^ četrtek je bila na Krvavcu vaja miličnikov v reševanju v gorah, ki si jo je ogledal tudi zvezni sekretar za notranje zadeve Luka Banovič. — Foto: F. Perdan
Leto XXVI. Številka 31
Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Šk. Loka m Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk *mnj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVE
Kranj, sobota, 21. 4. 1973 Cena 70 par
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah
brez premišljevanja
DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Prijatelji iz Oldhama v Kranju
j
Obisk sedmih kulturniških skupin iz prijateljskega mesta Oldham, ki bodo prihodnji teden na obisku v Kranju in se bodo z nastopi Kranjčanom tudi predstavili, smo v prejšnji številki že napovedali. To je drugi večji obisk kulturnikov iz mesta, s katerim je Kranj 1959. leta navezal
prijateljske stike. Sodi pa ta obisk v okvir nenehnega poglabljanja vezi, zbliževanja med narodi in, narodnostmi, odprtosti meja in miru.
Sedem kulturniških skupin z okrog 90 Člani se bo prihodnji teden predstavilo Kranjčanom. Posebne nastope pa bodo imeli tudi za šolsko mla-
icoujul
KRANJ
N? S°
9 .tfobus
Jutri referendum v KS Žabnica

• se odločite Zj za nakup spalnice, ^ -Q samske sobe ali omar q" za dnevne sobe ARTURv O) Alples Železnikih C po ugodnih

ti>
^ tovarniških ^
G/ cenah
o?
V salonu pohištva veleblagovnice GLOBUS v času meseca ALPLES, od 20. aprila do 30. junija
Mladi zadružniki iz Smederev-ske Palanke v Škofji Loki
škofi«4i (,petek> 20- aPrila> Je v sk» !? 1 °ko dopotovala 40-član-k*a delegacija mladih zadružni-
mest»IZ Pobfatenega srbskega Gosti Smederevska Palanka. obfekT 8x tem vračajo lanski lani; • čJanom» ki so bili v Pa-izredno toplo sprejeti.
7M«gi?izator' občinska konferenca Wp„ fja Loka> Je sestavil pose-program bivanja, katerega na-' " Je' da prišleki vsaj bežno spo-lpt« pr,eteklo«t in sedanjost tisoč-^ani '°škega ozemlja. Smederev-pdni so nastanjeni v Domu pod ,	»a Trebiji. Danes dopoldan
čini festa,i s Predsednikom ob-narip skuPščine Tonetom Polaj-strnU ln.z domačimi kmetijskimi strokovnjaki. Na sporedu je pogovor razvoju m dosedanjih rezultatih žtva j J" razvijanja gospodar-' x|asti kmetijstva v komuni.
Dopoldan naj bi si potem ogledali še mlekarno KZ Škofja Loka ter tovarno LTH, ki izdeluje več za sodobno kmetijstvo izredno pomembnih proizvodov (zmrzovalne skrinje, hladilci mleka, mlekarska oprema, moderni sadjarski pripomočki itd.), njihov popoldanski cilj pa so Stari vrh, Javorje, Log in tamkajšnja v kmečki turizem preusmerjena posestva. Zvečer jim bodo pokazali diapozitive in krajše filme o prireditvah v Škofji Loki.
Nedeljski spored ni nič manj bogat. Med drugim bo delegacija obiskala novo osnovno šolo v Gorenji vasi, kjer prav zdaj razstavljajo svoja dela člani gorenjevaškega foto-. kluba, in Loški muzej. Zadružnikom iz Smederevske Palanke želimo, da bi se v starem mestu kar najbolje počutili in da bi odnesli domov čim več prijetnih vtisov.	(-ig)
Vnr v« v
Trzicu
Že dlje časa so v krajevni skupnosti Žabnica v kranjski občini potekale razprave, da bi asfaltirali cestne odseke v Zabnici in na Šutni. Nazadnje je po številnih zborih občanov poseben odbor za asfaltiranje pripravil predlog za uresničitev akcije. Svet krajevne skupnosti je na seji 12. aprila sprejel sklep, da se v delu krajevne skupnosti razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka.
