LETO XLIII, ŠT. 29
Ptuj, 26. julija 1990
CENA 5 DINARJEV
Mačvanka
je bogato
obrodila
Pred Koroščevim mlinom v Za-
bovcih se je konec prejšnjega ted-
na »šibila« prikolica, naložena z
zlato rumenim zrnjem. Debelo in
že na oko zelo suho zrnje brez pri-
mesi je pritegnilo tudi našo pozor-
nost. Poiskali smo lastnika in izve-
deli, da je to Franc Cigula iz Dor-
nave 22. Pšenico je posejal na ne-
kaj več kot pol hektara, poleg zvr-
hane prikolice pa je nekaj zrnja
ostalo tudi v domači kašči. »S pri-
delkom sem zadovoljen,« je pove-
dal Franc Cigula. »Lahko raču-
nam, da sem dosegel pridelek nad
šest ton na hektar. Mačvanka je
letos dobro rodila, je pa zelo ne-
varna zaradi poleganja, vendar
smo letos pravilno škropili in gno-
jili ter poleganja ni bilo.«
JB
Franc Cigula ob zvrhano naloženi prikolici
Iskra Biromatika čaka na stečaj
284 delavcev ptujske Iskre Bi-
romatike je zdaj na kolektivnem
dopustu. Ze pred tem pa je bilo
dve tretjini delavcev doma, vsi
skupaj pa že nekaj mesecev pre-
jemajo najnižji osebni dohodek
od republiške skupnosti za zapo-
slovanje. Prejšnji teden so pokli-
cali novinarje na izvršni odbor
sindikata, da bi javnost opozorili
na nekajmesečno agonijo, ki ji še
vedno ni videti konca.
Trenutno čakajo na začetek
stečajnega postopka na gospo-
darskem sodišču v Mariboru, tu-
di tam so dopusti in zadeva še ni
prišla na vrsto. Sicer pa je firma
v aprilu bila v likvidacijskem po-
stopku, ki pa ga je sodišče zavr-
nilo. Treba je tudi opozoriti, da
je bila firma pod Iskro Delto iz
Ljubljane, ki je šla v stečaj, ptuj-
ski del je med tem ustanovil sa-
mostojno firmo Iskro Biromati-
ko, vendar s tem ni bilo nič reše-
no, nasprotno, zapletlo se je pri
premoženju. Tako je proizvodna
hala danes v stečajni masi Iskre
Delte, po besedah vodje Iskre
Biromatike Bruna Podhostnika
so medtem odkupili osnovna
sredstva, v teh dneh naj bi enako
storili tudi z obratnimi sredstvi,
za prostore pa naj bi skupaj s
ptujskim občinskim sindikatom
vložili tožbo, saj delavci menijo,
da so v času gradnje bili veliko-
krat prikrajšani za del stimulaci-
je k osebnemu dohodku, ker so
prispevali za gradnjo proizvodne
hale in so prepričani, da je njiho-
va.
2. julija so imeli blokiran žiro
račun 60 dni in ptujska podruž-
nica Službe družbenega knjigo-
vodstva je predlagala stečaj. De-
lavci so postali že nestrpni, radi
bi delo ali pa, da se ta stečaj že
»zgodi«, saj tako naprej več ne
gre. Mnogi delavci, ki se vozijo
na delo tudi 15 kilometrov daleč,
porabijo 1870 dinarjev, kolikor
znaša najnižji osebni dohodek,
za prevoz. Najhuje je tam, kjer
sta oba zakonca zaposlena v
Iskri Biromatiki. Pravijo tudi, da
se je vse skupaj začelo takrat, ko
so zapustili Gorenje in se vklju-
čili v Iskro Delto. Že takrat naj
bi bilo 60 delavcev preveč, nado-
mestnega programa zanje pa ne.
Tudi današnjemu programu bi-
rotehnike in elektronike je mo-
goče marsikaj očitati, če ne dru-
gega to, da je zastarel in seveda,
da je delavcev za rentabilno pro-
izvodnjo preveč.
Zdaj so vse oči delavcev uprte
v sodišče, ki naj bi končno priče-
lo stečajni postopek, in pa tudi v
občinski izvršni svet, ki naj bi po
njihovem mnenju bil eden od
odgovornih za razrešitev težav.
Žal pa ne en ne drugi ne bosta
dala recepta kako naprej, saj je
to zgolj in samo v rokah njih sa-
mih. Na pogovoru na izvršnem
odboru sindikata pa žal ni bilo
slišati kaj konkretnega in opri-
jemljivega kako naprej, razen te-
ga, da se zavedajo, da če bodo
ohranili zdrave dele proizvodnje
po stečaju, za vse delavce v firmi
ne bo več kruha.
NaV
V turizmu
se obetajo
velike.
spremembe
Turizem sodi med dejavnosti,
ki se zelo hitro razvijajo, pri nas
pa je opredeljen tudi kot strate-
ško vprašanje prestrukturiranja
celotnega gospodarstva. V novi
slovenski vladi se zavedajo po-
membnosti razvoja turizna za
narodno gospodarstvo, zato mu
dajejo vso podporo. V komiteju
za turizem in gostinstvo so zelo
hitro pričeli konkretno delati ter
občinam dajati nekatera priporo-
čila. Tako med drugim predlaga-
jo, da naj bi te pri obdavčitvi tu-
ristične dejavnosti upoštevale ka-
kovost posameznih lokalov in lo-
kacije. Septembra pa slovenski
turistični minister Ingo Paš na-
poveduje predlog zakona o turiz-
mu, ki naj bi urejal predvsem in-
formacijsko dejavnost.
Ptujska občina je zelo hitro
ukrepala in že sprejela odlok o
spremembi odloka o davkih ob-
čanov v občini Ptuj. V njem dolo-
ča, da tisti, ki oddajajo turistične
sobe in so nezaposleni, v prvem le-
tu ne plačujejo davkov. To pome-
ni, da lahko zaslužek v celoti po-
rabijo sami, saj jim družba ne bo
ničesar zaračunala. Ne glede na
to, pa morajo goste prijaviti, ti pa
plačati turistično takso.
V bistvu gre v tem primeru tu-
di za mini samozaposlitveni pro-
gram. V republiki in občini so
prepričani, da bo odlok spodbu-
dil občane, da bodo v večji meri
kot doslej oddajali postelje turi-
stom. Občane pa bo potrebno na
nek način tudi seznaniti z vsebi-
no tega odloka, saj sam še ne po-
meni življenja. V ptujskem sekre-
tariatu za turizem in gostinstvo
so se odločili, da bodo vse pred-
pise, ki spodbujajo razvoj turiz-
ma, zbrali in jih na primeren na-
čin publicirali.
V ptujski občini je okrog pet-
deset zasebnih sob. Številka se že
nekaj let ne spreminja, zato je
treba narediti vse. da jo bomo
povečali. MG
Časi so resni in željam
nenaklonjeni...
Predsedstvo skupščine občine Ptuj se je v ponedeljek skoraj tri
ure ukvarjalo z aktualnimi vprašanji ptujskega gospodarstva. Vseh
podatkov o uspešnosti oziroma neuspešnosti gospodarjenja v prvih
šestih mesecih še ni, saj bo potrebno počakati na polletne rezultate,
zato so razpravljali le o nekaterih. Industrijska proizvodnja se je v pr-
vih šestih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta
zmanjšala za pet odstotkov. Prav tako se je v tem obdobju povečalo
število organizacij, ki imajo težave in blokirane račune. Zato je priča-
kovati, da se bo stanje v poletnih in jesenskih mesecih še zaostrilo. Iz-
vršni svet bo zato že do konca avgusta moral pripraviti analizo o sta-
nju v gospodarstvu. Že na prejšnji seji zborov občinske skupščine pa
je obljubil podrobne podatke o stanju v družbenih dejavnostih.
Precej nasprotujočih misli pa je bilo slišati o oblikah pomoči ti-
stim podjetjem, ki so lahko že danes ali jutri v težavah. Zato bodo po-
nedeljkovo razpravo dopolnili na razširjeni seji predsedstva, ki bo 30.
julija in na katero bodo povabili predstavnike največjih ptujskih pod-
jetij. Za strokovnjake, ki bodo pomagali, bo treba tudi zagotoviti de-
nar. V občinskem proračunu ga po besedah predsednika izvršnega
sveta ni, v banki si zaradi tega ne delajo dodatnih težav, v gospodar-
stvu pa bi ga prav gotovo tudi našli, saj gre za usode več tisoč ljudi.
Občini pa ne more biti vseeno, ali bodo podjetja šla v stečaj ali ne.
Zato je bolje, da se jim pravočasno pomaga. V prehodnem obdobju,
ko še ni pravega trga, so takšne in drugačne oblike pomoči (vmešava-
nje) podjetjem nujne. Dosedanje strokovne skupine so ne glede na
omalovaževanje nekaterih vsaj začasno pomagale pri reševanju iz te-
žav. Sicer pa je tudi republiška vlada sklenila, da je potrebno prepre-
čiti verižne stečaje. Samo želeti in hoteti pa je v teh resnih časih zelo
neodgovorno. Treznjenje v propadanju je lahko drag eksperiment, ne
glede na to, da kadrov in programov ni.
MG
^— UVODNIK->
Kam nas vodijo
črne številke
Prometna (NEjvarnost na naših cestah se iz dneva v Jan slab-
ša in postaja že kritična. Če bo šlo tako naprej, potem se nam obeta
najbolj črno leto v vsej povojni zgodovini. Se posebej v zadnjih dveh
poletnih mesecih se prometne nesreče s smrtnimi izzidi kar vrstijo.
Umirajo vozniki, pešci in otroci, umirajo na cesti, ob njej. pod želez-
niškimi vagoni . . .
Naravnost grozljiv je podatek, da je do 24. julija na območju
VNZ Maribor v prometnih nesrečah umrlo že 61 ljudi, .še posebej če
ga primerjamo z lanskim letom, ko je v dvanajstih mesecih umrlo
63 ljudi. Kam nas torej vodijo črne številke?
Število prometnih nesreč je najbolj poraslo na magistralnih ce-
stah, med povzročitelji pa so še posebej izpostavljeni vozniki koles z
motorjem (v glavnem mladoletni), ki so letos povzročili kar 25 od-
stotkov nesreč več kot v istem obdobju lani. Poraslo je tudi število
ponesrečenih traktoristov in profesionalnih voznikov. Med vzroki
nesreč je najpogosteje neprimerna (neprilagojena) hitrost, visok pa
je tudi odstotek porasta nesreč, ki jim je botrovalo nepravilno prehi-
tevanje.
In če je do sedaj v naši podzavesti veljalo prepričanje, da na
naših cestah povzročajo največ nesreč tujci, ki ne poznajo poti in so
utrujeni, potem letošnji podatki tega ne kažejo. Tuji državljani so
na območju UNZ Maribor povzročili le 15 prometnih nesreč, kar je
za 40 odstotkov manj kot lani. V glavnem se torej ubijamo sami,
zaradi nepazljivosti, raztresenosti in ihte. Poleg tega pa nas ubijajo
katastrofalno slabe ceste, slabo vzdrževani in v glavnem starejši av-
tomobili, ubijajo nas nezavarovani železniški prehodi, itd. Vse to
nas ubija, ker enostavno ni dovolj denarja, ker je prometna varnost
postala že čista ekonomska kategorija, ki jo vlada odrinja v margi-
nalnost zaradi »pomembnejših« družbenih in političnih zadev. Pa
mi naj kdo od gospodov ali tovarišev pove, ali je na svetu kaj po-
membnejšega kot človeško življenje? Na žalost se tega zavemo šele,
ko nam smrt pokosi katerega od bližnjih. Ali mora biti res vedno
tako?
________..............„___________________________ _ ^ J^riitL.Qzme£.
Žetev gre h koncu
v Zadružni zvezi Jugoslavije ocenjujejo, da bo letošnja žetev
končana v nekaj dneh. Do torka, 24. julija, so poželi 1,190.000 hekta-
rov oziroma 80 odstotkov zasejanih površin. Povprečen pridelek je
4,3 tone na hektar. Doslej pa so od kmetov in družbenih firm prevzeli
3,1 milijona ton pšenice po ceni 2,5 dinarja za kilogram.
In kako je z žetvijo v občini Ptuj? V Kmetijskem kobinatu Ptuj so
do torka, 24. julija, spravili 8.714 ton pšenice s povprečno stopnjo vla-
ge med 13 in 16 odstotki, kar je normalno. Kakovost zrnja je dobra,
saj 3. razreda takorekoč nimajo. Ocenjujejo, da bo žetev končana ob
koncu tega tedna (če bo vreme še naprej ugodno), pričakujejo pa še
okoli 3.000 ton zrnja. Na prevzemnih mestih ni zastojev.
V Kmetijski zadrugi Ptuj so do istega dne spravili 1.800 ton zrnja
ali 75 odstotkov predvidene količine (od 2.400 ton). Vlaga je normal-
na, od 13 do 16 odstotna, kvaliteta zrnja pa je zadovoljiva, saj tudi v
zasebnem sektorju praktično ni tretjerazrednega.
V Kmetijski zadrugi Lovrenc pa so do torka spravili 410 ton pše-
nice, kar je od predvidenih 500 ton že 82 odstotkov. Tudi oni so pre-
pričani, da bo žetev končana ob koncu tega tedna.
-OM
Ptuj
V soboto 28. julija prireja SUPER LI
večer EVERGREENOV na terasi s
pričetkom oh 20. uri. To je glasba
60. let, nastopal pa bo ansambel
MUSIC EMOTION.
Vstopnine ni!
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
26. julij 1990 -
TEDNIK
27. PRAZNIK ŽETVE, KRUHA IN POGAČ NA POLENŠAKU
Polenšak živi s svojim praznikom
Polenški turistični delavci so
tudi letos uspešno izvedli svojo
tradicionalno prireditev, ki je po-
vezana z žetvijo in žetvenimi obi-
čaji. Iz prostorov stare osnovne
šole so razstavo preselili v prosto-
re novega turističnega doma. Za
razstavo in prodajo so prizadevne
turistične delavke spe k le kar 450
kilogramov kruha, veliko potic,
pogač in sladkega peciva. Obisko-
valci pa so pridno segali tudi po
sočnih gibanicah.
Stanka Kovačič, predsednica
turističnega društva, nam je zau-
pala, daje letošnji obisk presene-
til vse. Že v soboto zvečer je
zmanjkalo kruha. Zato je z moko
hodila od pekarice do pekarice,
da so tudi v nedeljo lahko obi-
skovalcem postregli z domačim
kruhom. Zanimivo je, da ko je
treba peči za praznik ni nobene,
ki bi odklonila sodelovanje.
Kjub vročini vsaka potrpi in spe-
če bodisi kruh, bodisi pogačo in
drugo. Za vsak dan pa že večina
kmetij kruh kupuje, pa tudi časa
ni za peko. Oba dni se je za obi-
skovalce trudilo štirideset peka-
ric.
V soboto so po otvoritvi raz-
stave, ki jo je odprla predsednica
društva, predstavili klepanje sr-
pov. Klepali so polenški »fan-
tje«: Franc Nedeljko, Anton Ko-
žar in Slavko Šoštarič. V ročnem
luščenju koruze so se najboj iz-
kazale Li/ika in Liza Krampi,
Marica Šegula in Silva Lebar. Za
nagrado je vska dobila uro —
darilo znanega domačina Milana
Lovrenčiča. Sobotni večer so s
svojim petjem in predenjem
obogtiie še predice.
V nedeljo so pod močno skle-
panimi kosami in srpi padali
pšenični snopi. Polenški turisti-
čni delavci so prikazali ročno že-
tev in košnjo pšenice, mlatev s
cepci in vejanje. S tem so končali
dvodnevni program letošnjega,
27. praznika.
Številni obiskovalci so tudi le-
tos zadovoljni zapustili Polen-
šak. V soboto in nedeljo pa so
mnogi še pozno v noč vztrajali
na veseličnem prostoru. Uspešno
izvedena prireditev pa daje zago-
tovilo, da so tudi nekaj zaslužili.
Denar še kako potrebujejo za
dokončanje turističnega doma. V
njem nameravajo urediti tudi
stalni razstavni prostor. Polenški
praznik žetve je prireditev, ki si
zasluži še več obiskovalcev, prav
tako pa tudi marketinško pripra-
vo in obdelavo.
Tekst in foto: MG, JOS
Letos so obiskovalci »odnesli« kar 450 kg različnega kruha. Posebej ve-
lja omeniti pisan ajdov in pisan koruzni kruh.
Ljutomerski lončar Karol Žorman je stalni gost na Polenšaku. Zanimi-
vo je, da se organizatorji uspešno »rešujejo« pred kičarji. Letos jih že ni
bilo, poleg lončarja je prodajala tudi izdelovalka slamnikov.
Tudi pogač je bilo veliko: slivova, sirova, jabolčna, ajdova, koruzna . . .       Tako je bilo na pšenični njivi...
Posodo so letos postavili kar na stopnice, prihodnje leto bo že urejen
razstavni prostor,

V pogovoru s predsednikoi^
Evropske ksupnosti Jacqueson,
Delorsom je predsednik ZSS|^
Mihail Gorbačov napovedal, (j^
bodo kmalu predložili v razpr^.
vo osnutek nove zvezne pogod.
be, ki naj bi bil podlaga za zdru,
zevanje suverenih držav v sovjet,
sko federacijo.
Indija ne privoli v plebiscit o
Kašmiru, saj premier Singh zah.
teva, da spor uredita Indija Jt,
Pakistan na temelju sporazum^
iz leta 1972. Na tiskovni konfe.
renči v New Delhiju je premier
Singh med drugim izjavil,
ZDA podpirajo indijsko stališče
o dvostranskem reševanju vseh
problemov v zvezi s Pakistanom,
Izjav visokih pakistanskih funk-
cionarjev o prisilni sklenitvi spo.
razuma po pakistanskem porazu
v vojni z Indijo leta 1971 premier
ni komentiral.
Podpredsednik Afriškega na-
cionalnega kongresa Nelson
Mandela je v šestih mesecih obi-
skal 14 držav, med njimi tudi ve-
čino zahodnoevropskih in Zdru-
žene države Amerike. Kot je po-
vedal po končani turneji, je pre-
pričan, da milijoni ljudi po svetu
podpirajo zahteve po takojšnji
odpravi apartheidskega sistema.
Napovedal je tudi ponovni sesta-
nek z de Klerkom in dogovore za
novi krog pogajanj med vlado v
Pretoriji in ANC.
Najprimernejši način, da Ev-
ropa vzpostavi nadzor nad go-
spodarsko močjo Nemčije je po
besedah predsednika evropskega
parlamenta Enriqua Crespe
združitev in sprejem enotne mo-
netarne, ekonomske in zunanje
politike. Kot je še dejal, so stra-
hovi pred Nemčijo upravičeni,
vendar pa naj bi bila gospodar-
ska moč Nemčije v pomoč ostali
Evropi, ne pa nevarnost zanjo.
• • •
V vlaku na progi Moskva —
Čaltubo je eksplodirala podta-
knjena bomba, zaradi katere je
umrlo pet ljudi, deset pa je bilo
ranjenih. Kot so ugotovili po ne-
sreči, bi naj šlo za eksplozivno
napravo z veliko močjo, ki je bila
narejena ročno. Bomba je bila
verjetno podtaknjena zato, da bi
povzročila nesrečo večjih razsež-
nosti.
V Bukarešti so preložili soje-
nje visokim funkcionarjem
Ceausescovega režima, saj je
eden od zagovornikov zahteval
izločitev predsednika sodišča
Nitheaja, z obrazložitvijo, da je
le-ta že sodil v tej funkciji zakon-
cema Ceausescu in štirim najož-
jim diktatorjevim sodelavcem. O
nadaljevanju sojenja ni nič zna-
no.
• • •
Dobrodelni ročk spektakel
Zid, ki ga je zrežiral nekdanji
vodja Pink Floydov Roger Wa-
ters, se je končal s podrtjem 16
metrov visokega in 160 metrov
dolgega simboličnega zidu.
Spektakularni ročk koncert v
Berlinu je videlo več kot 2OO.OO0
udeležencev, po približnih oce-
nah pa si je televizijski prenos
ogledalo milijarda gledalcev po
svetu.
• • •
Uradni Madrid je opozoril ku-
bansko vlado, da bi morebitna
uporaba sile proti kubanskim
azilantom v španskem veleposla-
ništvu v Havani povzročila hude
posledice za odnose med država-
ma.
• • •
Zaradi predvolilnih računov
se je vnel mednemški in med-
strankarski spor. V prizadevanji^'
za čimboljša izhodišča so se pol''
tične stranke obeh Nemčij spo-
padle zaradi vprašanja, kako bo-
do volili prvi skupni parlameo'
na volitvah, ki naj bi bile predvi-
doma 2. decembra, kar pa lahko
kmalu povzroči razpad vladajoče
koalicije NDR.
Anemari Keke«^
TEDNIK ~
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
Devetnajsti dan gasilcev občine Ormož
»Prav gotovo ni zgolj naključ-
je, da so si gasilci v naši občini
izbrali za svoj praznik ravno dan
vstaje slovenskega naroda, saj
imata samoobramba pred požari
in drugimi elementarnimi nesre-
čami in vstaja slovenskega naro-
da precej skupnega. Gasilci so
varovali ljudi in premoženje
pred požari in drugimi ujmami,
vstaja, ki pa so se je udeležili tu-
di mnogi gasilci, je pomenila
obrambo slovenstva pred potuj-
čenjem«, je v svojem nagovoru
ob prazniku gasilcev občine Or-
mož in dnevom vstaje slovenske-
ga naroda povedal ormoški žu-
pan dr. Jože Bešvir.
