovo bučo prav ne gre. „Ouaecunque quidem ignorant, blasphemant." (Ep. Judae v 10.) Preklinjajo, kar ne vedo.
Kar zadeva nezmotljivost papežev, ktera se ve, da se z liberalnim razumom ne vjema, je ona prednost stolice (cathedrae) sv. Petra, in nima z osebnimi lastnostmi papeževimi nič opraviti, je prednost službe, ne pa osebe. Tedaj nezmotljivost ni to, kar negrešlji-v o s t. Za svojo osebo je papež zmote in greha zmožen in če zares v zmoto in greh pade, ker je človek, vendar to njegove veljave ne podira. Je-li mar očetova ali cesarjeva veljava odvisna od osebnih lastnosti očeta ali cesarja? Kdo bi hotel to trditi? Ko bi to obveljalo, da le osebne lastnosti glavarja družine ali države njemu dajo najvišjo veljavo v družini ali državi, ue pa lastnost, kot glavarja družine ali države, kam bi prišlo z družinami in državami? Ravno to pa velja tudi zastran cerkve, kot duhovske države in nje poglavarja, rimskega papeža.
„Narodu" pa in njegovim dopisateljem svetujemo bolje se podučiti ali podučiti dati o resnicah katoliške cerkve, zlasti pa o nezmotljivosti papeževi, potem bodo prav razumno našli, kar se jim zdaj v njih nevednosti dozdeva nespametno in smešno. Dokler bo pa „Narod" na njemu popolno ptuje teolo-l
gično polje zahajal in surovo napadal, kar mora vsakemu katoličanu sveto biti, tako dolgo tudi polemike ne bo konec.*) —
S tem sklenem svoje opombe k „Narodo-viru" „nasledkom prisilnega celibata." Moj namen pri tem je bil, v okom priti mogoči zlorabi onih spisov tudi pri sicer dobromislečih a ne dovolj podučenih ljudeh;kajti ti spisi so res takošni, da zamorejo premotiti marsikte-rega omahljivega.
Treba je tedaj bilo dokazati:
1.	Da je veliko tega, kar je v onih spisih nakopičenega o popačenosti duhovenstva, posneto le iz kalnih, zelo nezanesljivih virov, iz virov, ktere je vdihovalo slepo sovraštvo do papežev, čigar dokaz je to, kar je ondi pisano o sv. papežu Gregorju VII.
2.	Da grehi duhovnov veri naravnost ne škodujejo, ampak da zamorejo sicer nektere slabe v verskem prepričanji še bolj omahljive storiti, ne pa tistih, ki so trdni v veri ter njene vrednosti ne merijo po življenju duhovnov, ki so njeni oznanovalci.
3.	Da se zavolj tega, ker so nekteri zoper celibat grešili, ravno tako malo sme sklepati na nenravnost celibata in na potrebo odpraviti ga, kakor se ne sme zakon kot nenraven zavreči zavolj nekterih grehov, kterih se zakonski zamorejo krive storiti in so ga nekteri s prešeštvoin prelomili.
4.	Da .,Narod" ima najmanj pravice du-lovnom vedno očitati njih pregreške, dokler ima pred svojim pragom dosti pometati in
*) Z nevednežein polemizirati bi bilo odveč.
Vred.
Iz Olja. 17. junija. (Izv. dop.) Zakaj „Narod" slovenske duhovne prestavlja? Vaš cenjeni list omenil je že večkrat in tudi 21. svečana t. 1. posebnega prijatelja katoli-liških duhovnov, „Slov. Narod-a", kteri vsako laž iz brezvernih časnikov pobere, ki kakega duhovna zadeva, iu zahteva, da se ta duhovnik v daljne kraje prežene. Z graško „Tages-pošto" je tirjal, da se naj to zgodi celjskemu dekliškemu katehetu g. Bezenšek-u, ker je hčer tukajšnjega trgovca g. Fr. Kapus-a zavoljo vedue nemirnosti dvakrat v svoji uri iz šole odslovil. Mladoslovenec Kapus toži omenjenega gospoda zavoljo te grozovitosti pri celjskem šolskem svetu, in zapove obema svojima hčerama, da nimate več krščanskega nauka obiskovati, dokler bo ta katehet v šolo hodil. Celjski šolski svet natanko preiskuje, se je li brez vzroka Kapusova hčer iz šole izpodila, in se je prehladiti zamogla ali ne, kakor je oče trdil, ter najde po spričevanji lastnih so-šolaric tožbo g. Kapusa neopravičeno ter mu ukaže svoji hčeri zopet h krščanskemu nauku pošiljati. Oče s tem ukazom nezadovoljen se pritoži v Gradcu pri deželnem šolskem svetu iu tirja pomoči zoper tega „trinoškega" kate-heta. Pa tudi deželni šolski svet to tožbo prerešetuje tako dolgo, da akti silno narastejo in imajo že 77 številk; pa kar so našli gospodje v Celji, to morajo tudi uui v Gradcu potrditi; pritožba g. Kapusa se ovrže in v drugič se mu ukaže, da njegovi hčeri morate h krščanskemu nauku hoditi. Oče svoje krivice še zdaj noče spoznati in da bi vendar le nekako zmagal, žugal je, da bo očitno od vere odstopil in se brezvernega oklical, če ga bodo še dalje silili otroke h krščanskemu nauku pošiljati. Kaj g. Kapus v resnici storiti misli, ni znano, samo to se vč, da njegovi hčeri še zdaj krščanskega nauka ne obiskujete. Tudi se pripoveduje, da višje oblasti se#ne bodo na to žuganje ž njim več vkvarjale. Po novih šolskih postavah je za višje gosposke to res velik dobiček, da 5 mesecev opraviti imajo s krivično tožbo nekega očeta, jo po pravici zavržejo, pa na zadnje vendar le on pravo obdrži 1 Novi prestavljavec duhovnov, „Sl. Narod", je o istem g. katehetu kmalo po Veliki noči iz „Tagespošte" povzel vest, da je neka šolarka B. G. veliki petek umrla, ker je bila v šoli od g. Bezenšek-a preveč tepena, da je zavoljo tega v mestu veliko sočutje z dekliško
| materjo, in „Tagespošta" je še dostavila, da tudi celjski g. opat se je silno sočutnega pri tej priliki skazal. —• „Gr. Tagespošta" je bila žalostna, da niso imenovanega gospoda kar zapreti mogli, ker gg. doktorji, ki so to reč preiskovali, niso bili složni. G. dr. Prosinag je namreč trdil, da je deklica od g. kateheta prehudo tepena umreti morala, g. dr. Kočevar pa, da je iz drugih uzrokov umrla. — Tako „Tagespošta". Pa kako da se „Narod", ki ima svojih privržencev v našem mestu, ni dalje za to brigal, da bi resnico zvedel ? Ker resnica je, da pri tej preiskavi bila sta zaprisežena doktorja gg. Ilojzl in M. Krušic, ki sta oba spoznala, da je dekle, ki že par let ni več šole obiskovalo, umrlo za splošnjimi tuberkelni. Ako bi to res bilo, kar se o g. katehetu govori, bi se bilo to moralo pozuati znotraj ali zunaj, pa nikjer ni bilo o tem ne sluha ne duha! Evo ,,Narode", spomin! Preden povzemaš laži iz lažnjivih časnikov, pomisli, da lažnjivci so dolžni laži preklicati, iuače pa le sami sebi škodujejo, ker vsak pameten drugače sodi: Ako je resnica, kar si pisal o celjskem g. katehetu, kako da ga še niso obesili ali saj v težko ječo zaprli!?
I f, Blmia.ja, 19. junija. Liberalni listi jako obžalujejo odstop ministra Khuna ter se boje, da to ni le sprememba oseb, ampak tudi sprememba sisteme. To razodeva njihovo slabo vest, ktere še to ne more do dobrega pomiriti, da je glasoviti Koller postal vojni minister. Zlasti se spodtikujejo nad tem, da dotična cesarska pisma niso podpisana od nobenega ministra in da se je ta sprememba zgodila med počitnicami državnega zbora „N. fr. P r e s s e ' zdi se tudi to prečudno. da „Pester Llovd, glasilo ministra Andrassija, 16. t. m. še čisto nič ni vedel o spremembah v ministerstvu ter mu prav daje, da se zarad tega pritožuje. „N. fr. P." celo meni, da bo v ogerski zbornici o tej reči kdo zahteval pojasnil. Pa tako prevzetovanje liberalnih listov zdi se nam smešno in za konštitucijonalne naprave nevarno. Ker kdor konštitucijonalna načela tako pretiruje, da bi si vladarji ne smeli po svoji volji zbirati ministrov, tisti s tem naj več škoduje konštituciji sami. Kaj je pravi vzrok Khunovega odstopa, se še zdaj prav ne ve. Eni menijo, da je odstopil, ker so se vojaške vaje v Šentpolitu slabo obnesle, eni pa, ker se je branil spremeniti postavo o povišanji (Avan-
dokler se drži onih liberalnih načel, ktera vero in zdravo moralo podkopavajo.
5. Da nezmotljivost papežev, v tem pomenu, kakor jo je cerkev določila, nič nima opraviti z osebnimi lastnostmi papežev, ker je prednost službe, ne pa osebe. —
Avstrijsko cesarstvo.
