Štev. 32.
V Trstu, lO. avgusta 1895.
Letnik YIII.
Samostalnost malih narodov.
V poslednji čas se zopet ponavljajo čudni nazori in zagovori glede samostalnosti raznih malih narodov. Na Angleškem se je liberalna vlada in stranka umaknila konservativcem, katerim je na čelu Salisbury. Poslednji je odločen nasprotnik relativne samostalnosti irskega naroda, v tem ko je liberalni Gladstone v konec svojega dolgega življenja zbral vse svoje moči, da bi irskemu narodu priboril potrebno avtonomijo. Kakô se vedejo na evropski celini nasproti izpremembi angleške vlade in sedaj tudi angleškega parlamenta ? Vzemimo nemško-židovske liberalce Avstro-Ogerske. Ti liberalci povzdigujejo novo konservativno vlado sosebno radi tega, ker se ista načelno postavlja proti vsakateremu podeljenju veče svobode toliko stoletij tlačenih Ircev, in štejejo Gladstoneu v največi greh, da je hotel z liberalno stranko odpraviti stare krivice nasproti Irski. Isti avstro-ogerski nemško-židovski liberalci, ki zagovarjajo duvalizem v naši monarhiji, imajo za veleizdajstvo podeljenje avtonomije Irski. Ti liberalci izrecno navajajo, da je Gladstone vnel se za avtonmniio Irske, ker je premišljeval razmere našega cesa^Prr'ti liberalci se bojé, da bi avstro-ogerski fede-ralisti dobili novo oporo svojemu stremljenju, ko bi Irci dosegli nekoliko relativne samostalnosti. Gladstone pa ni nikdar mislil na tako samostalnost Irske, kakoršno so dosegli Madjari, in vendar nemško-židovski liberalci zagovarjajo duvalizem, v tem ko obsojajo avtonomijo Irske in perhoreskujejo še manjšo samostalnost, ki bi jo nekateri avstro-ogerski narodi dosegli vsled svojih historiških državnih prav.
Zagovorniki avstro-ogerskega duvalizma se postavljajo v največe protislovje glede na Irsko in gledé na historiške narode ali federaliste Avstro-Ogerske. Duvalizem pomenja federalizem prve vrste, in Čehoslovani, Hrvatje ali celo Malorusi niso nikdar niti sanjali o taki samostalnosti, kakoršno je podelil duvalizem Madjarom. Avstro-ogerski slovanski federalisti se niso nikdar premaknili s historiškega stališča, s katerega so se njih predniki pridružili drugim narodom pod jednim in istim Habsburškim žezlom ; Madjari pa so prekoračili meje opravičenega in v zgodovini zasnovanega federalizma, kajti duvalizma poprej v Avstriji nikdar bilo ni, in tudi oficijalnega imena Avstro-Ogerske pred duvalizmom ne zaslediš v zgodovini.
Kako se torej morejo opravičiti pred pošteno mislečim politiškim svetom tisti, ki z jedne strani obsojujejo
stremljenje Ircev k veči avtonomiji in stremljenje avstro-ogerskih federalistov k avtonomiji, ki ni niti senca sedanjega duvalizma v okviru jedne in iste monarhije ? Kak6 merijo taki zagovorniki politiško svobodo Madjarom in kako stoletja teptanim Ircem in vedno lojalnim historiškim narodom našega cesarstva ? A ti pristranski de-livci politiške svobode imajo še druge grehe na vesti. Isti zaščitniki sedanjega duvalizma in nasprotniki povečanih deželnih avtonomij ne prenehajo dan na dan na vse pretege zagovarjati samostalnosti balkanskih narodov, imenoma Bolgarske, Srbske in v sedanje dni sosebno še Romunske. Najlepša je pa še ta, da isti zagovorniki samostalnosti balkanskih narodov popolnoma odobrujejo politiko ministra Kallay-a, ki je še v letošnjih delegacijah zavrnil vsako željo, vsled katere naj bi tudi Bosna in Hercegovina dobili svojo deželno avtonomijo, torej nekoliko svobode za samostalno sukanje v nekaterih stvareh. Pomisliti je treba, da Bosna in Hercegovina ste ječali pol tisočletja pod turškim jarmom ravno tako, kakor sedanja Bolgarija in Srbija. Poslednji dve ste bili ravno tako zreli ali pa nezreli za popolno politiško svobodo, kakor Bosna in Hercegovina.
Nam ni tukaj do tega, presoj evati, katera politika je prava; saj kdor pošteva zakone zgodovinskega razvoja, razvidi, da nagli skoki morejo vreči nezrele narode tudi v propad; mi smo tu dolžni samo povdarjati, da jedni in isti odvetniki obče politike se pri jednem in istem položenju različnih narodov vedejo nejednako : svobodo jednih ščitijo z vso silo, v tem ko skušajo drugim celo mnogo manjšo mero iste svobode odtegniti popol-poma. Nezreli narodi, ki so dosegli formalno politiško svobodo, radi poslušajo glas tistih, ki jim hvalijo isto svobodo, tisti narodi pa, katerim politični odvetniki merijo z drugim vatlom, izprevidijo, da taki odvetniki so neodkritosrčni. Kajti naposled pridejo do zaključka, da jedna ali druga mora biti prava, ne pa obe skupej in zajedno.
Dejanski je formalna politiška svoboda malih narodov dandanes bolj, nego kedar koli poprej, le navidezna. Majhen narod sredi ali poleg velikih civilizovanih narodov- in držav pride prej ali poslej v zavisnost svojih mogočnih sosedov. Dandanes niti država s 30 in več milijoni naseljenja ne more ostati do cela nezavisna, ako nima zajedno prirodnih zakladov, s katerimi more razvijati samostalno državno ekonomijo. In še take države iščejo zavez drugih jednakovrstnih držav in samostalnih
ekonomij. Če torej dandanes zagovarjajo nekateri poli-tiški odvetniki politiško samostalnost specijalno balkanskih narodov, imajo ti zagovorniki pač specijalne interese. Ti interesi, kolikor so občepolitiški, so znani, in razkrivajo se publicistično dovolj jasno in očitno vsak dan. /idovski zaščitniki samostalnosti balkanskih narodov pa gledajo na specifične materijalne dobičke. Prvič je židovska publicistika dobro plačana, drugič more židovska trgovina v majhnih državicah z nezrelim naseljenjem najbolje bogateti ter državice in naseljenje dovajati do bankrota. To dejanski vidimo poleg Grške zlastiv tudi v Srbiji, in zadolžena je uže hudo tudi Bolgarska. Židovsko novinstvo iz istih vzrokov podpira tudi duvalizem in Madjare. Tudi na Ogerskem je od 1. 1867 židovski živelj silno obogatel s trgovino in sedaj je nakupil uže tudi zemlje do nepričakovanega obsega. Male države so torej sosebno prikladne, da jih židovska barantija spravi v kratkih dobah do občegospodarskcga poloma in s tem tudi do politiš-kega propada. Za politiško usodo pa se naposled židovske pijavke ne zmenijo, ker se umaknejo do časa ter se preselijo v druge kraje.
Za male narode bi bila torej prva dolžnost, da bi se rešili židovskega življa in vpliva; s tem bi si najbolj ščitili svoj gmotni in kulturni razvoj. Da pa ne morejo misliti na popolno politiško nezavisnost, to spoznati bi bila njih druga dolžnost. Dejanske politiške svobode mali narodi dandanes ne morejo imeti; tisti, ki menijo, da je kaj takega možno, se motijo in, če so voditelji narodovi, slepč zajedno naseljenje s svojo zmoto. Vprašanje glavno je le to, na katero stran naj se nagnejo male države. Ako niso narodi popolnoma brez politiškega razuma, in ako le količkaj umejo tok in stremljenje sedanje dobe, ne morejo biti v stiski, da bi ne nastopili prave poti. Zapadne države in zapadni narodi kažejo dovolj jasno svoja stremljenja, da morejo biti v zgled ravnanju in postopanju tudi drugim, politiški še mladim in kolikor toliko še nezrelim narodom. Ti drugače po opičje posnemajo kulturne naprave zapadne civilizacije; ali ostanejo slepi jedino glede na politiški tok te civilizacije ?