Ta dan praznujejo vsako leto v
drugem kraju v občini, pri gasil-
skem društvu, ki to leto praznuje
jubilej. Letos so se srečali pri Ve-
liki Nedelji. Tamkajšnje gasilsko
društvo praznuje letos 95 let ob-
stoja.
Iz leta v leto pa je srečanje tu-
di parada gasilskih vozil. V nede-
ljo so jih postavili v dve vrsti in
reči moram, da jih je bilo lepo vi-
deti.
Gasilstvo ima v občini Ormož
bogato tradicijo, saj štejejo neka-
tera društva že preko sto let. Os-
novni namen društev je bil v pre-
teklosti varstvo življenja in pre-
moženja sovaščanov ter so bila
zraven cerkve in šol edina orga-
nizirana oblika pomoči in pove-
zovanja ljudi na vasi. Gasilska
društva so postala shajališče vaš-
čanov in s tem gibalo napredka
ter središče kulturne in gospo-
darske organiziranosti, saj dru-
gih oblik povezovanja na vasi ni
bilo. Lepo je o nastanku gasil-
stva povedal Mirko Munda,
predsednik občinske gasilske
zveze Ormož: »Nastalo je iz člo-
vekoljubnih potreb, zato jih no-
bena vlada in režim ali vojska ni
mogel uničiti.«
Gostitelj 19. praznika Gasilsko
društvo Velika Nedelja praznuje
letos 95-letnico obstoja. Nastalo
je 1895. leta, vzrok pa je bil velik
požar, ki je 1894 povsem upepe-
lil stanovanjsko in gospodarsko
poslopje, v tistem času ene naj-
večjih kmetij — pri Hržičevih
(Boštjanovih) v Mihovcih pri Ve-
liki Nedelji. Vsa leta je društvo
dobro delovalo, se primerno
opremljalo, 1980. leta so zgradili
celo nov gasilski dom. Danes so
tudi sicer dobro tehnično oprem-
ljeni, vendar brez odrekanja ni
šlo.
Tako kot vsa gasilska društva,
se je tudi velikonedeljsko dolgo
financiralo izključno s prosto-
voljnimi prispevki in zaslužki na
veselicah, ki so jih organizirali v
ta namen. Šele v zadnjem času je
financiranje, kljub temu, da je v
občini Ormož prispevna stopnja
za požarno varnost nizka, nekoli-
ko boljše. Kljub neugodnemu
gospodarskemu položaju je v ob-
čini Ormož 21 prostovoljnih in
dve industrijski gasilski društvi,
kjer je včlanjeno okoli 1800 ga-
silcev in gasilk. Vsa ta društva pa
premorejo 23 kombiniranih vozil
in štiri cisterne, kar je ravno do-
volj, da so vsaj za silo opremlje-
na za svoj osnovni namen — ga-
šenje požarov.
Po slovesnosti, ki so jo zaradi
prevročega sonca nekoliko skraj-
šali in ki jo je popestril tudi Pi-
halni orkester Ormož, so podelili
številna republiška, zvezna in ob-
činska priznanja.
Vida Topolovec
Foto: Štefan Hozyan
KMETIJSKA ZDRUGA PTUjJjjjJ
Sprejeli novo organiziranost
v ponedeljek so v formalnem pogledu končali reorganizacijo
kmetijske zadruge oziroma njeno prilaganje zveznemu zakonu o za-
drugah. Le-ta je potekala etapno. Na zborih so najprej sprejeli sklep
o reorganizaciji in določili novi članski delež v višini 4000 dinarjev in
jamstvo v višini dvakratnega zneska deleža. V drugi etapi, ko so kon-
čali vpis članstva pod novimi pogoji, so dali v javno razpravo osnutek
pravil Kmetijske zadruge in sklep o organiziranosti le-te.
Po končani javni razpravi je zadružni svet določil besedilo pred-
log pravil KZ in sklepa o organiziranosti, v ponedeljek pa so o obeh
dokumentih glasovali v vseh zadružnih enotah. Prav tako so tega dne
volili v upravni in nadzorni odbor.
Kot je povedal direktor Janez Vrečer, je od 965 vpisanih članov gla-
sovalo 824 ali 85,39 odstotka volilcev. Za sprejem pravil Kmetijske
zadruge in sklepa o organiziranosti Kmetijske zadruge je glasovalo
77o članov, proti jih je bilo 54.
V upravni odbor so izvolili 12 članov in prav toliko namestnikov.
Za predsednika upravnega odbora, kije hkrati predsednik zadruge, je
bil izvoljen inženir Stanko Toplak, za njegovega namestnika pa Bran-
ko Majerič.
V nadzorni odbor so v ponedeljek izvolili šest članov in šest na-
mestnikov. Predsednika in namestnika pa bodo izvolili na konstitu-
tivni seji.
Nova zadružna organiziranost je s ponedeljkovim glasovanjem
sprejeta. Vsebinsko prilagajanje oziroma uresničevanje pa bo glede
na zahtevne naloge potekala do konca leta, oziroma tudi še v prihod-
njem letu, saj gre za racionalizacijo organizacije in tudi zaposlenosti v
zadrugi, pa tudi za uvajanje novih področij dejavnosti. Precej dela jih
tudi glede na želje in zahteve čaka pri povračilu bivše zadružne lastni-
ne. MG
PTUJSKA KULTURNA SREČANJA BODO
Koncerti, gledališče,
lutke in še kaj
Po dveletnem premoru, ko za-
radi pomanjkanja denarja kul-
turnih srečanj ni bilo, bodo letos
spet. Organizator, Zveza kultur-
nih organizacij občine Ptuj,
obljublja zanimiv in pester pro-
gram, za vsakogar nekaj.
Prva prireditev bo 3. septem-
bra na notranjem dvorišču ptuj-
skega gradu. To bo Maraton v
produkciji Festivala iz Ljubljane.
Nastopajo Silvo Cerjek, Janez
Hočevar — Rifie, Boris Štirbej in
Marejtka Falk. V septembru bo-
do še koncert Mešanega mladin-
skega pevskega zbora Srednje-
šolskega centra Dušan Kveder,
razstava akademskega slikarja
Dušana Kirbiša, ki jo pripravlja
Pokrajinski muzej, pa koncert
sodobne glasbe (K. Ramovš, V.
Balžalorski, T. Sever, H. Haas), v
tem mesecu pa bo v muzeju še
seminar sodobne slovenske glas-
be za kljunasto fiauto, ki ga bo
vodil Klemen Ramovš, in kon-
cert dekliškega pevskega zbora
MKUD Heribert Svetel iz Mari-
bora.
Katja Levstik in Igor Samobor
bosta nastopila 1. oktobra na ve-
čeru francoskega šansona. V ok-
tobru bo otvoritev razstave dona-
cije dr. Štefke Cobelj v organiza-
ciji Ljudske in študijske knjižni-
ce, pa predstava Emila Filipčiča
Ljubljanska nravstvena v izvedbi
Emila Filipčiča in Marka Der-
ganca, literarni večer Društva
slovenskih pisateljev in ena od
predstav z Borštnikovega sreča-
nja. Na svoj račun bodo prišli tu-
di otroci, saj bo kar devet pred-
stav Lutkovnega gledališča Jože
Pengov iz Ljubljane z igrico Kdo
je napravil Vidku srajčico. Za-
ključna prireditev pa bo 5. no-
vembra z večerom samospevov
Huga Wolfa. Nastopili bodo Du-
nja Spruk, Marcos Bajuk, Andrej
Jarc, Polona Vetrih in Aleš Valič.
NaV
'pismo »od daleč«'
Pravijo, da se zgodovina ponavlja vedno dva-
krat, prvič kot tragedija in drugič kot farsa. Sam
bi k temu dodal še tretje ponavljanje zgodovine, ki
je podobno poskusom jugoslovanske reforme, pred-
vsem gospodarskega sistema. Kljub včerajšnjemu
obisku Joviča v Ljubljani, se bom zato najprej do-
taknil zasedanja srbske skupščine, ki je takoreknč
čez noč odrekla podporo Markoviču. Sklepi skup- \
ščine v zvezi z drugim paketom ukrepov reforme, ki;
jih je menda napisala Radmilovičeva vlada, so '
pravzaprav podobni »tiralicam« v kakšnem krimi-
nalnem fdmu na temo »išče se . . .«. Dejstvo je na-
mreč, da Markovič v scenariju jugo ~ krize ne od-
govarja niti federalistom, pod narekovaji seveda,
na čelu s Srbijo, niti konjederalistom v Sloveniji in
na Hrvaškem. Razlogi so več ali manj podobni, saj
si hočejo posamezne federalne enote po svoje kroji-
ti usodo gospodarske reforme in jo prilagoditi tem-
pu oziroma potrebam ostalih sprememb, od katerih
je odvisen obstoj te ali one politične garniture. Sr-
biji oziroma sedanji garnituri je tempo Markoviča,
ki je na žalost zelo počasen, očitno postal prehiter
oz. nevaren gigantskim socialističnim sistemom,
razvitim na podlagi formule Elektrifikacija in tež-
ka industrija je enako socializem. Podobnosti z
usodo Mikuličeve vlade so pravzaprav neverjetno
usodne.
Dokler se je namreč Mikulič vrtel okoli central-
nega komiteja partije in hlefiral reformo, je bilo
vse lepo in prav. Prenesel je celo kritiko oz. nestri-
njanje Slovenije in Hrvaške, toda ko je z reformo
začel resno in ko so se pokazali prvi rezultati maj-
skih ukrepov, je bilo konec, saj je takrat nastopila
.Srbija in napad Srbije na kakršnokoli Zv'ezno vla-
do je lahko nevaren še posebej v sedanjih razme-
rah, ko za Markoviča niti v Sloveniji niti na Hrva-
škem nimajo posluha, saj jim je dovolj »centralisti-
čnih fint Markoviča«. Neuspeh gospodarske refor-
me v celotni državi, ki ga je že mogoče zaslediti v
rahlih podražitvah, seveda ni nepričakovan, saj tu-
di ni uspeh mogoč ob različnem tempu političnih
sprememb. Le-te namreč pogojujejo tudi koliko tr-
ga sme biti prisotnega v posameznih nacionalnih
^ekonomijah, da bi politične garniture še lahko ob-,
stale. Bojim se. da kljub ne starim uspehom tako v
politični kot tudi v gospodarski reformi Slovenija
ne bi zapadla v pasti »srbskega sindroma« in po-
dredila nekatere civilizirane pridobitve v bolj vzvi-
šene nacionalne ali nacional — politične interese.
Prav zaradi navedenih trditev ne verjamem, da je
mogoč federalni status nove države, temveč je celo
konfederalizacija nekoliko zapoznel proces, ki ga
bo Slovenija najbolj drago plačala.
Srbija namreč že živi polno suverenost in si tem-
po sprememb v jugoslovanski federaciji prilagaja
po svoje. To bi lahko karakteriziral z različnimi
primeri dvojnih ali pa celo trojnih meril za nekate-
re postopke največje v primerjavi s postopki manj-
ših federalnih enot. Prav zato Markoviču ne ustre-
za »deklariranim federalistom«, ki se skrivajo pod
plaščem Jugoslavije. Ob morebitnem uspehu go-
spodarske reforme bi bil problem Jugoslavije na-
mreč zlahka rešljiv, neglede na obliko državne ure-
ditve, saj bi se pogovarjali v jeziku trga, namesto v
ideoloških frazah, ki jih je bilo mogoče prebrati v
tezah izvršnega sveta Srbije v zvezi z Markoviče-
vim programom, ko mu po eni strani očitajo, da je
spravil gospodarstvo pod vodo, in da ne morejo več
dihati ob stečajih, po drugi strani pa se hudujejo
nad nizkimi osebnimi dohodki. Seveda ima Mar-
kovič pri reformiranju Jugoslavije svoje račune v
prilagajanju »hitrejšega konvoja tistim počasnej-
šim«, toda še vedno bi bila to rešitev za Jugo. Na-
stop Joviča na televiziji pravzaprav pomeni lažno
pomiritev, češ vse bo mogoče, toda samo v skladu z
ustavo. Takrat, ko bodo pripravljene vse »ustavne
spremembe«, bo namreč že tako pozno, pa četudi
hi se to zgodilo do konca leta. kot je dejal Jovič, da
se kaj hitro lahko zgodi, da se bo Slovenija s svojo
absolutno suverenostjo in samostojnostjo s solzami
v očeh spominjala Jugoslavije. Tako kot so naši
pradedje in prababice pa še nekateri poznejši rodo-
vi s spoštovanjem govorili o rajnki Avstro-ogrski, o
Mariji Tereziji in o Francu Jožefu, za katere so
prav tako našli kako lepo besedo, bodo to nekoč
morda rekli za Tita in Markoviča. Tudi to je življe-
nje.
Vladimir Vodušek
PTUJ
Praznovali
bomo
v soboto
Slavnostna seja skupščine
oziroma proslava ob 8. avgu-
stu — občinskem prazniku —
bo v soboto, 11. avgusta, ob
9. uri v dvorani ptujskega
gradu. Slavnostni govornik
bo predsednik SO Ptuj Voj-
teh Rajher. Podelili bodo
enajst državnih odlikovanj, v
kulturnem programu pa bo
nastopil orkester mariborske
opere — godalni trio in kvar-
tet trobil.
Zvečer pa bo živahno na
ptujskih ulicah in trgih, kjer
bo potekal program letošnje
ptujske poletne noči.
mg;
Dober den! Cista sen doj zmontrani od letošje žetve. Z Mico sma
pšeničko, kejko sma je pač mela, hitro spravla pod streho, potli pa sma še
sosedom pomogala kruheka poželi. Vete, na naših bregih so tokšni bregi,
ke nemre kombajn na vsoko njivo prilezti, saj bi se lehko hitro na hrbet
obrna. Te pa moremo srpe in kose za rep cukati, saj je njiva na tokšni
breg poslujena, ke še more koza meti palco, če po toten bregi špancirati.
Ja, s totin kruhecom mamo dosti dela od setve do žetve, nazodjo pa še ga
je pojesti treba ...
Jaz sen kot stori kruhoborec bija tudi v soboto in nedelo na Polenša-
ki, tan kak smeli tisti krušni praznik. Tak je dišalo na tisti razstavi v no-
ven turističnem dumi, ke se mi je kar pred očmi meglilo od vseh razstov-
lenih dobrot. Kruhek pšenični, kruhek rženi, kruhek koruzni, kruhek sad-
ni, kruhek, kruh, pogače in pogače . . . Ja, pa še gibonce, kak so bile do-
bre. Vete, kak smo negda pravili: Pogače grejo v moje hlače. Julij je pač
tokšni mesec, ki se pač okoli žetve in kruha suče. Zdi se mi, da nega več
tistega ta pravega spoštovoja do tote vsakodnevne dobrote. V mojih otro-
ških letih je tak bilo, če ti je štikl kruha na tle padna, si ga spoštljivo gor \
pobra in kušna, mati pa so koloč pret kak so ga prerezali — lepo prekri- \
žali. Gnejši den pa delamo s kruhom kak svija z melnatim žaklom. Saj
nan ne gre tak dobro, samo spoštovoje do kruha smo zapravil glih tak
kak spoštovoje do drugih življenjskih dobrin s človekom vred. Še v očena-
šije kruhek omenjeni, deca pa smo včosik tak molili: Oče naš, kruh je tu-
di naš, boj ga jemo, boj je naš. . . Gdo je keri otrok od hiše odiša pa smo
rekli: Ša je s trebuhom za kruhom. Vse se pač okoli kruha suče od člove-
kovega rojstva do smrti gdo ti pokopič preko riti zodjo lopato zemlje hiti
in reče: Vzela ga je jama in nede več kruha hama . .. Srečno! Vaš kruho-
borec LUJZEK.
Gospe in gospodje,
poslanke in poslanci!
Najprej iskreno priznanje, da vztrajate dolge ure na sejah
skupščine in njenih nadaljevanjih, da o dolgih urah, ko se
prerekate o članih nove vlade, sploh ne govorimo, saj o tem
boste še govorili, ker pač še vedno ni popolna. Vse to po red-
nem šihtu. In, če k temu prištejemo še ure, ko prebirate zajet-
ne skupščinske materiale, gre resnično veliko vašega prostega
časa za dobrobit narodu. Kaj bi šele bilo, če bi o gradivu raz-
pravljali tudi s tistimi, ki so dali glas za vaš poslanski sedež?
Pa to slednje ni najbolj pomembno, saj se tudi delegati niso
sestajali z delegacjami, pa še običajno je bilo, da je na vsaki
seji skupščine sedel drug delegat, pa je skupščina kljub temu";
uspešno sprejemala predpise, sklepe, odloke za naše do-
bro ... I
In vendar, spoštovani, poslanke in poslanci! Nas običajnih^
smrtnikov prav nič ne briga kateri stranki pripadate, kaj vi j
osebno mislite o zadevi na dnevnem redu, kakšen je interes
stranke, kakšne so vaše začetne težave . .. Želimo si parla-
ment, ki je sposoben trezne presoje, poslanca, ki vidi tudi
prek plota svoje stranke, želimo si parlament, ki zna zaznati
utrip življenja ljudi, ki jih predstavlja, poslance, ki se zaveda-
jo, da z dvigom rok črka na papirju »meso« postane . ..
Za božjo voljo, nehajte se že ukvarjati sami s seboj, življe-
nje, ki teče izven poslanskih klopi ni nič kaj rožnato, je kruto
in na čase že kar brezizhodno. Večja participacija za zdrav-
stvo, napovedana participacija za šolstvo, vedno več stečajev
in vedno več brezposelnih ... In v imenu vaših volilcev, če je
treba koga zamenjati, naj to ne bo zaradi »narobe« stranke, v
kateri je ali je bil, ampak zaradi tega, ker je preprosto slab de-
lavec, ker je nesposoben ...
MOŽNOST DVIGANJA GOTOVINE Z DINARSKO HRANILNO
KNJIŽICO IN S ČEKI BANČNE SKUPINE LJUBUANSKE BAN-
KE V POŠTNIH ENOTAH
Ljubljanska banka že vrsto let omogoča svojim varčevalcem
poslovanje z dinarsko hranilno knjižico in dviganje gotovine s
čeki na nekaterih območjih tudi na poštnih enotah._
V Republiki Sloveniji se lahko za te storitve za sedaj obrnete
na vse poštne enote, drugje pa izvajajo storitve za varčevalce
bank skupine Ljubljanske banke predvsem priobalna PTT
podjetja. Najkrajše povedano, svoj denar lahko dvigujete na
vseh poštnih enotah ob obali severnega in srednjega Jadrana
vključno z otoki, Zadnji kraj proti jugu, v katerem še lahko dvi-
gnete denar na pošti, je Opuzen pri Omišu._
V enotah pošt in enotah drugih bank, ki pogodbeno opravljajo
storitve za naše varčevalce, lahko dvigujete denar s čeki in
dinarsko hranilno knjižico Ljubljanske banke:_
z enim čekom lahko dvignete do 500 dinarjev_
s hranilno knjižico na ime lahko dnevno dvignete do 1200 din.
Če ste na hranilno knjižico vpisali osebni dohodek, lahko pri
tej enoti poleg dnevnega limita dvignete tudi ves pripisani
znesek. ________________________________________ _ „
4 - MORDA VAS ZANIMA . ..
26. julij 1990 -
Obvestilo o varstvu
nasadov
v vinogradih bomo uporabljali proti peronospori nasled-
nje pripravke: bakreni folpet ali bakreni antrakol ali cuprablau Z
in podobne pripravke na bazi bakra. Proti oidiju bomo uporabili
cosan, razen v vinogradih, kjer se je že pojavil oidij, v le-teh bo-
mo uporabili sistemične fungicide kot sta bayleton special ali tilt
250 EC.
Pri tem škropljenju bo potrebno dodati tudi botriticid, pri-
poročamo enega izmed naslednjih pripravkov; ronilan, sumilex,
rovral ali euparen.
Vinograde je potrebno v tem času zaščititi tudi pred grozd-
nim sukačem in sicer bomo uporabili enega izmed naslednjih
insekticidov: ekalux ali kombinacijo fenitrotiona in dipterexa.
V nasadih jablan bomo uporabili proti škrlupu enega izmed
kontaktnih fungicidov, kot so dithane M 45, antracol in podobni
v presledkih 14 dni, V nasadih, kjer se je pojavil listni duplinar,
bomo uporabili minerin, dimilin ali fastac. Dodali bomo še pri-
pravek proti jablanovi plesni, kar je pomembno predvsem pri
sorti jonatan in njegovih križankah, saj so sorte najbolj občutlji-
ve na to bolezen. Pri ranih sortah moramo paziti na karenco.
Pred uporabo pesticidov preberite, navodila proizvajalcev.
KK PTUJ — Slovenske gorice-Haloze
Abert Gonc, dipl. ing.
V vrtu
v SADNEM VRTU prenehamo z obdelavo zemlje na kolobarjih
ali pasovih pod drevesnimi krošnjami. Ne glede na sadno vrsto in sta-
rost drevja je za pravočasno prenehanje njegove vegetacije in dozore-
vanje lesa zatravljanje tal koristno in potrebno. V sadnem vrtu redno
kosimo, pri čemer se poslužujemo nizke rezi. Zbiranje trave in vlaga-
nje v plasteh na drevesne kolobarje ni priporočljivo, ker si pod mul-
cem voluhar kaj hitro najde svoje prijetno zatočišče.
Če se na listju in plodovih pojavijo znaki obolelost po sadnem
škrlupu, zdravljenje ni več mogoče, mogoče pa je preprečevati jabol-
čno plesen, ki se ob vročem vremenu bolj širi kot pa v hladnem in de-
ževnem. Plesnive poganjke sproti izrezujemo in sežgemo, drevesa pa
poškropimo z 0,05 % karathanom ali bayletonom ali drugim ustrez-
nim žveplenim pripravkom.