Ik vipavske doline na 4>ori-eni, 15. junija*). (Izv. dop.) Še le danes sem slučajno 129. list „Slov. Naroda" v roke dobil, v kterem me znani dopisun iz Gorice izpozivlja, naj bi mu jaz povedal ime profesorja, kteri je govoril one bogokletnice, in tudi ime dijaka, k: je v svoji brezskrbuosti in prav po nedolžnem, ne da bi bil mislil na nasledke, kteri zdaj učenemu gosp. profesorju in njemu preglavico delajo, zvunaj šole pravil, kar je oni profesor blebetal o rečeh, ki so z dogmami kat. vere naravnost nasproti. Teh dijakov je bilo več, ne le eden, kakor dopisun „S1. Naroda" misli. Čudno je to tirjatev v liberalnem listu čitati, da izdamo vir, iz kojega smo to zajeli; ko bi mi kdaj kaj tacega zahtevali in po osebah, ki čudne reči v verskih zadevah po liberalnih časnikih pišejo, stikali, bi nas nesram-neže zvali. „Narod" nam je tolikokrat že to očital, in kar nam je očital, ravno istega se zdaj poslužuje; ali ni nesramno to zahtevati, posebno, ker se zdaj ve, da je ista notica prišla iz mnogo virov? Jaz ne morem verjeti, da bi dijaki tako indiskretni bili, in reči raz-našali o svojih učiteljih, kterih v šoli še slišali niso. Zakaj pa nečem jaz dopisunu in njegovim privržencem izdati imena profesorja in dijaka, to je pač naravno: ker nočem dati dijaka v pest profesorju, kteri bi se gotovo nad njim maščeval. Saj ve vsak, da gorje dijaku, ki si navali jezo profesorja na rame. Pa brez ozira na to, — moja navada ni ova-jati koga in denuncirati, kakor to delajo nekteri drugi. Čemu li zmiraj vprašanje po poročevalcu, Če je stvar resnična? In resnična je, ker jo je tudi „Vaterland" o svojem času oznanil, in jo zdaj zopet ponavlja. Mar glejte in skrbite za to, da se enake grde reči ne bodo godile, potem jih ne bo mogel nihče objaviti.
*) Zarad pičlega prostora moremo priobčiti le kratek posnetek obširnega dopisa. Vredn.
Ne bodimo lalikoinišljeni.
Iz Dunaja, 15. jun. (Izv. dop.)
Resnica in zmota ste vvednemboju. Resnica je prvorojena hči, da s svojo blagodejno lučjo svet ogreva in razsvetljuje; pozneje pa se je rodila zmota in obrnila svoje strupeno zelo proti resnici, in živeti more le podiraje resnico, v vednem boju in prepiru ž njo; to je njeno bistvo, ker, ko bi nehala napadati in podirati, zgubila bi se v nič, in resnica bi sama kraljevala mirno in mogočno ter oblaževala človeški rod.
Mnogo k temu pripomore časnikar. Časnikar s svojim listom mnogo vpliva med ljudstvom, on podaja ravno izolikovalcem ljudstva vsakdanjo hrano, navdušuje jih za to ali ono delo, odvračuje od te ali one poti. Koliko odgovornost ima toraj časnikar; gorje mu, ako v zmoti hodi in v zmoto ljudstvo zapeljuje! Zato je pa on tudi v imenu vseh dolžan res-
nice iskati iu resnico spoznati, če bi bila tudi zanj grenka, morda dosedanjim njegovim načelom naravnost nasprotna. Ni toliko sramotno, po nesreči v zmoto zabresti, ampak sramotno je, zadovoljno in lahkomišljeno v zmoti ostati; sramotno je, s viti ej emu žarku resnice lahkomišljeno s posmehom se odtegniti. Častno in junaško pa je v to luč z močno voljo oči obrniti, od vseh strani jo ogledati in, če je prava, dosedanjo zmoto spoznati, preklicati in novo pot začeti! To bi bilo junaško!
Kdor resnico ljubi in čuti njeno blagodejno moč, želi iz vsega srca, da bi tudi drugi, posebno bratje njegovi ravno to resnico spoznali, radovali in veselili se v njenem objemu. Zarad tega sem že zadnjič nekoliko vrstic napisal o Luizi Lateau, ker ravno ta prikazen se mi zdi, kakor svitla zvezda v našem ma-terijalnem času.
Vsacega mora ta svitla prikazen osupniti in k premišljevanju zbuditi. S kratkim posmehom se ne more vdušiti, ampak tak posmeh kaže le prežalostno bolezen sedanjega časa, namreč malomarnost do najsvetejših, do
najimenitnejših reči. Kaj je resnica? To vprašanje se mora pogumno staviti in ne sme se pred odjenjati, da se reši. In ravno v tem primeru je luč tako svitla, da dobra volja resnico kaj lahko o tipi je, da bi bila le tudi tako pogumna jo spoznati!
K resnici kterega pripeljati, naj o Luizi še eno zanimivo povest navedem. Tudi „Ka-tholik", literaričen list, nekoliko to prikazen pojasnuje in sicer slede popisu dr. Imbert-Gonsbeyre-a, francozkega zdravnika, kije sam trikrat vse natanko opazoval. Spričevanju vernih zdravnikov dostavi „Katholik" še ono nevernih.