Kar se dostaje politike malih narodov, imeli so historiški narodi Avstro-Ogerske uže pred stoletji čustvo za pravo načelo, za pravi tir. Ti narodi so opazovali gibanje zapadne Evrope in so po svojih skušnjah izpre-videli, da je treba iskati medsebojnih politiških zavez. Bili so v takem položenju na malem, kakoršne so dandanes države v obče in na veliko. Da bi se bolje ščitili proti zunanjim opasnostim in vspešniše razvijali na znotraj, pristopili so prostovoljno v politiško zvezo Habsburškega žezla. Odtod imajo ti narodi svoja historiška državna prava, katerih niso zapravili nikdar.
Princip sedanjih historiških narodov glede na zje-dinjenje in vstvarjenje velikega ter jednotnega politiškega okvira je bil pravi, in ta princip ima v sedanji dobi, ko nastajajo vedno bolj obsežne države in centralizacije, še večo veljavo, in to veljavo pripoznavajo sosebno nego-spodovalni narodi naše monarhije. Oni so kot historiški narodi zadovoljni s tisto avtonomijo, do katere imajo neporušno pravo, in katera noče slabiti celote monarhije, pač pa jo krepiti z vsem tem, kar je zares skupno in obče potrebno. Duvalizma negospodovalni narodi pa ne marajo ne le radi tega, ker tujci zlasti slovanske narode, temveč tudi radi tega, ker slabi skupne interese monarhije.
Nekateri negospodovalni narodi so toliko pohlevni v svojih stremljenjih, da bi se zadovoljili celo z izvršenjem sedanje tostranske ustavo, dasi pripadajo tudi pod histo-
riška prava, in imajo kot oddelki historiških narodov pravo do veče avtonomije, nego je more podeliti sedaj veljavna ustava. Avstro-ogerski negospodovalni narodi se držč pravega principa, ker hočejo ostati lojalni v okviru močne skupne monarhije. Oni vedo, kakor so vedeli njih predniki, da njih obstanek in razvoj je zavisen od zaveze v celokupnosti cesarstva. A za ta obstanek in razvoj je vendar potrebna relativna politiška svoboda. To svobodo želč sedanji negospodovalni narodi doseči, jedni z naci-jonalno avtonomijo v smislu sedanje ustave, drugi z izvršenjem historiških državnih prav.
Da se izvrši v naši državi nacijonalna avtonomija in potem državno pravo historiških narodov, to je tudi v interesu naše zunanje politike. Kolikor poslednja gleda na politiško samostalnost balkanskih narodov, dobi moralno oporo le tedaj, kedar tudi na znotraj monarhije izvrše relativno večo avtonomijo negospodovalnih narodov. Dokler bodo pa v Avstro-Ogerski taki publicisti, ki merijo notranjo politiko z jednim vatlom in zunanjo zopet z drugim vatlom, dotlej pa tudi zunanja politika ne bode mogla računiti na trajni vpliv svojega stremljenja. Sicer pa je jasno, s kako usodo so se dolžni sprijazniti
mali narodi sredi in poleg obsežnih držav in velevlastij.
--
Uprava Bosne in Hercegovine.
Poslanec Biankini je govoril v avstrijski delegaciji ob upravi Bosne in Hercegovine. Iz njegovega govora posnpmamo po stenografskem zapisniku naslednje. Iz prva naglaša vse dobro, kar je država storila za Bosno in Hercegovino, potem pa nadaljujuje : „Pri tem pa nikakor ne moremo reči, da je vse dobro, kar se godi v Bosni in Hercegovini v gmotnem in kulturnem oziru, in da je vse ljudstvu na korist. Velika večina ljudstva trpi sedaj v gospodarskem preobratu morda več nego prej, sosebno ker je vse naperjeno proti starim običajem, in davčno breme ljudstvo preveč tišči, večinoma pa le tujci uživajo koristi v tej prehodni dobi.
Neki Dunajski list je te dni prorokoval, da postane Bosna in Hercegovina pri sedanjem sistemu v kratkem času druga Galicija. (Veselost). Bog varuj, da bi se uresničilo to žalostno prerokovanje! Kot politika me to navdaja s skrbjo, in sosebno kot Hrvat moram z veliko nezaupnostjo zasledovati delovanje take uprave, katera povsod kaže pretihrvatsko politiko.
Gospoda moja! • Za tour de force, katero moremo opaziti na gospodarskem in kulturnem pulju v Bosni in Hercegovini, po mojem mnenju ne bode zahtevala zgodovina odgovornosti od nj. ekscelencije od gosp. ministra Kallaya, ker se za kulturo in napredek da mnogo opravičiti. Toda pritožiti se moram proti nj. ekscelenciji, zakaj ni ničesar storil, da bi se uredilo v Bosni in Hercegovini vprašanje o desetini ? V tem oziru sem slišal grozovite reči, katere moram smatrati resničnimi, ker davek na desetini, kateri je znašal Zčl CilSll okupacije Bosne in Hercegovine 1,250.000 gld., je dosegel sedaj vsoto štirih milijonov. Ressource dežele se gotovo niso povzdignile v toliki meri, kakor desetina; zato se lehko misli, da se je desetina zvišala samovoljno, in da se je premenitev v denar, določila istotako samovoljno. V Bosni in Hercegovini se mora zopet povrniti k pobiranju desetine „in natura", ali se mora pa uvesti na mesto desetine zemljiški davek. Znano je, da ima Bosna in Hercegovina
zemlj. kataster, in da se je ta napravil z velikimi žrtvami. Zato je pa jako čudno, da se ni še uvedel zemljiški davek. (Tako je!)
Dočim se nj. ekscelancija gospod minister na jedni strani hvalevredno trudi, da bi tujci pridno obiskavali deželo, je pa na drugi strani žalostno dejstvo, da je Bosna-Hercegovina s Kitajskim zidom ločena od monarhije in od sveta v obče, in da se ne more priti v Bosno in Hercegovino brez potnega lista in samo po izvršitvi nekih policijskih predpisov. Ako je v Bosni-Hercegovini res tak red, kakor se trdi, tedaj niso potrebne policijske naredbe — katere obstoje proti tujcem še vedno skoro v isti meri, kakor med okupavanjem — in se morajo takoj odpraviti. Bil bi pač uže čas, da bi se moglo tudi v Bosni-Hercegovini dihati nekoliko več svežega zraka!
V tem pogledu mora človeka jako neprijetno dirnuti, da v Bosni-Hercegovini — izvzemši nekatera mesta — nima občinska uprava nikake prave avtonomije, in je skoro identična s politiško upravo. Župana in občinske sovetnike imenuje politiška oblast (Čujte ! Čujte!), torej je le fikcija, ako se govori ob občinski upravi v Bosni-Hercegovini. Zakaj se ne napravijo v tem pogledu boljše razmere, in zakaj se popolnoma ne odpravijo občinski organi, ker obstoje sedaj samo po imenu'?
Želeti bi bilo treba tudi, da bi se ločila v Bosni-Her-cegovini sodna uprava od politiške. Točne sodbe o sodni upravi ne morem tu izreči, ker mi nedostajajo potrebni podatki. Naglašati pa moram, da je ločitev sodne uprave od politiške potrebna uže iz občih juridičnih vzrokov, in da je treba želeti to ločitev tudi za sosednjo deželo Dalmacijo.
Mnogi prebivalci Dalmacije čakajo še od časa okupacije do današnjega dne na rešitev svojih tožb.
Vsakdor, komur so znane socijalne, verske in politiške razmere Bosne - Hercegovine in sosednjih dežel, bode vedel, da so doli v bližini tri privlačilna središča: Zagreb, Belgrad in Cetinje. Zagreb ima v kulturnem pogledu veliko prednost. Belgrad in Cetinje imata pa s svojo dvojno državno nfezavisnostjo pred Zagrebom prednost v politiških razmerah.
Pri tem položenju stvarij se moram zelo čuditi, da nočejo uvideti naši državniki, da zadoste samo z utrdit-ditvijo našega privlačilnega središča Zagreba našim svetim narodnim pravicam in postavijo trdno podstavo za razmere monarhije nasproti Vstoku. (Jako dobro !)