Tako kot z obdelavo zemlje prenehamo pri sadnem drevju tudi z
gnojenjem, da se vegetacija ne bi zavlekla in da s pravočasnim dozo-
revanjem lesa rastline pripravimo odpornejše proti zimski zmrzali. Če
pa je listje iz kakršnihkoli razlogov bledikave barve in mladike ne ka-
žejo svežosti in bujne zelene barve, vzrok je lahko bolezensko stanje
ali prehrambene motnje, potem poškropimo z ustreznimi listnimi
gnojili, kot so foliar, vuksal ali podobni.
Veje, ki so močneje obremenjene s sadjem, zavarujemo pred lom-
Preobtežene veje podpremo ali obesimo na drog
Ijenjem. Podpiramo jih z rogovilastimi prekljami ali letvami, zbitimi v
obliki križa. Ker pa nas takšne podpore ovirajo pri košnji lahko obe-
šanja vej opravimo z žično oporo ali podaljšanim drevesnim kolom,
pri čemer pa moramo vezivo tako namestiti, da se ne bo zajedlo v lub-
je rodnih vej.
V OKRASNEM VRTU JE sedaj čas za poletna razmnoževanja
nekaterih zelnatih cvetnic s potaknjenci. Številnih, skoraj do popol-
nosti izboljšanih in požlahtnjenih sortnih zelnatih trajnic, kot so vrtni
ostrožniki, volčji bob, plamenke, vrtni nageljni, krizanteme, dalije, lu-
pine in podobne, ni mogoče razmnoževati s setvijo, ker bi bili sejanč-
ki praviloma precej manj vredni od staršev. Zanesljivo prenesemo vse
dobre lastnosti pri takšnih rastlinah le z vegetativnim razmnoževa-
njem, med katerim je najpogostejši način razmnoževanje s potaknjen-
ci. Za potaknjence uporabimo običajno vršičke, pri katerih zadoščajo
trije ali štirje listi ali listni pari, potaknjenci pa ne smejo biti predolgi.
Pri vrstah cvetnic, ki z doraščanjem tvorijo votlo steblo, kot sta volčji
bob in ostrožniki, režemo vršičke za potaknjence še pred tem, ker se
cevasti oziroma votli več ne koreninijo.
Za potikanje vzamemo cvetlične lončke, skodele ali zabojčke, v
katere namestimo zmes vrtne prsti in mivke ali ostrega rečnega peska;
precej boljša pa je zmes šote in glinopora ali perlita, ki zagotavljata
dobro odcednost in zračnost. Potaknjence sadimo dva do tri centime-
tre globoko in jih kot takšne ob stalni oskrbi z vlago vzgajamo v zapr-
ti gredi ali rastlinjaku, lahko pa tudi kar na okenski polici. Če bomo
uspeli zagotoviti vse rastne pogoje, se bodo potaknjenci vkoreninili že
po nekaj dneh, tako da bodo do nastopa jesenskih mrazov rastline že
dovolj razvite in utrjene za sajenje na stalno mesto prihodnjo pomlad.
V ZELENJAVNEM VRTU je julija še čas za setev radiča. Njego-
va rastna doba je 10 do 12 tednov, zato bo julijski posevek dobrodo-
šel v zimskih mesecih, ki so revni s solatami, radič pa je takrat prava
zimska solatna delikatesa. V prehrani je cenjen, ker vsebuje veliko vi-
taminov, rudninskih snovi in grenčic, ki pospešujejo tek.
Ne glede na sorto, teh je na voljo kar precej, z gojenjem radiča ni
težav, saj na rastne pogoje ni zahtevna rastlina. Najbolje uspeva na
lahkih do srednjetežkih ilovnatih tleh, sicer pa so primerne vse vrste
tal, le da so ustrezne vlažnosti in na sončni legi. Posevek bo uspel, če
smo ga posejali na tla, ki so preteklo jesen bila obilno pognojena s
hlevskih gnojem, sicer pa sedaj pri pripravi zemlje dodamo kompost
ali šotno prst.
Sejemo ga v sveže pripravljeno zemljo v razdaljo 30 cm med vr-
stami, v vrsti pa nekoliko gosteje, da bi po prvem okopavanju in ple-
tvi bila dosežena razdalja v vrsti 10 do 25 cm, odvisno od sorte in po-
gnojenosti zemlje. Ker glavna korenina radiča ne prenese presajanja,
moramo torej že pri setvi upoštevati primerno razdaljo med rastlina-
mi, da se bodo oblikovale lepše rozete. Radič je proti boleznim zelo
odporen, tako da ukrepi varstva niso potrebni.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pri-
delujemo za list, 23. julija, 2. avgusta in od 9. do 11. avgusta; rastline
za plod od 23. do 26. in 30. do 31. julija ter 2. do 4. avgusta: za koreni-
no od 26. do 29. julija in 6. do 7. avgusta ter za cvet 29. do 31. julija in
8. ter 9. avgusta.
Miran Glušič, ing. agr..
TEDNIK
NASVETI ZA VSAK DAN ' PreživJmo prostl čas v naravi
JEDI IZ PERUTNINSKEGA
MESA NA ŽARU
Piščančja prsa
Piščančja prsa lahko kupimo
narezana s kostmi ali pa izkošči-
čena kot piščančje fileje. Pri pe-
čenju prs s kostmi je čas pečenja
nekoliko daljši kot pri pečenju
fileja.
Pri pečenju moramo prsa ma-
zati z maščobo, da se ne izsušijo,
še posebej na delih, ki niso po-
kriti s kožo. Globoko zamrznje-
na piščančja prsa se morajo pred
pečenjem popolnoma odmrzniti.
S pečenjem pričnemo vedno
na strani, ki ni pokrita s kožo.
Piščančja prsa v marinadi iz kisle
smetane
Prsa s servieto obrišemo. Iz ki-
sle smetane, olja, gorčice in mle-
tega belega popra naredimo ma-
rinado. Premažemo fileje in jih
pustimo marinirati 3—4 ure. Pe-
čemo na žaru, pokritem z alufoli-
jo, 12—14 minut. Med pečenjem
jih obrnemo in večkrat premaže-
mo s preostalo marinado. Pečene
solimo in ponudimo.
Za 4 osebe potrebujemo:
4 cela prsa (po sredini jih lahko
prerežemo)
sol
za marinado:
8 jedilnih žlic kisle smetane
3 jedilne žlice olja
1 čajno žličko gorčice
mleti beli poper
Piščančja prsa z žajbljem
Prsa operemo, s servieto obri-
šemo in premažemo z gorčico.
Obložimo jih z žajblom in zavije-
mo v tanke rezine prekajene sla-
nine. Slanino pričvrstimo z zobo-
trebci.
Pečemo jih na primerno ogre-
tem žaru 14—18 minut, med tem
pa jih večkrat obrnemo. Pečene
prsa solimo in potresemo s sveže
mletim belim poprom. Odstrani-
mo jim zobotrebce in ponudimo
s paradižnikovim ketchupom.
Za pripravo potrebujemo:
4 cela piščančja prsa
1 jedilno žlico gorčice
8 tankih rezin prekajene slanine
I šopek žajblja
sol
paradižnikov ketchup
Piščančja bedrca
V mesnici lahko kupimo že na-
rezana bedrca. Globoko zamrz-
njene moramo vedno do konca
odmrzniti.
Če želite bedrca začiniti pod
kožo, jo previdno odstranite, do-
dajte začimbe in kožo pognite
nazaj na meso.
Bedrcam lahko odstranimo tu-
di kosti in jih napolnimo z enim
izmed nadevov, na primer iz
mletega mesa, gobic, piščančjih
jetrc in podobno.
Peči jih pričnemo zmeraj na
notranji strani.
Marinirana piščančja bedrca v vi-
nu
Iz olja, limoninega soka, suhe-
ga belega vina, drobno naseklja-
ne čebule, ščepca timijana, ščep-
ca majarona, nasekljanega zele-
nega petršilja in sladke paprike
naredimo marinado. Vanjo da-
mo bedrca in jih pokrite pustimo
stati 2 — 3 ure. Med tem jih več-
krat obrnemo. Vzamemo jih iz
marinade, odcedimo in s servieto
obrišemo. Bedrca premažemo z
oljem in z notranjo stranjo polo-
žimo na dobro namazan in raz-
gret žar.
Pečemo jih na vsaki strani
10—12 minut. Med tem jih več-
krat premažemo z marinado. p^,
čene solimo, popramo in ponu.
dimo s svežo zelenjavo.
Naredili smo jih iz:
4 večjih piščančjih bedrc
3 jedilnih žlic olja
soli
mletega popra
Marinado pa umešali iz:
5 jedilnih žlic olja
1 jedilne žlice soka iz limone
4 jedilnih žlic suhega vina
I jedilne žlice nasekljanega pe-
teršilja
ščepca timijana
ščepca majarona
I čajne žličke sladke paprike
Piščančja bedrca na Irenin način
Piščančja bedrca operemo in s
servieto obrišemo. Iz jogurta,
mletega zelenega popra, soli,
mlete ostre paprike, strtega če-
sna, ingverja, koriandra in limo-
ninega soka naredimo marinado.
Bedrca prelijemo in pustimo sta-
ti 4—5 ur. Med tem pa jih več-
krat obrnemo.
Vzamemo jih iz marinade in j
pečemo na žaru 25 — 30 minut, j
Med tem jih obrnemo in večkrat
premažemo z marinado. |
Pečena bedrca solimo, popra-
mo in ponudimo.
Za pripravo potrebujemo: (za 4
osebe)
4 večja bedrca
sol
mleti beli poper
za marinado:
1 kozarec jogurta
mleti beli poper
1 čajno žličko soli
I čajno žličko mlete ostre papri-
ke
I strok česna
1 ščepec ingverja
1 ščepec koriandra
sok 1 limone
Želim vam dober tek ter dosti
veselja in zadovoljstva s peče-
"j^'"' Dušan Bombek,
tehnolog iz Kmetijskega
kombinata
Haloški biser Ptuj
Piščanec z žara
V Gorišnici bogatejši
za servis za kolesa
v kleti zadružnega doma v Gorišnici je Dušan Bezjak uredil ser-
vis za kolesa. Nova dejavnost (občani seje lahko poslužujejo vsak de-
lovnik od 15. do 17. ure) je za kraj dobrodošla novost. Najbolj pa so
je veseli kolesarji oziroma vsi tisti, ki niso vešči popravil na svojih ko-
lesih. Mnogi pa si tudi ne želijo umazati rok.
Dušan pravi, da bo poskrbel za kakršnokoli »bolezen« vašega
kolesa. Obljublja hitre, kakovostne in poceni storitve. MG
Amfora v Zgornji Hajdini 83 b
Prvega avgusta bo kupcem odprl vrata novi diskont. Lastniki so
ga skladno z zgodovinsko zapuščino okolja — sedež ima v Zgornji
Hajdini 83 b — poimenovali Amfora. Hajdina je namreč značilno
rimsko območje, zgodovina pa nas uči, da so Rimljani najboljše stvari
shranjevali v amfore.
V novem diskontu bodo prodajali izbrane pijače (alkoholne in
brezalkoholne) po konkurenčnih cenah. Za kupce bodo imeli odprto
vsak dan od 9. do 20. ure in ob nedeljah od 8. do 13. ure. Trudili se
bodo po najboljših močeh, blago pa bodo tudi dostavljali na dom.
MG
POGOVOR S PROF. DR. SLAVICO ŠIKOVEC
Klepet o vinu in vinski kulturi
Aleš Gačnik
(3. nadaljevanje)
A. G. Ali lahko rečemo, da ob-
stajajo moška in ženska vina?
S. Š. Ne bi upala deliti vin na
moška in ženska, ker poznam
kup moških, ki včasih popijejo
tudi kozarec bolj sladkega vina,
in nič koliko žensk, ki običajno
pijejo suha vina. Nemci so se pri
kulturi ob mizi in ob hrani preu-
smerili in ne pijejo več toliko pi-
va kot nekdaj, čeprav ga potroši-
jo še zelo veliko. Zahtevnejši
nemški potrošnik se je pod vpli-
vom sredstev javnega obveščanja
preusmeril zato, ker je vino k je-
di boljše kot pivo zaradi ph vred-
nosti, zaradi boljše prebave in
zaradi tega, ker vino hrano ople-
meniti. Veliko nemških potrošni-
kov je pri jedi nadomestilo pivo
z vinom. Ce nekomu ponudite
kozarec vina brez koščka kruha
in sira, je primeren kozarec bolj
sladkega vina.
A. G. Ali bi bile slovenske na-
rodne pesmi tako lepe, kot so, če
Slovenci ne bi imeli vina?
S. Š. Ne bi bile in tudi svet in
človeštvo bi bilo prikrajšano za
marsikatero prečudovito umetni-
no, prečudovito pesem, sliko,
karkoli. Dejansko se imamo prav
tej žlahtni kapljici zahvaliti, daje
prirodnemu daru dodala še ne-
kaj več, sprostila fantazijo . . .
Kultura pridelovanja, pitja in
odnosa do vina je nujno poveza-
na in vkomponlrana v celotno
kulturo neke nacije.
A. G. Ali lahko primerjamo na
nekem področju karakter vin s
karakterjem ljudi? Ali bi lahko
rekli, da se našemu področju naj-
bolj poda laški rizling — ne sa-
mo zaradi svojih organoleptičnih
lastnosti, ampak tudi zaradi ka-
rakterološke podobe in načina
življenja ljudi?
S. Š. Veste, to bi bilo zanimivo.
ampak do sedaj še nihče ni pove-
zal karakterja ljudi in pridelavo
vina. Prav ste mislili, ko ste na
tem področju dali prednost la-
škemu rizlingu in šiponu. Pove-
dati moram, da je značaj vina
povezan s poudarjeno kislino in
z ljudmi, ki radi pijejo brizgance.
Vinu, ki ima veliko kisline in še
nekoliko zvišan alkohol, lahko v
okviru zakonskih določil prav
pri teh sortah zvišamo volumen-
ski odstotek alkohola za dva in
pol, in to so idealna vina prav za
razredčitev in za žejo. Nisem za
to, da se pije vino za žejo. Vino
se ne pije za žejo, brizganec pa
ja. Našega človeka toliko po-
znam, da vem, da je navajen iti
na brizganec, prej kot na dva de-
ci. Malo je cenejši — in odžeja.
To vino se proda najboljše ravno
zaradi brizganca.
(Foto: Aleš Gačnik.)
A. G. Zakaj se tolikokrat pri-
merja človek in vino? »Vino«
doživi veliko rojstev in smrti.
Pravijo, da prvič umre, ko ga
odtrgamo s trsa, drugič, ko se iz
mošta prelevi v vino, tretjič, ko
se zaradi svoje življenjske dobe
postara in na nek način umre.
S. Š. Glede smrti bi rekla, da je
vino bolj povezano s simbolom
življenja in tudi v zgodovini je
bila trta simbol življenja. To sim-
boliko bi povezala s človeškim
življenjem, s katerim se vino lah-
ko najbolj istoveti. Praktično
lahko rečemo, da se dejansko ro-
di najbolj na trti, ampak pravilo-
ma se vino rodi ob fermentaciji.
vino se rodi ob alkoholnem vre-
nju in po fermentaciji je kot ne-
dozorel človek. Ne veste, kam bo
šel. In zdaj ta mladenič — to
mlado vino potrebuje vodstvo,
potrebuje dobrega kletarja, do-
brega enologa, da ga pravilno
usmerja, da ga neguje. Potem
pride vino — kot človek — v
svojo vrhunsko kakovost...
A. G. Ko ste pred časom imeli v
Mariboru na Srednji kmetijski
šoli predavanje, ste zatem na de-
gustaciji v mariborski vinoteki
dejali ob pitju rumenega muška-
ta letnik 1973, da se temu vinu
poda zlata barva tako kot nam
sivi lasje.
S. Š. Kakor človek tako tudi vi-
no s staranjem spremeni barvo, v
okusu pa ohrani aromo, vso svo-
jo lepoto. Nekatera vina so pre-
tanka. To je tako kot pri ljudeh:
nekdo se že rodi starček, drugi
pa umre kot mladenič. Vsako vi-
no je, kot človek, osebnost zase,
je nekaj individualnega, nepono-
vljivega, nosi svoje značilnosti.
A. G. Tako kot se letniki razli-
kujejo med sabo, se tudi genera-
cije razlikujejo med seboj.
S. Š. Gotovo je, da vsaka gene-
racija prinese nekaj novega, in
novo je tisto, kar daje novi po-
gon, novi elan, novo svežino in
novo kvaliteto.
Se nadaljuje
TEDNIK ~       1990
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 5
NAŠE VASI POD DROBNOGLEDOM
Črna ali Ptujska Gora
V okviru Fednikove akcije
ocenjevanja zunanje podobe vasi
v občini Ptuj smo v sredini julija
obiskali Ptujsko ali Črno goro.
Vas, ki leži na odcepu ceste od
Ptuja do Majšperka, je gručasto
naselje na vrhu položnega sleme-
na med Polskavo in Dravinjo.
Od Ptuja je oddaljena trinajst ki-
lometrov. Iz naselja je lep raz-
gled na Dravsko polje, pa tja do
Boča, Savinjskih Alp in Pohoria.
Mnogi obiskovalci pa ne prihaja-
jo na Ptujsko Goro le zaradi raz-
gleda, v vasi stoji najpopolnejši
gotski prostor v Sloveniji, cer-
kev, posvečena Mariji na Ptujski
gori.
Vas, ki je bila že leta 1447 trg z
lastnim sodstvom, letnimi sejmi
in tedenskimi tržnimi dnevi, seje
do danes le malo razvila. Včasih
je kraj s tržnimi dnevi tekmoval s
Ptujem, danes pa zanje domačini
niti ne vedo več.
Ptujska Gora je idilična vasica
z lepo urejenimi cestami, lepo
obnovljenimi hišami. Tudi notra-
njost cerkve je lepo ohranjena in
obnovljena. Zunanjost pa kot da
ni primerna za plašč takšni lepo-
ti. Tudi to je v načrtu, pravijo.
Okolica cerkve je lepo urejena,
le pobočje, ki je takoimenovano
splošno ljudsko premoženje, je
bilo v času našega obiska na pol
zaraščeno. Travo na pobočju, ki
je nikogaršnja zemlja, namreč
kosijo le dvakrat letno na stroške
krajevne skupnosti.
Hiše v centru so povečini lepo
obnovljene, novotarij, ki bi kazi-
le podobo kraja, ni. Le hiša sredi
vasi, ki je v lasti krajevne skup-
nosti, se bo kmalu podrla, če ji
ne bodo prišli na pomoč zidarji,
krovci, pleskarji ... V njej sta
včasih stanovali dve družini, ki
sta se morali izseliti. Hiša je po-
stala občinska, potem šolska, pa
zopet občinska, vsi po vrsti pa so
jo pozabljali obnavljati. Morda
pa se bo kdo spomnil, da bi bilo
dobro urediti kakšno sobo za go-
ste. Hiše verjetno ne bo težko ku-
piti, saj sedanjemu lastniku, kra-
jevni skupnosti, primanjkuje de-
narja za tovrstne obnove.
Smeti na Ptujski Gori ni bilo
ob cesti, niti na parkirišču ali
pred trgovino. Le v keson v sre-
dišču kraja niso padle vse smeti,
ki bi morale. Nekatere so padle
tudi mimo. Črnih odlagališč v
kraju nismo opazili, Ptujskogor-
čani odvažajo zaenkrat smeti, ka-
kor pač nanese. V kratkem na-
meravajo za center organizirati
odvoz smeti, že sedaj pa imajo
nekaj lepih, lesenih košev, pred
trgovino pa kanto.
Pokopališče na Ptujski Gori je
lepo urejeno, grobovi so poveči-
ni lepo vzdrževani. Mrliška veži-
ca je nova, kapela lepo vzdrževa-
na. Le odlagališče smeti je neka-
ko divje. Trava na pokopališču je
površno pokošena, obzidje pa z
zunanje strani poraščeno z viso-
ko travo in plevelom.
Kmetije so povečini lepo ure-
jene, le redke so takšne z visoko
travo, napol podrtimi brajdami
in ograjami. Zal pa takšnih ne
zmanjka nikjer. Skupna ocena
zunanjega videza Ptujske Gore
je sedem.
Na obisku sta bila J. Bračič in
M. Samec
Krajevna skupnost s trgovino na vogalu danes
Prostori krajevne skupnosti pred obnovo leta 1985 (foto Stojan Kerbler)
Idilična vasica s strnjenim centrom spominja iz te strani na istrsko vas
Ce bi bila lepo pokošena trava, pokopališče skoraj ne bi imelo napak      Rože so najlepši okras
Hiša, ki kliče po obnovi (foto J. Bračič)i
V. It...
SPOMINI NA BORL
)94l—1943
Kari Hrenič
(40. nadaljevanje)
Kari Hrenič, ustreljen 30. ok-
tobra 1941, seje rodil leta 1921
v Štukih pri Ptuju v delavski
družini s sedmimi otroki. Dru-
žina se je težko prebijala skozi
življenje. Posebno huda leta so
jo čakala po očetovi smrti leta
1934. Kari si je takoj po osno-
vni šoli poiskal delo, da bi dru-
žini olajšal hudo stisko, v kate-
ri je živela. Delo je našel pri
gradnji vojaških utrdb na ptuj-
skem območju. V tem času je
prišel v Ptuj komunist Franc
Peršon, mizarski pomočnik, be-
gunec pred fašizmom s Primor-
ske. Ob vdoru okupatorja je bil
star 36 let. Poročil se je s Hre-
ničevo sestro Marijo. V njegovi
družbi je Kari spoznal marksi-
stični svetovni nazor. Prepričan
v ideale nove socialistične
družbe je stopil na pot bojevni-
ka proti mračnim silam fašiz-
ma in nacizma. Po Peršonovih
navodilih je povezal v osvobo-
dilno gibanje hajdinske tovari-
še, ki so bili 5. avgusta 1941
aretirani in so morali skupaj z
njim 30. oktobra 1941 v smrt.