Tudi ti so bili povabljeni, a koji niso prišli, vendar so kričali o farški slepariji itd. Zdaj — molče! A eden je dal sijajno spriče-vanje:
Leta 1869 in sicer 8. januarija je bila odbrana komisija pri Luizi; okrog hiše se je gnjetla obila množica, toda le zdravnikom se je pristop dovolil. Med množino stopi doktor Delcroix van Rraine-le-Comte; bil je prosto-mišljak, prostomavtar in je očitno živel v kon-kubinatu. Njegovi prostomavtarski tovarši so
cements-Gesetz). Na vsak način pa so k temu pripomogle tudi delegacije in kdo bo Khunu zameril, da se mu že studi vedno moledovati za potrjenje vojnega budgeta.
<!«'*ka, 19. juuija. Od neke strani se upa, da bode novi cesarski namestnik Weber Čehe pripravil vdeležiti se državnega zbora. To si je prizadeval tudi Koller ter napenjal vse moči, posluževal se vsih pripomočkov, pa nič ni opravil. Ravno takošna se bo godila tudi \Veberju. Mladočehi so sicer za nove volitve stavili lastne kandidate, a naznanili so, da brez Staročehov tudi oni ne gredo v deželni zbor.
Vnanjc države
l*rn*ka, 10. junija. Stolna kapitelna v Gneznu in Poznu sta se razun kanonika Dulinskega branila voliti kapitelskega vikara, ker po cerkvenih postavah je zaprti in od vlade odstavljeni grof Ledohovsky edini postavni škof in kapitelna nimata pravice voliti njegovega namestnika. Ker se danes steče od vlade odločeni obrok, bode zdaj ona imenovala škofijskega oskrbnika. A Bismark in F al k si s tem le napravljata nove zadrege. To sama dobro vesta, zato sta svojim listom zaukazala, z žuganjem in obljubami obdelovati katoliške duhovnike, da bi odjenjali. Pa vse to nič ne pomaga; katoliški duhovniki ostanejo stanovitni in se ne boje nobene kazni. V Gneznu so hoteli v cerkvi sv. Lorenca namesto zaprtega fajmoštra samovoljno postaviti kakega druzega duhovnika, pa nobeden od vlade te službe ni hotel prevzeti in cerkev se je morala zapreti. Vlada se bo še nekaj časa napenjala, a naposled bo morala odjenjati. — Zavezni svet s posvetovanjem novega zakonika jako hiti Od bavarskih in hamburških zastopnikov na-svetovane jako koristne spremembe so se zavrgle, sprejela pa se je neka sprememba, ktero je nasvetovala pruska vlada. Tudi pri ti priliki se je pokazalo, da pruska pri vsih rečeh gleda le na lastne koristi. — V Moguncu so imeli 16. t .m. občni zbor katoliškega društva, kterega se je vdeležilo ogromno število katoliškega ljudstva. Govorilo se je o raznih za ljudstvo važnih rečeh, o delavski postavi, o postavi za oderuhe itd. Konečno je zbor v resolucijah izrekel, da novošegna olikanost se
litično somostalen, da vlada nima pravice od-stavljati škofov, da nova ustava nemškega kraljestva, da vojaška, tiskovna, in verske postave za ljudstvo niso koristne itd. Zborovanja se je vdeležilo veliko odličnih mož, kakor škof Keteller, baron Loe, baron Franken-stein, grof Bissingen, g. Baudri itd. To so dobra znamenja in srcu kaj dobro de videti, da na tisuče in tisuče vernih neprestrašeno spričevanje daje svoji sveti veri, ktero brezbožni časniki vsaki dan najgrše zasmehujejo in obrekujejo.
Francoska, 19. junija. Zmešnjava med raznimi strankami je čedalje večji. To se je zlasti pokazalo 15. t. m. v narodni skup ščini, kjer je Perier stavil predlog, da naj se republika za trdno okliče. Ta predlog je bil z večino glasov sprejet, predlog Larochefoucauldav pa za ustanovljene monarhije zavržen. Pa ti sklepi ne bodo ne koristili republiki, ne monarhiji škodovali. Glede prvega sklepa je IG t. m. 5 poslancev, o kterih so trdili, da so glasovali za Perierov predlog, temu očitno ugovarjalo in zarad tega je Franclieu predlagal omenjeni sklep ovreči, kar pa ni obveljalo Najbolj čudno pri vsi ti komediji bilo je to, da so ministri razun Taihanda vsi glasovali zoper predlog Larochefoucauldov ki se je vsled tega odpovedal poslanstvu v Londonu.
da bili
sovražniki sv. cerkve nikdar ne bi mislili, da vera katoličanov je tako živa. 11. t. m. so bili vsi pri papeževi maši in so potem iz njegovih rok prejeli sv. obha-ilo. Družba za katoliške koristi je v spomin na to deputacijo dala kovati posebne medalije. Liberalni listi pa zasmehujejo deputacijo, kar le morejo, ter s tim razodevajo, da njih namen ni le vničiti deželno oblast papeževo, ampak papeštvo samo.
Poslano.
Slavno vredništvo!
Podpisani občinski odborniki prosijo, naj sprejme si. vredništvo „Slovencau v svoje predale sledeče poslano.