Surogati bosniške narodnosti ali bosniškega jezika ali v obče posebnega provincijalizma za Bosno-Hercego-vino se v 19. veku ne morejo nastavljati resni kritiki, in celo nj. ekscelencija gospod minister Kallay bi se moral temu bolj od srca smejati, nego so se smejali rimski avguri, ki so šli v samoto. (Veselost.) Tudi politika hoče dandanes svojih normalnih potij in se ne da voditi po nenaravnih stezicah.
Mladini Bosne - Hercegovine je strogo prepovedano obiskovati hrvatsko vseučilišče Frančiška Josipa v Zagrebu. (Čujte!) Ako je obiskuje kdo, se ne sme nadejati nikake ustanove in nikake podpore od strani bosenske vlade. Bosensko-hercegovinski mladeniči morajo na škodo svoji narodni izobražbi, svojemu zdravju in napredku studovati na Dunaju ali v Inomostu, ali pa morajo opustiti nado, da bi mogli kedaj končati svoje više študije s pomočjo kake ustanove. Ali tudi v teh mestih jim je strogo prepovedano, da ne smejo pristopiti dijaškim, sosebno hrvatskim društvom.
Bosenskim Hrvatom ni dovoljeno, da bi si ustanovili v Sarajevu njihove koristi zastopajoče glasilo (Čujte!).
Jedini politiški hrvatski list, kateri izhaja od časa okupacije v Mostaru, „Glas Hercegovca", se zadnji čas tako preganja, da'sam ne ve, kaj sme pisati. Najnavadnejše vesti, katere se smejo prosto tiskati v vsakem listu monarhije, se takoj zaplenijo v Sarajevu, ako prejdejo v „Glas Hercegovca" in so naklonjene Hrvatom. V ilustracijo postopanja cenzure v Sarajevu naj služi ta-le stučaj : Nedavno je izdala hrvatska akademija znanostij v Zagrebu oklic za „Zbornik folkloristički" in „Zbornik za povjest književnosti hrvatske u novom vieku". Ta dva oklica sta se prosto tiskala v raznih listih obeh polovic države; ko sta se ponatisnila v bosensko - hreegovinskih listih, sta se brezvsmiljeno zaplenila. (oujte ! oujte !)
Še več! V „Glasu Hercegovca" so zaplenili nedavno golo poročilo, da je izšla v Zagrebu knjiga z imenom „Hrvatski kondukter". (Veselost.)
Hrvatski narod je sezidal svojemu voditelju dru. Ant. Starčeviču v Zagrebu poseben dom. Nekega dne so obsodili spoštovanega trgovca Mijata Merdžo v Mostaru na 50 gld. kazni, ker se je predrznil nabirati med svojimi prijatelji v Mostaru doneske za Starčevičev dom. (Čujte!) Gosposka ga je poklicala in zahtevala, da naj pove imena vseh tistih, kateri so se udeležili nabiranja, za kar so mu obljubili odpust kazni. Merdža je pa plačal kazen in zaničljivo obrnil hrbet onim, kateri so ga hoteli napraviti podlim denuncijantom. Za isto nezaslišano hudodelstvo je bil kaznovan Hrvat Alapovič v Travniku.
V	Sarajevu in v raznih drugih krajih Bosne-Her-cegovine so pevska društva, katera goje hrvatsko petje, toda domoljubnih hrvatskih pesnij ne smejo peti, temveč le ljubavne. Hrvatskemu pevskemu društvu „Slavulj" v Trebnjem, katero gotovo ni politiško društvo, in kojega pravila je potrdila vlada, ne sme pristopiti kot član nobeden uradnik in nobeden učitelj, dasi smejo biti isti člani nemških kazin. To društvo „Slavulj" ne sme tudi prirejati izven svojih prostorov veselic. Uže trikrat je prosilo društvo „Slavulj" deželno vlado za dovoljenje, da bi smelo imeti veselico pod sinjim nebom, a do sedaj še ni dobilo odgovora, dasi je preteklo uže jedno leto, od kar je vložilo zadnjo prošnjo. Ako hoče društvo koncer-tovati v svojih prostorih, mora predložiti politiški oblasti kopijo svojega programa v treh izvodih, in ako se nahaja v kaki pesni beseda „hrvatski" ali „Hrvat", tedaj jo gosposka prečrta ali pa prepove vso točko.
Isto usodo imajo hrvatska pevska društva v Mostaru in Sarajevu. Pesem, v kateri se nahaja beseda Hrvat ali Hrvatska, se ne sme peti v Bosni - Hercegovini brez kazni.
V	šolah se prepoveduje učencem, da se ne smejo naročati na knjige literarnega društva „Matica Hrvatska" v Zagrebu, dasi izdaja to društvo samo odlična literarna in zgodovinska dela za jako nizke cene.
Gospoda moja! Tak terorizem vlada v Bosni-Her-cegovini proti hrvatskemu čutu, da se morajo prikrivati celo najboljši rodoljubi iz strahu pred neprijetnostimi. Toda s prežalostno protihrvatsko politiko v Bosni-Hercegovini, Slavoniji, na Hrvatskem, v Dalmaciji in Istri se ne pripravljajo dobri ščiti za kraljevi prestol. (L'ako je!) Sedanji bosensko-hercegovski upravi ne morem zaupati, zato bodem glasoval proti proračunu".
Odgovor ministra pl. Kallatj-a je bil kratek in malo stvaren. Samo konec tega govora utegne zanimati naše čitatelje. Rekel je: „Moja politika ni niti hrvatska, niti srbska. V ta prepir se jaz ne mešam ; kajti oba (naroda, Hrvati in Srbi) imata prav in ne prav. Oba imata prav,
ker vsak teh narodov hoče popolnoma sam vladati na tem teritoriju. Jaz ju poznam, poznam tudi druge narode na vsem balkanskem polotoku.
Bilo je prokletstvo pri teh narodih, da so se vedno vedli drug proti drugemu kot smrtni sovražniki; bilo je njihovo prokletstvo, da je hotel vsak tak rod na isti zemlji vladati sam in izključno in drugemu ni ničesar odstopil.
Tako je tudi prišlo do tega, da se od hrvatske strani Bosna in Hercegovina kot hrvatska, od srbske strani pa kot srbska zemlja ne samo imenuje, temveč tudi vindikuje, in da smatra vsled tega jeden rod drugega vedno največim sovražnikom. Jaz sem pa prijatelj, — pravi resni prijatelj obeh rodov. Zato želim, da bi mirno drug z drugim živela, ko ju je zgodovina postavila na isti teritorij. Med brati, ako so iz katerih koli vzrokov postali sovražniki, ne more nastati nikako prijateljstvo in in nikako dobro skupno življenje, ako vsak ne popusti v nekem oziru".
-—-
Celjsko vprašanje.
„Celjsko vprašanje" je v nemškem časopisju še vedno prvi in glavni vir razmotrovanj in povod hujskanja proti Slovencem.
Prva neresnica je, da je Celje povsem in izključno nemško mesto. V okolici njegovi prebivajo jedino Slovenci, od Celjanov samih je tretjina slovenskega rodu, — kaka opravičenost je tu govoriti o nemški lasti ?
Druga neresnica je, da Nemci trpijo krivico. Vsaj se jim ni nič odvzelo; ako se pa za Slovence osnuje par dvojezičnih gimnazijskih razredov, s tem oni niso ničesar utrpeli; saj njih otroci jih ne bodo obiskovali.
Tretja neresnica je, da je to v kvar nemškemu narodu. Nemški narod je velik in mogočen; ali ima res tak strah pred vsako slovansko šolo, jednako levu pred
miško, ki njemu ničesar ne škodi ? Kdo bi veroval, da narod, ki šteje nad 60 milijonov, bi mogla uničiti slovenska šola ?
Četrta neresnica je, da so Slovenci priborili si Bog ve kak vspeh. Po temeljnih državnih zakonih imamo pravo do izomike na podstavi materinega jezika; ako se je to zabranjevalo do sedaj, in ako se hoče še nadalje preprečiti z resolucijami vseh možnih nemških mest, društev in zastopov, potem godila in godi se nezakonitost.