Peršon je vplival s svojim
političnim prepričanjem na vso
Hreničevo družino, najboj pa
seveda na Karla. Njemu je pri-
našal marksistično literaturo in
ga vključil v delavsko društvo
Vzajemnost, kjer sta oba nasto-
pala na delavskem odru. Karla
je vključil tudi v narodnoo-
brambno delovanje v letih pred
vojno.
V indeksu ptujskega zapora
je Kari vpisan s številko 308.
Čakalo ga je zasliševanje s
strašnim pretepanjem na sede-
žu gestapa v Ptuju. Usodo je
delil s svojimi hajdinskimi to-
variši.
Kakor družine veh talcev je
bila preganjana tudi Hreniče-
va. Mati, ki je poznala le delo
in skrb za svoje nepreskrbljene
otroke, se je že maja 1941 spri-
jaznila z nevarnimi sestanki
upornikov proti okupatorju na
svojem domu. Pri Hreničevih
se je skrival tudi avstrijski vo-
jak, ki je dezertiral iz nemške
vojske in se pridružil uporni-
kom Peršonove skupine. Toda
eden izmed Hreničevih sose-
dov v Štukih pri Ptuju je prija-
vil policiji, da se zadržuje pri
sosedovih neznan moški. Prišli
so ponj in za njim je izginila
sled.
Hreničevo mamo in dva
najmlajša otroka Ivana (16) in
Ano (13) je okupator 4. avgusta
1942 zaprl, kakor tudi Marijo,
Peršonovo ženo. Iz Ptuja so jih
odpeljali v Maribor, od tam pa
v Celje, kjer so ločili dva mla-
doletna otroka od matere in
Marije. Mladoletna so poslali v
otroška taborišča, mater in Ma-
rijo pa v Auschvvitz; mama je
umrla že oktobra 1942, Marija
pa je vojno preživela. Marijin
mož Franc Peršon je prišel je-
seni 1942 v gestapovske roke in
bil ustreljen 10. marca 1943
med petindvajsetimi talci v
Mariboru. Okupatorjevih rok
niso okusili le Hreničevi otroci,
ki so dom zapustili pred letom
1942. To sta bila Tončka, fri-
zerka v Šoštanju, in Franci, pe-
kovski pomočnik, ki je hitro po
nemškem vdoru dobil službo v
Gradcu.
Marija Peršon se je vrnila
domov hudo bolna, a živela je
invalidna še vrsto let. Drugi
otroci so vojno preživeli brez
hujših posledic. Misel na umrle
nasilne smrti -- na mamo, bra-
ta Karla in Franca Peršona —
je ostala grenak in neizbrisen
spomin.
Milan Ošlovnik
Milan Ošlovnik je četrti iz
skupine boriskih talcev, ustre-
ljenih 30. oktobra 1941. Rodil
se je leta 1924 v Rušah. Oče je
bil kretničar pri železnici. Dru-
žina seje večkrat selila, od leta
1931 pa je za stalno živela na
Sp. Hajdini pri Ptuju. Milan se
je po ljudski in meščanski šoli
učil za zobnega tehnika v Ptu-
ju. V osvobodilnem gibanju je
bil povezan s hajdinsko skupi-
no mladih upornikov. S Slav-
kom Zajškom sta bila najmlaj-
ša med njimi. Nemci so ga za-
prli 3. oktobra 1941. Na sedežu
ptujskega gestapa so ga hudo
mučili, natO' pa odpeljali na
Bori, od koder je moral s svoji-
mi tovariši na zadnjo pot v Ma-
ribor. Svoji mami je napisal
poslovilno pismo z besedami:
Ljuba mama! Prosim Vas, ne
ženite si dosti k srcu. Zelo mu
je žal. Poslavljam se od Vas po-
zdravite mi vse domače. Torej
zbogom. Poljubite mi Adolfa,
Juleta, Nado, Marico, Vero in
ateka in jaz Vas poljubljam.
Pozdravite mi vse domače in
poznane. Mlad sem in moram
umreti. Prosim Vas ne ženite si
tega k srcu. Žal mi je, da ne
morem v Vami govoriti, da Vas
nisem videl. Vas vse skupaj po-
zdravlja in poljublja
Vaš Milan
Maribor, 30. 10. 1941.
Opomba: Vsa poslovilna pi-
sma so objavljena brez jezikov-
nih popravkov. Tako so obja-
vljena tudi v knjigi POSLED-
NJA PISMA ŽRTEV ZA SVO-
BODO, Maribor 1969. Da so v
pismih pravopisne napake, je
razumljivo. Velika naglica in
strah pred smrtjo nista dovolje-
vala, da bi pisci pazili na pra-
vopis, na stil. Brez napak so ze-
lo redka pisam, tudi tista ne, ki
so jih napisali pisanja vešči ob-
sojenci na smrt.
Se nadaljuje
Kari Hrenič, ustreljen 30. 10. 1941.
Milan Ošlovnik, ustreljen 30. 10. 1941.
6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
26. julij 1990 - TEDNIK
Lepo in manj lepo
v Ptuju
v mestu ob Dravi, ki si prizadeva biti turistično mesto, se marsi-
kaj spreminja na boljše. Vrsta lepotnih popravkov bistveno spreminja
njegovo podobo. To kaže na to, da je moč tudi brez veliko denarja na-
rediti nekaj lepše in boljše. Z nekaj razglednicami bomo naše trditve
»dokazali«, z eno bomo grajali.
Okolje okrog Florjanovega spomenika na Trgu mladinskih delovnih bri-
gad je po postavitvi korit z zelenjem postalo privlačnejše. Včasih so ga
kazili številni avtomobili, če bi šlo, bi verjetno nekateri parkirali kar na
spomeniku.
S koriti so komunalci olepšali tudi dostop na ptujsko tržnico. Pa tudi ob
informacijskih tablah se marsikdo ustavi. Korit pa niso veseli vsi, tisti,
ki so tam včasih prodajali,...
jNa sliki so stebri stavbe v Trstenjakovi ulici, kjer je bila včasih trgovina
Jasmin. Zakaj smo jih slikali? Upamo, da ste pri pozornem pogledu
ugotovili vzrok — nevestni organizatorji najrazličnejših prireditev so jih
dobesedno prelepili s plakati in glej slika je takšna kakršna je. Upati je,
da bodo v Ptuju le poskrbeli za urejeno plakatiranje.
Tekst: MG
Fotografije: OM;
V Gorišnici imajo
»vzorčno« vlado
V krajevni skupnosti Gorišnica so med prvimi v Sloveniji
uredili krajevno oblast po novem. Sprejeli so nov statutarni
sklep in izvedli krajevne volitve. Po novem statutu krajevno
skupnost vodi in zastopa le svet KS. Skupščine in drugih vna-
prej določenih organov ni več. Svei je tako mandatar za sestavo
komisij, odborov in podobnih organov. Le-te ustanovi na osnovi
stalnih oziroma občasnih potreb.
Svet sestavlja 11 članov: v njem so predstavniki posameznih
vasi, ki so hkrati člani oziroma predsedniki vaških odborov, ter
predsednik sveta, ki je obenem predsednik krajevne skupnosti
oziroma župan v ožjem in širšem pomenu.
Predsednika krajevne skupnosti volijo vsi krajani neposred-
no, vaške predsednike pa vsaka vas zase. Predsednik prevzema
pravice in dolžnosti dosedanjih predsednikov sveta in skupščine
KS, svet pa dosedanjega sveta in skupščine.
Novo krajevno vlado so v Gorišnici volili 24. junija. V kan-
didacijskem postopku, ki je bil odprt, je bil lahko vsak predlaga-
telj oziroma kandidat. Edini pogoj je bil, da je vsak podpisal
kandidaturo.
Kot je povedal tajnik krajevne skupnosti Dušan Bezjak pa
se jim je zataknilo pri kandidatu oziroma kandidatih za predsed-
nika krajevne skupnosti 24. junija so tako izvolili le vaške odbo-
re in s tem svet KS. Zato bo moral novoizvoljeni svet na svoji pr-
vi seji izmed svojih članov določiti oziroma pooblastiti vršilca
dolžnosti predsednika oziroma župana. V krajevni skupnosti so
se odločili, da bodo predsednika volili v nedeljo, ko se bodo tu-
di odločali o uvedbi novega krajevnega samoprispevka. Sedanji
jim je v prejšnjem mesecu potekel. Pričakovati je, da bodo o
obojem odločali po počitnicah.
MG
Na obisku pri slovenjebistriškem
županu Vladu Leskovarju
Za zmenek sva se dogovorila
kar v Impolu, kjer ob funkciji
predsednika skupščine občine
Slovenska Bistrica ali bolj po do-
mače in lepše slovensko župana,
opravlja tudi dela finančnega di-
rektorja.
Doma je v Laporju pri Sloven-
ski Bistrici, v idilični dolini Lož-
nice, na začetku Dravinjskih go-
ric, kjer imajo Leskovarjevi po
slovenskem merilu srednjeveliko
kmetijo, to je nekaj malega pre-
ko 5 ha zemlje, ki pa jo v glav-
nem obdelujeta še oče in mati.
Povedal je, da je oče sicer upo-
kojen mizarski mojster, ki pa ga
ob delu na kmetiji še vedno pri-
tegne vonj svežega lesa. Mama,
ki je v mladih letih obiskovala
gospodinjsko šolo v Svečini, še
vedno gospodinji. Doma živi še
brat, ki pa tudi hodi v službo, in
seveda Vlado z ženo. Ko sem ga
vprašala po otrocih, je povedal,
da eden teka okoli vogalov, dru-
gi pa še pridno brca v maminem
trebuhu. Beseda je nanesla tudi
na delo na kmetiji. Povedal je,
da se konec tedna tega dela loti
tudi sam, seveda če mu dopušča
čas, namesto trimčkanja in teka-
nja naokoli.
Ko sva se povrnila na dom, je
še povedal, da so bili doma štirje
otroci, ravno na pare, mama pa
je bila v družini že od nekdaj ste-
ber preudarnosti in sčasoma se
je nekaj te preudarnosti prijelo
tudi njega.
Ljudi velikokrat sodimo po
nasmehu, očeh, oziroma pogledu
in stisku roke. Za slovenjebistri-
škega župana bi lahko potem
mirno rekli, da zbuja človek« do-
bro upanje. Odkrit pogled mo-
dro sivih oči, ravno dovolj topel,
da sogovornika ne zbega, odkrit
in širok nasmeh, ki te obenem
razoroži, in krepak stisk roke, ki
ti nehote podari prijetno toplino
človeka, ki ve kaj hoče.
»Kmečka logika in ekonomijja
gresta skupaj,« mi je med drugim
zatrjeval. Da bo to držalo, pove
tudi podatek, da že 15 let, takoj
po študiju, ki ga je opravil v red-
nem roku, samo diplomo je nare-
dil po tistem, že dela v finančni
službi, 12 let pa je direktor fi-
nanc v tovarni Impol, ki se bo v
kratkem preoblikovala v delni-
ško družbo. Povedal je, da sta on
in z njim tovarna doživljala veli-
ke spremembe. Doživljali so ra-
zne reorganizacije, pa prisilno
upravo in seveda vsi odtenki re-
alsocialistične ekonomije. Pogo-
vor je nanesel tudi na samoupra-
vljanje, na upravljanje in določa-
nje. Menil je, da ljudem v osnovi
ustreza, da jim ni potrebno odlo-
čati o velikih rečeh. V pogovoru
Vlado Leskovar
sva prišla tudi na področje politi-
ke. Ze od gimnazijskih let so ga
skušali spraviti v zvezo komuni-
stov, vendar se ni dal. V službi so
bili tu in tam zaradi tega sicer
problemi, vedno je bil na udaru,
kar pa mu je koristilo v stroki.
saj se je moral v vse temeljiteje
poglabljati in biti vsaj za korak
pred drugimi. Spominja se ča-
sov, ko so vodstvo Impola klicali
na pol zaupne pogovore v Mari-
bor in tam poskušali preko poli-
tike vsiliti kakšne odločitve, ki so
bile hudo skregane z ekonomijo.
»Vidite, tudi ti časi so minili,« je
nekako trpko povedal.
Takoj v začetku se je pridružil
Socialdemokratski — Pučnikovi
stranki, ker je po njegovem od
vseh Demosovih strank imela
najboljši program »Ne čutim no-
bene religiozne pripadnosti
stranki, temveč programu«.
Opravljati dve tako zahtevni
službi brez dvoma tudi za njega,
ki je resnično poln eneigije, ni
lahko. Dobro pa se zaveda, da
mora oboje opraviti dobro, v
svoje in zadovoljstvo drugih,
predvsem tistih, ki so ga izvolili.
Sicer pa je to preprosto saj delo
lahko opravi, predvsem v Impo-
lu, tudi popoldan. Nekaj dela je
porazdelil tudi med svoje najožje
sodelavce, vendar ne preveč.
Na vprašanje, kakšna je vloga
župana občine, je povedal, da je
v prvi vrsti kontrola, v drugi pa
funkcija planiranja, kjer je po-
brebno misliti naprej.
Zajadrala sva v čisto zasebno
življenje. Slišala sem, da je vege-
trijanec. Potrdil mi je, pri tem pa
dodal, da se je za takšen način
prehrane odločil zaradi zdrav-
stvenih razlogov. Ko je bil še štu-
dent v Mariboru, seje zastrupil s
klobasami in potem dolgo časa
preživljal težko alergijo, dokler
se ni odvadil jesti mesa. Danes
po tej vrsti prehrane ne čuti no-
bene potrebe več. Ne pije tudi
kave, ker ima po njegovem od-
vraten okus, ne kadi, tu in tam
pa rad popije kozarček dobrega
vina. Ko mi je ob tem povedal,
da je dan prej dobil v dar butelj-
ko ormoškega vina, sem sicer re-
kJa »Ja, lepo«, potem pa sva
znova začela razglabljati, seveda,
včeraj je imel god. 15. julija je
Vlado imel tudi rojstni dan, 39.
Oblači se rad čimbolj udobno,
delu primerno, če pa je potrebno
imeti kravato, si jo pač zaveže.
Vprašala sem ga, kako naj bi pri-
hajali oblečeni poslanci v skup-
ščino, bolj svečano ali bolj vsak-
danje. Povedal je, da mu je to si-
cer vseeno, oblečeni naj bodo
dostojno, glavno pa je človek in
njegovi možgani, njegovo znanje
in uporaba tega znanja.
Ko sem odhajala, sem se za-
hvalila, ker sem mu z najinim si-
cer prijetnim klepetom odvzela
uro in pol njegovega dragocene-
ga časa, ki ga bo moral nadokna-
diti mogoče popoldan. Pa je de-
jal, »Veste, funkcija župana je ja-
vna funkcija in moram biti na vo-
ljo tudi novinarjem.«
Vida Topolovec
Foto: Lado Steinbaher
S 4. SEJE IZVRŠNEGA SVETA OBČINE LENART
Racionalizacije
v negospodarstvu
v petek so se sestali člani iz-
vršnega sveta občine Lenart na
četrti seji. Pod drobnogled so da-
li vsa sredstva, ki se porabijo na
področju družbenih dejavnosti,
da bi morda našli še kakško re-
zervo za razbremenitev gospo-
darstva. Sprejeli so tudi sklep o
uradnih urah za stranke v vseh
občinskih organih. V Lenartu bo-
do vsi upravni delavci imeli
uradne ure za stranke od sedme
do petnajste ure. Tisti, ki morajo
zaradi narave dela iz pisarn, bo-
do na terenu ob torkih in četrt-
kih. Strankam bodo tudi te dni
dostopni prvo in zadjo uro služ-
be.
Občina Lenart ima v gospo-
darstvu in družbenih dejavnostih
zaposlenih 3.673 delavcev, vsak
od njih je v povprečju zdravstvu
prispeval v prvih štirih mesecih
tega leta 302,44 dinarjev. Obrtni-
ki, duhovniki, gospodinjske po-
močnice in rejniki so za zdrav-
stvo prispevali v povprečju
153,97 dinarjev, vsak od 212 de-
lavcev, zaposlenih pri obrtnikih,
pa je v povprečju za zdravstvo
odštel 117,05 dinarjev. V breme
zdravstvene skupnosti so bili v
prvih šestih mesecih v bolniški
obrtniki 1584 dni, delavci pri
obrtnikih 280 dni. združeni kme-
tje 1282 dni, delavci gospodar-
stva in družbenih dejavnosti pa
1282 dni. Zadnji so bili v breme
podjetij, kjer so zaposleni, na
bolniški še 12.894 dni. Tako so
obrtniki porabili kar 4,71 krat
več sredstev kot so prispevali,
delavci pri obrtnikih 1,79 krat
več, združeni kmetje pa so pora-
bili dobrih petinosemdeset tisoč
dinarjev. Statistike zdravstvene
skupnosti vloženih sredstev
združenih kmetov ne registrirajo,
čeprav 24 kmetov plačuje pri-
spevke za zdravstveno in social-
no zdravstvo. Po podatkih upra-
ve za družbene prihodke so kme-
tje zbrali 4.277,90 dinarjev. Sred-
stev za zdravstvo tako ne name-
ravajo spreminjati.
Tudi socialno skrbstvo bo do-
bivalo enaka sredstva kot doslej,
tako kot področje otroškega var-
stva. Na seji izvršnega sveta so se
odločili, da delegatski sistem in s
tem plačevanje tajnikov v krajev-
nih skupnostih ne sme več teme-
ljiti na občinskem proračunu.
Plačevali naj bi jih krajani sami,
če bi jih želeli imeti. Tudi investi-
cijam v družbene dejavnosti se
bodo letos odpovedali. V nasled-
njem obdobju nameravajo ures-
ničiti dve veliki naložbi, izgrad-
njo večnamenske telovadnice in
razširitev knjižnice.
Na seji izvršnega sveta smo sli-
šali tudi zanimiv predlog, da bi
varstvo upokojencev organizirali
na kmetijah. Občina Lenart ima
v Domu upokojencev Muretinci
kupljenih 11 postelj, v Lokavcih
pa tri. Zaradi vedno večjega šte-
vila starostnikov, ki je kljub vse-
mu premajhno za gradnjo lastne-
ga doma upokojencev, razmišlja-
jo, da bi problem varstva starost-
nikov rešili z varstvom na domo-
vih. Vsak, ki bi negoval starostni-
ke, bi bil zavarovan na podoben
način kot so rejnice. Taka raz-
mišljanja so zaenkrat še dolgoro-
čna, vendar se v občini Lenart
zadnje čase dogodki in stvari gi-
bljejo hitreje, kot smo bili vajeni
doslej.
Zaradi majhnih vsot denarja,
ki je bil namenjen raziskovalni
dejavnosti, so v občini Lenart
ukinili zbiranje sredstev na ta na-
čin.
Na seji izvršnega sveta je bilo
kljub počitnicam kar šest članov
izvršnega sveta od devetih in
osem gostov. Bilo je še veliko po-
bud in idej, o njih pa bomo pisa-
li, ko bodo bliže uresničitvi.
M. Samec
IZ SKUPŠČINSKIH KLOPI - ORMOŽ
V ospredju ceste
Izredno vroče poletno popoldne
17. julija po vsej verjetnosti ni bilo
preveč primerno za tretjo sejo vseh
treh zborov skupščine občine Ormož.
Po nekajminutnem čakanju, ko so
zbori postali sklepčni, so s skupno se-
jo le pričeli, vendar (temu je menda
botrovala tudi neznosna vročina) ra-
zen pri točki dnevnega reda, ko so go-
vorili o razbremenitvi gospodarstva,
pa vse do poslanskih vprašanj in po-
bud, ni bilo prave razprave. Gospo-
darstvo so razbremenili za 15 odsto-
tkov, največ na račun osnovnega šol-
stva, kjer pa ni več potrebno zbirati
oz. plačevati prispevkov za gradnjo
osnovne šole v Ivanjkovcih. Kar 18
odstotkov, pri katerih je šlo v glav-
nem za drugačne številke, so sprejeli
kar v paketu.
Pri poslanskih vprašanjih so se v
glavnem ponovno vrteli okoli cest,
kjer ljudje niso zadovoljni z delom, ki
ga opravljajo pri Cestnem podjetju
Ptuj. Poslanci so med drugim poveda-
li, da bi radi direktorju Cestnega pod-
jetja Ptuj Ferdu Veingedu povedali
marsikaj, predvsem o slabi izrabi de-
lovnega čsa, pa na skupščinsko sejo,
kljub vabilu predsednika ormoškega
izvršnega sveta Vilija Trofenika, ki je
vedel, kakšna bo razprava okoli cest,'
ni utegnil priti. Povedano je bilo veli-
ko kritičnega okoli preplastitve ceste
od Tomaža do Save (kjer pa so dela
izvajali cestarji iz Varaždina), zaradi
neurejenih bankin, kjer je zmanjkalo
denarja, pa do »začasne« rešitve ce-
ste proti ormoškemu pokopališču in
seveda tudi zaradi preplastitve ceste v
Središču ob Dravi.
Kaže, da so v tem vročem poletju
ob problemih, ki jih je nazival ko-
mandant občinskega štaba teritorial-
ne obrambe Saško Štampar, ceste ti-
sto, kar občinske poslance (menda tu-
di zaradi tega, ker morajo tudi sami
odšteti dokajšnje vsote denarja) še
posebej jezi.