Nekemu človeku se je poljubilo v dopisu iz Podkraja 5. junija v „Slov. Narodu-', ki nam je po naključbi prišel v roke, nas Podkrajce vse, zlasti nekdanjega župana Kabola, sedanjega župana Bajca in našega gosp. duhovnega nesramno žaliti in grditi.
Najprej moramo svetu naznaniti, da dopisa ni nihče v naši občini skoval, dasiravno je datiran iz Podkraja. To je popolnoma nemogoče, saj pravi dopisnik, da ga ni v celi vasi enega, ki bi znal šteti in pisati.
Da bo pa dopisnik vendar zvedel, da
— Ii o c h e f o r t je 16. t. m. prišel v Quen-|znam0 tudi mi pisati, mu bodemo na njegove stovvn na Irskem, kjer gaje na kolodvoru} nekoliko odgovorili.
zbrana množica sprejela s klicem: Ob tla z Rochefortom! V Bruselju je med tem že išla prva številka njegovega lista „Lanterne"; pa Roehefort ne bo več slovel, če le ne bo francoska vlada tako nespametna, da bi ga preganjala.
liaška. 19. junija. Pij IX. sovražnikom sv. cerkve nočejo storiti te ljubavi, da bi umrli, ali pa čez poletje saj šli iz Vatikana kam na deželo, da bi potem zamogli reči, da papež je prost. 21. t. m. bodo obhajali 28 letnico svojega papeštva in ž njimi vred bodo ta dan praznovali vsi zvesti katoličani po celem svetu, ter s tem pokazali, da se tem zve-stejši drže f ' -enega glavarja, čem bolj si naši zoperniK izadevajo ločiti nas od središča katoliškega. 10. t. m. sprejeli soamerikan sko deputacijo, ki jim je v dar prinesla pol milijona frankov šatulo z zlatimi predali in palico z zlatim buckom iz ebanovega lesa. ne strinja s cerkvijo, da papež mora biti po-I Sv. Oče so v svojem ogovoru opomnili,
Iz vsega dopisa v „Slov. Narodu" je razvidno, da dopisnika naša katoliška zavest in verna vdanost do sv. cerkve najbolj v oči bode. Nikakor nam ne more odpustiti, da smo s svojim trudom k temu pripomogli, da imamo zdaj lepo podaljšano cerkev, ki je naši občini prav primerna, prenarejen farovž, in da zidamo zdaj tudi zvonik.
Dopisnik nas miluje, da smo morali pri tem vse sami storiti. Povemo mu, da moral ali silil nas nihče ni, in tudi te časti nočemo, da bi bili vse sami storili. Cerkev je dala svoje premoženje za te velike poprave in na-redbe. Kar smo pa sami storili, smo storili ra-dovoljno v čast božjo, in kar smo mi dovršili, našim otrokom ne bo treba. Da je cerkev potrebna v vasi, dopisnik sam priznava, tedaj je vse prav. Da bi pa naša cerkev imela kedaj ali še celo sedaj, ko je vse to delo skoraj dovršeno, čez 20.000 gld. kapitala, to nam je popolnoma neznano; če dopisnik to reč bolj
si ga poslali v Bois d' Haine, da bi preiskovanje opazoval in ,.klerikalno komedijo svetu razkril." Nobeden iz množice ga ni poznal, zato mu niso pustili vstopiti; pa začel je kričati da je prostomišljak, ne veruje na nič nadnatornega, zato ga ne puste vstopiti. Državni minister Dechamps pride vun in praša po vzroku kričanja. „Gospod, odgovori Delcroix, o razsodbi katoliških zdravnikov ste se zagotovili, zato jim dovolite vstopiti, meni pa zaprete vrata, ker poznate moje racijonalistične misli. Dechamps odgovori: „Ako ste zdravnik, dovolilo se vam bo, ali vas kdo izmed nazočih zdravnikov pozna? Bilo jih je dvanajst. Eden ga je poznal, in Delcroix je vstopil. Ostal je več ur v sobi, vse je sam natanko preiskoval; razne poskušnje so delali, tudi one z blagoslovljenimi rečmi.
Z velikim vrišem so tovarši vrnivšega se Delcroixa pozdravili na kolodvoru — a on stopi resno med nje in reče: „Gospoda moja, jaz nisem čudežev veroval, toda gledal sem danes dogodek tako izvanreden, da se mu ne morem smejati; potrebujem resnega pomisleka." Pa res, spreobrnil se je in v začetku leta 1871.
umrl; prejel je sv. zakramente, opravil devetdnevno pobožnost na čast matere Božje in drugo na čast sv. krvi.
