TRGOVSKI LIST časopis sa trgovino, Industrijo In obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. •Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.958. LETO X. Telelon št. 2552. LJUBLJANA, 14. maja 1914. Telefon št. 2552 ŠTEV. 55. Več opreznosti pri razprodajah! V zadnjem času se razprodaje vedno bolj množijo. Posebno se to opaža v manufakturni stroki. Naše organizacije so imele že neštetokrat priliko, da opozorijo oblasti na izigravanje zakonov, ki se zlasti očito vrši pri razprodajah. Za razprodaje prosijo po večini ljudje, ki so pričeli trgovino bodisi brez zadostnega poznanja stroke, ali pa brez zadostnega kapitala. Z razprodajami si skušajo olajšati poslovne in kreditne krize, v koje so zabredli vsled nepoznanja stroke, vsled popolne trgovske nesposobnosti. Seveda ■Jim ne preostaja drugega kot hitra likvidacija, da rešijo vsaj nekaj, tudi čo bodo prišli upniki pri tem popolnoma ®b svoje terjatve. Toda ne samo, da povzročijo s tem škodo upnikom, ampak delaoj tudi najbolj nečedno kon- kurenco ostalim trgovcem, ki seveda ne morejo blaga zametavati. So pa še druge vrste »trgovci«, ki se nahajajo v razprodaji takorekoč večno. Tudi tem je institucija razprodaje samo sredstvo za nečedno konkurenco pošteni in solidni trgovini. Tudi take bi bilo primerno informirati o po sledicah izigravanja zakonov. Odločno vztrajamo na svojem že po-novnokrat poudarjenem stališču, da sc sme razprodaja dovoliti samo v onih primerih, ki so v zakonu predvideni. V vseh drugih primerih pa je prošnjo za razprodajo brezpogojno odkloniti. Zahtevamo pa tudi, da oblasti obrato-vališča, v kojih se vršijo razprodaje, strogo nadzirajo, da se ne bi zakoni preveč očito izigravali. Upamo, da bodo oblasti ta nas apel upoštevale! Po končani žitni bitki se je italijanski ministrski predsednik Mussolini lotil pobijanja draginje. Vprašanja se je lotil tako, da moramo skoraj priznati, da je bil skepticizem, s kojim se je spočetka sodilo o valorizaciji lire, neutemeljen. Mussolini je o moči lire trdno prepričan in zahteva, da mu v lem sledijo vsi: država, avtonomne oblasti, zasebniki, delodajalci in delojemalci, skratka vsi. V tarifah, cenah, v svojih zahtevkih se mora vse prilagoditi povišani vrednosti lire. Naravno, da ne morejo oscilacijam tečaja valute slediti hipoma tudi tržne •ene. Treba je tu posebne intervencije vlade, ki naj s svojo avtoriteto vpliva na to, da spekulacija ne prepreči blagodejnih uplivov, ki naj jih ima izvedena valorizacija lire na narodno gospodarstvo. Če veruje vlada v moč nacionalne valute, potem mora pokazati to predvsem sama in to tudi v praksi in na aunaj. Zato je italijanski ministrski svet že pretekli teden izdal celo vrsto eklepov, ki so v zvezi z valorizacijo lire. Predvsem je sklenil znižati železniške tarife. Reforma, ki bo v znatni meri pripomogla k znižanju cen, se ima Pobijanje cen ▼ Italiji takoj izvesti. Poleg prevoznine se znižajo tudi ležarinske in druge pristojbine. Znižati se imajo tudi poštni tarifi, pri čemer se je zlasti oziralo na potrebe in zahteve trgovstva. Ministrski svet je izdal tudi posebno stanovanjsko naredbo, s katero se omejuje spekulacija s stanovanji. Določila se nanašajo predvsem na ureditev raznih slučajev pri prodajanju stanovanj. Najemnik ima pravico pred katerimkoli kupcem pod enakimi pogoji. Ta prednostna pravica sicer ne obstoja za primer prodaje celega poslopja, vendar pa bo kupec smel šele po preteku dveh let zvišati najemnine in ne bo smel prej izgnati najemnike, ki stanujejo v poslopju, tudi če bi med tem časom potekla najemninska doba. Poleg znižanja draginjskih doklad državnim nameščencem je ministrski svet izdal še niz določil, ki so vsa usmerjena za tem, da se bo pridobljeno vrednost lire čutilo tudi v praktičnem življenju, ne samo na borzi. Ni dvoma, da morejo samo take mere voditi do zaželjenega uspeha in da bodo prej vplivale na cene nego pa vsi, še tako strogi zakoni o pobijanju draginje! Iz Mednarodne gospodarske konference. (Govor g. dr. Slavka SeŽerova, prvega delegata delegacije kr. S. H. S. »o nakupovalni možnosti poljedelcev in o sredstvih, kako naj bi se ta zmožnost povzdignila.«:) Splošno obubožanje vseh evropskih konsumentov tako v poljedelskih, kakor tudi v industrijskih predalih je naravna posledica svetovne vojne. manjšanje nakupovalne zmožnosti konsumentov je glavni vzrok gospodarskim motnjam povojne dobe in obenem glavni vzrok zmanjšanja po povpraševala Treba je smatrati to zmanjšanje zmožnosti-nakupovanja konsumentov ki »e zlasti opaža v jugo-vzhodni in vzhodni Evropi, ko tenega glavnih vzrokov, ki so povzročili, da se je zmanjšalo povpraševanje po evropskih industrijskih produktih in ki se upirajo njegovi povzdigi. Treba je torej preiskati, kaj je storiti v tem pogledu, da se ustvari ali vsaj poviša povpraševanje po industrijskih produktih in da se razširi trg manufakturoih proizvodov na ta način, da s tem obenem pomagamo industriji, ki se trenutno na-'Jiaja v dobi fcriae. Možno je dvoje sredstev. Prvo sredstvo bi bilo poizkusiti, da se izboljšajo Bplošne življenske prilike konsumentov v industrijskih predelih. Zboljšanje splošnih živi jenskih prilik bi moglo prispevalo k povzdigi povpraševanja tako po industrijskih, kakor tudi po poljedelskih produktih. Drugo sredstvo, ki je enake važnosti kot prvo, bi bila povzdiga splošnega živ-1 jenskega nivoja poljedelskega prebivalstva m to predvsem v vzhodni in