A tu ni šlo za slov. gimnazij, temveč za Celje. Res, da so hoteli privoliti vsaj z besedami gimnazij drugje, nego v Celji, da se tako temu reši navidezno nemštvo. Res, da je bilo vprašanje velevažno radi principa, in da je važna ta pridobitev zaradi Celja samega, ki tako tudi na zunaj izgubi nekoliko svoj „nemški značaj". A čemu potem toliko vika in krika o zatiranem nemštvu ? Maribor je isto toliko nemški, kakor Celje, ono mesto je mnogo bliže nemški jezikovni meji, in vendar imamo tam uže paralelke, ki niso uničile nemštva niti prozročile takega hrupa.
Ako bi Nemci bili vsi proti Celjski gimnaziji, privo-livši jo drugod, razumevali bi to, z uže navedenega stališča. Ali med Nemci bilo jih je mnogo, ki niso verjeli v strašilo nevarnosti za svoj rod. Konservativci bili so si dosledni; židovski liberalci pa glasovali so danes z vso emfazo proti, jutri pa za: oni so dokazali, da njih prepričanje je puhlo, da je njih narodna navdušenost fraza, da jim je vse le na tem, svoji propadajoči stranki podaljšati življenje. In njih „najboljši mož" zapustil jih je sramotno, sprejevši od nasprotne vlade mastno službo. Taka stranka je pač uže blizo pokopana. In zato naj bodo Nemci hvaležni „Celjskemu vprašanju" ! Židovsko-liberalna stranka bi sicer tudi brez tega propala, ali to pospešilo in zagotovilo je njen poraz. In nemški narod imel bo od tega toliko koristi, da bi zares nacijonalne stranke z veseljem morale pozdraviti „Celjsko vprašanje".	X.
IIoKojy Mor KHBoia IIpyjKH mh 6'jeay pyicy, Ckhhh mh cpna MyKy, Ckhhh mh TeiHKH jaj.
flpywH mm 6jejiy pyny . .
PajcKa ch th JtenoTa, Ah1)'o ch npaBH pajcKii: Hcbhhh h,b'jeTe Majcku HIto 6hx 6e3 ie6e ja?
JJa Ha CB'jei ie6e HHje, JKanocTaH po6 5hx 6ho, Cy3a 6hx Bpeao jiho y u,'je.m Moj h B'jeK.
Jia cyHH,e '3rap He rpnje, 3eM.i>a 6h TyacHa 6mia; Ee3 ie6e jyino Mirna, HeMa hh cpnv ji jeic.
HeMa 6e3 ie6e cnaca — 3eMita je nyHa Baja, Th ch mh apaiaK cjaja — Opeka ch 5kiihy mom.
OjijeK mh TBora raaca, Mhhhhom cpce jnpa — Th jecH ah I/o MHpa, Ilpej to6om MyKHe rpoM.
B'jeay mh pyicy npyjKH, HeK uyje yBjeic Moja, H penH: „CBa caM TBoja" Taja hy ciekii mhp.
IIpeCTat he 3,a He tv;kh, Tas jajHO cpue Moje : Kaj jejHOM H MH jBoje Ej-JCMO CJiaBHT* HHp.
y B a p y, (Ujjna Topa) 1895.
Mu.io JoeoeuH.
I> O P X S I.
Iz Idrije, dne 6. avgusta 1895.
V nedeljo, dne 4. avgusta 1.1. priredilo je tukajšnje politiško društvo „Jednakopravnost* na „Pristavi" pri Idriji svoje prvo javno zborovanje, h kateremu je povabilo tudi nekaj členov izvrševalnega odbora narodne stranke iz Ljubljane ter s tem dalo vsej stvari nekoliko širje obzorje, h kratu pa tudi iz stiske pomagalo narodni stranki. Shod se je dovolil samo z neko omejitvijo
javnega zborovanja, ker je došel od politične oblasti migljaj, da bi utegnil biti isti zabranjen z ozirom na razburjenost, ki je zavladala po Notranjskem med pristaši nasprotnih si strank. Škandali, dogodivši se pred nekaj tedni v Starem trgu, provzročili so nekako izjemno stanje pri nas.
Vabilu odzvali so se g. dr. Ferjančič, dr. Tavčar in dr. Majaron, a žalibog, da so dospeli v Idrijo stoprav popoldan, par minut pred otvoritvijo zborovanja.
Ne vemo sicer, kaj jih je zadržalo v Ljubljani, a
gotovo je, da bi bilo ljudstvo, hoteče jim prirediti sijajen vsprejem, še bolj oduševljeno za stvar narodne stranke, ko bi bili gospodje nekaj ur več preživeli med nami.
Vsi trije govorniki spominjali so se s trpkimi besedami Starotrške afêre in naglašali, da je vsega kriva le nevednost zaslepljene množice. Torej kaj sledi iz tega ? ! Videli ste gospodje, kako željno Vas je pričakovalo ljudstvo in Vas pazljivo poslušalo ; zakaj torej ne pridete večkrat med-nj ? Otresite se nesrečne misli, da taki shodi nič ne koristijo, kajti fakta kažejo nasprotno !
Izgovor, daje premalo delavcev na političnem polju, in da to malo številce ne zmore vsega in — povsod ne velja ; — koliko jih pa imajo nasprotniki ! Jedni in isti ljudje nastopajo na vseh njihovih shodih. In ako je res premalo delavcev, kdô pa je kriv tega ? pristaši narodne stranke pač ne, ampak voditelji, kateri... Qui capere potest, capiat !
Shod se je vršil prav mirno. Nekaj znanih pristašev klerikalne stranke bilo je sicer navzočih, a poskušali niso ničesar. Niso li klerikalci povsod tako zdivjani, ali morebiti poguma niso imeli, ko so videli ogromno množico proti sebi — tega ne moremo razsoditi.
Zvečer se je zbralo kljubu skrajno neugodnemu vremenu vse polno ljudij pri zabavnem večeru v pivarni gostilne pri „črnem orlu", kje se je med petjem in tam-buranjem izustilo še nekoliko nepolitičnih govorov.
Zadovoljni z lepim vspehom smo se razšli, hvaležni Ljubljanskim gostom za njihov trud in želeč jim povsod takega vspeha, kakor pri nas. Toda „brez muje se niti črevelj ne obuje" !
—-
Ruske drobtinice.
C'L nipy no hhtk'b, rojiOMy pyôaxa.
„PiijKCKiii BicTH." podaja nam nekoliko dat o pijači v Rusiji. Vpraša, kje v Rusiji največ pijo take pijače, katerej tukaj pravijo „erapiHue Hammta". Na podstavi oficijalnih izjav odgovarja, da največ pijejo — horribile dictu — v Pribaltijskem kraju. Račun odseka „HeoKaaftHuxt côopoBt" za 1893. 1. namreč pravi, da je : v Pribaltijskem kraju 1 krčma na 415 duš, v Poljski 1 krčma na 722 duš, v Srednji obrtni Rusiji 1 krčma na 95 » duš, v Zakav-kaškem kraju 1 krčma na 1068 duš, v Maloruskih gubernijah 1 krčma na 1138 duš, v Sibiri pa i v Zakaspijsk. krajih 1 krčma na 3506 duš. Če alkohol razdelimo na stopinje i izčislimo, koliko stopinj pride na človeka, dobimo naslednje številke: v Pribaltijskem kraju na 1 dušo 202 stop., v Poljski na 1 dušo 18-1 stop., v srednji obrtni Rusiji na 1 dušo 29 6 stop., v Zakav-kaziju na 1 dušo 4 8 stop., v Malorusiji na 1 dušo 19'2 stop , v Sibiri in Zakaspiju na 1 dušo 10 0 stop. Pivarnic ali pivnih zavodov pa je v Pribaltijskem kraju 209, v Poljski 232, v Srednji obrtni Rusiji 40, v Zakavkaziju 22, v Malorusiji 43, v Sibiri pa i Zakaspiju 68.