Vida Topolovec
ORGANIZIRAN ODVOZ SMETI ZA CELO OBČINO LENART
Podjetni brez počitnic
v občini Lenart so v začetku leta začeli s poizkusnim odvozom smeti za
center mesta s sortiranjem odpadkov. V sredini julija so napravili analizo
uspešnosti sortiranja in ugotovili, da se je količina odpadko\, primernih za
deponijo, prepolovila. Kar polovico odpadkov so v občini vrnili nazaj v indu-
strijo, kjer so jih primerno predelali. Doslej so sortirali posebej belo in bar-
vno steklo, papir in kovine. Ostale odpadke so odvažali na deponijo v Hra-
stovec.
Kljub počitnicam mešano avstrijsko-lenarško podjetje Roth-
Letnik ne počiva. Po vsej občini nameščajo kante za odvoz in
sortiranje smeti, ki jih gospodinjstva dobijo zastonj. Za odvoz
smeti bo vsako gospodinjstvo plačalo 900 dinarjev letno, plače-
vali pa bodo vsake tri mesece prek davčne uprave.
V občini Lenart namerava podjetje Roth — Letnik od 1.
septembra dalje posebej sortirane organske odpadke tudi kom-
posirati po posebnem postopku. Pričakujejo, da bo ostalo le
okrog 20 do 30 odstotkov odpadkov, primernih za deponijo,
morda pa še manj. V lenarški občini bodo tako prvi brez divjih
odlagališč po zaslugi podjetnega zasebnika Franca Letnika.
M. Samec
TEDNIK - 26. julij 1990
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 7
Pijem
ali sem alkoholik?
PRI NAS V KLUBU
qkvare želodca
Mi čudno, da je želodec človeka,
(,(jvisnega od alkohola, pogosto
okvarjen, saj gre ves popiti alkohol v
(a organ in se tam nekaj časa tudi za-
držuje.
Ce vemo, da alkohol draži želod-
čno sluznico, da ta začne izločati pre-
bavne sokove in kislino, in če vemo,
(Ja se to pri človeku, ki uporablja al-
kohol, največkrat dogaja na tešče, po-
tem si lahko mislimo, da se sožitje
nied alkoholom in praznim želodcem
slabo konča. Pripelje namreč do vne-
tja želodčne sluznice (gastritis), ki
lahko postane sčasoma kronično. Za-
to človek, odvisen od alkohola, tako
pogosto zjutraj bruha ali pa mu je
vsaj slabo (tudi po enkratnem prehu-
dem večernem popivanju je ljudem
običajno naslednje jutro slabo —
imajo namreč akutno vnetje želodčne
sluznice). To sožitje se lahko konča
kot CIR NA ŽELODCU (ULKUS).
Kislina, ki jo alkohol nenehno sili, da
se izloča v praznem želodcu, nima pa
česa prebavljati, dobesedno nažre že-
lodčno sluznico, kar se kaže kot čir —
razjeda. Takšna kronična razjeda pa
nemalokrat pripelje do RAKA NA
ŽELODCU, ki alkoholika pokoplje.
OKVARE SPOLOVIL
Alkohol je včasih veljal za afrodizi-
jah (pospeševalca spolne sle). Žal pa
to ni res. Zmota je posledica dejstva,
da se človek počuti pod vplivom al-
kohola bolj pogumnega in se loti
spolnega udejstvovanja tudi s člove-
kom, s katerim si tega trezen ne bi
upal početi. Tako nastane napačen
vtis, da alkohol neposredno spodbuja
spolno slo. Resnicaje nasprotna. AL-
kohol namreč slej ko prej
otopi ne samo slo, ampak
Človeka tudi onesposobi
ZA spolno delovanje. Poleg
tega zastruplja živce, ki oživčujejo
spolovila, in posledica je, da ima sko-
raj polovica moških, odvisnih od al-
kohola, hude težave s spolno potenco
(zmožnostjo). Večini spolni ud ne utr-
di dovolj, da bi lahko z njim prodrli v
nožnico. Nekateri odvisni od alkoho-
la pa ob sicer še zadovoljivi nabreklo-
sti uda trpijo zaradi prezgodnjega iz-
liva semena. TOREJ TISTI, KI PIJE-
JO ZATO, DA BI BILI BOLJ »MO-
ŠKI«, SVOJO MOŠKOST S TEM
UNIČUJEJO. Poudarimo naj, da so
še hujše posledice v spolnem življenju
odvisnega od alkohola tiste, ki so po-
vezane s čustvenimi odnosi s partneri-
co.
Pri ženskah, odvisnih od alkohola,
so neposredni učinki alkohola za nji-
hovo spolnost bolj prikriti. Kažejo se
predvsem kot pomanjkanje uživanja
med spolnimi odnosi.
Pomembnejše pa so tiste okvare, ki
nastanejo, če ženska, odvisna ed al-
kohola, zanosi. V tem primeru lahko
namreč rodi okvarjenega otroka, saj
plod »pije« alkohol skupaj z materjo
(prek posteljice namreč dobiva toliko
alkohola, kolikor ga je v materini kr-
vi). Takšno dete je lahko zaostalo v
rasti, lahko pa se rodi tudi hudo spa-
čeno ali celo mrtvo.
OKVARE TELESNE ZMOGLJIVO-
STI
Splošna in zelo pomembna telesna
posledica odvisnosti od alkohola je
slaba ali zelo slaba telesna zmoglji-
vost (fizična kondicija). Telesna zmo-
gljivost ni samo nekaj, s čimer bi se
človek postavljal, ampak je nepogreš-
ljiva za vsakdanje življenje. Za življe-
nje namreč potrebujemo čimveč ener-
gije (zmogljivosti). Hkrati je od tele-
sne zmogljivosti v veliki meri odvisna
tudi naša odpornost proti bolezen-
skim klicam in drugim telesnim ter
duševnim pretresom.
Ce vse povedano strnemo, ugotovi-
mo:
Vsaka uporaba alkohola privede
do telesnih posledic in pri diagnostiki
zdravnik išče pri spraševancu okvare:
1. jeter: mastna jetra, vnetje ali vi-
roza.
2. trebušna slinavka: vnetje —
akutno ali kronično, prebavne mot-
nje, sladkorna bolezen, smrt
3. srca: okvara srčne mišice — smrt
4. kože: zabuhlost obraza, oteče-
nost vek, alkoholni rdeči obraz
5. živčevje: okvare možganov: bož-
jastni napadi, motnje spomina, mot-
nje koncentracije, podebljenost
okvare živcev: vnetje — polinevritis
6. želodca: vnetje, čir, rak
7. spolovil: spolna nesposobnost,
pri ženskah rojstvo okvarjenega otro-
ka
8. telesne zmogljivosti: slaba ali ze-
lo slaba fizična kondicija.
Res se je vsega tega za bati. A do-
volj je samo, da nehaš uporabljati al-
kohol, ne glede na to ali si zmeren pi-
vec ali alkoholik in se ne slepiš s tem,
da se tebi ne more zgoditi, da bi našli
takšne spremembe v tvojem telesu.
Dr. Z. I.
Ar prav
se piše...
. . . Desternik ali Destrnik? Se-
veda je prav brez drugega E. Am-
pak tega tisti, ki je pisal kažipot,
in oni, ki mu je naročil, kaj naj pi-
še, nista vedela. Ali pa se morda
vračamo v čase, ko smo pisali:
kert, veri, sme rt. . .?
jš
(Posnetek: MS.)
MIRKO KOSTANJEVEC
predpisi v Sloveniji
(I. nadaljevanje)
KDO LAHKO POSTANE CLAN LOVSKE DRU-
ŽINE
To lahko postane vsak jugoslovanski državljan,
ki ima stalno bivališče v Jugoslaviji in izpolnjuje
pogoje o članstvu po predpisih o društvih in o
članstvu v splošnem aktu lovske družine.
V praksi se dogaja, da so v splošnih aktih lov-
skih družin nekatere določbe, ki niso v skladu z
LZ. Omenil bom le dve, o katerih je zavzelo svoje
stališče tudi Ustavno sodišče Slovenije. Tako je v
sklepu št. U. I. 109/77 z dne 19. 10. i978 omenje-
no sodišče jasno povedalo, da ni v skladu z ZL do-
ločba v splošnem aktu lovske družine, po kateri bi
občan lahko bil hkrati član dveh ali več lovskih
družin. Občani, ki so se obrnili na ustavno sodišče,
so sicer poznali zadevno besedilo LZ, da nihče ne
sme biti hkrati član dveh lovskih družin, vendar so
menili, da takšna določba ni v skladu z ustavo, kar
pa po mnenju ustavnega sodišča ne drži. V odloč-
bi št. U. I. 54/85 z dne 17/10 19S5 pa je Ustavno
sodišče Slovenije zavzelo stališče, da določba
splošnega akta lovske družine, ki sprejme člana v
svojo lovsko družino veže na pogoj, da mora član
imeti stalno prebivališče na območju občine, kjer
je lovska družina, h kateri želi pristopiti, ni v skla-
du z LZ, ker krši ustavno in zakonsko zagotovljeno
pravico jugoslovanskih državljanov s stalnim pre-
bivališčem v Jugoslaviji, da se lahko svobodno in
ob enakih pogojih, ki veljajo za vse občane, včla-
nijo v lovsko družino, ki si jo sami izberejo, pod
pogojem, da ob tem prevzamejo tudi dolžnost iz-
polnjevanja vseh članskih obveznosti in odgovor-
nost.
KAJ JE LOVIŠČE IN KDO GA LAHKO USTA-
NOVI
Lovišče je tista od ustanovitelja določena zem-
ljiška ali vodna površina, ki tvori naravno in zao-
kroženo lovskogojitveno in gozdarsko celoto, ki
ima ekološke in druge pogoje za uspešno lovstvo
in je izročena v upravljanje lovski organizaciji.
Lovišče lahko ustanovijo:
1. občinska skupščina
2. izvršni svet Skupščine Republike Slovenije,
kadar ima lovišče širši pomen za ohranitev in goji-
tev divjadi ter za napredek lovstva
3. organ, ki je neko zemljišče ali vodno površino
razglasil za površino s posebnim namenom oz. or-
gan, ki ga ta pooblasti.
Ce se površina lovišča razteza na območja dveh
ali več občin, ustanovijo lovišče te občinske skup-
ščine sporazumno. Ce se ne sporazumejo, odloči o
ustanovitvi lovišč JS Skupščina Republike Slove-
nije.
IZROČITEV IN ODVZEM LOVIŠČA
Ustanovitelj izroči brez odškodnine za nedolo-
čen čas eno ali več lovišč lovski organizaciji; z njo
sklene tudi pisni sporazum, s katerim se zlasti do-
ločijo pogoji in ukrepi, ki jih mora lovska organi-
zacija izpolnjevati oziroma izvajati pri upravljanju
lovišča. Ce lovska organizacija ne izpolnjuje z za-
konom in sporazumom določenih pogojev, seji lo-
višče ali njegov del odvzame.
Spore o izročitvi ali odvzemu lovišča rešuje So-
dišče združenega dela Republike Slovenije.
KAJ JE IZVZETO IZ LOVIŠČA
Po samem zakonu so izvzeti iz lovišča: mesta,
naselja, javni parki, kopališča, športna in otroška
igrišča, pokopališča in javne ceste ter sadovnjaki,
drevesnice in druge površine za intenzivno gojitev
kmetijskih kultur, če so ograjeni z ograjo, ki pre-
prečuje prihod parkljaste divjadi in zajcev.
Iz lovišča lahko ustanovitelj lovišča izloči zem-
ljišča oziroma vodne površine, ki se uporabljajo za
komunalne ali vojaške potrebe, za znanstvene,
vzgojne ali druge posebne namene.
KDO GOSPODARI Z DIVJADJO V LOVIŠČU
IN KDO ZUNAJ LOVIŠČA
Lovišča upravljajo lovske organizacije, kar po-
meni, da one skrbijo za varstvo in gojitev divjadi,
izvajajo lov, vzdržujejo lovišča itd. Na zemljiščih
oz. vodnih površinah, ki jih ustanovitelj lovišč iz-
loči iz lovišča, pa on določi tudi način gospodarje-
nja z divjadjo na izločenih površinah. Po mojem
mnenju se v aktu o izločitvi površin iz lovišča do-
loči tudi organ oz. organizacija, ki bo na izločenih
površinah gospodarila z divjadjo. Bivši zakoni o
lovu so izrecno povedali, kdo in v kakšnem obsegu
bo gospodaril z divjadjo na površinah, izločenih iz
lovišč. Sedanji ZL pa take izrecne določbe nima.
O gospodarjenju z divjadjo, ki začasno ali stal-
no živi v krajih, ki so po samem zakonu izvzeti iz
lovišča, kot n. pr. naselja, javni parki, pokopališča
itd., ZL nima nobenih posebnih določb, vendar se
iz nekaterih določb omenjenega zakona in sodne
prakse da sklepati, da imajo tudi omenjeni, iz lo-
višča izvzeti, kar se tiče tam živeče divjadi, zvezo z
lovskimi organizacijami, ki upravljajo lovišče, na
območju katerega ležijo iz njega izvzeti kraji.
Nadaljevanje prihodnjič
8 — OD TU IN TAM
26. julij 1990 -
Ko ugasnejo vse luči...
Veliko je že bilo izrečenega o neizkoriščenih turističnih kapacitetah
našega mesta in bližnje okolice, zato sploh nimam namena pisariti o teh
stvareh, želim vas pa spomniti na ponudbo, brez katere ni sodobnega tu-
rizma. Kaj ponuditi gostu v nočnih urah? Na tem področju smo na Ptuju
zelo skromni, saj med tednom ni lokala, ki bi goste zabaval pozno v noč.
Izjema sta le diskoteka Super Li in Bistro Izabela. Slednji ima med ted-
nom odprto do štiriindvajsetih, diskoteka pa razen ob četrtkih, ko so ve-
čeri evergrinov do ene ure zjutraj, samo do triindvajsetih. Morda do se-
daj, ko se v našem mestu ni zadrževalo veliko gostov, te potrebe sploh ni.
bilo. Vendar prihaja čas, ko bo tudi Ptuj dobil novi hotel in z njim tudi
več turistov. Kam bodo zahajali ponočnjaki, še ni znano. Novi gostinski
lokali sicer rastejo kot gobe po dežju, če pa bodo novopečeni gostinci raz-
mišljali tudi o tej ponudbi, nam niso zaupali. Prav gotovo so se komu o
tem že porajale ideje, a je žal ostalo le pri idejah. Takšno idejo so imeli
tudi v bistroju Izabela, bili so edinstveni, saj so imeli nekaj časa lokal
odprt vse do druge ure zjutraj, vendar so jim inšpektorji žal prepovedali
obratovanje po polnoči. Zakaj le? Preprosto, ker tako odloča odlok o po-
slovnem času občine Ptuj. Ali bomo torej izpustili goste iz rok, ker v so-
sednjem Mariboru odlok določa drugače? V odloku o poslovnem času
občine Maribor je namreč navedeno, da lahko nočni lokali poslujejo do
četrte ure zjutraj. Bistro Izabela pa sodi v kategorijo nočnih lokalov z
obratovalnim časom do polnoči.
Sicer menim, da imamo na Ptuji še nekaj časa, da se te stvari uredi-
jo, vendar bomo tovrstno turistično ponudbo vsekakor potrebovali, ko se
bodo končno odprla vrata Zlatega noja. Revček, naš mladi hotelček še
vedno išče lastnika, ki nočejo in nočejo poskrbeti zanj.
Gledano iz drugega zornega kota pa sloh ni treba čakati na otvori-
tev Zlatega noja in še morebiti kakšnega zasebnega, ko pa je pri zaseb-
nikih toliko kapitala, da se iz dneva v dan odpirajo nove trgovine, lokali.
Vrli gostinci, tako družbeni kot zasebni, bi lahko upoštevali tudi ptujske
občane, ki se med tednom nimajo »kam dat«.
, Za začetek bi bilo pametno to ponudbo uvesti vsaj v poletnih mese-
cih, v času dolgočasnih počitnic in enoličnih dopustov. Drage gospe in
gospodje, če tudi vi sodite med tiste, ki tarnajo, da se v našem mestu nič
ne dogaja, da nimate kam iti, predlagajte kaj, realizirajte svoje sanjave
ideje in naredite kaj za svoje mesto. Saj poznate tisto zguljeno frazo, da
smo turizem ljudje, kajne. Zato vas pozivam, da poskusite dati svojemu
mestu utrip življenja tudi med tednom, da bo torej zagorela kakšna lu-
čka tudi takrat, ko sicer ugasnejo vse luči.
Cenjeni občani, ali ste že res tako zakrneli, da so vam razne poletne
noči in vikendski obiski diskotek ter plesi ob sobotnih večerih vse kar pri-
čakujete od »lajfa«. Ne me prosim napak razumeti, ne zagovarjam po-
nočnjaštva, ampak vam želim povedati le to, da pridejo trenutki, ko se
ljudje želijo razvedriti tudi med tednom, recimo v času dopustov (če so
pač iz različnih vzrokov ostali doma) in se zares nimajo »kam dat«.
Upam, da razumete, da je počitnikovanje za vedno tanjše jugo denarnice
že precej drago, s popestritvijo v turistični ponudbi pa bi lahko bil odpust
za marsikoga prijetnejši. Verjamem, da se nekateri z mano strinjate, veli-
ko pa vas je tudi takšnih, ki mi popolnoma nasprotujete. Ampak kaj mo-
rem, ljudje smo zelo, zelo različni, razumite vsaj to. Turizem smo torej
zelo različni ljudje.
Anemari Kekec
Mednarodni ekološki raziskovalni
tabor Ormož '90
Občinska konferenca ZSMS — Liberalne stran-
ke Ormož organizira skupaj z odborom za prosto-
voljno delo in centrom za mednarodno izmenjavo
prostovoljcev iz Ljubljane mednarodni
ekološko-raziskovalni tabor Ormož 1990.
Podoben tabor je bil že pred dvema letoma, ven-
dar ekološki problemi kmetijstva, ki so jih osvetlili
z raziskavami takrat, danes niso nič manjši. Nas-
protno, iz dneva v dan, na vsakem koraku je čutiti
posledice človekovega grobega poseganja v oko-
lje. To je mlade raziskovalce vodilo, da so se letos
ponovno odločili organizirati ekološke raziskave.
Potekale bodo v okviru mednarodnega ekološkega
raziskovalnega tabora Ormož — 90, ki bo od 20.
julija do 2. avgusta v prostorih stare osnovne šole
Ivanjkovci na Svetinjah. V taboru bo sodelovalo
25 mladih raziskovalcev. Svoje raziskovanje bodo
usmerili na področje bio kmetijstva, kjer bodo
obravnavali različne pristope k biološkemu ekolo-
škemu kmetijstvu, možnosti zmanjšanja uporabe
fitofarmacevtskih sredstev in umetnih gnojil ter
možnosti uvajanja ekološkega kmetijstva v občini.
Druga tema bo ornitologija: mladi raziskovalci se
bodo seznanili z vrednotenjem ptičjega življa na
ormoškem območju, to pa je že neke vrste nadalje-
vanje dela izpred dveh let. Raziskovali bodo pred-
vsem ormoške lagune, kejr je pravo bogastvo ptič-
jega življa.
Letos se bodo ukvarjali tudi z raziskavo gozdov
v občini, naredili bodo kataster dreves v parkov-
nih nasadih, odkrivali nedotaknjena naravna ra-
stišča in raziskovali, kakšni so vplivi posegov na
gozdna rastišča oziroma na podrast v gozdu.
Četrta tema bo spreminjanje naravnega okolja.
Raziskovali bodo vpliv melioracij na naravno
podobo pokrajine, opravili raziskave krajinske ar-
hitekture, opisali ormoško jezero in se pomenili o
sanaciji črnih odlagališč smeti, kar so obravnavali
že pred dvema letoma.
Tomaž Bolcar, ki je skupaj s predsedstvom or-
moške Liberalne stranke organiziral tabor, je po-
vedal, da na taboru lahko sodelujejo prostovoljci,
ki jih zanima ekologija, kmetijstvo in katerakoli te-
ma, o kateri smo pisali. Raziskave bodo potekale v
glavnem v dopoldanskem času, popoldan pa bodo
organizirane razne prostočasne aktivnosti s pod-
ročja športa, kulture in še česa. Raziskovalci bodo
v okviru tabora imeli več strokovnih izletov po ob-
čini in v sosednjo republiko.
Vida Topolovec
Ptujski
obrtniki
in celjski
sejem
Mednarodni obrtni sejem Alpe —
Jadran Celje bo letos od 7. do 16. sep-
tembra na sejmišču Golovec. Ptujski
obrtniki bodo tudi letos sodelovali,
pripravljajo pa se ločeno — prek
združenja in obrtne zadruge. Razsta-
vili bodo najboljše proizvode, desež-
ke svojega znanja in razvoja.
Organizatorji te največje obrtne
manifestacije v Sloveniji in Jugoslavi-
ji dajejo največji poudarek širjenju
kakovosti, ugleda, poslovnosti, ne za-
nemarjajo pa množičnosti. Lani je
celjski sejem obiskalo prek 230 tisoč
obiskovalcev, razstavljalo pa je več ti-
soč obrtnikov in drugih. Na podobno
udeležbo računajo tudi letos.
MG
Llterat s Primorske
v našem koncu ne beremo dosti o literarnem delovanju primor-
skih avtorjev. Zadnje čase sem imela priložnost in srečo spoznati ne-
kaj teh avtorjev, ki se vse pogosteje oglašajo ne le na Primorskem,
temveč tudi v širšem slovenskem literarnefti prostoru.
Eden izmed njih je Vlado Šav (roj. 1945), ki je že leta 1973 pri Lipi
v Kopru izdal roman Žeja in nato leta 1988 v samozaložbi izbor misli
o človeku, družbi, miru, svobodi, medsebojnih odnosih — skratka
mozaik misli z naslovom Samorodnice, misli, kakršne najdemo v
mnogih zakladnicah človeštva. A vendar so Šavove misli pomlajene z
novim izrazom pristne, globoke, samo njegove in vendarle tudi naše.