jugovzhodni Evropi. Ta nivo iivljenskih prilik je ravno tu zelo nizek, ker so tudi narodno-gospo-darski dohodki nizki. Znano dejstvo je namreč; da eo narodnogospodarski dohodki, ki odpadejo na posameznika, znatno manjši v poljedelskih, kakor pa v industrijskih predetih. In ravno ti majhni narodno-gospodarski dohodki, ki odpadejo na posameznika, preprečujejo, da bi bil tu življenski nivo tako visok kakor v industrijskih edi-nicah. To je glavni vzrok slabega povpraševanja po industrijskih produktih in sedanje gospodarske krize sploh. Sedanja slaba gospodarska situacija in zmanjšanj« nakupovalne zmožnosti nista nika*1 kor posledica spremembe državnih meja. Četudi bi bile ostale meje evropskih držav iste, se vendar ne bi bil splošni povojni gospodarski položaj nič razlikoval od sedanjega dejanskega stanja. Kajti ljudska zmožnost nakupovanja je trenot-no prešibka, da bi dovoljevala povečanje industrijske delavnosti. V državi-s poljedelskim prebivalstvom ne more biti močnega povpraševanja po industrijskih izdelkih, ker so narodnogospodarski dohodki in zaslužki majhni in je radi tega tudi majhna nakupovalna zmožnost. Treba je torej, da se povzdigne v interesu narodnega gospodarstva nakupovalna zmožnost poljedelcev; posebno potrebno pa je v interesu evropskega gospodarstva, da se povzdigne nakupova-na zmožnost poljedelskega prebivalstva v jugo-vzhodni in vzhodni Evropi. Sedanji poljedelsko produkcijski šit kosti, ki vlada povsod in ki ne dovoljuje poljedelcem, da bi realizirali velike čiste dohodke, je vzrok z ene strani uporaba primitivnih metod obdelovanja, ki se večinoma vrši brez modernih strojev, z druge strani pa uničenje produkcijskih sredstev in velike izgube človeških življenj. Ne moremo torej pričakovati, da bi tako poljeldelsko prebivalstvo, ki le malo zasluži, moglo ustvariti si potrebni kapital, da bi se tako razvila poljedelska produkcija. Da bi se razvila produkcija in da bi se zlasti hitro razvila, je torej predvsem potrebno, da posreduje nova gospodarska činjenica. Ta činjenica obstoja v tem, da stavlja na razpolago poljedelstvu potrebni kapital v obliki specijelnih poljedelskih posojil in zlasti v obliki posojil, zavarovanih s hipotekami. Pripominjam še k temu, da je poljedelski kredit zelo drag in to zlasti v jugo-vzhodni Evropi, kjer ne obstoja nika-ko primemo organizirano podjetje za hipotekarni kredit, ki bi tudi moglo nuditi predujme v zadostni množini; ravno radi tega je primorano poljedelsko prebivalstvo zateči se k bančnim kratkoročnim kreditom s previsokimi obrestmi. Ta oblika kredita je kriva, da so stroški produkcije zelo visoki in če poleg tega še upoštevamo znatna davčna bremena v omenjenih krajih, bo lahko razumljivo, zakaj ne morejo nobenega pridelka realizirati z dobičkom in da so redki dobički, ki jih je sploh mogoče doseči, silno malenkostni. Radi tega je nemogoče, da bi si to poljedelsko prebivalstvo s štednjo ustvarilo novi in neobhodno potrebni kapital, na podlagi katerega, naj bi se lahko razvila poljedelska produkcija. Majhna nakupovalna zmožnost poljedelskega prebivalstva ima pa tudi za posledico sorazmerno majhno nakupovalno zmožnost vsega prebivalstva. Neobhodno potrebno bi bilo torej povečati nakupovalno zmožnost poljedelskega prebivalstva bodisi na' ta način, da se povišajo cene produktom, bodisi, da se zmanjšajo stroški produkcije. Toda zvišanje cen poljedelskim produktom bi škodljivo uplivalo na konsum v industirj-skih predelih in zlasti pa med delavci.’ Je pa na vsak način v interesu agrikulture, da se poviša konzum produktov. Rešitve temu problemu je treba torej iskati v zmanjšanju produkcijskih stroškov in nikjer drugje. Na isti način kakor dosežemo v industriji znižanje cen s tem, da uporabljamo cenen kapital, kakor tudi izdatna meha-nifina sredstva in s tem, da primerjamo dobre industrijske metode, ravno tako dosežemo v poljedelstvu, da se zmnajša-jo produkcijski stroški in da" tako dvignemo poljedelsko produkcijo e tem, da se zatečemo k mehaničnim sredstvom, k umetnim gnojilom, k zboljšanju zemlje itd. in zlasti s tem, da si priskrbimo cenen kapital. Če uporabljamo to važno načelo tako za ves svet, kakor^tudi z ozirom na evropsko gospodarstvo, se je treba prvič vprašati kako bi bilo mogoče priskrbeti si potrebne poljedelske kredite in drugič, kake potrebne korake bi mogla pod-vzeti mednarodna gospodarska konferenca, da bi pospešila povratek k normalnemu gospodarskemu ravnotežju na ta način, da bi povzdignila nakupovalno žmožnost poljedelskega prebivalstva, ker izključno le to more vsrkati industrijsko nadprodukcijo; na ta način bi se mnogo pripomoglo k gospodarskemu miru vsega sveta Po mojem mnenju bi mogla mednarodna gospodarska konferenca priporočiti Izvestne korake, ki naj bi se podvzeli. Predvsem bi bilo zelo koristno ustanoviti mednarodni inštitut za poljedelski kredit, ki naj bi imel za bazo sodelovanje poljedelskih zadrug. Ta inštitut bi mogel staviti na razpolago prebivalcem enega ozemlja previšek kapitala, nakopičenega v drugem ozemlju. Končno bi se moglo priporočati, da se ustanovi na konkreten način sistem dolgoročnih poljedelskih hipotekarnih predujmov z nizko obrestno mero. Ti predujmi, ki naj bi bili opremljeni z vsemi potrebnimi garancijami, bi mnogo pripomogli k povišanju produkcije in k nakupovalni zmožnosti poljedelcev, kakor tudi k zboljšanju splošnega življenskega nivoja. Izpo-sojila v svrho finančne restavracije