Druga tablica kaže, da v Velikorusiji najbolj pijo „icpinicie cnHpTHue HamiTKH", to se pravi vodko, kateri pa slovensko žganje prav nič ni podobno. Pa Velikorusi pijô koj vodko, drugih pijač pa pijejo jako malo, ali pa nič, če ne bomo k takim poštevali kvasa, v kojem je betvic.a alkohola le tedaj, če je prav dober, kakoršnega pa so poznali ruski bogači-posestniki le za čase robote ; v naših časih pa se v Rusiji dela le malo takega vrlega kvasa, in preprosti narod ga nikoli ni poznal, a vselej je pil i tudi sedaj pije nekako godljo, sestoječo iz vode, moke i raznih tvarin, katere delajo to, kar delajo pioste mednice. Pribaltijci pa pijejo vodko le radi začetka, le radi tega, da bi potem prešli h kaki drugi pijači, navadno seveda k pivu.
V Poljski so pa začeli prositi o takih rečeh, o kojih so se pri general-gubernatorju Gurku zarekali le redko. Tako na primer mesto Lodz prosi si obhodno železnico, katera bi vejicami vedla tudi na najbolj prometne tovarne Lodz smatra se za ruski Man-čestr, i to prav po pravici. Napredek tega mesta je kar čuden, strašen ! L. 1870. naštevala je Lodz 35 tis. prebivalcev ; sedaj pa
jih broji nad 300 tis. Tovarov se je izvažalo leta 1889. okolo 40 milj. pudov; sedaj se ga pa izvaža uže nad 60 milj. pudov. Moskva kar trepeče pred Lodzo, i g. Gurko kot istiniti Rus more biti zato ni dozvolil Lodzi obhodne železnice, da bi ga Moskva ne „okregala", da bi sploh istiniti ruski domoljubi-trgovci ne rekli, da je podpiral inozemščino na kvar svojej domačiji. Gr. Šuvalov pa menda železnico dozvoli, vsaj tukaj vsi tako menijo, kar pomeni, da sedanjega gen. gubernatora smatrajo za pravitelja bolj popustljivega, nego so smatrali prejšnjega gencralisimus-a. Lično mi pa proti takim nameram prav nič nimamo, kajti spodbudijo tudi Moskvo na delo. Tekmovanje, če je pametno, more splošnim državnim interesom le koristiti, nikakor pa jim ne more škodit, če škoda ne bo, da bo tudi Moskva morala pazljivo ogledati se i načrtati si nove, bolj široke pote, kateri jo privedejo tje, kjer jej v obrtnih obzirih ne more biti strašno nikako tekmovanje, torej tudi ne poljsko-židovsko z nekako nemško zakvasko Kajti pritrdite mi, da pretirani protekcijonizem sploh nima zdravih osnov; če ga pa umejo tako, kakor ga ume ruski trgovec starega zakala, a Moskviči so si v tem obziru večinoma ostali zvesti, tedaj so njegove posledice za naseljenje, za pokupatelje pač take, da se kar Bogu smili Vi si seveda celo ne sanjate, da ruski trgovec sploh pr idaja s 50—20'> odstotkov dobička ! Rusko občinstvo pa kaj dobro pozna to bezbožno odrtnijo i se je celo privadilo je. .. Torej če Lodz zbije Moskvi kakih 50"/0, Moskva od tega pač ne pogine; a žepom ruskih pokupateljev bo od tega pa precej po-lehčalo : He Bce Kory Macjiamma, 6yj,en> h Bealiuiii nocri..
Drugo pesem pa bi zapeli nekoji trgovci, a vsi istiniti Rusi, ko bi gr. Šuvalov izpolnil srčne želje Poljakov glede „Ze-meljnega društva- , katero je za Poljake sui generis focus v gmotnem, torej tudi narodnem obziru. To društvo je tudi ponovilo svojo prošnjo, da bi mu dozvolili prejemati na strah (zavarovati) posestva poljskih zemljevladelcev, kakor kmetov, tako i velikih posestnikov. Ko bi se to zgodilo, bi poljski šovinizem pač skoro preprežil vso Poljšo v podobi bezčislenih „agentov", to se pravi propagandistov znanega „ješče Poljska ni zginola . . . ." Zavaro-anje imetja je sedaj v Poljši državno, to je pač pravično i poljskemu ljudu prekoristno, torej naj tako tudi ostane : si duo faciunt idem, non est idem ....
Svetejši sinod, tako rabijo to besedo Rusi i ruska pravoslavna cerkev, i tudi drugi Slovani si ne kujte svoje sinode, torej sv. sinod, možic, spola, pozvedel je po železnicah, du delavci po nekoliko letne prebivajo niti pri izpovedi ni pri sv. obhajilu. I to proizhaja ne od neverja, a ker jim načelstvo ne daja nujnega časa, nujnega odpočitka. Da bi versko čuvstvo ne trpelo i ne mrlo, naročila je torej najviša cerkovna uprava, da vsaka železnica mora naprej odpuščati delavce po redu k svetim tajnam, i to ne samo za velik post, no i ob drugih postnih dneh cerkovnega leta. Da bi se pa vi ne zmotili po svojih „krščanskih" pojmovih, pribavljam, da delavec po okrožnici sv. sinoda ni samo težak, ampak tudi gospod, i tukaj nahajamo v polnem redu, če, na primer, z učenci gredo k izpovedi i sv, obhajilu tudi učitelji i profesorji. Pri vas pa se vesoljnost cerkve nekako drugače tolmači ....
Nova pitejna reforma je v kratkem dala toliko blagodejne posledice, da je vlada uže rešila, razširiti jo na vse velikoruske i maloruske gubernije, da menda tudi na Poljsko. Treba bo torej mnogo novih zavodov, v kojih bodo od države žgali i čistili pijačo. A zavodi trebajo sluišejiih delavcev i mojstrov-mehanikov, kakor-šnih Rusija sama nima dovolj. Torej vlada najprej segne po Varšavskih mojstrih, i kar jih bo tam še premalo, jih bo pa iskala za mejo, torej po primeru Petra Velikega. Če so med Slovenci taki ljudje, koji bi to delo umeli, i koji bi bili dovolj smeli (srčni), zapustiti svojo domačijo, naj poskusijo svoje sreče, zaslužek bo gotovo dober •, kajti naše finančno mn:isterstvo je najbolj bogato. Jaz nikogar ne vabim, pa poročam, to kar, je i sicer nekaj zato, ker je uže bilo nekoliko slučajev, da so me vprašali, kje v Rusiji pečene siničke v usta lete ... Pa ponavljam še jedenkrat: Cejrs pa3i iipjiiihp-l, o/[.Hin, pa3't otpiact — naj dobro pomisli prej, nego nadene črez rame svojo bisago . . .
Prošlega meseca junija imela je .Novovremska" redakcija veliko izgubo : umrl je njeni člen i sotrudnik S. N. T e r p i g o rj e v, najgorši podlistikar tega svetovnega lista. Podpisaval se je navadno Sergej A. Sava i poznal je posebno pomeščičji bit ali dolce far niente ruskih velikih posestnikov . . . Umrl je bednim ter zapustil bedno vdovo z neskolikimi otročiči, kojim je car soizvolil nazna-čiti prvo dolgotrajno podporo v 6 i0 letnih rubljev iz zaloge literarne, umetniške i učene, kojo je ustanovil začetkom svojega car-stva Meni se to zdi jako prav, i ima menda nekak svoj pomen, da je bil ta prvenec političen delavec i sicer sotrudpik za res politično najvplivnejšega ruskega lista „Novega Vremena". B. Iv.
OGLED PO SLOVANSKEM SVETU.
a.) slovenske dežele.
Goriško. „Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda s sedežem v Gorici" ima vpis pravil dovoljen. Namen društvu je, pospeševati vinarstvo in kletarstvo, vinsko kupčijo domačih vin, prodajo grozdja, svežega ter suhega sadja in v obče kmetijstvo zadružnikov ; zagovarjati koristi briškega vinarstva, sadjarstva in kmetijstva v obče; nakupovati in razprodajati vino in grozdje, napravljati pivnice, skladišča v Brdih in zunaj Brd . . . Naj bi pospeševalo novo društvo blaginjo slovenskih Bricev na Goriškem !