Pred kratkim pa je avtor izdal v samozaložbi in ob denarni podpori
koprske kulturne skupnosti svojo pesniško zbirko z naslovom Stopi-
nje v molku. Nadvse ustrezna oprema in nadvse ustrezen naslov za
predstavljeno poezijo, ki se loteva človekove eksistence. Pesniška
zbirka je razdeljena na cikle Prah, Čakanje, Skupaj. Ne vem zakaj in
Takšnost; spremno besedo je pripravil France Vurnik.
Stopinje v molku je zbirka, ki je bogata uglašenost človeka z naravo
ali kot poje Vlado Sav:
Ko ti postane vseeno,
ali si človek, trava ali kamen,
takrat dozorevaš,
takrat ti začne pokati skorja.
Sonja Votolen
TEDNn
w
Se letos
trgovina?
Krajevna skupnost Rogoznica
si je za leto 1990 zastavila več ci-
ljev: asfaltiranje cest v Podvin-
cih, Žabjaku, Novi vasi, Rogoz-
nici in v Pacinju, skupaj pribli-
žno šest kilometrov; nadaljeva-
nje napeljave telefonskega
omrežja; ureditev pločnikov v
Rogoznici; gradnja vodovodne-
ga omrežja v krajevni skupnosti;
ureditev javne razsvetljave; na-
daljevanje napeljave ktv sistema
in vzdrževanje krajevnih cest.
Do sedaj so realizirali asfaltira-
nje cest v Podvincih, Novi vasi,
Zabjaku in Rogoznici, skupaj
okrog štiri kilometre. Asfaltira-
nje bodo nadaljevali avgusta.
Zdaj pa poteka vzdrževanje kra-
jevnih cest. Proti koncu leta, v
zadnjem četrtletju, bodo v kraje-
vni skupnosti Rogoznica izvajali
predvsem dela, ki niso v progra-.
mu za to leto, ampak jih bodo
prelagale posamezne vaške sa-
mouprave. Tako je že bil podan
predlog za asfaltiranje ceste v
Kicarju.
Kot je povedal tajnik krajevne
skupnosti Štefan Hajduk, je rea-
lizacija infrastrukturnih objektov
odvisna od dotoka sredstev kra-
jevnega samoprispevka in po po-
sebnih pogodbah.
Že nekaj časa pa se v krajevni
skupnosti govori o novi Mipovi
prodajalni, ki bo stala nasproti
doma Slovenjegoriške čete. Za
le-to je projektna dokumentacija
že izdelana, tako da se bo grad-
nja kmalu začela. Prodajalna naj
bi bila končana še letOs. V torek,
10. julija, je krajevna skupnost
dobila tudi prvo zasebno proda-
jalno z bifejem v Novi vasi, teče-
jo pa priprave za ureditev di-
skonta v Rogoznici.
Med interesnimi združenji je
trenutno najbolj aktivno Telo-
vadno društvo Partizan — nogo-
metna sekcija Podvinci. Delo v
drugih društvih zamira. Živahno
pa je v kadrovski komisiji, ki se
trenutno pripravlja na izvolitev
novih članov vodstva.
Anemari Kekec
TEDNIK - 26- i"''J 1990
OD TU IN TAM — 9
Evidenca
sakralnih
spomenikov
Skupščina občine Slovenska
gistrica je v zadnjem času dobila
od Zavoda za varstvo naravne in
l^ulturne dediščine iz Maribora
(Jokaj kritično poročilo o stanju
l^ulturnih spomenikov, še pose-
bej sakralnih na območju obči-
ne. Občinski poslanci so bili
ninenja, da je potrebno nekaj
jtoriti za ohranitev te izredno bo-
gate kulturne dediščine. Ker je
za to v prvi vrsti potreben se-
znam ali register tega kulturnega
bogastva, so se obrnili na Stane-
ta Gradišnika pri ZKO, da bi na-
redil vsaj nekakšen popis, ki bi
bil uporaben za začeto delo. Za-
veda se, da je to veliko delo, ki
ga doslej ni opravil Zavod za
varstvo naravne in kulturne dedi-
ščine, ki je bil za to zadolžen po
službeni plati. Ugotovil je, da
zahteva tak popis vsaj leto dni
časa in veliko prevoženih kilo-
metrov saj tega brez terenskega
dela ni mogoče uresničiti.
Da bi imel vsaj nekaj v rokah,
seje Stane Gradišnik s posebnim
dopisom obrnil na župnijske ura-
de, krajevne skupnosti in osno-
vne šole s prošnjo, da bi mu po-
magali in poslali sezname znanih
sakralnih spomenikov, križev,
skulptur, kapelic in drugih zna-
menj, da bi tako lahko lažje in
učinkoviteje opravili delo na te-
renu.
Vida Topolovec
Postavitev Slomškovega kipa
že pred letom 1985 so se kul-
turni delavci v Slovenski Bistrici
spomnili, da je bil na fasadi da-
našnjega slovenjebistriškega do-
ma kulture lep kip slovenskega
mariborskega škofa Antona Mar-
tina Slomška z Blažetom Nežico.
Čutili so kulturni dolg, da vrnejo
kip v javnost. Tako so sklenili tu-
di v takratni kulturni skupnosti
občine. Vendar še ni bil ugoden
politični trenutek, ker so pri kul-
turi takrat gledali še vse preveč
skozi politična očala. Kulturniki,
vztrajni kot znajo biti, so pričeli s
pripravami, da bi ob priložnosti
ugodnejšega političnega trenutka
le uresničili svojo namero. Kaže,
da je ta trenutek prišel lansko le-
to in začelo se je vse potrebno za
ponovno javno vrnitev Slomško-
vega spomenika.
Kip škofa Slomška z dvema
otrokoma (Blaže in Nežica v ne-
deljski šoli) je leta 1939 naredil
priznani predvojni mariborski
kipar Sojič. Sklesal ga je po ta-
kratni modi iz betonskega bloka.
Ko so istega leta Slovenjebistri-
čani dokončali v mestu Dom An-
tona Martina Slomška, so kip po-
stavili na fasado nove stavbe, da-
našnjega Doma kulture. Gradi-
tev Slomškovega doma je vodil
takratni župnik Soline, ki je s
tem storil tudi svojevrstno narod-
nozavedno delo, saj je ob gradnji
okoli sebe zbiral farane, ki so se
čutili Slovence in se niso pustili
potujčiti. Ob prihodu Nemcev
1941. leta v Slovensko Bistrico,
so domačini Slomškov kip umak-
nili v cerkveno zvonico, da ga
Nemci ne bi razbili, saj so v stav-
bi uredili nemški kulturni dom.
V cerkveni zvonici je Slom-
škov kip sameval vse do letošnje-
ga leta, ko se uresničuje snova-
nje nekdanje kulturne skupnosti
in kip ponovno postavljajo v jav-
nost, v kulturno poslanstvo.
Na zelenici pred farno cerkvi-
jo stoji kip že od konca junija le-
tos. Sedaj urejajo zelenico, aka-
demski kipar Viktor Gojkovič pa
restavrira kip, ki bo ponoči
osvetljen. Odkrili ga bodo v sep-
tembru, pri eni nedeljskih popol-
danskih maš.
Za konec naj povemo še to, da
so se slovenjebistriški kulturniki
na škofa Slomška spomnili mno-
go pred Mariborčani. Tako tudi
obeležujejo razmišljanja škofov
Zimmermanna in Slomška o se-
dežu slovenske škofije v Sloven-
ski Bistrici, kar pa se ni uresniči-
lo zaradi takratnih razmer.
Za ponovno oživitev kulturne-
ga poslanstva Slomškovega kipa
imata mnogo zaslug dekan Jože
But in Stane Gradišnik ter seveda
še drugi. O tem problemu je v pi-
smih bralcev v Večeru lansko le-
to pisal tudi Branko Gombač.
Tekst in foto Vida Topolovec
Restavratorska dela na Slomškovem kipu
Uspela tridnevna krvodajalska
akcija v Ormožu
Na krvodajalsko akcijo, ki je
v občini Ormož potekala 18.,
19. in 20. julija, so se na občin-
skem odboru Rdečega križa
Ormož pričeli pripravljati že v
začetku junija. V vsa ormoška
podjetja in krajevne skupnosti.
razen v Središče in Kog, kjer
krvodajalci dajejo kri nepo-
sredno v bolnišnici Ptuj, so po-
slali obvestila o datumu akcije
in priporočilo, da sem čimveč
ljudi odloči za to najbolj ple-
menito dejanje.
Že vrsto let poteka odvzem
krvi v prostorih osnovne šole
Stanka Vraza, kjer se dobro po-
čutijo ne samo krvodajalci,
temveč tudi zdravstveno osebje
Zavoda za transfuzijo iz Lju-
bljane in vsi, ki v teh treh dneh
pomagajo pri odvzemu krvi.
Boža Antolič, sekretarka ob-
činskega odbora Rdečega kri-
ža, je povedala, da je letošnja
osrednja krvodajalska akcija v
občini Ormož potekala zadovo-
ljivo. Na odvzem krvi je prišlo
548 ljudi. Tudi odklonov, pred-
vsem zaradi slabokrvnosti in
prehlada ali pa povišene sedi-
mentacije je bilo nekaj, vendar
manj kot prejšnja leta. Zdrav-
niki bi sicer radi še več krvi,
vendar postaja občina Ormož v
povprečju stara. Mladih krvo-
dajalcev ni toliko kiju temu, da
je letos le prišlo nekaj novih, ki
so kri darovali prvič. Veliko je
bilo tudi tistih, ki so pri daja-
nju krvi že pravi veterani.
Vida Toplovec
Foto Ema Žalar
Pogled v prostor, kjer poteka odvzem krvi
V spomin
dr. Juriju Čarfu
Ko smo lansko leto 12. junija ob
njegovem 90. rojstnem dnevu obiskali
dr. Jurija Carfa, ormoškega zdravni-
ka, ki ga poznajo predvsem starejši
občani, nekoliko manj mlajši, je med
drugim žalostno dejal: »Najbolj po-
grešam svoje paciente.«
Natanko mesec in en dan po 91.
rojstnem dnevu je umrl.
Rodil se je še v prejšnjem stoletju,
12. junija 1889, v Velikovcu, v zaved-
ni slovenski družini. Medicino je štu-
diral v Gradcu, vendar mu takratne
avstrijske oblasti kot zavednemu Slo-
vencu niso dale dela. V Ljubljani je
imel prijatelje in ti so ga pogosto va-
bili naj pride delat v Jugoslavijo. To
je tudi storil in doživel še eno razoča-
Dr. Jurij Carf ob lanski 90-letnici
ranje. Ponovno je moral opravljati
nekatere izpite, kljub temu da je vse
pred tem že opravil v Gradcu.
Služboval je v Ljubljani in Zagre-
bu, 1930. leta je prišel v Ormož in tu
polnih 50 let zdravil ljudi.
Bil je lik pravega ljudskega zdrav-
nika. Peš, s kolesom in kasneje z avto-
mobilom, do koder se je pač lahko
peljal, ker pred leti na cestah v občini
Ormož še ni bilo toliko asfaltnih
prevlek, je prepotoval vso občino po-
čez in po dolgem. Poznal je vse ljudi,
njihove navade, tegobe in bolezni.
Poklicali so ga ob rojstvih, ko je bilo
zelo nujno, mnogokrat tudi že prepo-
zno, ker ti kraji pred drugo vojno niso
bili ravno iiogati in je bilo trošenje
denarja za zdravnika razkošje. Te lju-
di je dr. Jurij Čarf velikokrat zdravil
zastonj. Klicali so ga tudi k bolniku,
ki bi lahko prišel v ambulanto. Ni ga
oviralo slabo vreme, ne dež in ne
sneg, vedno je hitel, ker je dobro ve-
del, da ga njegovi bolniki že težko ča-
kajo. Prav zaradi te skrbi in ljubezni
do sočloveka je bil pri ljudeh v ormo-
ški občini tako priljubljen.
Poklicali so ga tudi kdaj k bolniku,
ki ni bil bolan, pač zato, ker so hoteli
videti gospoda doktorja. Pri tem ni
bil nič užaljen, samo žalosten, ker bi
lahko ta čas porabil za drugega bolni-
ka, ki pa ga je resnično že težko ča-
kal.
Dolga leta je opravljal sistematske
preglede šolarjev v ormoški občini.
Pregledi so bili takrat kar v šoli, ki so
imele svoj značilni vonj. Vedno je po-
tegnil skozi nos in potem zamomljal
bolj zase, kot za druge: »Smrdi vam,
nič ne vohate«.
Še danes se ga mnogi, predvsem
starejši občani spominjajo z ljubezni-
jo, ker so mu lahko povsem zaupali.
Zadnja leta je živel z ženo Ivico bolj
odmaknjeno. Veselje bil obiska znan-
cev, ki pa so bili bolj redki. Pa ne za-
to, ker bi pozabili na njega, temveč
zato, ker ljudje v svojem vsakodnev-
nem hitenju preprosto ne najdemo
časa za stare znance, pa četudi samo
za urico.
15. julija letos so se na ormoškem
pokopališču poslovili od svojega
zdravnika številni občani občine Or-
mož, številni službeni kolegi in sorod-
stvo. Z njim pa je odšel tudi lik prave-
ga, domačega, ljudskega zdravnika,
ki so mu ljudje neomajno zaupali in
ga imeli radi.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
V spomin Vladku Muhiču
življenje se osipa v smrt in smrt
se odpira življenju.
Spet je boleče seglo v zavest in
srce: na svoji 62-letni življenjski
stezi je moral v naročje večnih
senc naš znani Gorišničan —
Muhičev Vladko. Težka bolezen,
neusmiljena uničevalka življenja,
je terjala svoj kruti davek in z
njim uničila vero in upanje vseh,
ki so se z Vladkom borili za pri-
jaznejši pogled v nov prihajajoči
dan. Toda volja in želja sta mo-
rali kloniti pred močnejšim nare-
kom usodne gospodarice, ki bre-
zobzirno odloča o našem bitju in
žitju. Tako je nastala nova praz-
nina in človek, ki mu je življenje
pred dobrimi šestimi desetletji
pripravilo prostor pod soncem,
je moral na pot, s katere se bo sa-
mo še v tenjah spominov svojih
dragih vračal v hram svojega roj-
stva in bivanja.
Vladko je bil človek širokega
življenjskega prostora. Narava
mu je položila v naročje bogat
dar — lep pevski glas — in pe-
sem je postala njegova velika lju-
bezen. Spremljala ga je povsod,
kamor je nameril svoj korak,
med prijatelje, na praznovanja,
na poklicne poti, najbolj pa se ji
je razdajal v gorišniškem pev-
skem zboru, ki mu je ostal zvest
skoraj 40 let, in to do poslednjih
življenjskih moči. Pesem je bila
zanj iskalec človeške bližine, z
njo je preganjal temne sence, ki
so se lovile na stezi njegovega ži-
vljenja.
Ko so v petdesetih letih usta-
novili v Gorišnici godbo na piha-
la, ki jo je vodil daleč čez meje
domačega loga znan glasbeni sa-
mouk Franc Bombek, seje Vlad-
ko takoj pridružil godbenikom in
z njimi gostoval v gorišniškem in
širšem okolju. Povsod, kjer se je
oglašala melodija, je našel izpol-
nitev svoje ljubezni.
Od otroških let pa vse do neo-
zdravljive bolezni je bil tudi akti-
vni član GD Gorišnica, v kate-
rem je opravljal odgovorne vo-
dilne funkcije. Za to humano de-
javnost je prejel več priznanj in
odlikovanj, in ob smrtni uri so se
mu poklonila vsa gasilska dru-
štva v gorišniški krajevni skup-
nosti.
Kot šofer se je zaposlil pri Ko-
munalnem podjetju v Ptuju. Za-
radi spoštljivega odnosa do zau-
panega dela in dobrega tovari-
štva je bil med poklicnimi sode-
lavci zelo priljubljen. Podolž in
počez je z avtobusom premeril
domače in mednarodne proge, z
veselimi domislicami in lepo pe-
smijo razveseljeval izletnike, da
so pozabljali na prežeče promet-
ne pasti, šofer Vladko pa je kljub
sproščenemu  razpoloženju  pa-
zljivo skrbel za varnost potnikov.
Na vseh poklicnih stezah pa sta
ga spremljali budna misel in ču-
ječe srce njegove družine.
Ko mu je leta 1979 zahrbtna
bolezen prekrižala življenjski ko-
rak, se je moral odpovedati po-
klicu, ki ga je tako rad opravljal,
in sprejeti predčasno upokojitev.
Žena Marija se je spopadla z
usodno boleznijo moža, mu po
svojih moče lajšala bolečine in
nesebično prečula noči, da bi se-
bi in svojim trem otrokom oču-
vala življenje skrbnega moža in
očeta. Polnih enajst let je trajal
boj za pravico in željo do življe-
nja. Za to čuječe dejanje je bil
Vladko svoji družini zelo hvale-
žen. Rad je imel svoje otroke, se
veselil njihovih obiskov, poseb-
no srečo pa je užival, ko so pri-
hajali v goste njegovi vnuki.
Narava se je prebujala, vigred
je že najavila svoj prihod, Vlad-
kovo življenje pa se je iztekalo.
In v urah poslednjega slovesa so
prihajali njegovi otroci, le naj-
mlajšega, ki si ga je tako srčno
želel, da bi mu položil na srce
zadnjo žejo, ni bilo. V vojaški su-
knji je odšteval zadnji dolg do
domovine. V noči, ko se je nje-
gov ljubljeni očka pogreznil v ve-
čni somrak, se je srečal v naročje
domačega ognjišča, v katerem
sta že umrla očkov nasmeh in be-
seda.
Tako je odšel iz gorišniške sre-
nje mož, oče, brat, stric, prijatelj
in znanec, z njim se je izpela pe-
sem, ki ji je stregel vse življenje.
Navček je utihnil, v domu pa je
ugasnil ogenj miru in družinske
sreče.
ac
ANA SOK ENA NAJSTAREJŠIH ČLANIC TURISTIČNEGA DRUŠTVA
NA POLENŠAKU
»Kjer je volja, je tudi uspeh«
Polenšak je prijetna vas v Slo-
venskih goricah, ki vse bolj turi-
stično diha. Prijazne kmečke že-
nice, zbrane v turističnem dru-
štvu, mu dajejo svojevrsten pe-
čat. Ana Sok je pri 83 letih še
zmeraj živahna, s hč^ko Franc-
ko živi v hiši častitljive starosti.
Na oknih so cvetlice, pa tudi
•drugače daje vtis urejenosti, če-
tudi Ana in Francka zaradi bole-
zni ne moreta veliko delati.
Ana je celo zimo bila v poste-
či, noge ji odpovedujejo posluš-
nost. V glavnem sedi v kuhinji.
Posluša radio, bere časopise, vča-
sih vklopi televizor, sicer pa še
^kuha. Človek njenih besed »Je-
^na sem sama na sebe« ne more
^^eti resno. To, da je bila celo ži-
vljenje vesela in da je rada pela,
ji še zdaj vidi. Resnobnost
'^traza se ji ne poda.
S hčerko živita umirjeno, dolg-
jima ni nikoli. Prihajajo sose-
^je, prijatelji in sorodniki. Vča-
^'h je njuna hiša dodatno ožive-
li posebej še v prazničnih dneh
^."'"ističnega društva. Prišle so
ženske in pekle gibanice. Odkar
"^ajo peč v turističnem domu.
njuna peč bolj ali manj sameva.
Ani odpovedujejo tudi roke, zato
s težavo peče bosmane (prazni-
čni kruh s kitami, ki so ga včasih
na gostijah ponujali namesto
tort). Ko so jih prinesli na mize,
so svatje vedeli, da je konec go-
stije.
Se lani je pekla bosmane za
razstavo kruha in pogač. Za letos
ni nič obljubila, hčerka Francka
pa je bila prepričana, da bosta s
skupnimi močmi zmogli. Njej se
zatika pri pletenju, to pa mama
že zmore. In ne glede na vse te-
žave, ki so se prikradle v hišo na
Polenšaku številka I I, se Ana in
Francka veselita vsakega novega
dne.
MG
Ana na hišnem pragu. (Posnetek: M. Ozmec)1
10 - OD TU IN TAM
26.

Trgovina in okrepčevalnica
že velikokrat smo zapisali, da
si Podgorčani želijo imeti v kraju
sodobno trgovino, ki bi jih pri-
merno oskrbovala z vsem, kar
potrebujejo. Želja je bila tudi po
primernem gostišču, kamor bi
lahko povabili vse tiste, ki pri-
dejo v Podgorce. Na veliko vese-
lje krajanov se jim je izpolnila. V
nedeljo, 22. julija je Ljudmila
Meško v Podgorcih odprla novo,
sodobno trgovino in okrepčevalni-
co z imenom IZBIRA MLIN Pod-
gorci.
Zakaj ravno MLIN? Janko
Meško, je povedal, da je bil pred
petdesetimi leti tu mlin, ki so ga
potem podrli, potem pa je seve-
da dolga leta prostor šel »na živ-
ce« še posebej Turističnemu dru-
štvu Podgorci. Franc Sladnjak,
predsednik Turističnega društva
Podgorci, ki je ob novi pridobitvi
v kraju kar sijal, je še povedal,
da je bila na prostoru, kjer je se-
daj parkirišče, jama, globoka 8
metrov, v njej so regljale žabe in
bila je vir onesnaževanja v oko-
lju. Janko Meško je moral navo-
ziti kar 2000 kubičnih metrov
gramoza in drugega materiala,
da je lahko zasipal to jamo.