raznih držav, kakor tudi izposojila namenjena nastanitvi pribežnikov so pokazala ugoden vpliv na svetovni mir, četudi je važnost teh izposojil raz ekonomsko stališče mnogo manjša, kakor važnost poljedelskih kreditov, katerih ustanovitev propagiram. Vesel bi bil, če bi videl, da se bo mednarodna gospodarska konferenca lotila tega vprašanja in prepričan sem, da bi mogla uresničiti v tem področju koristno delo, kajti dobrobit poljedelcev je zelo dobra garancija za svetovni mir. TRGOVINSKA POGODBA MED NASO DRŽAVO IN ANGLIJO PODPISANA. Dne 12. t. m. sta angleški zunanji minister Chamberlain in jugoslovenski poslanik v Londonu M. Gjuričič podpisala jugoslovensko-angleško trgovinsko pogodbo, ki je bila nedavno sklenjena med delegacijami obed držav. Pogodba bo v prvih zasedanjih parlamenta predložena v ratifikacijo. RATIFIKACIJA TRGOVINSKEGA PRO-VIZORNEGA SPORAZUMA Z GRČIJO. Zunanje ministrstvo v Seogradu je prejelo 13. t. m. obvestilo, da je grški parlament ratificiral grško-jugosloven-ski trgovinski provizorni sporazum. STABILIZACIJA FRANKA V AVGUSTU? Iz krogov finančnega .ministrstva se sliši, da Francija še ne misli na takojšnjo stabilizacijo franka, čeprav bi jo lahko izvedla. Hoče sedanji eksperiment še nekaj časa nadaljevati, da natančno vidi, če se da sedanj* tečaj franka brez resnega ogrožanja narodnega gospodar--stva trajno držati. V dobri) poučenih krogih mislijo, da bo izdan stabilizacijski •dekret v času velikih parlamentarnih počitnic, morda v avgustu. ■ Milivoje M. Savič: Tujci ▼ našem gospodarstvu. (Nadaljevanje.) Iz gornjega nastaja uganka: zakaj se trpe že naseljeni tujci in pozivajo še novi, da osnavljajo nova podjetja in da jih vodijo. Kadar prično nekateri Srbijanci na-glašati, da bi bilo treba tujce odstraniti in novih ne naseljevati, takrat se naših prečanov polasti strah, kaj bode s podjetji, ako ne bo tujcev, a podjetja se morajo voditi. Ta strah prečanov, kaj bi mi počeli brez tujcev v našem gospodarskem življenju, je prešel deloma tudi na Sr-bijance-ministre, pa so še oni pričeli priznavati tujcem posebne pravi-vice, na primer glede gozdov itd. Kaj naj ukrenemo? Ni se nam treba bati strahu, kaj počnemo brez tujcev, ampak vrnimo se k staremu srbskemu samozaupanju, da bomo v zaupanju na Boga vse sami dosegli, kakor smo tudi dosegli vse ono, kar smo si odmenili. Ko dobe Srbijanci to samozaupanje, se bo pričelo tudi pri prečanih vzbujati zaupanje v same sebe. Da se to samozaupanje vzbudi, je treba začeti intenzivno šolati Srbe, Hrvate in Slovence za praktične posle, treba je uvajati naše ljudi v obstoječa podjetja tujcev in treba je čisto domača podjetja pospeševati s krediti naših bank. To šolanje naj se pospešuje s pomnoženim delovanjem »Privrednika« in Zadiše« ali z osnavljanjem večernih šol za pomočnike trgovske, obrtniške in industrijske stroke po celi državi, kakor tudi z otvarjanjem državnih gospodarskih šol in odpošiljanjem najboljših gojencev teh šol v inozemstva radi spopolnitve praktične izobrazbe. III. Tujska gnezda. Kdorkoli je potoval po naši državi, je mogel videti v Bosni, Hrvatski in v Sloveniji na veleposestvih, v veletrgovinah in v tovarnah tudi tujska gnezda. Ta gnezda tvorijo tujci, ki so okoli sebe zbrali ali čiste tujce naše sodržavljane ali deloma nacionalizirane naše sodržavljane, ki govore še njihov jezik, vsied česar so tujci in imajo tudi njihovo mentaliteto. V teh gnezdih se govori v Vojvodini madjarski, a v ostalih naštetih pokrajinah nemško, a v Slavoniji ob Dravi madžarsko. V teh gnezdih se vzdržuje poleg nemškega in madžarskega jezika tudi avstroogrska mentaliteta. V teh gnezdih 86 ne vidi rado Srbov, Hrvatov in Slovencev, niti se jih ne sprejema na delo, vsaj ne za boljše plačana nadzorna in upravna mesta. S tem odrivanjem Srbov, Hrvatov in Slovencev se jim onemogočuje njihova praktična izobrazba v trgovskih in industrijskih poslih na škodo našega gospodarskega razvoja. Obstoj, vzdrževanje in osnavljanje takih gnezd ni v skladu z našimi narodnimi, kulturnimi in gospodarskimi interesi. Škoda takih gnezd je za državne interese nekod večja nego korist podjetja, okoli katerega se taka gnezda tvorijo. Iz tega razloga je taka gnezda, posebno ob meji, treba razgnati, čeprav tudi za ceno zatvoritve posameznih podjetij, ako ni drugače mogoče. Za razgon teh gnezd je treba predpisati; 1. da se mora občevati in dopisovati v vseh večjih podjetjih v državnem jeziku tako, da se podjetje, katero se zoper to pregreši, kaznuje prvikrat z globo, pozneje pa z zatvoritvijo; 2. da pristojno oblastvo, kjerkoli bi se pokazala po sestavi uradništva možnost, da nastane tako gnezdo, izžene brez daljne pritožbe vse ali posamezne uradnike v njihov rojstni kraj in jim zabrani delo v podjetjih, v katerih se nahajajo; 3. da se niti ena oseba ne sme sprejeti v tako podjetje, ako pristojno oblastvo sprejema ne odobri; 4. da se zabrani prejemanje in branje knjig in časopisov, izvzemši strokovnih, v tujem jeziku vsem uradnikom podjetij v krajih, v katerih bi bilo Škodljivo za državne interese; 5. da se ne dovoli nobenemu tujcu zaposlitev, ako ne zna vsaj enega slovanskega jezika; 6. da bi noben tujec ne smel biti zaposlen več nego eno leto, ako ne položi izpita iz jezika ali ne sprejme vere kraja, v katerem živi, ali se ne oženi s Srbkinjo, Hrvatico ali Slovenko. Točno poslovanje -carinarnic. Dunajski trgovski list »Der Handel« priobčuje doživljaje trgovca H. B„ ki se je vrnil s kupčijskih poslov iz Jugoslavije. Značilno je, kaj ta pripoveduje. V Zagrebu je takoj po svojem prihodu ob 8. uri zjutraj oddal vse za ocarinjenje svoje kolekcije potrebne listine. Čakati je moral na carinarnici 5 dni in sicer vsak dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne, urgirati je moral na vse sile, tako da je prišel do blaga končno peti dan ob 5. uri popoldne. Pri tem pa so določevali carino tako, da so zacarinili čisto volneno blago kakor blago iz volne in svile ter umetno svilo kot pravo čisto svilo. Dobil je tedaj najboljši utis, da gospoda v teh uradih ne zna upoštevati, kako dragocen je čas potnika, ki mora 4 dni pohajkovati in posedati brez vsakega dela in haska in to le zgolj zaradi uradnega birokratizma in sitnarenja uradništva. Da to ni le slučaj, temveč sistem, s ka- terim se hoče očividno zavirati in onemogočati potovanje po Jugoslaviji, pojasnjuje dovoli tudi sledeče dejstvo. Dotični trgovec je po dokončanem potovanju prekoračil z vso svojo kolekcijo mejo SHS dne 14. julija 1926, a carino, ko jo je moral položiti pri prehodu na meji, so mu vrnili šele 21. decembra 1926, torej po več kot 5 mesecih Dotični list vpraša, kako vendar pride trgovec do tega, da leži njegov denar mesece in mesece brez vsakega obrestovanja v blagajni carinarnic? Nadalje vprašuje list, ali res ne uvideva jugoslovanska vlada, da tako postopanje brezbrižnih uradnikov škoduje ugledu države in njenemu gospodarskemu razvoju več, kakor potniku samemu? Prinašamo to poročilo dunajskega glasila trgovcev z željo, da bi na merodajnem mestu konečno uvideli in dali instrukcije obmejnim organom, kako imajo postopati, da bi ugled države v inozemstvu preveč ne trpel. Tudi se nam zdi ta dvojna mera res značilna za naše razmere. Z ene strani ti trgovskega potnika pri obmejnem pregledu šikanirajo, če pa je že enkrat v mejah države, je prost, brez vsake kontrole in sme prodajati celo netrgovcem, nabirati naročila tudi pri zasebnikih, skratka kršiti določila obrtnega reda nekaznovano; glavno, da je šel srečno mimo carinarnice! I25°/ s ~W/o / =100% RESNIČEN DOBIČEK NAMESTO NAVIDEZNEGA dosežete ■ prodajo meianlce Šajne roSke. Vllln« dobička pri posamesnem zavitku ni meroda|na, temveč doseženi skupni promet. Po naši obilml propagandi dosežete v na!ih MEŠANICAH-ČAJNE ROČKE teko£e največje promete. VaS dobitek ni navidezen, temveč resnlčenl R. Seelig & Hille, uvozniki-čaja, Dresden-A. 1 PoStni predal It. 874 Gospodarski položaj Bolgarije. Zadnjega decembra 1926 se je vršilo v Bolgariji ljudska štetje. Naštela so 5,483.125 prebivalcev — moških 2 milijona 738.000, žensk 2,745.000. — Prvič sedaj presega število prebivalstva 5 milijonov. Kljub zmanjšanemu ozemlju se je prebivalstvo pomnožilo. Gostota je znašala leta 1900. 39.2 na 1 km*, leta 1910. 45.3, leta 1920. 47.5, leta 1926. pa 52.6 na 1 km'. V tekočem proračuna je predvidenih za odplačevanje državnega dolga 1.634 milijonov 672.000 levoy (23.5%), direktnih davkov je v proračunu 897 milijonov, indirektnih 2730 milijonov. Indirektni davki daleko prekašajo davčno moč bolgarskega prebivalstva. Ne da bi kdo pretiraval, se nahaja Bolgarija v začetkih splošnega ubožanja. To ubožanje povzroča sedanjo gospodarsko krizo, ki je skoz in skoz konsumna kriza. Begunsko posojilo, ki ga je dala Bolgariji Zveza narodov v avgustu lanskega leta, je pač h končni stabilizaciji bolgarske vrednote veliko pripomoglo; prav tako je pomagalo Narodni banki. Vendar pa to posojilo ne more imeti odločilne vloge, ker je bilo namenjeno edi nole za makedonske begunce, okoli 200 tisoč po številu. Finančni minister se trudi, da bi dobil državno posojilo brez jamstva pri angleških ali francoskih bankah. Vprašanje bodočega časa je, če se mu bo to posrečilo. Finančna politika vlade je navezana zmeraj na brezmejno dviganje tarif, pristojbin in taks. Trgovska bilanca Je trajno pasivna. Eksport in import ata se takole razvijala (v milijonih levov): hnport: 5.128 Ekaport: Piaivnoet 1928 3.587 1.688 1924 5.567 4.902 666 1925 7.291 5.642 1.649 1926 6.246 5.617 6(28 Veliki importni previfek leta 1986. napotil vlado, da j* *d 11, maja 192 M 1982: 66 148 mil. levov 116 mil. levov 1923 : 44 164 mil. levov 146 mil. levov 1924: 58 160 mil. levov 182 mil. levov 1926 : 45 97 mil. levov 84 mil. levov 1926: 29 58 mil. levov 37* mil-kvov Leti 1923 in 1924 sta bili prav dobri; od 1924 na 1925 pa vidimo velikanski padec, in prav tako velik padec od 1925 na 19(26, pri vplačani glavnici še večji kot prej. Denarna kriza ovira redni razvoj industrij«, trgovine in obrti. Povod veliko pomanjkanje kredita. To je v splošnem pregled o sedanjem gospodarskem iti . finančnem položaju Bolgarije. Položaj lahko označimo kot kritičen. Vendar pa peaimičem ni na mestu. Dežela je bogata, ima veliko zem-sfcih zadado v in produkcijskih možnosti. Bol parsko poljedelstvo stopa v novo dobo in stopa na pot intenziviranja. Poleg žitnih kultur se hitro razvijajo tako-zvane industrijske kulture, semena in vlakna dajajoče rastlinske kulture, ki jim prerokujejo sijajno bodočnost. Sedaj se namerava z več strani ustanoviti narodna železna industrija. V ta namen razmotrivajo inozemsko ponudbo v znesku ca 280 milijonov levov. Železne in manganove rude ima Bolgarija v veliki izmeri. Industrija si osvaja od leta do leta novih trgov, zadruge razvijajo zmeraj večjo delavnost. Vse to je upanje na boljše čase v bolgarskem gospodarskem življenju.