Grof Fran G o r o n i n i je odlikovan povodom odložitve svojega državnozborskega mandata z redom železne krone prvega reda.
Odvetnik dr. Karol Triller iz Ljubljane je odprl svojo pisarno v Tolminu, na kojem mestu lehko mnogo koristi slovenskemu narodu na Goriškem.
Dvojna mera. Ko se je na ^eškem v Mostu prigodila velika nesreča, da se je poniknila cela ulica, začel je pomožni komitet zbirati in razdeljevati milodare. ^elii pritožili so se, da jih Nemci ne upoštevajo pri razdelitvi, njih „Beseda" pričela je z zbirko za Čehe. Vlada pa je za-ukazala, da mora vso nabrano vsoto izročiti podpornemu komiteju.
Ko se je v Ljubljani slišalo nekaj pritožb, hujskali so nemško-nacijonalni listi na vse kriplje in dosegli, da so mnogi Nemci ali naravnost odrekli podpore ali pa je poslali „Siidmarki" v razdelitev. Tedaj pa vlada ni storila ničesar.
Prebrisanost Celjanov. Ubogo Celjsko nemštvo bo imelo od slov. paralelk največi dobiček. Nemci pri nas in v rajhu dopošiljajo denarja za zidanje „Nemškega doma" in „Nemškega dijaškega zavetišča". Naj uže nemški Celjani napravijo tako kupčijo, — da si s tujim denarjem osnujejo podjetja, ne da bi sami kaj storili ali žrtvovali, naj si uže tako dado poplačati svojo žaljeno narodno čast, — to bi nas ne bodlo. A paziti moramo skrbno, da se iz zavetišča ne izcimi ponemčevalni zavod za ubožne sloven. okoličanske dijake, da jim naši ljudje nikdar za nekoliko ugodnosti ne prodajajo narodnosti otrok'. Treba bi bilo misliti in delovati na podporo ubožnim slovenskim dijakom, da ne bi zapadli v nasprotniško osnovo.
Stirsko. Južno-štajerska hranilnica v Celju imela je v letošnjen prvem poluletju 319.374 gl. 53 kr. prejemkov in odštevši gotovino z dne 30. junija t. 1. v znesku 19.353 gld. 54 kr. skupnih izdatkov 312.371 gld. 3 kr., torej skupnega denarnega prometa 631.745 gld. 56 kr. Hranilnih vlog je vložilo 699 strank v skupnem znesku po 252.781 gld. 31'/a kr., uzdignila pa je 613 strank le 190.990 gld. 29 kr. torej se je v tem poluletju več vložilo 69.791 gld. 2 V« kr., ako doštejemo stanje hranilnih vlog s koncem lanskega leta v znesku po 1,280.982 gld. 5 kr., dobimo stanje hranilnih vlog koncem po 1,342.773 gld. 7 '/s kr. brez kapitalizovanih obresti od letošnjega poluletja, Posojil izplačalo se je 95 strankam v znesku po 70.972 gld. 23 kr., vrnilo se je pa 21.378 gld. 71 kr., torej se je več izplačalo 49.593 gld. 62 kr., doštevši k tem letošnjim izposojilom stanje lanskega leta po 1,133.278 gld. 5 kr., dobimo stanje posojil dne 30. junija t. 1. v znesku po 1,182.871 gld. 57 kr. Prošenj za posojila vložilo je 340 strank, katere so skupej prosile za 142.789 gld., ravnateljstvo pa je dovolilo le 91.300 gld.
Drž. poslanca Katencggerja, ki je branil v držav, zboru postavko za Celjske dvojezične vsporednice, sedaj
po občinskih sovetih, društvih in novinah na gornjem Štirskem silno napadajo. Med napadniki so tudi nekateri poslanci, kakor Morre. Tega v odprtem pismu vpraša soposlanec Kalteneggerjev med drugim: 1. Ali smatrate vi krivicoj glede na to, a) da živi na spodnjem Štirskem 47.743 Nemcev in 395.353 Slovencev, kateri ako bi bili tudi vsi trgi in mesta nemški, — plačujejo neposredno davka 905.064 gld. proti 236. 083 gld., ali smatrate torej vi gledč na navedene razloge krivičnim, če se slovenski dijaki na spodnjem gimnaziju poučujejo v vero-znanstvu, računstvu in latinščini v materinem jeziku ? 2. Ali res mislite, da je Celjsko n&mštvo vsled tega v nevarnosti, če se v Celju nastavijo 2 ali 3 profesorji, vešči slovenskega jezika. 3. Ali je pri nas politična svoboda v obče kaj v čislu, in če je, kako mislite potem o pravici vsakaterega poslanca do svobode besede in nezavisnosti pri glasovanjih ? 4. Kako mislite svoje dotično postopanje opravičiti sosebno proti poslancu Kalteneggerju ?"....
Graški mestni sovet je sklenil, da ne bode oddajal mestnih prostorov naseljencem, o katerih bi sodili, da ne postopajo pošteno pri svojem poslu, židovski listi so takoj zasledili, da ta sklep meri na zide, in se radi tega hu-dujejo. Ali bodo posnemali drugod sklep Graških mestnih očetov ?
Družba sv. Cirila in Metoda je imela letos 8. avg. svojo skupščino v Kranju, in se je poslednja pri odušev-ljenju udeležnikov naroda krasno izvršila.
Slovenci, pod vodstvom dež. poslanca g. Iv. Hribarja, so se tudi letos poklonili biskupu Strossmajerju, krepečemu se v Slatini. Poslednji ie povdarjal potrebo složnosti in j edinosti. Prisotne so bile pri tej priliki tudi nekatere slovenske rodoljubke. Oduševljeni pa so bili vsi čestilci velikega biskupa, ko jim je govoril iskrene besede.
bi ostali slovenski svet.
Ischl. V Ischlu prebivata sedaj na hladu cesar in cesarica. Došli sok cesarju sedanji tostranski ministerski predsednik Kielmansegg in ogerski Banffy, potem zunanji minister Goluchovski, nemški poslanik na Dunaju Eulen-burg. Goluchovski se je sešel tudi z nemškim kancelarjem knezom Hohenlohe-tom. Potem sta došla romunski kralj in kraljica, in sicer separatnim vlakom našega dvora. Oba sta bila sosebno prijazno sprejeta od cesarja, cesarice in mnogo članov našega dvora. Oba sta se razgo-varjala tudi z našim zunanjim ministrom in nemškim Dunajskim poslanikom Eulenburgom. Vse to je dalo povod razpravljanju po novinstvu. Nemško-židovski listi so z velikim veseljem pozdravili prihod romunske kraljevske dvojice na naš dvor ter so začeli trditi,, da Bomunska je pristopila vsled formalne pogodbe v družbo trozveze, z namero, da bi bila v slučaju vojne z Rusijo na straži proti poslednji. Tudi so začeli isti listi naglašati, kakor da bi se Nemčija še le sedaj zaresno začela zavzemati za balkansko politiko. Kakor da bi ne bil Bismarck uže davno zasnoval načrta, vsled katerega se imajo gospodar-stveni in politiški interesi Velikonemčije zasledovati ne le po vsem Balkanu, temveč tudi daleč tje v Malo Azijo! Ob shodu velikih oseb v Ischlu se je razkrilo zopet mišljenje tistih, ki so v službi zapadne politike. Avstro-Ogersko je sedaj v najprijaznejših razmerah z Busijo, in je začela prva tudi vsled tega svobodniše postopati; to pa zaščitnikom prusko-nemških interesov ni po volji. Zato bi prijazne odnošaje med Rusijo in Avstro-Ogersko zopet radi ohladili ali po svoji moči celo razdrli. Romunski pa je sicer vladar Hohenzollernec, ali on bode naposled dolžen ra-čuniti tudi z narodom, z njegovimi tradicijami in njegovo
vero. Publicistika torej, ki tako sangvinično pridružuje Romunsko trozvezi, dela ravno s tem isti trozvezi slabo uslugo, in je pisavo takih novin treba obsojevati v interesu naše monarhije.