Mislim, da je ta dogodek dosti jasen. Kdor pa pri tako mogočnem svitu resnice, pri tako čutnih dokazih ostane pri golem posmehu in ne preide vsaj k resnemu preiskovanju, o tem moramo reči, da ni sposoben dosledno misliti, ali da mu poguma manjka resnice iskati in jo spoznati; — in če je časnikar tak, moramo tudi trditi, da je nesposoben za ta posel, kjer se ravno pogumno iskanje in spoznanje resnice v imenu ljudstva zahteva, in če je v najsvetejih rečeh lahko-mišljenost tako velika, ali se ni po vsi pravici enake lahkomi šljenosti bati pri vprašanjih, ki se tičejo narodovih pravic in njegovega blagra? Rad bi kaj ojstrega rekel, pa naj to zadosti, le zakličem: Ne zapirajte resnici svojih oči!
Zasmehovalcem naj še to-le povem, kar pripoveduje pri Luizi nazoči omenjeni Imbert rekoč:
„Ravno zdaj razbijajo pijani delavci po vratih, da bi zamakujeno videli; grdo govore in
žugajo. Luiza nagne glavo in skrije obraz v roke. K sreči se je dež ulil in nas rešil nad-ležnosti mirno bom mogel oditi. Čudežno predstavo trpljenja Kristusovega sem gledal in v dopolnitev vsega se je zgodilo, da je Luiza, tako rekoč podoba trpečega Odrešenika, tudi ž Njim zasramovanje in zasmehovanje surove množice morala pretrpeti, resnično, to je znamenje, kteremu se protivijo."
Konečno bi rad še nekaj poprosil. Tudi na Kranjskem se govori od neke zamaknjene; norčevaje sem večkrat slišal o nji se pomenkovati? A neki tukajšnji vseučilišni profesor (neduhoven) znamenite prikazni o nji pripoveduje, morda še bolj znamenite, kakor so pri Luizi Lateau. Kaj je na tem? Če se že več ne stori, ali bi ne bilo dobro, da bi oni, ki to reč opazujejo, stvar svetu naznanili? Za sedanji materijalni svet so taki prikazi neizmerne pomembe — in če je res, mislim, da je dolžnost to dognati in svetu povedati. Itavuo iz tega namena bom jaz morda pozneje o čudežih v Lurdu kaj napisal, če kdo drugi tega prej ne stori.

vd, naj nam pove, kje je ta denar, neizmerno |„va banque". Da se stvar pa še bolje ilustrira mu bomo hvaležni zato.	I naznanjam, da je zastopnik banke „Dacia" za
Dopisnik pravi nadalje, da sta bila v času I južno Avstrijo tisti slaboglasni Treuenstein, ki cerkvenega zidanja župan in duhoven enaIje banko »Slovenijo" zavozil. — Toraj pozor oseba. To je nekako res, in tudi čisto prav,I — Iz Kostanjevice, 10. jun, se nam zakaj v slogi in edinosti se kaj doseže. Da bi I piše: Nesreča za nesrečo! V enem mesec bil pa duhoven vodil po svoji glavi, ker žu-1 imamo že v drugič povodenj pan ni znal ne brati ne pisati (?!), je vse sku- je po večem pod vodo, tudi en del mesta paj nesramna laž. Po onem sporočilu v „Slov. J Škoda je bila že zadnjič velika; Narodu" bi res bralec mislil in sodil, da smo še veča, posebno pri žitu in senu. Lepo re Podkrajci kaki pol nagi divjaki in zabiti tepci, in pšenico je vrgla sapa in dež, voda jo 1 čijih otroci govoriti ne znajo, ampak kričijo kakor Ipovalila; seno nam je že zadnjič pomazala, psi. Dopisnik se je zmotil in je menda hotel nadejali smo se, da ga opere lahek dež. Če. reči: „lajajo kakor psi." Nasproti temu smejo I Pa hočemo sedaj čakati, ko je tu čas košnje naši sosedje vse tujce zagotoviti, da mi ni-|^°g pomagaj! Voda le še narašča! kakor nismo taki divjaki, ampak pošteni kmetje I Včeraj zvečer smo čutili tukaj precej mo Slovenci in dobri katoličani. Kar zadeva na- čen potres.
še otroke, mislimo, da ne letajo in ne kričijo! — G. Dolenc, mengiški župan in bivši samo pri nas, ampak, kolikor nam je znano, j učitelj, je bil 10. t. m. popoldne v Dobu na tudi drugod, in morda še bolj kot pri nas. Da P°UU, kjer je imel neko komisijo, od mrtvo-nas je bolj starih Podkrajcev mnogo nezmožnih Iucla za('et in je pri ti priči umrl. pisave in branja, nismo krivi sami, ker sel — Poročali smo v enem zadnjih listov nismo učili. Zato bodo pa naši otroci bolje P° »Laib. Ztng." in drugih listih enake zanes-znali, ker jih naš gospod duhoven v teh in J 'jivosti, da se je v Kropi na Gorenjskem našla druzih potrebnih rečeh neutrudljivo podučuje, ruda srebra in živega srebra. Zdaj pa zvemo tako da smo z vspehom vsi popolnem zado- ('a Je ta vest prazna in da jo je raztrosil nek voljni. Vemo, gosp. dopisnik, da bi vi tudi I profesor ljubljanske realke, ki rad kaj poroča zoper našo šolo ne zabavljali, ako bi vas svete I v časnike, če tudi ni res povesti ne bile tako razdražile. Mi pa menimo, I —Mednarodno posvetovanje oko-da so sv. povesti vsakako bolj primerne za j 1 e r i, ki se je imelo 15. t. m. na Dunaju pri-otroke, kakor nesvete. Nam svetujete rajši I Četi, se je preložilo na 1. julija t. 1. šolo zidati nego zvonik; na to vam odgovo-l — V vasi Borovi na Češkem je 11. rimo, da menimo šolo zidati brez vašega spo-h- pogorelo okoli 100 hiš, kterih večina ni minjevanja, pa zdaj nam je v teh tesnih časih bila zavarovana, in več ko 150 družin je brez nemogoče, tembolj, ker imamo prav primerno | stanovališča. sobo za majhen denar v najemu.