________________________________ Kriza v bolniškem zavarovanju. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani nas prosi Za objavo naslednjih vrstic: »Okrožni urad za zavarovanje delavcev je vedno vpošteval splošno gospodarsko krizo in težkoče posameznih podjetij, zato je dovoljeval naj-dalekosežnejše olajšave pri odplačevanju zaostankov in plačevanju tekočih predpisov. Pri nepravočasnem plačilu prispevkov se ni posluževal kazenskih določil zakona. To razumevanje urada pa žal ni našlo potrebnega vpoštevanja in razumevanja na strani delodajalcev za naloge in dolžnosti urada. Plačilne olajšave so podjetja in delodajalce zavedla k temu, da ne plačujejo redno niti obrokov, niti rednih prispevkov in s tem puščajo urad brez potrebnih dohodkov. Zaostanki se mno-že, redna vplačila znatno padajo, podjetja obročna odplačila dosledno zavlačujejo. Ne vplačujejo niti onega dela prispevkov, katerega so odtegnili od plač zavarovancev. Vse to ima za posledico, da je bolniško zavarovanje prišlo v težke prilike. Pod takimi razmerami ne more delovati nobena gospodarska institucija. Neprestano dolgotrajno uterjevanje prinosov stalno zvišuje upravne stroške, ki zopet padejo nazaj v breme delavcev in delodajalcev. Vsako olajšanje bremen je izključeno, nasprotno je podana potreba bremena zvišati. Ta situacija povzroča;'! da zavarovalna institucija ne more poravnavati svojih neodložljivih tekočih obveznosti niti napram članom, niti napram drugim upnikom. Naravno in razumljivo je, da naše zavarovanje pod takimi prilikami mora hirati v škodo delavcev in delodajalcev. Redni dohodki bolniškega zavarovanja so se skrčili na minimum, ki daleko ne zadošča za tekoče in nujne obveznosti. Ne zadoščal bi niti za naj-skromnejše zakonite dajatve, tudi ako bi bil sedanji zakon v pogledu dajatev znatno poslabšan. Ta pojav opozarja k poostritvi vseh kazenskih predpisov in k znatnemu zvišanju vseh kazni in pa k strogemu izvajanju že obstoječih predpisov. To zahtevajo naše socialne in gospodarske dolžnosti. Zavarovanje ni fiskalizem, ono je pomoč v potrebi, katera je neodložljiva. Iz teh razlogov daje urad v vednost, da , je v interesu bolnih zavarovanih članov in v interesu rednih plačnikov nujno prisiljen, da z vso strogostjo vstraja na vseh sredstvih, ki mu jih daje sedanji zakon v svrho izterjanja dolžnih prispevkov na razpolago, in da ne more dovoljevati nobenih olajšav več, ker je to imelo za posledico le še večje kupičenje zaostankov in je povzročilo padanje vestnosti in odgovornosti napram bolnim delavcem in nameščencem. Dohodki bolniškega zavarovanja so prorafcinjeni tako, da krijejo sproti redne v zakonu utemeljene izdatke, ki nujno nastajajo vsaki dan. Vsi dohodki se sproti konsumirajo. Bolniško zavarovanje ne razpolaga z nobenimi rezervami in more biii zato vsak zastoj v dohodkih uničujoč in nedoglednih posledic za zdravljenja in pomoči potrebne zavarovance. Ako bodo delodajalci radi nerednega upločevanja prispevkov utrpeli materi-jelno škodo in imeli stroške, bo to le posledica zanemarjanja dolžnosti zakona o zavarovanju delavcev. S tem urad nujno opozarja vse delodajalce, da se z vso resnostjo zavedajo dolžnosti napram svojim obolelim in pomoči potrebnim uslužbencem in plačilo zavarovalnih prispevkov izmed vseh javnih dajatev za :najboy nujno in neodložljivo.« POLJSKI ZLAT BODO STABILIZIRALI. Ameriški finančni konzorcij, ki bo izplačal poljski vladi posojilo 70 milijonov dolarjev, je stavil kot enega najvažnejših pogojev zahtevo po zakoniti stabilizaciji zlatovega tečaja na nivdju, ki odgovarja bolj ali manj sedanjemu faktičnemu tečaju. Ta pogoj je poljska vlada sprejela in ga je finančni svet odobrit, tako da lahko že za najbližji čas računimo z zakonito stabilizacijo zlata. Poljski gospodarski krogi se resno pečajo z vprašanjem, kakšne bodo posledice stabilizacije. Po vsem, kar beremo, bodo stabilizirali poljsko vrednoto približno na sedanji relaciji 8.90 (8.9 zlatov == 1 dolar). Vsaka druga stabilizacija bi imela slabe gospodarske posledice. Ce bi vzeli 7:1 ali 8:1, bi to pomenilo občutno obremenitev Poljske banke, ker bi se vrednost v obtoku se nahajajočih bankovcev, ki tvorijo pasivno postavko Narodne banke, morala primemo povišati. DVIG EVROPSKEGA PŠENIČNEGA PRIDELKA. V zadnjih tednih se je vršila v Rimu konferenca, ki smo jo enkrat že omenili in ki se je pečala z vprašanji odredb, katere naj bi dvignile evropski pšenični pridelek in ki naj bi zmanjšale import. Večina evropskih držav mora pšenico uvažati in le malo jih je, ki jim preostane prebitek za eksport. Evropski pridelek pšenice v kampanji 1926/27 cenijo na 46 milijonov ton, evropski import pšenice pa na 21 milijonov ton; import je torej skoraj tako velik kot polovični pridelek. Splošno mnenje je bilo, da se mora pšenični pridelek v vseh državah dvigniti in da morajo vlade na vse načine pomagati, bodisi da dajo potrebna sredstva na razpolago v obliki podpor ali pa v obliki nizko obrestovanih posojil. Nekatere države — Avstrija, Francija, Italija, Švedska, španska — so v zadnjih letih pridelek na ha že znatno zvišale. Leta 1929 ali pa 1. 1930 se bo vršila zopet taka mednarodna konferenca. 