O deflnitivnem ministerstvu mnogo «gibljejo; nekateri menijo, da ministerskim predsednikom bi postal sedanji gališki namestnik grof K. Badeni. Mnogi sodijo, da sedanji začasni ministerski predseduik Kielmansegg ne bi bil napačen, in to iz posebnih razlogov. Vsekakor bi bilo bolje, ko bi ostal on, nego pa da bi prišel na njegovo mesto grof K. Badeni. Tudi če je o poslednjem sama govorica, dolžni so slovanski narodi toliko bolj gledati, da njih zastopniki v vsakem slučaju stopijo v zjedinjeno opozicijo. Jedino poslednja more sosebno v pogledu na pogodbo z Ogersko dovesti do ugodnih vspehov. Ni dovolj ostajati jedino zunaj Holienwartovega kluba, temveč potreba je formalno skupno opozicijonalno postopanje. Ni dovolj ostati le v rezervi; položenje zahteva določene taktike v tu povdarjenem smislu, in to naj si zapomnijo dr. Ferjančič in tisti, ki so na Slovenskem z njegovim postopanjem zadovoljni.
Češko. Vsak dan je kako novo društvo, kak nov praznik na narodopisni razstavi. Ogledalo si je razstavo uže okolo 1 milijon ljudij.
V Indrihovem Gradcu so praznovali spomin 300 letnega trajanja ondotnega gimnazija.
Gališko. V pogledu na priprave za deželnozborske volitve se med poljskimi strankami veča prepir. Demokratiška dokazuje, da plemstvo je doslej spravljalo kmetstvo in množice v propad. Vsled tega so plemiči razjarjeni in bi radi zadušili živahno gibanje na kmetih. Novi tir med poljskim narodom sicer ni na vse strani pravilen; ali odobravati je treba, da se sploh probujajo množice ter postavljajo v nasprotstvo s plemstvom, ki je narodu in Slovanstvu provzročilo uže toliko škode in zla.
Kaka beda je v Galiciji, razvidno je iz tega, da je trgovina, obrt in velik del zemljiščv v židovskih rokah. Kmetje v svojih stiskah plačujejo Židom po 50 do 150, gld. obrestij. Za majhne zneske stavljajo kmetije na dražbo. Narod si ne zna pomagati, sosebno ker je neveden ; saj ne zna ne citati, ne pisati. ..
Hrvatsko. Cesar običše Zagreb. Trdijo pa, da ban Khuen-Hedervary odstopi kmalu.
Ogersko. Madjarski minister proti nemščini. Naučni minister dr. Vlassics je Peštanskemu načelništvu dal sovet, naj odstrani nemščino iz osnovnih šol, ker ista obtežuje in škoduje narodnemu madjarskemu geniju. Nemške no-vine, tndi židovski Pester Lloyd, se liudujejo radi tega. Pri Madjarih je v tem nasovetu ministrovem posebna ironija. Drugače posredno in neposredno delujejo Madjari na prospeh nemške narodnosti in celo velikonemške politike, a v posebnem slučaju se hočejo nemščini protiviti Kaj pa hočejo ? Slovane in njih jezike sovražijo, madjarski jezik pa ne seza čez madjarski globus, ostaje torej le nemščina kot potrebni praktični jezik.
Narodni kongres v Budapešti dolžen je vršiti se danes, ako niso še v poslednji hip od madjarske strani izsledili kako pretvezo, da ga zabranijo. Udeležijo se kongresa, ki, ako bi se prepovedal na Ogerskem, ima biti na Dunaju, Slovaki, Srbi in Romuni. Čudno je, da se Hrvati niso pridružili tem narodnostim; saj je tudi Hrvatov nekaj na Ogerskem, zunaj brv. zemelj. Tudi ko bi bilo glede na narodnost pri Hrvatih vse v redu, dolžni bi bili radi složnosti udeležili se kongresa Slovakov, Srbov in Romunov. „Hrvatska" je menda pa še celo karala, da
so odšli h kongresu tudi Srbi s Hrvatskega. Graje pa so vredni Hrvatje na to stran.
Shod nemadjarskili narodnosti] na Ogerskem ne da miru madjarskim listom. Jedni trde, da je uže to največa neumnost, ako se govori o nemadjarskih narodnostih, ker na Ogerskem je baje le jedna narodnost, in ta je madjarska. Drugi se tolažijo s tem, da shod itak ne bo imel nikakega vspeha. Tretji pa strastno napadajo „panslaviste" in romunske „iredentaše", katerim naj vlada nikakor ne dovoli zborovati v Budimpešti. K vsemu temu dostavljajo slovaške „Nar. Noviny" : To je politika ptiča znoja, kateri rije svojo glavo v vroči šovinistiški pesek, da ne bi videl razmer, kakoršne so". Tako se zdi tudi nam. Prej ali slej razvidijo židovski Madjari, da taka pot jih ne privede do cilja.
Bolgarsko. Tudi z Bolgarsko ima podkupljeno no-vinstvo nepretržno mnogo opraviti. Objavlja razne laži, katere preklicuje z novimi neresnicami, oosebno hoče stvari zasukati tako, kakor da bi se bila bolgarska de-putacija vrnila brez vsakega vspeha. Ruski glasi pa trdijo, da ruski narod je ostal vedno prijazen in prijatelj bolgarskemu narodu; ruska vlada pa nezakonite vlade ne more nikdar pripoznati, ker Rusija se drži strogo Bero-linskega traktata.
Kaj bode s Koburžanom ? Ga li Rusija prizna ? prestopi li k pravoslavju ? ostavi li Bolgarijo, da si zopet voli kneza ? in druga so vprašanja, katera razpravljajo vsi evropski listi. „Knez" vidi, da brez Rusije ne more izhajati, da proti Rusiji ne more vladati, ker bolgarski narod je skoro brezizjemno naklonjen Rusiji. Kaj ga je torej napotilo do tega, da se skuša spraviti z Rusijo? Morda ljubezen do bolgarskega naroda, kakor trdč jedni, ali celo rusofilstvo, kakor zatrjujejo drugi? Mi mislimo, da ni jedno, ni drugo. Bolgarski narod ljubi on v toliko, v kolikor bi on brez bolgarskega naroda ne imel vladarske časti. Rusofil je pa le navidezno zato, ker ve, da brez Rusije ne doseže svojega cilja. Tega mnenja je tudi Karavelovo glasilo, katero piše: Ako je knez zares postal v Bolgariji tako zelo oduševljen rusofil, in ako se je prepričal o žalostni istini, da Bolgarija brez ruskega prijateljstva ne more obstati, tedaj naj sledi lepemu vzgledu svojega prednika in naj se odpove prestolu, potem dopusti živeti dvema narodoma v prijateljskih razmerah, kakoršne zahtevajo mednarodni odnošaji, in kakoršne smo Rusiji dvakrat dolžni kot narod, za kateri je prolilo na tisoče in tisoče Rusov kri, da so ga rešili petstoletnega robstva in osvobodili za politiško življenje. Knez dobro ve celo od mnogih nas, da je on jedina zapreka, katera stavlja Bolgarijo v neprijetno položenje, da se nahaja ne le v neprijaznih odnošajih k Rusiji, temveč tudi v nenormalnih mednarodnih razmerah z drugimi državami. Blagorodno čuvstvo resnične in prave ljubezni do našega naroda ga morajo privesti do te žrtve. Zapomnijo naj si oni, kateri premišljujejo sedaj usodo našega naroda, da vsaka nasilna rešitev našega vprašanja, bodisi to notranje, ali zunanje, bode pogubna za kneževino, dokler se nahaja Bolgarija v tako izolovanem in nenormalnem položenju.
Srbija. Za časa smrti Stambulova so trdili nekateri nemški in madjarski listi, da je Srbija poslala na ukaz kralja in vlade venec na krsto Stambulova. Tej vesti pa srbske službene novine odločno ugovarjajo kot neresnični.
Grškega metropolita Visarionna v Prizrendu v stari Srbiji so tamošnji Srbi prognali.
Rusija. Varšava je štela leta 1894 vseh prebivalcev 552.986 in sicer 20.314 oseb več nego leta 1893. Po
veri je bilo 307.674 katolikov, 190.300 Židov, 20.871 pravoslavnih, 16.525 protestantov, 254 mahomedanov in t. d. Meščanov je bilo 298.102, rokodelcev in delavcev 90.462, podanikov drugih držav 13.714.