Tako se bodo prebivalci Zabnice in Šutne jutri odločali, ali gredo v predlagano akcijo ali ne. Glasovalna mesta bodo odprta od 7. do 17. ure. Po predlogu naj bi na Šutni asfaltirali 3450 kvadratnih metrov cest, za kar bi potrebovali 24 milijonov starih dinarjev, v Zabnici pa bi asfalti-
Zdravstveni nadzor angleških potnikov
Sodelavci Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj preverjajo na brniškem letališču, če so bili potniki, ki so prispeli z londonskih letališč, cepljeni proti črnim kozam. Kot je znano, so v Veliki Britaniji v začetku aprila letos trije ljudje zboleli za črnimi kozami. Angleške zdravstvene oblasti so takoj poskrbele za zaščito prebivalstva. Kljub pojavu bolezni ni za sedaj nobenih omejitev pri potovanjih Angležev v tujino, kar je še posebno važno za komaj začeto turistično sezono. Angleški turisti, ki so trenutno pri nas na počitnicah, samo na Bledu jih je okoli 30, so pod zdravniško kontrolo, vendar le, če je bilo v sodelovanju z angleško zdravstveno službo in našo sanitarno inšpekcijo ugotovljeno, da zdravstvena zaščita potnika še ni maksimalna.
rali 3900 kvadratnih metrov cest, kar bi veljalo okrog 28 milijonov starih dinarjev. Predvideno je, da bi prebivalci na podlagi različnih kriterijev prispevali v enem letu in sedmih mesecih" 38 milijonov starih dinarjev, preostalih 14 milijonov pa bi zagotovila krajevna skupnost.
Sklep o razpisu referenduma je bil že objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske v sredini številki Glasa. Ker pa je v 4. členu drugega dela sklepa prišlo do napake, dajemo naslednje pojasnilo. Za naselje Šutna in del Žabnice ob cesti je predlagano, da bi vsak prispeval od avtomobila 400 dinarjev, vsak občan v rednem delovnem razmerju 400 din, vsak občan s pokojnino pa 200 din. Uradni popravek ob objavljen v Uradnem vestniku.
Ce bo jutrišnji referendum uspel, bodo prebivalci polovico zneska prispevali oziroma nakazali do 30. junija letos, preostalo polovico pa do konca prihodnjega leta. Razen tega pa bodo pri asfaltiranju opravili tudi več prostovoljnih del. X. Zalar
Tito naj bo ponovno predsednik
Na torkovi seji občinske konference zveze komunistov v Kranju in občinske konference zveze komunistov v Radovljici so predlagali, da se Josipa Broza-Tita ponovno imenuje za predsednika zveze komunistov Jugoslavije.
V kranjski občini so takšen sklep sprejeli že na zaključku politične šole na Jezerskem, v radovljiški pa med drugim na nedavnem srečanju novosprejetih članov ZK v Kropi, ko je bil na obisku sekretar sekretariata CK ZKS Franc Šetinc.	A. Z.
dino. Naj omenimo nekatere, ki jim velja prisluhniti in si jih ogledati.
V ponedeljek, 23. aprila, ob 19.30 bo v Prešernovem gledališču VEČER ANGLEŠKIH IN ŠKOTSKIH FOLKLORNIH PLESOV, kjer se bosta predstavili dve folklorni skupini iz Oldhama. V torek, 24. aprila, ob 17. uri bo v dvorani občinske skupščine KONCERT, kjer bodo nastopili pevski zbor, madrigalisti, godalni kvartet, pihalni ansambel in altistka Elieen Bentley. Zvečer ob 19.30 pa se bo Poklicno gledališče iz Oldhama v Prešernovem gledališču predstavilo občinstvu s komedijo KAKO SVET RAVNA S TEBOJ.