2ELEZO V FRANCI)! IN BELGIJI. Upanje, ki so ga stavili francoski železni industrijci v pomladno kupčijo, se ni izpolnila. Prodaja je sicer nekoliko boljša, a cene so se poslabšale. Tako v plavžih kot v valjarnah so delo omejili, tekmovanje za nova naročila je vedno hujše in vedno bolj cene znižujoče. Slabi položaj industrije dviga združitveno gibanje. Cene eksportnega železa so v Franciji zelo znižali in so sedaj za 100 frankov pod domačimi cenami. Dvomljivo je, če bodo mogli te cene zdržati. V Belgiji je kupčija slaba, naročil ni dosti, tovarne so delo omejile. Eksportna trgovina je nazadovala in tudi pri znatnih popustih tovarne težko dobijo nova naročila. Na eksportnih trgih se zlasti občutno pozna nemška konkurenca. Pogajanja o žičnem kartelu so se, kakor smo poročali, prav ugodno zaključila. Trgovina. n. Mednarodni sejm v Sohuiu se vrši od 18. septembra do 3. oktobra 1927. Prospekte dobijo interesenti v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. 'I Koncem meseca aprila ;, 8e J? žitnih borzah proti pri- čakovanju podražilo. Povod podražitvi je dato pomargkanje vseh žitnih vrst na •evropskih tržiščih. Pred vsem se je podražila rž, za katero se .ponujajo visoke cene. Popravila se je tudi cena za koruzo, za katero v zadnjem času ni bilo pravega zanimanja, ker so se podražili otrobi in oves. Odločilno pa vpijva jo na gibanje cen vesti o ogromnih poplavah P°*rajln ob Misisipiju, ki so povzrpčile ogromno škodo na posevkih pšenice in bombaža. Poplavljene pokrajine so jako obsežne ih znane kot zakladnice za žito. na cono pa vpliv* tudi živahno tanhna-oje evropskih uvoznih držav za žito. V 04 teh 8111110 Francija kupila 100.000 ton pšenice, s katerimi Za pranje volne in finih tkanin Lux je najčistejši proizvod na sveta, kateri obilno daruje svojo čistočo tako, da se ga lahko spozna in ne zamenjuje z manj vrednimi proizvodi. pa še ni pokrila vse potrebščine do nove letine. Tudi angleški mlinarji so sklenili večje kupčije. Nemčija se v zadnjem-času zanima za avstralsko pšenico, dasi ima tudi veliko ponudb iz Kanade. Kanada ima na razpolago še 176 milijonov bušeljnov pšenice, od katerih je 96 milijonov na razpolago za izvoz. Industrija. Ogrska strojna industrija je mogla v zadnjem času vsled dohajanja naročil število delavcev zelo dvigniti. Seveda se opaža še velika razlika med sedanjo dobo in med predvojnim časom. To se pozna v koncentracijskem gibanju ogrske strojne industrije. Najprvo pridejo na vrsto vagoni in težke železne konstrukcije, pri čemer ima v bodočnosti edino besedo podjetje Ganz Danubius. Na polju izdelovanja vagonov bo imela tvrdka Ganz Danubius odslej monopol, ki se bo razširil tudi na motorje, avtomobile itd. Obenem upajo, da si bo znala ta tvrdka s pametno prometno-gospodarsko politiko osvojiti tudi balkanski trg. Mislijo na to, da se bo po zgledu jeklenega kartela ustanovil tudi železni kartel in da bo ta tvrdka si v tem slučaju zavarovala balkanski trg. V to svrho se vršijo na Ogrskem že posvetovanja o koncentraciji, ki bi zagotovila ogrskim tvrdkam uspešnejše tekmovanje na balkanskem trgu. Avstrijska industrija. Zboljšanje v av-strnski industriji traja naprej, a slišijo se pritožbe o slabih cenah. Zlasti velja to o premogu. Tuja konkurenca sili z nizkimi cenami, da gredo tudi avstrijska premogovna podjetja s cenami še bolj dol. V “železu se kaže zboljšanje zlasti na domačem jrgu in je položaj sedaj dosti bolj ugoden, kot je bil pred letom. V eksportni trgovini je pa kon-. kurenca tako huda, da more kriti trgovina komaj le nabavne stroške. Na svetovnem trgu so šle cene v zadnjem' času še nazaj in presojajo eksportnc izglede avstrijske železne industrije zelo neugodno. Nekoliko boljša je kupči« ja v kvalitetnem blagu. Nemčija je hi naibofjši odjemalec. Se zmerai ugoden RAZNO. Merkurjev jour-fix. V četrtek se je vršil v prostorih Ljubljanskega dvora Merkurjev jour-fix; bil je zadnji v tej sezoni. Lepe družabne večere, ki so se vsi res dobro obnesli, je hotelo trgovsko društvo »Merkur« zaključiti s predavanjem, ki je na ta večer privabilo tudi mnogo gostov. Društveni predsednik g. dr. Fran Windischer je z izbranimi besedami pozdravil navzoče, med njimi imenoma starosta jugoslo-venskega sokolskega saveza g. dr. E. G a n g 1 a, druge vidne sokolske predstavnike in delavce kakor K a j z e I a , Drenika, Kukca, zastopnika češke obce rav. Chvatala in predavatelja g. dr. M u r n i k a. Po pozdravnih besedah g. dr. Windischerja je g. dr. Murnik predaval o temi »Gospodarstvo in telovadba«. Interesantnim izvajanjem, polnim globokih misli in koristnih naukov, so sledili vsi z napeto pozornostjo. Predavatelju so se navzoči ob koncu govora zahvalili s živahnim aplavzom. Predsednik dr. Windischer se je imenom društva iskreno zahvalil predavatelju, poudarjajoč pri tem upliv pevskih in telovhdnih organizacij na postanek in razvoj stanovske organizicije trgovstva. Po. zaključnih besedah g. dr. Windischerja se je začela prosta zabava. Cel večer je vladalo veselo razpoloženje, animiranost, kakor se je to doslej moglo opaziti samo na Merkurjevih večerih. Studijsko potovanje v Ameriko od 14. julija do 17. avgusta sa tovarnarje, obrtnike in trgovee. Odprava od Dunaja do New Yorka, vožnja pp železnici in morju s popolno prehrano (35 dni) dolarjev 320 (Din 18.880-—). Uspeh lahskoletneg« .potovanja v Ameriko je dal povod zopetnemu potovanju, ki a,e bo v r 5 i 1 o od 14. julija do 17. avgusta. Da se omogoči potovanje tudi manjšim fabrikantom, obrtnikom in trgovcem, ki stremijo za tem, da navežejo poslovne stike z' Ameriko, se je dotočila gornja izredne niška cena. — Predmetno, potovanje ni havadno