Današnji številki je priložen zapisnik Očita se nam tudi, da imamo župana v[cdne stvan' v Piccolo-vi lekarni „pri angelju" oddaljeni vasi. Znano vam je, da smo hoteli J. |na dunajski cesti, ktero toplo priporočamo Kabola iz Podkraja vnovič za župana imeti. I svoJim bralcem. ker ga vsi kot modrega poštenjaka čislamo, ki pa vam tudi ni všeč; ko se je pa na vso moč branil, smo si izbrali poštenega in v vsa-
Eksekutivne dražbe.
24. junija. 1. Mat. Jelent-ovo iz Preloga
kem obziru zmožnega J. Bajec-a iz Višenj,	f£? mo1^' 7v-' ^ P°2un0£T° iz
. „ „	Drenovega (110 gl.) v Litiji. — 1. Tom. Spen
to nam ni prav nič zal. Ako vam ni všeč, po- ko-vo iz Huj (680 gl.) v Kranji.
kažite se nam, da bomo poznali Podkrajskegal 25. junija. 3. And. Rom ovo s Hriba (500
modrijana in učenjaka, in volili vas, kadarjg1-)« — !• And- Štampfelj evo iz Banje Loke
temu županu čas izteče; ako bi vam on sam (450ogl'\ ~~ 1* Pet' šercerJ'evo iz Surgarjev
.norda že prej »e hotel odstopiti ž„paDs.,.;	^i^StT^
potem blagor nam Podkrajcem!	I gl.), vse v Kočevji. — Amalije Globočnik ove
Konečno prosimo dopisnika ker nam očita, I (3300 gl.) v Tržiču. — 3. Jak. in Greg. Adam-
kako imamo dobre zaslužke, da se potrudi Pvo iz Peteljin (42Q 81-) v Po8t°jni'
k nam, vzame sekiro mesto peresa v roko inf
potem bo prepričan, kako se služi vsakdanji
kruh; morda, gosp. dopisnik, vas potem ne bo
več volja obrekovati nas in laži trositi med|
svet. —
Našega gosp. duhovnika in gosp. župana I
Dcoarstvrne cene.
18. junija. Državni fondi. 5°/0 avstrijska papirna renta . . .
5°/o renta v srebru......
Srečke (loži) 1854. 1....... 99.—
„ 1860. 1., celi. . . „ 1860. 1., petinke .
nobene žalosti; mi jima ostanemo zvesti in
Zemljiščine odveznice.
vsi popolnoma vdani, vkljub sto in sto takim Kra^skeVkoroSke 'in primorske po 5% in enakim dopisom in dopisunom.
V Podkraji 11. junija 1874.
inez Bajec, Filip Kovart, svetovalca; Gregi Bajec, Jurij Tercek, Jožef Bregelj, Matija Stelancič, odborniki.
Ogerske po 5% Hrvaške in slavonske po 5°/0 Sedmogradske po 5'/, . .
Delnice (akcije).
Razne reči.
— Svarilo. Pred nekoliko tedni se je oglasil nekdo iz borovniške okolice v „S. N."|^u,denske
....	I Salmove
pnpovedovaje da rumunska banka „Dacia" I Palffi-jeve ondi posestnike po svojih agentih v svoje I ciary-jeve mreže lovi ter poslopja s slamnatimi strehami I windischgr«tz-za 30 do 40 kr. od 100 goldinarjev v zavaro-1 Waidstein-ove nje jemlje. Za tako nizke premije se ne more odškodnine dati in gotovo nisem daleč od I Napoiem'"! resnice, ako rečem, da igra omenjena banka I Srebro
Kreditne akcije........ 220.
Nižoavstr. eskomptne družbe . . . Anglo-avstr. banke......
Srečke (loži). Kreditne	po 100 gld. a. v.
Tržaške	,. 100 „ k. d.
50 „ „ ,, 40 gld. a. v. 40 40 40 40 20 40
Srebro in zlato.
Ces. cekini
'or
ii	n
n	n
ii	ii
ii	ii
■i	n
n	n
Denar	1 Blago.