Iz sredinega programa, 25. aprila, velja ob 17. uri opozoriti na predstavo poklicnega gledališča za šolsko mladino, ob 19. uri pa bo v renesančni dvorani Mestne hiše KONCERT godalnega kvarteta in madri-galistov. (Pred koncertom bo ob 18. uri v Prešernovi hiši otvoritev razstave likovnih del Centra za estetsko vzgojo v Kranju. V galeriji v Mestni hiši pa bo ob 18.30 otvoritev razstave del akademskega slikarja Hermana Gvardjančiča)...
Razen tega bodo imele posamezne kulturniške skupine nastope še v šoli Stane Žagar, France Prešeren, na gimnaziji, v kinu Center, v osnovnih šolah Šenčur, Preddvor in Cerklje. Skupaj s kulturniškimi skupinami pa bodo prišli v Kranj tudi predstavniki Oldhama, med njimi tudi župan z ženo. Le-ti se bodo s predstavniki kranjske občine pogovorili o nadaljnjem sodelovanju.
Prihodnji teden se torej Kranjčanom obeta bogato in zanimivo kulturno dogajanje. Prav bi bilo, da bi se nastopov udeležili in s tem izrazili prijateljstvo med obema mestoma.
A. Z
jubilejna mešanica
Bodoča ustavna Osrednja pro-ureditev SRS slava v Kranju
špeceriua
iaSiV etr?lci borbe v okroglanski OkrL.O JUtn' 22' aI,rila' <>b H. uri na !fm tradicionalna spominska val?V Pr°Sramu bodo sodelo-DevU; k1 .osnovne šole Naklo in
Pihala l VZ Nakle*a ter g°dba na govoril KranJa" Na svečanosti bo aktiva • Predsednik mladinskega gumijevih, usnje-
SavaAKr
Na četrtkovi seji izvršnega odbora občinske konference SZDL v Tržiču so dokončno sklenili, da bodo letos podelili 5 priznanj Osvobodilne fronte, in sicer na osrednji proslavi ob 27. aprilu in 1. maju, ki bo v četrtek, 26. aprila v dvorani paviljona NOB.
Letošnja priznanja OF bodo prejeli: Karlo Ahačič iz Podljubelja, Rudi Žagar iz Leš, Silva Džordževič iz Tržiča, Štefan Brezavšček (starejši) iz Tržiča in Ludvik Aljančič iz Kovorja.
-jk
Regionalni klub poslancev za Gorenjsko in občinska konferenca socialistične zveze v Kranju sta v četrtek dopoldne pripravila v Kranju razgovor o osnovah bodoče ustavne ureditve socialistične republike Slovenije s poudarkom na bodoči skupščinski sistem. Razgovora so se udeležili predstavniki vseh gorenjskih občin. Osnove bodoče republiške ustave so razlagali predsednik odbora za družbenopolitični sistem in notranjo politiko pri republiškem zboru slovenske skupščine ter sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Martin Košir, predsednik zakonodajno pravne komisije republiške skupščine Janko Cesnik in član predsedstva republiške skupščine Zdravko Krvina.	A. Ž,
Osrednja proslava v počastitev 27. aprila in 1. maja bo v Kranju v sredo, 25. aprila, ob 20. uri v dvorani kina Center. Proslavo, na kateri bodo nastopili Akademski pevski zbor Tone Tomšič in folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane, organizirajo družbenopolitične organizacije in skupščina občine.
Razen kulturnega programa bodo na proslavi podelili tudi letošnja občinska priznanja 0F in odlikovanja predsednika republike. Borcem za severno mejo 1918/ 1919 pa bodo izročili listino o domicilu in pripeli trak na njihovo zastavo.
V okviru praznovanja OF v kranjski občini velja omeniti še odkritje spominske plošče na hiši gostilne Benedik v Stražišču. V tej hiši je bil namreč ustanovljen prvi odbor Osvobodilne fronte v Kranju. Ploščo bodo odkrili v Četrtek, 2(>. aprila, ob 17. uri. V programu bodo sodelovali pevski zbor DPI> Svoboda Stražišče, učenci osnovne šole Lufijan Seljak in godba na pihala.