Franc Sladnjak je še dodal, da je
nova trgovina in okrepčevalnica
najlepše darilo ob 13. krajevnem
prazniku, ki ga v Podgorcih praz-
nujejo v nedeljo. Janko Meško
se je že pred petimi leti dogovar-
jal z Mercator — Zarjo Ormož,
da bi skupaj zgradili trgovino.
Zarja bi sicer bila zato, vendar
politična klima takrat ni bila ra-
vno naklonjena privatni iniciati-
vi.
V novi trgovini meri prodajni
prostor 92, okrepčevalnica 50 in
skladiščni prostori 60 kvadratnih
metrov, kar je za zasebno trgovi-
no veliko. V trgovini prodajajo
vse kar ljudje potrebujejo v kuhi-
nji, pijače in ostale potrebščine,
kruh pa jim vozijo iz Ptuja in Or-
moža. V okrepčevalnici bo ob
vseh pijačah na voljo tudi točeno
pivo, če pa bodo gostje lačni,
lahko sedaj v začetku dobijo do-
mači narezek, kasneje pa mogo-
če tudi kaj drugega.
V poletih času bo trgovina
odprta od 7. do 19. ure, v soboto
od 7. do 15., v nedeljo pa od 8.
do 11.30 ure. V dogovoru z osta-
limi zasebnimi trgovci bo enkrat
mesečno, v soboto, trgovina
odprta ves dan, okrepčevalnica
pa bo odprta vsak dan, tudi v ne-
deljo, od 7. do 22. ure. V novo-
odprti trgovini in okrepčevalnici
imajo zaposlenih pet ljudi, tri v
trgovini in dva v gostinskem de-
lu.
Ob otvoritvi se je zbralo veliko
ljudi, slišati pa je bilo, da jim se-
daj ne bo več potrebno po vsako
malenkost bodisi v Ormož ali
Ptuj.
Vida Topolovec
Foto Štefan Hozyan
Nova trgovina in okrepčevalnica v Podgorcih
Obiskali smo ptujske fotografe
Poletja si prav gotovo ne moremo predstavljati
brez fotografskega aparata, saj nas le-ta spremlja
na dopustu, pikniku ali izletu. Še preden pa vza-
mete fotoaparat v roke, nekaj opozoril. V fotoate-
Ijeju Kosi so nas opozorili, da se trenutno na na-
šem tržišču pojavlja veliko rajrazličnejših filmov.
Filmi so različnih cen in kakovosti; včasih se zgo-
di, da je film celo nekoliko dražji, kvaliteta pa
slabša od cenejšega filma. Med najslabše filme so-
di vzhodnonemški Orwo. V zadnjem času pa se v
prodaji pojavlja tudi velikofilmov po tako imeno-
vanih »črnih kanalih«, predvsem na morju. Le-ti
so velikokrat slabo vskladiščeni in tako tudi uniče-
ni. Zato bodite previdni.
Vendar se vam sploh ni treba ubadati z vsemi
problemi glede nakupa filma, saj imamo v ptujski
občini kar pet fotografov. Problem je le v tem, da
žal ne morejo odpotovati z vami na dopust. Lahko
pa stopite do njih, prinesete fotografski aparat in
fotografi vam bodo z veseljem vstavili ustrezen
film, zraven pa vas bodo naučili še o fotografira-
nju. Žal se potem, če slike ne bodo uspele, ne bo-
ste mogli zgovarjati na uničen film, ampak boste
posledice morali pripisati svojim fotografskim
sposobnostim.
Morda še kot zanimivost tole. Po zadnjih stati-
stičnih podatkih v ptujski občini narašča število
barvnih fotografij za osebne dokumente. Rast je
bila najbolj opazna pri Langerholčevih, saj večino-
ma izdelujejo samo barvne fotografije. Pri Kosije-
vih je sorazmerna razdelitev: polovico fotografij
izdelajo barvnih, polovico črnobelih. Pri Špeho-
njevih želijo barvne fotografije predvsem mlajši,
starejši pa raje svoje gubice skrijejo na črno-belih
fotografijah. V Gorišnici v foto Laura pa se stran-
ke še vedno raje vidijo na črno-belih fotografijah.
Anemari Kekec,
NOVO V PTUJU
Po Stenske ure
v Jadransko ulico 8
o tej stari ptujski ulici v zadnjem času veliko pišemo. Nov življenj-
ski utrip ji vračajo številni zasebniki, ki so tu poiskali poslovni pro-
stor. Med njimi je tudi Janko Kirič, ki je v soboto, 21. julija, ob 10. uri
odprl trgovino, v kateri prodaja stenske ure svoje proizvodnje.
Z ženo sta ustanovila zasebno podjetje DEMUS DESIGN, d.o.o.,
ki ima prav tako sedež v Jadranski ulici 8. Poslovni prostor, ki meri
skupaj 36 m', ima trgovino, pisarno in del, namenjen za proizvodnjo.
Janko Kirič je po poklicu finomehanik in je II let delal v Kidriče-
vem. Lokal v Jadranski je dobil v najem od zasebnika za dobo desetih
let. Urejati ga je pričel konec lanskega leta. Stenske ure, ki privlačijo
tako po obliki kot ceni, je pričel izdelovati leta 1988. Uspešno jih pro-
daja v več trgovinah v Sloveniji in Hrvaški. Pogovarja pa se tudi o
prodaji v tujino, kjer se zelo zanimajo za njegove zelo kakovostne iz-
delke. Nova trgovina pa je registrirana tudi za prodajo ur drugih pro-
izvajalcev. Kirič za svoje izdelke zagotavlja garancijo in servisiranje.
V soboto so kupci kupovali z desetodstotnim popustom. Takšne in
podobne ugodnosti pa novi zasebni trgovec napoveduje tudi v bodo-
če. Poleg tega bo možen nakup na obroke.
Trgovina z urami je odprta vsak dan od 8. do 16. ure in ob sobotah
od 8. do 12. ure. Zaenkrat je poleg lastnika zaposlen en delavec, po-
maga tudi žena. Ce bo potrebno, bodo že v jeseni zaposlili drugega
delavca. Kiričeve ure pa že dosedaj uspešno prodajajo v Jasminu.
MG
(Posnetek: M. Samec)
Tujci pogrešajo
smerokaze
Poletje je čas gneče na bencinskih
servisih, med kupci je tudi veliko tuj-
cev. Le-tem so bencinski servisi pona-
vadi prvi vir informacij o kraju, v ka-
terem so. Kaj najpogosteje sprašuje-
jo, smo povprašali kar na bencinskih
servisih v Ptuju in okolici.
V mestu so najpogostejša vprašanja
o smeri vožnje proti Zagrebu. Tujce
zanimajo avtokampi in kvalitetni lo-
kali z dobro hrano in pijačo. Vprašanj
o možnosti prenočitve v samem me-
stu skorajda ni oziroma so zelo redka.
Na bencinskem servisu v Hajdošah
tujce zanimajo razdalje, predvsem,
predvsem do Zagreba.
V Podiehniku, kjer sta dva bencin-
ska servisa, se tujci zanimajo, kje lah-
ko kupijo neosvinčeni bencin če je
možnost nakupa na vseh bencinskih
servisih v sosednji Hrvatski in ob Ja-
dranu, saj ni nobenega podobnega
kataloga, kot ga je recimo izdal Petro!
za Slovenijo. Sicer pa gre neosvinčeni
benin dobro v prodajo. Na vseh treh
bencinskih servisih v občini so ga v
juniju prodali skupaj 72012 litrov, od
tega 19984 litrov na mestnem bencin-
skem servisu, drugo v Podiehniku.
Anemari Kekec
Novo teniško
igrišče v Žabjaku
Opte Ptuj bo za letošnji občinski
praznik ponudia strankam še novo te-
niško igrišče. Kljub temu, da je igriš-
če še v izgradnji, napeljujejo namreč
vodovod in elektriko, je igranje tenisa
že možno. Pred igranjem je potrebno
vplačati ure na oddelku prodaje, klju-
če od igrišča pa imajo pri vratarju,
kjer sta tudi seznam in časovni razpo-
red za igralce. Ura igranja za osebo
stane 25 dinarjev. Poteka pa tudi že
včlanjevanje novih članov, letna čla-
narina bo 700 dinarjev. •
Kot so povedali v Opte Ptuj, v bo-
doče nameravajo urediti še novo ce-
sto do igrišča, zgraditi garderobe in
tudi manjši gostinski lokal. Dodatnih
igrišč zaenkrat še ne načrtujejo, ver-
jetno bodo zgradili steno za trening. S
to ponudbo že', jo zadovoljiti potrebe
tudi bolj zahtevnih igralcev.
Anemari Kekec
f EDNIK -   j"" j
OD TU IN TAM - 11
Igor Kolarič novi državni prvak v jadralnem
letenju, Bojan Žmauc soliden osemnajsti
in ekipno tretje mesto
Konec tedna se je na športnem
jgrodromu Bikovo pri Subotici
Ijončalo letošnje, 35. državno pr-
venstvo v jadralnem letenju. V
izredno izenačeni konkurenci je
^0iagal Ptujčan Igor Kolarič in si
2 zmago zagotovil prvo mesto na
Igor Kolarič
reprezentančni lestvici. Njegov
klubski kolega in drugi član eki-
pe Ptuja Bojan Žmavc je zasedel
solidno 18. mesto. V ekipni raz-
vrstitvi pa sta tako naša odlična
jadralca zasedla sijajno tretje
mesto.
Kot so povedali organizatorji
iz Aero kluba »Ivan Sarič« je pr-
venstvo kljub razmeroma skrom-
ni konkurenci v celoti uspelo, saj
so bili doseženi dobri rezultati,
zmagovalci posameznih disciplin
pa so dosegli rang mednarodnih
športnikov. Na prvenstvu je so-
delovalo 26 tekmovalcev iz dese-
tih jugoslovanskih klubov. Zani-
mivo je tudi to, da je bila na pr-
venstvu dosežena največja pov-
prečna hitrost preleta postavlje-
ne relacije do sedaj.
Rezultati:
— skupni vrstni red: 1. Kola-
rič (Ptuj) 8564, 2. Šimenc (Lesce
Bled) 8448, 3. Pristavec (Lesce
Bled) 8447, 4. Stariha (Lj) 8342,
5. Frenc (Zrenj.) 8334, 5. Staro-
vič (OLC) 8008,.....18. Žmauc
(Ptuj) 6561.
— razvrstitev tekmovalcev za
reprezentanco: 1. Kolarič
8030,9; 2. Šimenc 7907,7; 3. Pri-
stavec 7606,5
— ekipni vrstni red: 1. Lesce
Bled 16 895, 2. Ljubljana 16 003,
3. Ptuj 15 125.
Anemari Kekec
Jerenko republiški rekorder
Atletski klub Dinamo je na
stadionu Maksimir v Zagrebu iz-
vedel državno prvenstvo za mlaj-
še mladinke in mladince, ki se ga
je udeležilo 450 tekmovalcev in
tekmovalk. Pravico do nastopa
na državnem prvenstvu so imeli
športniki, ki so dosegli norme
Atletske zveze Jugoslavije. Med
tako številnimi udeleženci je bila
tudi majhna ekipa iz Ptuja, po
beri medalj pa lahko rečemo, da
so bili blizu vrha. Kajti izkupiček
dvodnevnega tekmovanja je bil
dve zlati in štiri srebrne medalje.
Med nastopajočimi so se poseb-
no izkazali pionirka Osiješke
Slavonije Bartoličeva na 300 m s
39,46 s in pri mladincih sloven-
ski tekmovalec Kop iz Ljubljane,
Republiški rekorder na 300 m,
Franci Jerenko.
300 m ovire za 37,69, kar je novi
državni rekord za mlajše mladin-
ce.
Prvi dan tekmovanja se je od
mladih ptujskih atletov posebno
izkazal Robert Prelog, ki je v te-
ku na 3000 m osvojil zlato meda-
ljo v času novega osebnega re-
korda 8:59,33. Drugo medaljo
sobotnega tekmovanja pa je do-
bila štafeta mladincev 4 x 300 m
(Robin, Iskra, Krajnc in Jeren-
ko).
Naslednji dan tekmovanja so
vidnejšo vlogo pri beri medalj
imeli tudi mladi ptujski atleti in
atletinje. Srebrno je začel Jeren-
ko 300 m ovire (38,92), nadalje-
vala sta Robert Prelog na 1500 m
ovire in Tanja Rozman na 100 m
(12,84 s).
Vsi prisotni Ptujčani (športniki
in trenerji) so nestrpno pričako-
vali start finalnega teka na
300 m, kajti po tihem smo upali,
da lahko Jerenko osvoji naslov
državnega prvaka. Franci je šel
na start miren, tih. Sledil je start
in takoj je silovito krenil, do
konca razdaljo med zasledovalci
povečeval in s časom 34,94 s do-
segel zlato medaljo, novi sloven-
ski rekord za mlajše mladince in
za las zgrešil državnega. Tudi
ostali atleti so tekmovali kar za-
dovoljivo, po svojih zmožnosti.
Mimogrede naj omenimo, da je
pionirka Šegova v metu kopja z
zadnjim seriji izgubila bronasto
medaljo, tako da je osvojila ne-
hvaležno četrto mesto. Kljub te-
mu so bili vsi zelo zadovoljni z
dvema državnima naslovoma in
z štirimi drugimi mesti.
I. Z.
Planinski tabor
Letošnji planinski tabor smo imeli od 30. junija do 6. julija v Ju-
lijskih Alpah, in sicer v Martuljkovi skupini ob soteski potoka Martu-
ljek, ki jo je ta vrezal na svoji kratki poti od krnice Za akom do Save.
V zgornjem delu so trše kamnice oblikovale okrog 130 m visoko sla-
potvorno stopnjo, ki jo Martuljkov potok premaguje v treh zapored-
nih slapovih. Za ogled slapa je speljana markirana planinska pot iz
Martuljka po soteski potoka. Po ogledu slapa smo nadaljevali pot ter
dosegli krnico Za akom (1340 m), kjer se markirana pot konča. Nada-
ljujejo jo lahko le planinci s plezalnimi nagnjenji ter obiščejo Malo in
Veliko Ponco. Vendar je že sama krnica vredna ogleda zaradi izredne
lepote in razmeroma lahkega pristopa.
Obiskali smo tudi malo znano sotesko in korita v zgornjem delu
Belega potoka. Malo znano predvsem zato, ker do njih vodita samo
dve gozdni poti, ki sta orientacijsko izredno zahtevni, da sploh lahko
prideš do korit in Skočnikov. Tukaj so vode vrezale v mehkejše pešče-
ne apnence slikoviti »Y«. Drug za drugim si sledijo slapovi in slapiči,
tolmuni in podobno. Izredno lepo je sotočje obeh krakov. Najvišji
slapovi merijo od 22 do 33 m.
Zadnjo turo smo napravili do bivaka pod Špikom (1300 m). Bi-
rak stoji na gozdnatem griču nad krnico Pod srcem. Na drugi strani
amfiteatru podobne krnice stoji ena najlepših sten v Alpah — severna
stena Špika. Že samo zato, da vidiš steno od blizu, je vredno priti
sem.
Zadnji dan tabora smo pospravili Lipovčevo brunarico na Jese-
njah (930 m), ki nam je nudila varno zatočišče. Ker nismo zasedli
vseh njenih nočitvenih kapacitet, so to izrabili polhi, ki so žal zame-
njali noč za dan in ponoči ni bilo miru. Upam, da se bo drugo leto
prijavilo za poletni tabor več planincev, da bomo mi v večini in bomo
odločali, kdaj bomo počivali in kdaj hodili na ture, saj je poleg opisa-
nih lepot še več zanimivosti, ki so vredne našega obiska.
Franc Korpar
slapu.
Dve medalji v Splitu
v Splitu pa je potekalo državno prvenstvo v atletiki za starejše
mladinke in mladince, med njimi so bili tudi trije Ptujčani, ki so osvo-
jili dve srebrni medalji. Prvi dan tekmovanja je bil v metu krogle De-
jan Doki drugi z 15,28 m. Rok Hostnik pa v skoku daljino s 656 cm
osmi. Drugi dan tekmovanja je bil Hostnik v troskoku (14,04 m) četr-
ti, Milenko Potočnik na 3000 m, ovire z 9:32,55 drugi in v metu diska
Doki s 38,46 m šesti.
Po končanem tekmovanju je selektor mladinske reprezentance Ju-
goslavije določil tekmovalce za Balkanske igre, ki bodo v soboto v Lju-
bljani. Med njimi sta tudi dva tekmovalca iz Ptuja Doki in Potočnik!
I. Z.
Memorialni turnir v Žetalah
TVD Partizan Žetale je v nedeljo organiziral tradicionalni turnir
v malem nogometu v spomin na svojega umrlega člana Srečka Vodu-
ška. Turnirja se je udeležilo 19 ekip, med njimi štiri iz sosednje repu-
blike Hrvatske. Kljub vročemu vremenu je turnir spremljalo veliko
število gledalcev. Zmagala je ekipa iz Džurmanca, druga je bila ekipa
Aero Loka iz celjske občine, tretja pa ekipa iz Lancove vasi.
JB
Turnir na novem igrišču
v Tržcu (krajevna skupnost Videm pri Ptuju) so po nekajletnih prizadeva-
njih uspeli zgraditi novo asfaltno igrišče. Pri tem imajo največ zaslug aktivni
posamezniki, člani športnega društva Tržeč. Precej pripravljalnih del so opravili
udarniško, zbrali so tudi pretežni del potrebnih sredstev, ostanek pa je primak-
nila krajevna skupnost.
Igrišče je že nekaj tednov na voljo rekreacije željni mladini, uradno otvori-
tev pa bo dočakalo v nedeljo s turnirjem v malem nogometu. Organizatorji —
ŠD Tržeč vabijo ekipe od blizu in daleč, prvim trem ekipam obljubljajo visoke
denarne nagrade, pa tudi nagrade za najboljšega strelca in vratarja.
JB
12 - TV SPOREDI
26. julij 1990 -
TEDmK
f CDNIK - 26- julij 1990
ZA RAZVEDRILO — 13
14 - OGLASI IN OBJAVE
26. julij 1990 -
TEDNIR
TEDNIK
— 26. julij 1990
OGLASI IN OBJAVE - 15
Onkraj Pesnice (II)
Vsi smo onkraj Pesnice. Vse-
eno na kateri strani stojimo, vsi
smo onkraj.
Ker je novinarka Lukmanova
svojim bralcem podala le eno-
stransko informacijo, naj mi bo
dovoljeno, da pojasnim še drugo
plat medalje imenovane VODO-
VOD ZAMUŠANl.
V KS Gorišnica javnega vodo-
voda še vedno ni v Cunkovcih,
Tibolcih in Zamušanih. KS dela
na tem, da bi vsi krajani dobili
vodo iz javnega vodovoda. Pri-
pravljeni so projekti za vodovod
v Zamušanih. Da pa se v Zamu-
šanih cevi lahko napolnijo z vo-
do, je potrebno vodovod najprej
pripeljati do vasi. Za razumeva-
nje tega ni potrebna posebno ve-
lika količina razuma. Ravno se-
daj se gradi povezava med For-
minom in Mezgovci, ki bo omo-
gočila napajanje sistema proti in
v Zamušanih.
Zakaj se hkrati ne gradi tudi
preko Pesnice? Denar!
Ni namreč odvisno od tajniko-
vc dobre volje, kdaj in kje se bo
gradil vodovod. Sami krajani ni-
kakor ne zmorejo zbrati potreb-
nega denarja. Pri tako zahtevni
investiciji so nujno potrebna
družbena sredstva. Bivša komu-
nalna skupnost (sedaj izvršni
svet SO) je tista, ki s temi sred-
stvi razpolaga, mora pa skrbeti
za celotno občino za vse KS. Po-
trebno je uklajevati interese in
možnosti vseh. V našo KS smo
letos dobili veliko. Kako bo v
bodoče, bodo povedali tisti, ki
bodo to vedeli.
Za smer Zamušani je projekti-
ran 160 milimetrski vod. Potreb-
no bo prečkati Pesnico, železni-
ško progo in zgraditi vodohram
na hribu. To so zelo drage opera-
cije. Vsi skupaj bomo morali raz-
umeti, da stvar ni odvisna le od
volje, ampak predvsem od de-
narja. Skupaj bomo morali iskati
rešitve in vztrajati.
Posebej kruto se odraža pro-
blem zaselka ob Pesnici. Ti lju-
dje imajo zelo onesnaženo vodo
(Arnuševi jo črpajo skoraj dobe-
sedno izpod gnojišča velikega
hleva), sedanja etapa, ki se gradi,
pa pride le blizu ... V reportaži
izpade, kot da se tajniku in vsem
na KS »fučka«. Ni res. Skupaj s
predstavniki prizadetih gospo-
dinjstev, gradbenega odbora, iz-
vajalca in nadzornega organa
smo v pisarni iskali možnost reši-
tve. Našli smo jo. Čakamo le še
na odobritev odgovorne osebe
(je na dopustu) pri upravljalcu
vodovoda. Rešitev je naslednja:
— od konca sistema v Goriš-
nici do prizadetih hiš bi napeljali
vodo po tako imenovanih hišnih
priključkih,
— ker so razdalje precej več-
je, bo potrebno mnenje strokov-
njaka,
— stranke bi se priključile
pod istimi pogoji, kot vsi v Go-
rišnici, zaradi povečane dolžine
bi prispevali nekaj več sredstev.
Seveda je možno, da bi jim
Goriščani pri tem pomagali. Tu-
di o tem smo govorili na sestan-
ku in smo sprejeli zadolžitve.
Dogovorili smo se tudi, da poča-
kamo do konca julija. Vse to pri-
zadeti krajani onkraj Pesnice ve-
do, naj vedo še ostali.