itn* čhjsko potovanje, kakor se vrše v zadnjih letih neprestano po gotovi rut). Tp potovanje bo služilo samo praktičnim trgovskim interesom in hoče omogočiti udeležencem, da si najdejo poslovne zveze čisto po svoji volji z amerikanski-mi podjetji, trgovskimi hišami in producenti, ki pridejo v poštev za njihov eksport. Z ozirom na to bo potovanje tako aranžirano, da bodo mogli udeleženci po prihodu v New York približno dva tedna popolnoma sami razpolagati s časom in urediti vse po svoji lastni volji. Nato se družba dne 6. avgusta s parnikom »Bremenc, eventuel-no s kakim drugim poznejšim parnikom zopet vrne. Tovarnarji in trgovci, ki se udeleže tega potovanja, dobe iz avstrijskih uradnih in poluradnih virov, ki imajo odgovarjajoče zveze z amerikan-akimi trgovskimi hišami, vsa navodila in podporo. Največja dunajska eksportna tvrdka Maks Grab je pripravljena dati udeležencem priporočilna pisma na znamenita amerikanska podjetja In producente, tako, da bo možna slovenskim trgovcem in producentom, če bodo vzeli s seboj vzorce, ne le prodati njih blago, temveč bodo lahko dobili tudi informacije glede amerikanskih metod in okusa, po katerem bi se jim bilo ravnati. S tem potovanjem se da udeležencem možnost navezanja novih stikov in so zato stroški potovanja najboljše investirani. V gori navedeni ceni je zapopade-no: Amerikanski vizum, železniška vožnja z Dunaja do Bremena, vožnja po morju v turistovskem razredu iz Bremena do Newyorka, 100 kg proste prtljage, izdatna oskrba na parniku »Sierra Venta-na«, dvanajstdnevno bivanje v Ameriki, prenočišče v meščanskih hotelih v različnih mestih in trikrat na dan izdatna prehrana kakor tudi potovanje nazaj s parnikom >Bremen« v turistovskem razredu, 100 kg proste prtljage in končno železniška vožnja III. razreda brzovlaka Bremen—Dunaj. — Prijave do 15. maja sprejema potovalna pisarna Jos. Zidar, Ljubljana. Rii na Ogrskem. Ogrsko poljedelsko ministrstvo se peča že več let z raznimi poskusi za pridelovanje riža. Dosedanji poskusi izkazujejo mnogo obetajoče rezultate, letos bodo napravili novo poskusno štacijo. S pomočjo hidravličnih stiskalnic denejo riževa polja pod vodo. Na letošnje produkcijske poskuse stavijo mnogo upanja. Teren na Ogrskem je sani na sebi za kulturo riža zelo prikladen. Drobne vesti. Ker so poročila iz poplavljenega Mississippijevega ozemlja trajno neugodna, so cene bombaža zopet poskočile. Obenem pa ugotavljajo, da so poročila o škodi veliko pretirana! V poplavljenem ozemlju pridelajo na leto 1,500.000 do 1,800.000 bal, kar spričo severoameriškega pridelka v višini 16 milijonov bal in spričo svetovnega pridelka v višini 25 milijonov bal ni ravno merodajno. — Slevilo brezposelnih na Poljskem v zadnjem Času stalno pada in je prišla že pod 200.000. — Uvoz žita na Poljsko neprestano narašča in se je zvišal v aprilu na 48.000 ton pšenice v vrednosti 30 milijonov zlatov. Tudi rži so v aprilu več uvozili kot v marcu. — Povojna doba je škodovala tudi špediterjem in so uvideli potrebo mednarodne organizacije. Po dolgotrajnih pripravljalnih pogajanjih so določili na 3. junija prvi kongres, v Ko-penhagnu. Tam bodo izdelali enotna pravila. Priglašenih je dosedaj 32 držav. — Češkoslovaške strojne tovarne so se začele pogajati o dogovoru glede cen, da izločijo dosedanjo hudo konkurenco. — Ministrstvo za šume je odobrilo večje svote za pogozdovalne namene; za pogozdovanje Krasa so določili znesek 440.000 dinarjev, posebej za Bosno in Hercegovino 2,600;000, za. nasade 820.000 dinarjev. — Narodna banka bo pri izmenjavi pokvarjenih bankovcev zmeraj toliko odtpgnilp, kolikor odpade na odtrgani ali tmičcpi del. Beti rob ne pride v poštev. Denar bo porabila banka za pokritje stroškov izdelave bankovcev. Ministrstvo pošte Irt brzojava je .obvestil vse poštne uraae in poštne hranilnice, da v bodoče pO-* škodovanih bankovcev ne bodp več sprejemali in da bodlo napotpi dptični-ke, ki jih bodo prinesli, na Narodno banko ali na njen« podružnice. - V jeseni se bo vršilo na Dunaju prvp zborovanje evropskih zavodov za yarstvo kredita. Za ta važni in času primerni gospodarsjkl kongres se kaže zanimanje vsepovsod, $tevihm interesna za- i. pROPccaNDNii msTava GRAFIČNIH IZDELKOV V MARIBORU 16.-19. tf. 1927. Čitalnica študijske knjižnic* (mala kazinska dtoraiu) stopstva so priglasila udeležbo, prišli bodo mednarodno priznani strokovnjaki na polju zaščite upnikov. Po svetu. Na Nemškem so nakopali lani za 12.7 milijonov ton ali za 9.6% več črnega premoga kot leta 1925. Prvič po vojski so nakopali lani več črnega premoga kot v zadnjem predvojnem letu in sicer za 4.6 milj. ton ali za 3.3%. Produkcija leta 1913 v starih mejah je bila za 31% večja. — Po poročilih iz Osijeka je prevzel švedski vžiga-ličnd trust 76.000 delnic k 10 dolarjev tovarne vžigalic Drava d. d.; delniška glavnica Drave znaša 7,500.000, delnice bo imele v zadnjem času tečaj 600 dinarjev. — Francoski listi javljajo, da bo stopil mednarodni kartel iioe 1. julija v veljavo. Pristopili so mu vsi francoski producenti. Vsaka dežela dobi lastni prodajni urad. — Na Poljskem bodo vpeljali stalni davek na premoženje v višini pol odstotka na vso premično in nepremično lastnino nad 10.000 »lotov. — JRumunska vlada bo odprla svobodne eone v pristaniščih Braila, Ga-lac, Džurdževo in Konstanca. V te cone se bo lahko uvažalo in tam predelovalo inozemsko blago brez vseh formalnosti. Z zvišanjem tranzita se bo pomen