Ker bodo v drugih gorenjskih občinah proslave in prireditve v počastitev dneva OF in 1. maja v drugi polovici prihodnjega tedna, bomo spored objavili v sredo.
Naročnik:

Spomin na kmečke upore
Od 23. aprila do 6. maja bodo v Vidmu ob Ščavnici *tevilne prireditve v spomin na 500- letnico prvega slovenskega kmečkega punta in 400 letnico slovensko — hrvaškega kmečkega upora. Spominske svečanosti bodo sklenili z velikim ljudskim zborovanjem. Na veliki proslavi ob 260- letnici velikega tolminskega punta, ki bo 29. aprila, pa pričakujejo Tolminci okrog 15 tisoč ljudi z vse Primorske.
Kongres ZSJ prihodnje leto
Svet zveze sindikatov Jugoslavije je na plenarni seji sklenil, da se napovedani sedmi kongres zveze sindika-. tov, ki bi moral biti konec oktobra letos, preloži na drugo polovico prihodnjega leta. Predsednik sveta ZSJ Dušan Petrovič je predlagal, da se kongres preloži zaradi priprav na deseti kongres ZKJ in zaradi uresničevanja druge faze ustavnih sprememb. Svoje kongrese naj bi odložili na prihodnje leto tudi republiški sindikati.
Listina Edvardu Kardelju
Ob 20-letnici stalne konference mest Jugoslavije je bila včeraj v Zagrebu slovesna seja predsedstva te organizacije, ki združuje 278 mest in občin vseh republik in pokrajin. Na seji je predsednik stalne konference mest Ivo Vrhovec izročil spominsko listino Edvardu Kardelju v znamenje priznanja za izjemni prispevek k razvoju komunalnega sistema. Listine so izročili tudi vsem dosedanjim predsednikom, podpredsednikom in funkcionarjem stalne konference mest.
Opomini
Osnovna organizacija ZK carinarne je skupaj s komisijo sekretariata občinske konference ZK Titograd ugotovila, da so nekateri vodilni ljudje v carinami odgovorni za nezakonito dodeljevanje kreditov in za druge zlorabe. Z opominom so kaznovali upravnika carinarne v Titograau in šefa carinskih izpostav v Baru in Tivtu. Vsi trije so že odstopili z vodilnih položajev.
Priprave na konferenco
V Beogradu je bila 40. seja predsedstva ZKJ, na kateri so razpravljali o pripravah na četrto sejo konference ZKJ, ki bo v začetku prihodnjega meseca. Predsedstvo je sprejelo poročilo o delu ZKJ med 2. in 4. sejo in poslovnik o delu četrte konference ZKJ.
Dražji bombaž, kože, papir
Zvezni izvršni svet je izoblikoval izhodišča za sklepanje družbenega dogovora republik in pokrajin o politiki cen za letos. O tem dokumentu bodo začele republike in pokrajine usklajevati stališča prihodnji teden v medrepubliškem komiteju za trg in cene. -— Glede na znatno povečanje cen na svetovnem trgu in glede na težave, ki jih to povzroča na domačem trgu, je ZIS sprejel tudi odlok o zvišanju cen bombažnega in volnenega prediva, surove in predelane kože in roto papirja.
Začetek sezone
Na dubrovniški rivieri se je že začela turistična sezona. Trenutno je v hotelih okrog 6000 turistov, od tega le okrog 500 domačih. Turistični delavci v Dubrovniku pravijo, da bo letošnji promet od turizma vsaj za 10 odstotkov večji kot lani. Lani je bilo namreč v teh dneh v hotelih okrog 4000 turistov.