69 40	69.50
74.80	74 90
99,-	99.50
108,—	i 108.25
110.50	110.75
130.—	130.50
93.-	
86.50	—,_
74.—	74.50
75.50	76.25
71.75	72.25
987	989
100.—	100.50
220.—	220.25
858.—	863.—
128.75	129.—
162.75	163.25
53.50	_ _.
—.—	24.00
31.75	32.25
23.50	21.—
—.—	27.50
—.—	24.—
19.—	20.—
—.—	21.75
5.34	5.36
8.93	8.93'/,
106 20	106 35
Telffrafline denarne eene
19. junija.
Papirna renta 69.40. - 8rebrna renta 74 85 _ 18601et.no državno posojilo 108.10. — Bankine akcije'991 - Kreditne akcije 219.50. — London 111.90. — Šrebro 106.25. - Ces kr. cekini —._. _ Napoleon 8.93.
Tržna cena preteklega tedna:
				M e	r n i	k		
Mesta:	Z >x	>N	2 1 >£ v	Ovsa	Turšice	C -a	« 0 b Oh	-- Soršice
v Ljubljani	3.7C	2.50	2.10	1.3(	2.65	2.50	2.60	2.60
v Kranji	! —	' —	—	! —	I —	I —	_	__
v Lobi						! —	_	_
v Novomestu	4.10	2.70	2.10	1.40	2 70	2.70	3.00	3.20
v Sodražici	4 40	_	2.50	1.4(J	3.10		2 60	_
v Mariboru	3.85	2.65	2.60	1.65	2.85	2.25	2.50	
v Ptuju	3.75	2.75	2.30	1.68	2.68	2 20	3.00	
v Celji	4.00	2.70	2.00	1.40	2.80	2.80	2.00	
v Celovca	3.80	2.62	2.60	1.65	2.64	2.40	—.	! —
v Trstu	4.08	2.60	—	—	3.10	_	_	
v Zagrebu	—	—	—					
v Siseku	—	—	—	—	—	—	_	
v Varaždinu	3.40	2.50	2.00	1.40	2.63	2.42	_	_
na Dnnaju	3.95	2.85	2.40	1.57	2.45	—	__	_
v Peštu	4.08	2.60	1.75	1.35	—	—	—	_
v Prugi	4.10	3.15	2.33	1.82			—	_
v Gradcu	4.10	2.53	—	1.63	2.50	—	—	—
		Tržna cena:						
		d 30 O			[S			
Reči	3	5 0 > 0 S5	Kranji	IS 0 -J	'če t-•a 02	xi s S	U 0	3 £
	>	>	t>	*	i	>	>	>
Masla funt	0.40	0.50	_	0.50	0.45		_	_
Špeha „	0.44	0.40	—	—	0.44	0.40;	0.44	0.-t<>
Leče mernik	3.30	4.00					-	
Krompirja „	1.50	1.40	—	— ;	1.10	1.40	1.00	1.25
Fižola „	3.25	4 50	—	—	3.30;	—	—	—
Sena cent	1.00	1.10	1.40	1.00	0.90:	1.50	1.10'	2 20
Sem. detelja,,	—	—		—	—	—		—
Prešiči cent								
Govedine funt	0.30	0.28	— |	—	—	0.30	0.28	0.30
Teletioe ,.	0.31	0.30	—	—	—	0.30	0.30	0-28
Jajc za 10 kr.	7	9 j		—	7	—	—	—
V Trstu: Olje dalmatinsko po 30, najboljše po 40—46 gld., sladkor 20—21 gld., kava Rio 45—59, Java po 64 gl., rajž 10—12 gld. etnt. Petrolej 10—12 gold. cent.
Najlepši, najcenejši iz železa vliti
spominj k i
(monumenti), križi za altarje in velik križi za pokopališča,
izgotovl eni z najstanovitnejšimi, najbolj finimi barvami, s pravim, najbolj finim zlatom krasno pozlačeni (kakor jili sicer nikjer ne znajo delati), so _
kakor že čez 20 let — še vedno na zbir v velikanski množini in različnosti ter po najnižji že trdno določeni ceni. ravno tako tudi c. k. priv. z železa vlite* podlage (stala — m?sto kamenitih) edino le pri
C. II Pobisch-n.
mešč. trgovcu z železjem in lastniku privilegije
na Diinaji (\Vien, \VahriiiK*trasM- Xr. 7 in zalogi kri/.ev (anf der Schmrlz) nasproti \hodil pokopališča
in se pošiljajo na vse kraje. Grobni napi*i se izvršujejo čisto po želji p. n. naroče-valcev ali z zlato pisavo ali pa z izbuknjeno vlitimi in pozlačenimi črkami, kar najhitreje mogoče. Obrisi iu zapisi ccne se, ako jih kilo zahteva, brez odloga pošljejo.
(9—15) ŽL
njegov
zdajatelj in a vredništvo odgovoren: F. Pevec.
Natisnili Blaznikovi deii v Ljublji.