Vsem, ki se v občini in po KS
ukvarjamo z vodovodom, je mo-
goče očitati marsikaj, le birokrat-
ske ravnodušnosti ne.
Nikjer v naši KS v naravi ni
najti zdrave pitne vode, tako kot
včasih. Razmišljam, kako spravi-
ti vodo na Zamušanski breg, v
Tibolce, kako zgraditi kilometre
vodovoda, najti sredstva, kako
ravnati dolgoročno, koga »oble-
tati« danes, jutri . ..
Hribovit del KS Gorišnica je
nerazvit, problemov je še veliko.
Uspevali bomo korak za kora-
kom. Tednik pa bo poročal, da
bodo ljudje vedeli, kje, kaj, za-
kaj, kako ... Dušan Bezjak
T^nikKS Gorišnica
ČRNA KRONIKA
Minuli teden je bilo na cestah
na našem območju spet veliko
prometnih nesreč, več kot na
vseh drugih območjih Slovenije.
Smo sredi turistične sezone, če-
sar se uporabniki cest premalo
zavedajo. Največ prometnih ne-
zgod je bilo na magistralni cesti
Maribor—Macelj, kar šest hujših
v minulem tednu, v katerih so tri-
je umrli, 8 jih je bilo hudo ranje-
nih, čez deset pa lažje.
SMRT V TRČENJU S TOVOR-
NJAKOM
V petek, 20. julija, nekaj pred
3. uro se je proti Ptuju peljal
26-letni Danilo Petrovič iz Mari-
bora, v Staršah je v desnem ovin-
ku zapeljal čez sredino cestišča
in trčil v tovornjak, ki ga je nas-
proti pripeljal Dževad Omerovič
iz okolice Srebrenika v BiH. Pe-
trovič je bil takoj mrtev, njegov
sopotnik Matjaž Leibl iz MariDO-
ra pa je bil hudo ranjen. Tovor-
njalc je po trčenju zapeljal z vo-
zišča, potrgal žično ograjo in pri-
stal na vrtu, z naklacialnega cfela
pa je padel tovor (okoli 20 ton)
debelin vodovodnih cevi.
UMRL PO PREVOZU V BOL-
NIŠNICO
V soboto, 21. julija, okoli 21.
ure se je po magistralni cesti od
Hajdine proti Podiehniku peljal
turški državljan Ziver Basturk.
Pri Dražencih je začel prehiteva^
ti drugi osebni avto. Prav tedaj
mu je nasproti pripeljal Djura
Rožič iz Bačke Palanke in vozili
sta se oplazili. To je povzročilo,
da je Rožič zapeljal na nasprotni
vozni pas, po katerem je takrat
pripeljal Mirko Blažič iz Slavon-
ske Požege in vozili sta trčili.
Voznik Djura Rožič je bil tako
hudo poškodovan, da je po pre-
vozu v ptujsko bolnišnico umrl.
V Blažicevem avtomobilu pa je
bila hudo ranjena njegova sopo-
tnica Marija Blažič, ki se zdravi
v ptujski bolnišnici.
TRČENJE DVEH OSEBNIH
IN TOVORNEGA VOZILA
; Po magistrali cesti od Podleh-
nika proti Maclju je 18. julija
voznik tovornjaka Marijan Vra-
načič iz Samobora prehiteval to-
vorni avtomobil. V naselju Sta-
nošina mu je nasproti z osebnim
avtomobilom pripeljala Jasmin-
ka Kostanjčar iz Zagreba. Če-
prav je na vso moč zavirala, je s
sprednjim delom svojega avta tr-
čila v zadnji del tovornjaka. Pri
tem jo je odbilo na desno banki-
no in na nasprotni vozni pas. Ta-
krat ie iz smeri Podlehnika pri-
Eeljal z osebnim avtom Stjepan
)urlin Tišina iz Slavonska Pože-
ge, ki začasno dela v Švici, in bo-
čno trčil v Jasminkin avto. Pri
tem so bili hudo ranjeni 19-letna
Jasminka Kostanjčar, 48-letni
Mijo in 45-letna Vera Kostanj-
čar, vsi iz Zagreba, ter sopotnica
v drugem avtomobilu Antonija
Durlin Tišina. Lažje ranjeni so
bili 17-letna Sanjica Kostanjčar
in Stjepan Durlin Tišina ter /-le-
tni sopotnik v njegovem avtomo-
bilu. Vse so pripeljali na zdra-
vljenje v ptujsKO bolnišnico. Mi-
a Kostanjčarja so potem s heli-
copterjem prepeljali v ljubljan-
ski Klinični center, kjer je 23. ju-
lija za posledicami prometne ne-
sreče umrl.
PREHITEVAL PREHITEVA-
JOČEGA
Prejšnjo sredo je na magistral-
ni cesti pri Tržcu voznik osebne-
ta avtomobila Bojan Goričan iz
tubice začel prehitevati pred se-
boj vozeči osebni avto, ni pa
opazil, da ga že prehiteva avto,
ki ga je vozil Darko Mihelin iz
Zagreba. Goričan je zapeljal že
do sredine levega voznega pasa,
Mihelin je hotel preprečiti trče-
nje, zato je zapeljal v levo, na
bankino in se pri tem huje po-
škodoval.
NEPREVIDEN KOLESAR
V četrtek, 19. julija, ob 20.30 je
kolesar Janez Zaje iz Stojncev
124, KS Markovci, pri Jurovcih v
križišče z magistralno cesto zape-
ljal s kolesom v trenutku, ko je iz
smeri Podlehnika pripeljal kom-
bi, katerega voznik je bil turški
državljan Kabir Abdikoglu, ki je
na začsnem delu v Nemčiji.
Kombi se je kolesarju poskušal
umakniti, vendar ga je zadel in
zbil po cestišču. Hudo ranjenega
Janeza Zajca so prepeljali v ptuj-
sko bolnišnico.
NA PLOČNIK IN V BETON-
SKO OGRAJO
Iz Maribora proti Ptuju se je v
soboto, 21. julija, nekaj po 15.
uri peljal z osebnim avtom Vladi-
mir Rampre iz Maribora. V Loki
je zapeljal na pločnik in trčil v
betonsko ograjo in avto se je pre-
vrnil na boK. Pri tem je bil voz-
nik huje ranjen, lažje ranjeni pa
so bili trije njegovi sopotniki.
NEZGODA VOZNIKA KOLE-
SA Z MOTORJEM
Prejšnjo nedeljo zvečer je Ja-
nez Lebar iz Kajuhove v Kidriče-
vem vozil kolo z motorjem po to-
varniški cesti. Pred TGA v Kidri-
čevem ga je začelo zanašati, s šči-
tnikom mopeda je zadel v cestni
robnik, izgubil oblast nad vozi-
lom in padel. Pri tem si je zlomil
nogo.
ZADEL KOLESARJA
Po cesti v Spuhlji se je prejš-
njo nedeljo peljal s koiesom
6ij-letni Janez Vertič iz Spuhlje.
Iz neznanega razloga je zapeljal
na levo stran vozišča, po katerem
je z osebnim avtom pripeljal
Branko Tement iz Spuhlje. Kljub
zaviranju in ogibamu je kolesar-
ja zadel, ki je padel in hudo po-
škodovanega so prepeljali v ptuj-
sko bolnišnico.
AVTO V BETONSKO OGRA-
JO
Od Ptujske Gore po klancu
navzdol se je v soboto, 21. julija,
ob 1,30 peljal z osebnim avtomo-
bilom Mladen Lah iz Kidričeva-
ga. Vozilo je zaneslo v betonsko
ograjo. Pri tem se je sopotnica
Brigita Skerbiš iz Stogovcev 19
hudo poškodovala, ker je udarila
v vetrobransko steklo.
TRČIL V PRIKOLICO TRAK-
TORJA
V soboto, 21. julija, zvečer ob
23,50 je v naselju Bukovci vozil
traktor z neosvetljeno prikolico
Janko Hameršek iz Bukovcev
I03a. Z osebnim avtomobilom
ga je dohitel Slavko Gabrovec iz
Maribora in trčil v prikolico. Pri
tem se je hudo poškodovala so-
potnica Slavica Gabrovec iz Ma-
ribora, ki so jo prepeljali v ptuj-
sko bolnišnico.
POVZROČIL NESREČO IN
ODPEUAL
Od Grajene proti Ptuju seje v
nedeljo peljal z osebnim avtomo-
bilom Fraiic Tašner iz Grajene
57. Ko je privozil na Maistrovo
cesto v Ptuju, mu je nasproti po
sredini ceste pripeljal neznani
voznik juga z mariborsko regi-
stracijo. Tašner se je umikal, vr-
glo ga je v jarek in trčil je v be-
tonski prepust. Voznik Tašner in
njegova 10-letna hčerka sta bila
ranjena in se zdravita v ptujski
bolnišnici. Voznik juga, ki je
povzročil nesrečo ni ustavil in je
odpeljal proti Vurberku. Za njim
še poizvedujejo.
MOPEDIST ZAPELJAL NA
PREDNOSTNO CESTO
Okrog 2. ure v nedeljo, 22. ju-
lija, se je peljal s kolesom z mo-
torjem 17-letni F. S. iz Vodove
18 v Ptuju so Špindlerjevi proti
Potrčevi cesti. V križišču je zape-
ljal na prednostno cesto in trčil v
Marija Lovrenčiča iz Maribora.
Pri trčenju je bil Lovrenčič huje
poškodovan.
UMRLA ZARADI UDARA
STRELE
Prejšnji torek, 17. julija, po-
poldne je čez naše kraje dvakrat
divjala nevihta. Prvič se je raz-
besnela predvsem nad Dravskim
poljem. Zakonca Kolar iz Sikol
61 sta nekaj pred 17. uro hitela z
grabljanjem suhe krme na travni-
ku zunaj vasi. Začelo je močno
grmeti, ulila se je ploha. Ena od
strel je udarila v iO-letno Eriko
Kolar, ki jo je vrglo po tleh, kjer
je obležala nezavestna. Z resil-
cem so jo nemudoma prepeljali v
mariborsko bolnišnico, vendar ji
ni bilo moč pomagati.
STRELA ZAŽGALA DVE GO-
SPODARSKI POSLOPJI
Drugi val nevihte je prejšnji
torek prešel naše kraje mecf 20.
in 21. uro. Strela je udaril^ v go-
spodarsko poslopje Štefana
Ivančiča iz Trnovske Vasi 6.
Ogenj je hitro zajel vse poslopje.
Prihiteli so domači gasilci iz Bi-
ša, Destrnika, Gabernika, Ptuja
in Vitoinarcev in aktivno posegli
v gašenje. Zgorelo ali uničeno je
čez sto ton sena, dve toni pšeni-
ce, kombanj. kosilnica, dva be-
tonska mešalnika in več manjših
kmetijskih strojev ter raznega
orodja. Ocenjujejo, da je škode
za več kot pol milijona dinarjev.
Kmalu za tem je udar strele
zažgal gospodarsko poslopje Jo-
žeta Cigula iz Dornave 13. Zgo-
relo je za šest nakladalk sena,
dva luščilca koruze, dve in pol
klaftre drv, 18 kokoši, 20 kuncev
in razno kmečko orodje. Škodo
ocenjujejo na okoli 120.000 di-
narjev. Pri gašenju požara so so-
delpvali gasilci iz Dornave, Ptuja
in Žamencev.
Na območju jgozdnatih Haloz
(med Jelovicami in Donačko go-
ro) pa je med dežjem padala to-
ča. fJajveč škode je v vinogradih,
lastniki prijavljajo, da je uničeno
od 10 do 50 odstotkov.
FF
STANOVANJSKA
ZADRUGA ŽABJAK, o.sub.o.,
Svržnjakova ul. 13, PTUJ
OBVEŠČA
svoje člane zadružnike, da uvaja na sedežu za-
druge INFORMATIVNO-PRODAJNE DNEVE
POSAMEZNIH DOBAVITELJEV z vsemi po-
slovnimi informacijami o veljavnih cenah grad-
benega mateHala, Z IZDAJO PREDRAČUNOV
ZA ZADRUŽNIKE, in sicer:
• VSAKO SREDO: SLOVENIJALES HOCE od
8. do 13. ure
• VSAK ČETRTEK: JEKLOTEHNA MARI-
BOR od 8. do 13. ure (kompletni gradbeni
program)
• VSAK PETEK: MARLES MARIBOR od 10.
do 12. ure
Stanovanjska zadruga »Žabjak« po sklepu Zadružnega sveta razpisuje
JAVNO LICITACIJO
za prodajo osebnega vozila LADA NIVA 1600, letnik 1989. v tehnično brezhibnem sta-
nju, z vgrajenim priklopom, s prevoženimi 8000 kilometn, registnranega do septembra
1990 za izklicno ceno 98,252,40 din. Licitacija bo v ponedeljek. 30, julija 1990 s pričet-
kom ob 13. un na sedežu zadruge, Svržnjakova 13 v Ptuju Pred pričetkom licitacije po-
ložijo oziroma vplačajo interesenti varščino v višini 10 % izklicne cene, 9.825,20 din, pri
blagajni zadruge ali na žiro račun zadruge, št 52400-662-27097, s pripisom: plačilo var-
ščine.
Kupcu se vplačana varščina odšteje od kupnine Celotno kupnino plača kupec do skle-
nitve kupoprodanje pogodbe, ki bo sklenjena najkasneje v roku 8 dni od licitacije. Da-
vek na promet vozil, druge dajatve m stroške plača kupec posebej m niso všteti v kup-
nino.
Ogled vozila je možen na sedežu zadruge vsak dan od 6 do 14 ure Dodatne informa-
cije po telefonu: (062) 775-021.
Za Marjana Žunka že 4500 din
Tednikova akcija za zbiranje pomoči invalidu Marjanu
Žunku iz Slovenje vasi 60 je že rodila prve sadove. Do sedaj (do
torka 24. julija) je bilo nakazano na poseben žiro račun pri KB
Maribor — enota Ptuj že 4500 din. To sicer ni veliko, je pa ven-
dar odraz humanosti darovalcev, katerih imena bomo objavili v
prihodnjem Tedniku. Marjanova hiša pa bo kljub temu rasla še
naprej, saj mu sovaščani vedno stojijo ob strani in bodo — brž
ko bo spet kaj denarja — z gradnjo tudi nadaljevali prostovolj-
no, kot do sedaj. Na željo posameznih bralcev objavljamo števil-
ko Marjanovega žiro računa še enkrat: Marjan Žunko, Slovenja
vas 60, št. ŽR pri KM Maribor PE Ptuj: 52400-621-2005 05 -
1270117-8954/5. _0M
To soboto in nedeljo f
vabijo Podgorčani '
28. in 29. julija bodo praznovali v krajevni skupnosti Podgorcj
svoj trinajsti praznik. Že po tradiciji so pripravili bogat program dvo,
dnevnih aktivnosti. Letos so poleg tega pripravili še nekaj športnih
tekmovanj, ki so jih izvedli v nedeljo 22. julija. Tekmovali so v strelja,
nju z zračno in malokalibrsko puško, na račun pa so prišli tudi Ijubj.
telji malega nogometa.
V soboto bosta dve učilnici osnovne šole razstavni prostor. Prizj,
devne ženske v tej ormoški krajevni skupnosti bodo pripravile razsta.
vo cvetja; letos je poudarek na rezanem cvetju. Med cvetlice bodo tu.
di postavili več panojev, na katerih bodo v sliki in besedi predstavili
dosedanji razvoj krajevne skupnosti, predvsem dosežke treh referen,
dumskih obdobij. V krajevni skupnosti Podgorci že šestnajsto leto
plačujejo krajevni samoprispevek; januarja seje začelo četrto referen-
dumsko obdobje.
V drugi učilnici bodo na ogled krušne dobrote, pogače in najra-
zličnejše pecivo. Kot je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti
Podgorci Stanko Pignar, bodo razstavili med 80 in 100 izdelkov, ki ji^
bodo spekle prizadevne članice aktiva kmečkih žensk. V soboto bodo
ob 20. uri pripravili še krajši kulturni program v izvedbi članov doma-
čega prosvetnega društva, zatem se bo začel veseli del, na katerem bo
igral ansambel Gašperji iz okolice Kamnika. Vse to se bo dogajalo pri
prosvetni dvorani.
Svečana seja ob trinajstem krajevnem prazniku bo v nedeljo ob
9. uri v prostorih prosvetne dvorane. Ob tej priložnosti bodo podelili
tudi tri priznanja krajevne skupnosti. Prejeli jih bodo Jože Muršič, Jo,
že Kaučič in Jože Ozmec, v kulturnem programu pa bodo nastopili
najmlajši folkloristi.
Posebej zanimivo bo popoldan ob 15. uri, ko bodo v povorki
predstavili najstarejše (lesene) in najsodobnejše kmetijske stroje. Za-
tem pa se bo začelo veliko ljudsko rajanje, na katerem bo za zabavo
in ples igral Ormoški kvintet.
MG
LIKOVNA DELA ZA HALOZE
Ptuj Sloveniji — Slovenija
Halozam
Februarja je bila v Ljubljani izredno uspela prodajna raz-
stava in licitacija likovnih del, ki so jih priznani slovenski ume-
tniki podarili kot pomoč Halozam po lanskem rušilnem julij-
skem neurju. Kasneje je bila podobna razstava tudi v paviljonu
Dušana Kvedra v Ptuju, dela pa so darovali ljubiteljski likovniki
ptujske občine.
Vsa likovna dela pa niso bila prodana. Zato se je komisija
odločila, da akcijo nadaljuje. Od ponedeljka naprej si lahko li-
kovna dela priznanih slovenskih umetnikov in ptujskih ljubite-
ljev ogledate in tudi kupite v Domu Franca Krambergerja v Ptu-
ju, Čučkova ulica 1, vsak delovni dan od 9. do 15. ure.
Haloze si še vedno niso opomogle od naravne ujme, zato je
nadaljevanje akcije še nujno potrebno. Je pa to tudi priložnost,
da pridete do kakovostnih slik po zmerni ceni, hkrati pa poma-
gate najbolj nerazvitemu delu ptujske občine. Prodaja likovnih
del bo do 20. avgusta.
osebna hrontka
Rodile so:
Antonija Krajnc, Majšperk 38
— deklico; Darja Horvat, Ziher-
lova pl. 18 — dečka; Ivanka
Ogrinc, Hajdoše 36 — Matjaža;
Stanislava Valenko, Dornavska
II — Mašo; Marta Tikvič, Me-
stni vrh 121/a — Anico; Simona
Bezjak, Štuki 28 — dečka; Anto-
nija Obrez, Prvenci 32 — Toma-
sa; Irena Lah, Sodinci 88 — Mo-
niko; Tončka Plut, Predava 1 —
Roberta; Marija Prelog, Zagojiči
22 — Tadeja; Dušanka Vese-
njak, Dolane 27 — dečka; Slavi-
ca Kokol, Nova vas 54 — Anico;
Lidija Golob, Spuhlja 91/a —
dečka.
Poroke:
Franc Horvat, Muretinci 27 in
Jožica Vesenjak, Placarovci I;
Stanislav Vilčnik, Muretinci 20
in Zlatka Šumenjak, Muretinci
20; Silvo Skerbiš, Stogovci 19 in
Nada Galun, Stogovci 19; Igor
Zaveršnik, Polzela 168 in Jožica
Pluško, Mlinska 2; Srečko Fric,
Slovenja vas 30/a in Ana Fur-
man, Slovenja vas 30/a; Marjan
Horvat, Trnovska vas 4 in Zden-
ka Bračič, Vintarovci 1; Vladimir
Abraham, Ravne na Kor., Čečo-
vje 75 in Blanka Glažr, Hajdoše
38/a; Srečko Zakelšek, Sitež
l/a, in Marjana Širovnik, Dol
pri Stopercah 4; Branko Zaje,
Kidričevo, Lackova 3 in Lidija
ŠauperI, Kidričevo, Kopališka
20; Ivo Ban^ Ormož, Skolibrova
8 in Marija Zerak, Rodni vrh 34.
Umrli so:
Franc Podgoršek, Stanošina
31, roj. 1929, umrl 15. julija
1990; Dušanka Bajrič, Krapina,
Mihanoviča 51, roj. 1946, umrla
13. julija 1990; Angela Mesarec,
Vičanci 52, roj. 1936, umrla 16.
julija 1990; Jpžef Kelc, Dubrava,
UI. Rudolfa Korotaja 5, roj.
1922, umrl 16. julija 1990; Fran-
čišek Rajh, Potrčeva 68, roj.
1916, umrl 17. julija 1990; Ivana
Ferenc, Mlinska 3/b, roj. 1894,
umrla 20. julija 1990.
TEDNIK
TEDNIK Je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK
PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc La-
čen (direktor in glavni urednik),
Ludvik Kotar (odgovorni ured-
nik), Jože Šmigoc (namestnik
odgovornega urednika in lek-
tor), Štefan Pušnik (tehnični
urednik); Jože Bračič, Ivo Ciani,
Majda Goznik, Darja Lukman,
Martin Ozmec, Vida Topolovec,
Nataša Vodušek in Milena Zupa-
nič (novinarji). PROPAGANDA:
Oliver Težak. NASLOV: Radio —
Tednik, Raičeva 6, 62250 Ptuj,
p.p. 99; tel. (062) 771-226; faks
(062) 771-223. Celoletna naro-
čnina 250 dinarjev, za tujino 480
dinarjev. ŽIRORAČUN pri SDK
Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP
Mariborski tisk Maribor. Na pod-
lagi zakona o obdavčevanju pro-
izvodov in storitev v prometu j®
TEDNIK uvrščen med proizvode,
za katere se temeljni davek ne
plačuje.
Gostilna SVENSEK
iz Sel prireja tradicionalno ANINO nedeljo
29. julija ob 16. uri. vabljeni i