Zmaj in Iskril združena
400-članski kolektiv tovarne Zmaj v Ljubljani se je na referendumu odločil za združitev z Iskro.
jesenice
Občinski sindikalni svet v Kranju je skupaj z delavsko univerzo pripravil v hotelu Jelovica ha Bledu seminar za na novo izvoljene predsednike in tajnike sindikalnih organizacij. V ponedeljek in torek je bil seminar za vodstva sindikalnih organizacij industrije, gradbeništva, kmetijstva, prometa in zvez, v sredo in četrtek pa za vodstva iz storitvenih dejavnosti.
Uresničevanje pisma še vedno osnovna naloga
Martin Košir, novi sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko
Medobčinski svet ZK za Gorenjsko je v sredo popoldne v Kranju na podlagi razprave na prejšnji seji sprejel stališča o delovanju in usmeritvi organizacij ZK po pismu predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ ter 29. seje CK ZKS. stališču je rečeno, da ostaja še naprej osnovna naloga komunistov, organizacij in vodstev uresničevanje pisma in 29. seje C K ZKS.
Ob ugotovitvi, da ustanavljanje organizacij združenega dela poteka prepočasi, stališča nalagajo komunistom v delovnih organizacijah, da morajo pospešiti ta proces. Občinski komiteji ZK pa morajo do 15. junija poročati konferencam o doseženih rezultatih. V prihodnje je še posebej treba okrepiti osnovne organizacije in aktive ZK tam, kjer jih doslej ni
... ..........tam, kjer jih doslej ni
bilo, pa jih je treba ustanoviti. Posebej je poudarjena tudi odgovornost posameznikov, ki delajo na razjičnih vodilnih mestih. Medobčinski svet
ZK bo odločneje skrbel za razvoj medobčinskega sodelovanja. Ugotovljeno je namreč bilo, da le-to nazaduje. Predvsem je treba pospešiti delo na razvojnem programu Gorenjske in uskladitvi razvojne politike v srednjem šolstvu, združevanju gospodarstva itd. Povsem konkretna zadolžitev pa se nanaša na občinske komiteje glede delavskega nadzorstva. Vsi občinski komiteji morajo do junija razpravljati o doseženih rezultatih na tem področju. Razen tega je treba do junija oceniti uresničevanje pisma in 29. seje tudi v drugih organizacijah in skupnostih v občinah na Gorenjskem.
Zaradi dohodka na novo delovno mesto so na seji potem razrešili dosedanjega sekretarja medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Poldeta Kejžarja, za novega sekretarja pa izvolili Martina Koširja.
A. Žalar "
Franc Šetinc na Jesenicah
Stalen stik z delavci — Še večje prizadevanje za uresničevanje ustavnih dopolnil
JUf J^m 21. aprila 1973
V	torek, 17. aprila, je bila na Jesenicah seja občinske konference ZK, ki se jo je udeležil tudi sekretar sekretariata CK ZKS Franc Šetinc.
V	pogovoru z jeseniškimi komunisti je poudaril pomen nalog ZK v sedanjem trenutku, govoril o uspehu po pismu tovariša Tita ter o na dašlj-njih akcijah ZK. Dejal je, da bo tudi v prihodnje delavec nosilec vsega in katerega želje in zahteve bo treba vselej tudi sprejemati. Govoril je o nepravilnostih, o taktiki nasprotnikov samoupravnega socializma, o samoupravnih odnosih, o njihovem pomenu. Govoril je o uveljavljanju ustavnih dopolnil in pri tem poudaril, da so temeljne organizacije
Predlog za člane CK ZKS
Na torkovi seji občinske konference zveze komunistov v Kranju so potrdili predlog centralnega komiteja ZKS, da se ta organ zaradi razrešitve nekaterih tovarišev dopolni z novimi člani. Predlog za nove člane CK ZKS je bil sprejet na 33. seji centralnega komiteja 13. aprila letos.
Na tej seji je centralni komite sprejel odstop Andreja Miklavči-ča in Ljuba Pipana. Andrej Mi-klavčič se je odločil za odstop, ker se je čutil moralnopolitično soodgovornega v zadevi poslovne pogodbe, ki jo je zasebnik izkoristil za utajo davkov. Ljubo Pipan pa je zaprosil za razrešitev zaradi delovne obremenjenosti in študijskih obveznosti na fakulteti. CK ZKS je sprejel tudi stališče, da na četrti seji konference ZKS namesto Vinka Trčka, ki je kot član veleposlaništva SFRJ v LR Kitajski, izvolijo novega člana.