Ruski arheologiški zavod v Carigradu se je letos ustanovil. Predsednik mu je bivši Odeski vseučiliščni profesor Uspenskij. Ruska država mu daje 12.000 rubljev podpore na leto.
V Carjigradu zasnujejo poleg srbske šole tudi srbski gimnazij. Turško prosvetno ministerstvo je v to uže privolilo, kakor poročajo.
Irsko. Znamenit irski svečenik piše gledé nato, da je zmagala pri novih volitvah protiirska konservativna stranka : Večina konservativcev (Tory) v novem parlamentu bode jako velika. Liberalci so v Angliji malo ne izginili. Kaj stori naša irska stranka nasproti tiranski vladi konservativcev? Ali bi ne bilo modro pretresati vprašanje, bi li ne bilo najbolje, da naši poslanci do cela izostanejo iz državnega parlamenta ? Njih prisotnost bi vzdrževala le pretvezo unije. Pri sedanjih razmerah ravnajo z Irskim kakor s kako koronino naselbino.
Te besede so vredne premišljevanja tudi drugod.
Nemci in Italijani liberalnega imena in iredentov-skega mišljenja so pravi bratje po duhu. To so pokazali uže večkrat z besedo in dejanjem, to smo razvideli tudi povodom vtikanja italijanskega parlamenta v naše avstrijske notranje zadeve, kar smo bili uže navedli. — Ob tej priliki piše glavno glasilo nemške židovsko-liberalne stranke, da je to povsem naravno, da obstoji med Avstrijo in Italijo nekaka solidarnost kulturnih interesov proti Slovanstvu ; kajti zraven Nemcev slovanske „vzbujajoče se" narodnosti nikogar tako zeló ne sovražijo, kakor Italijane. V Istri, Dalmaciji, v Trstu in Gorici, sploh povsod, kjer stanujejo skupej Slovani in Italijani, se kažejo slični pojavi, kakor v nemško-slovanskih deželah med Slovani in Nemci. Kako lažnjiva je bila uže od nekdaj pritožba o germanizaciji, s katero zakrivajo Slovani svoje prodiranje v nemško ozemlje, se najboljše vidi iz tega pojava, kajti da Italijani žele. germanizovati, tega še gospod Spinčič ne bode trdil. Toda prišlo je zares uže tako daleč, da, če se sploh more govoriti v Avstriji o zatiranih narodih, morejo se samo Nemci in Italijani smatrati zatiranimi, ta dvojni kulturni narod v Avstriji, kateri je bil v zadnjih letih v vseh narodnih bojih premagan, in proti kateremu so Čehi, Slovenci in Hrvati vedno imeli vlado na svoji strani. Tako perfidno more pisati pač le nesramna židovska duša ! Polemizovali ne bodemo. Te besede priobčimo le „in perpetuam memoriam".
Papež je izdal okrožnico na belgijske škofe, v kateri opominja belgijske katolike, da naj bodo složni in naj zubrnnjujcjo sndjalizem. Škofom pa sovetuje, da naj se kmalu snidejo in pretresujejo na tem shodu so-cijalno vprašanje. „Ker je pa zlo", pravi dalje, „zaradi katerega se pritužujemo, tako veliko, da se z zdravilom uže ne sme več odlašati, torej mislimo, da bi bilo dobro, da bi se med tem takoj začele pomirjevati strasti. Zato pa, čestiti bratje, želimo, da v našem imenu katolike svarite in opominjate, da naj uže sedaj popolnoma opusté prepiranje in razpravljanje o takih točkah, bodisi na shodih ali v novinah in jednakih spisih, tembolj pa proti-
stransko očitovanje .Dolžnost duhovnikov je posebno, da so previdni nasproti novim mnenjem, da strasti z vero mirijo in spravljajo ter opominjajo na dolžnosti krščanskega državljana".
KNJIŽEVNOST,
Cp6u u Xpearu Apa. M. E. Mii.iOBaHOBiiha. Enorpaß, napHa pajpKajma iiiTaMuapiija 1895. Hnjeiia 50 napa äiih. — Ta knjižica se je ponatisnila iz leposlovnega lista „Djelo" in razpravlja ob odnošajih med Srbi in Hrvati še precej stvarno.
Rozhledy socialni, politicke a literarni. Čislo 10 ob-seza med drugim: „Česky mystik a simbolista". „Ostrav-sko-karvinsky uhelny revir" in dr.
V. Beneše TiebizsMho spisy sebrane. Sešit. 95, dil XII. „Z rüznych dob". Pofadi šesti. Cena 16 kr.
O vseslovanskem jazyku. Kulturne-historickä studie. Napsal A. S. Budiliovič, rektor ruske university v Jur-jeve. Česky upravil Jan Heyret. V Pisku. Näkl. prekladate]. Tiskem I. Hrušky. Str. 40, 8°. C. 25 kr. Češki avtor tega delca je posnel iz velikega dela Budilovičevega jedro zgodovinskega vprašanja o vseslovanskem jeziku ter s tem predstavlja na češkem jeziku nazore slovanskih veljakov Križaniča, Dobrovskega, Kollärja, otura, Jung-manna, Palackega, Riegra, Dobrjanskega i dr. Priporo-ročamo verno sestavljeno knjižico vsem tistim, ki se hočejo na kratkem poučiti o važnem vprašanju, katero je Budilovič Slovanom zgodovinski predočil v 2 debelih knjigah.
Opomnja uredništva. Priloge bodo sledile s 33. štev.; vsled tega smo odložili nekaj pesmij in sestavkov. Hvala lepa vsem za poslane spise !
Opomnja upravni.štva. Nekateri naročniki, ki so nam dolžni po veče zneske, so ostali kljubu večkratnim prošnjam in opominom gluhi; med njimi so tudi taki, ki so nam obečali dolg poravnati do določenih obrokov. Vse te prosimo vljudno, naj nemudoma izpolnijo svojo dolžnost, ker drugače izročimo izterjanje tudi teh odvetniku.
Nekateri gospodje izpreminjajo svoja stanovanja, ne da bi naznanili pravočasno svoje nove adrese. "Vsled te zanikarnosti potem vrača pošta po več številk, in mi imamo le stroške in sitnosti radi tega; želimo tudi na to stran več točnosti!
Pri upravništvu „Slov. Sveta" je na prodaj : „ Maprum JCepaam". Hapo^HUH pa3CKa3i,.nepeBoxi) ct caoBeHCKaro M. Xoc-
THHKa. Il3jaiiie acyp-
Hana „SI. Svet". Cip 29. Ruska kritika je ta Hostnikov prevod Levstikovega „Martina Krpana" naruski jezik priznala in pohvalila kot izboren. Knjižica stoji po 15 kr. iztis. Po 10 izsti-sov skupej po znižani ceni za gld. 1-30.' Priporočamo ta pre-vod sosebno srednje-
Jak. Štrukelj,
Trst, ul. Caserma br. IG,
u 1 a z Piazza Caserma,
(naproti velikoj kasarni). 7—12^
Prodaje po neizmjerno nizkim cienam svakovrstne englezke bicy-kle. Zastupstvo dvokolica„Adler" i „Viktorija". Ove dvokolice su svietskoga glasa; jamči se za svako kolo godinu dana; nauka bezplatna. Pošilja se u pokra-iine i nrimaiu se nonravci.
„SLOVANSKI SVET" izhaja vsako soboto na 8 straneh, slučajno s prilogami. Stoji za vse leto gld. 5, pol leta gld. 2.50, četrt leta gld. 1.25. — Za učitelje, uclteljice in dijake za vse leto 4, za pol leta 2 in za četrt leta 1 gld. — Posamične številke pri upravništvu po 8 kr. — Zunaj Avstro-Ogerske na leto 6 gld. 50 kr. — Inserate sprejema upravništvo. — Naročnina, reklamacije in vsakovrstna
pisma naj se pošiljajo F. Podgorniku v Trstu (ulica Molin grande, št. 2).