pristanišč seveda zelo dvignil. — Po sklepu sveta Zveze narodov se udeležuje posvetovanj konference v Ženevi tudi Mednarodna trgovska zbornica. — V prvem letošnjem četrtletju se je av- strijska trgovska bilanca znatno zboljšala, eksporta je bilo za 60 milijonov šilingov več kot lani, importa za 7 milijonov šilingov manj. Zlasti se je dvignil eksport fabrikatov. — Vsled nakupov zlata v Newyorku se je zlata zaloga Poljske banke na koncu aprila dvignila na 157% milj. zlatov. — Položaj budimpeških velebank se je v zadnjem času zelo zboljšal; banke so dobile velika naročila in so dosegle znatne dobičke. Vsled pomnoženega prometa je potrebno tudi večje število uradnikov in so začele banke uradnike na novo sprejemat. — Delniški indeks na Ogrskem je znašal leta 1924 116.7, je padel v letu 1925 na 89.5, a se je leta 1926 dvignil na 136.8 ter je s tem prekosil leto 1924. Tudi letos se delniški indeks dviga. — Uprava romunskih državnih železnic je pri izračunjenju voznih listkov in voznine določila 1 švicarski frank za 33 lejev, 1 dinar za 3.2 leja, pengči . Ježica pri Ljubljani proizvaja letno Ces pol milijona litrov naravnega aromatskega kisa. Jedilni kis Iz naJfineJSega ipirlta 12 */»• Namizni kis iz pristnega vina 10 •/». V jakosti brei konkurence. PrsprlCaJt« se o prvovrstni kakovosti naiega isdelkal DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. maja t. 1. ponudbe glede dobave 500 kg firneža, 10 m-’ smrekovih desk, 150 kg stenja iz ovčje volne, 900 žaril za helioforke ter glede dobave 1 kovaškega primoža in samokolnice; do 20 maja t. 1. glede dobave 80 ton bukovega oglja, raznega stekla, 150 m8 mehkih desk, 136 ton plinskega premoga, 150 m* mehkih desk in 150 m* borovih plohov; do 22. maja t. I. glede dobave 2000 kg železne pločevine. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 14. maja t. 1. ponudbe glede dobave 10 komadov osovin ter 20 komadov bandaž za oso-vine. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 21. maja t. 1. ponudbe glede dobave 2500 kg tračnih žebljev ter 2000 kg strojnega olja. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 23. maja t. 1. ponudbe glede dobave 5 vagonov živega apna ter glede dobave 3 vagonov portland cementa. — Vršile se bodo naslednje ofertal-ne licitacije: Dne 27. maja t. 1. pri Ministrstvu Vojske in Mornarice, odelenje za mornarico v Zemunu glede dobave 800 ton domačih briketov; pri Komandi Druge Armijske Oblasti v Sarajevu glede dobave mesarskega orodja. Dne 30. maja t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomno odelenje v Beogradu glede dobave 250.000 komadov kartonskih škatljic za pakovanje luksuznih cigaret »šumadija«. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Vabilo Gremlja trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti ki se vrši v četrtek, dne 26. maja 1927 «b 18. nri v restavraciji g. Dobraj v Murski Soboti s sledečim DNEVNI* REDOM: 1. Poročilo načelstva. 2. Sprememba pravil § 11 (dopustno število vajencev. 3. Proračun za leto 10B7. 4. Volitve novega naSelatva in delegatov. 5. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti občnega zbora se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor v navzočnosti vsakega števila Članov. Murska Sobota, dne 28. aprila 1927. Načelstvo. Veletrgovina kolonl|alne in ( Špecerijska robe Ivan Jelačin LjubSiana Zaloga sveSe pražene kave, mletih dllav In rudninska vode Tobia In soNdna M*tr«Skal Veletrgovina | v Ljubljani prlporola * Špecerijsko blago raznovrstno Sganja, moka In doloma (Mri delke. • Rasne vrstno rudninsko vodo* Lastna pralama aa ka» vo In mlin aa Mave • Najbollla v materllatu In konstrukciji sot Josip Petelinca kolesa in Šivalni stroji snamke Gritzner, Adler Phdnix. I Najlapla oprema, pesareesnl doli, pnai -1 motika, Igle sa vse sisteme - samo v Najnllje eeneT - Tudi na mesi GR (TIN tK a cene. - Tudi I IIIDI l/tUI blizu Prefernovoss J intna odplačila. UUUlJHiH spomenika ob vocči. ^■■■■■■■■■■■■■■■aaaaeag a " i 3 i i ■ S s ■•delovanje oljnatih bon. Arneža, Inkov In steklarskega kleja. — Zaloga kemičnih In rudninskih barv. — Po-trebičlne is slikarje, pleskarje, ličarje In druge, ne v le široke spadajoče. Se priporah« IVAN JANČAR Trgovina MIMoSiEm cesta 4 SkladlSle Vidovdanska c. 14. Pomlad! Nogavice, krnvote, srajce, rokavice, naramnice, iepnl robci, nakit ca obleke, otroške majice, nahrbtniki, palice, deinlkl, ktoll T Tseh banoh, Sifoni, Sollngen škarje, noti, potrebficlne za krojače, čevljarje, lopotnlke, Sl vlile In sedlarje. Rasna dlSeCa mila — samo pri Josip Peteline bllau Prelemoveoa spome- idka, ob vodi Ljubljana. NaJnllJ« con« I Tožna poslrelba I Safctevalte ceniki ■ t, ■ ■ t A Bana S«. MH a Šolskih knjig. Tiskarna MERKUR, Uubliana trg.-ind. d. d. - Simon Gregoričeva ulica 23 se priporoma sa tisk vsakovrstnih tiskovin s« trgovce, obrtnike, induatrljce In urade. •• Lestne anjlgoveanica MKA ftTEPlOTliC UstanovlJeAs 1«ts Telefon št. 2016. Stanja vlolenaga denarja nad 290 milijonov dinarjev '---- Sprejema vloge gk hranilna kn)* Mt‘tSi?ratiiii ln sicer - Stanje vloienega denarja nad 1000 milijonov kron proti aajnnodnejlemn obrestovani«- HmnJInlca platoj« w »*°g« TtrnH dogovorjeni odpovedi T tekočem računu najvllje mogoče obresti a ken jMwoleajaa» tor ds^fCne moOjo. .Vpisav.«« 1 * T . « i.raniialci. kei- le denar hi popolno«« varen. Na« rojaki v Ameriki' nelagajo avoje prihranka največ ? na« nranunyi. se* je nonnr