Člani občinske konference so potrdili predlog, da postanejo novi člani CK ZKS Igor Uršič, sekretar medobčinskega sveta ZK severnoprimorskih občin, Franc Šali, sekretar komiteja občinske-konference ZK Novo mesto, in Edo Pogorevc, član sveta ZKS v železarni Ravne.
Na seji so tudi potrdili predlog za možnega kandidata za člana predsedstva ZKJ. Centralni komite ZKS je predlagal Vinka ^Hkfhefcjflfc .	A. Z.
kranj
radovljica
združenega dela le začetek do popolnega samoupravljanja.
V razpravi so sodelovali člani občinske konference, med njimi tudi članica stalnega dela konference ZKJ inž. Marija Vičar, ki je govorila o akciji gradnje novih delavskih stanovanj.
Ob koncu seje občinske konference so za delegata na 4. seji konference ZKJ kot predstavnika gorenjske regije izvolili Tržičana Marjana Jakliča.	D. S.
Prvi uradni obisk kakega predsednika nemške vlade v Jugoslaviji je bil že dalj časa v središču pozornosti jugoslovanske javnosti in v trenutku, ko se obisk komaj dobro začenja, je ta pozornost samo še narasla.
DOBRI ODNOSI: izmed vsega, kar je mogoče in potrebno povedati ob pravkar (v ponedeljek ob 11.30 na surčinskem letališču pri Beogradu) začetem uradnem obisku kanclerja Zvezne republike Wiilyja Brandta v Jugoslaviji, je nemara prav dejstvo, da obisk sam dovolj zgovorno priča o obojestransko dobrih odnosih med dvema državama. Če tega ne bi bilo, bi bil obisk komaj možen, v nobenem primeru pa deležen tako zelo izjemnega zanimanja.
Državnik Willy Brandt, s katerim je imel predsednik zveznega izvršnega sveta Djemal Bijedič tudi že prve uradne pogovore, predstavlja izjemno osebnost na mednarodni sceni in najbrž je to tisto, kar daje njegovemu obisku izrazit mik. Pogovori med obema delegacijama namreč ne bodo zadevali ob mnogo nerešenih vprašanj, marveč bodo predvsem skušali sedaj dobre odnose in sodelovanje še poglobiti.
Tako ugoden in za obe strani koristen razvoj dobrega sodelovanja beležita obe državi v zadnjih petih letih — po vnovični navezavi diplomatskih odnosov, prekinjenih polnih deset let. Diplomatske odnose je Zvezna republika Nemčija pretrgala pred petnajstimi leti zato, ker je Beograd priznal Nemško demokratično republiko.
Prav dejstvo, da se je Bonn pred petimi leti znova odločil za navezavo diplomatskih stikov,
V	Žirovnici so na zadnji seji pripravljalnega odbora za Janševo proslavo sklenili, da bodo na Dunaj, kjer bo
proslava 5. in 6. maja, odpeljal poseben avtobus slovenskih čebelarjev. Na Dunaju bodo Antonu Janšu odkrili spominsko ploščo.
6. maja bosta krenili s Triglava in Jalovca štafeti ob rojstnem dnevu tovariša Tita. Sprejem obeh štefet bo 7. maja pred gledališčem na Jesenicah. Ob sprejemu bo kulturni program, v katerem bo sodelovala godba na pihala, mladinski pevski zbor gimnazije in recitatorji.
Na Jesenicah že razpravljajo o izdelavi srednjeročnega programa občine. Ko ga bodo sprejeli na sejah svetov, ga bo dokončno potrdila tudi skupščina občine.	D. S.
Ker je za volitve delegata za četrto sejo konference zveze komunistov' Jugoslavije na seji občinske konference zveze komunistov potrebna dvotretjinska večina, zaradi premajhne udeležbe članov konference v torek delegata niso mogli izvoliti. Zato so se člani občinske konference ZK Kranj v četrtek popoldne ponovno sestali in na -tajnih volitvah za delegata izvolili 32-letnega Marjana Jakliča iz Trčiča. Marjan Jaklič je bil predlagan za kandidata za konferenco ZKJ tudi v drugih gorenjskih občinskih organizacijah ZK.
V	ponedeljek popoldne bo v Kranju sedma seja občinske konference socialistične zveze. Najprej bodo člani konference skupaj z vodstvi drugih družbenopolitičnih organizacij v občini razpravljali o vlogi in organiziranosti družbenopolitičnih skupnosti v bodoči ustavni ureditvi in vsebinskih pripravah na ustavne spremembe. Uvodno besedo o tem bo imel poslanec republiškega zbora in predsednik komisije za družbeni sistem in notranjo politiko re- ' publiške skupščine Martin Košir. V nadaljevanju seje pa bodo člani sklepali o predlogu žirije za podelitev letošnjih občinskih priznanj OF, nadalje o usta- j novitvi medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko in o ustanovitvi temeljne organizacije združenega dela časopisa Glas.	A. Z.
V	sredo ob 18. uri je bil v hotelu Je-' lovica na Bledu redni občni zbor
____turističnega društva Bled. Razpravljali so o delu društva, turistični problematiki na Bledu in o prihodnjih nalogah ter akcijah.
Pri občinski konferenci socialistične zveze se je v četrtek dopoldne sestala žirija za podelitev občinskih priznanj Osvobodilne fronte. Na seji žirije so obravnavali predloge, ki so jih posredovale krajevne organizacije SZDL in samoupravne interesne skupnosti v občini.
V	torek ob 16. uri bo deveta razširjena seja občinske konference socialistične zveze, na kateri bodo najprej potrdili predlog žirije za podelitev letošnjih občinskih priznanj OF. Za tem bodo ocenili delo občinske konference in njenih organov v minulem letu in razpravljali o kadrovskih pripravah za prihodnje volitve. Razpravljali bodo tudi o ustanovitvi temeljne organizacije združenega dela časopisa Glas, nazadnje pa podelili letošnja občinska priznanja OF in priznanja nekaterim krajevnim skupnostim v občini.
A. Z.
V	prostorih družbenopolitičnih organizacij je bila v četrtek, 19. aprila, popoldan razširjena seja predsedstva občinske konference ZMS Škofja Loka, na kateri so navzoči razpravljali o programu praznovanja letošnjega meseca mladosti, se seznanili s podrobnostmi okrog delovne akcije »Kozjansko 73«, v kateri bo sodelovala sedmerica Ločanov, ter sestavili seznam kandidatov — dobitnikov priznanj mladim družbenim delavcem, ki jih nameravajo podeliti 25. maja. Pretresli so tudi problematiko aktivov mladih komunistov.
Za ponedeljek, 23. aprila, pa je sklican posvet predstavnikov mladinskih aktivov vseh osnovnih, srednjih in strokovnih šol v občini. Učenci in dijaki bodo še enkrat preučili spored praznovanj meseca mladosti ter si razdelili naloge. Pripraviti morajo štafeto mladosti, zvezno in lokalno. Lokalna naj bi predvidoma tekla po Loški planinski poti. Razen tega je ZMS kot eden od dveh glavnih nosilcev akcije zbiranja denarja, namenjenega gradnji doma borcev in mladine v Kumrovcu, dolžan zastaviti vse sile, da bo Škofja Loka do časa oddala 280 tisoč din, kolikor naj bi prispevali občani in delovne organizacije iz celotne komune. Šolarji lahko k njihovim prizadevanjem prispevajo zelo pomemben delež.
V	ponedeljek, 23. aprila, torej pojutrišnjem, bo v sejni dvorani občinske skupščine 5. seja občinske konference ZK Škofja Loka. Poleg drugega so na dnevnem redu tudi volitve delegata za 4. konferenco ZKJ in sklepanje o spremembah v vodstvu občinske organizacije zveze komunistov.	(I. G.)
Včeraj popoldne je bil v tovarni Peko zbor komunistov, na katerem so obravnavali naloge komunistov pri izvajanju stabilizacijskih ukrepov v našem gospodarstvu, uresničevanju pisma predsednika Tita ter uresničevanju ustavnih dopolnil. Razen tega so na včerajšnjem zboru sprejeli v ZK 18 novih članov iz Tržiča in Pekovega proizvodnega obrata v Trbovljah.
Na zadnji seji občinske skupščine v Tržiču so odborniki sprejeli tudi program razvoja visokogorskega in kmečkega turizma na področju Loma, Doline in Podljubelja, odlok o pogojih in merilih za pridobitev pravice do varstvenega dodatka kmetov-borcev ter poročilo o delu in položaju tržiške delavske univerze, ki se je znašla v zadnjem času v nezavidljivem položaju. -jk
škofja loka
tržio
priča po svoje o razvoju ne samo mednarodnega položaja, marveč tudi nemških pogledov na svet in dogajanja v njem.
Willy Brandt, ki je dobil za svoja mirovna prizadevanja med drugim tudi Nobelovo nagrado, je tvorec tiste nemške politike (imenovane tudi vzhodna), ki teži za popuščanjem napetosti v Evropi in k miroljubnemu sodelovanju sicer različnih (po družbeni ureditvi) partnerjev.
Obisk kanclerja Brandta
Čeprav sam izjavlja, da je mesto Zvezne republike Nemčije na Zahodu in da bo tam tudi ostala, pa Willy Brandt v tem ne vidi nikakršnih ovir za dobro sodelovanje z vsemi, ki niso tam in ne sodijo tja, so pa pripravljeni delati v prid stvari miru.
Ob tako istovetnih pogledih obeh držav je tudi Še sicer precej stičnih točk, ki nas povezujejo. Več kot pol milijona jugoslovanskih delavcev, ki so začasno na delu v Zvezni republiki Nemčiji in poldrag milijon zahodnonem-ških turistov, ki prihajajo k nam na letne dopuste — to je tudi ena iz nespornih stičnic, ki razen izrazito materialnih koristi eni in drugi strani prispeva pomemben delež k boljšemu spoznavanju ljudstev dveh držav.
Skoraj gotovo je nemogoče ob pregledu, pa čeprav bežnem, odnosov mimo zelo razvite blagov-
ne menjave. Tu lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da je jugoslovanska plačilna bilanca z Zvezno republiko Nemčijo zabeležila lani precej visok presežek, medtem ko je bila, denimo, leta 1968 v izrazitem deficitu.
Toda čeprav veljajo odnosi med obema državama za dobre in ugodno se razvijajoče, pa je vmes tudi še nekaj, na srečo redkih, vprašanj, ki še niso obojestransko zadovoljivo urejena.
To velja za izplačilo odškodnine za škodo, ki jo je med drugo svetovno vojno povzročil nacizem v Jugoslaviji. O tem sta se obe strani doslej že večkrat pogovarjali, vendar pa nista mogli najti skupnega jezika.
Srečanja Willyja Brandta z Djemalom Bijedičem so, kot je slišati v prvih komentarjih, nejasnosti okrog tega problema v dobršni meri odpravili. Sodeč po izjavah gosta, ki je opozoril na »visoko stopnjo dosežene soglasnosti tako v mednarodnih kakor tudi v odprtih bilateralnih vprašanjih«, sta državnika uspela najti skupen jezik.
Kanclerja Brandta, njegovo soprogo Rut, Norvežanko po rodu, ter desetletnega sina Ma-thiasa je preteklo sredo na Brionih sprejel tudi predsednik Tito. Popoldne istega dne sta državnika med štirimi očmi pretresala različne evropske in mednarodne problieme, v četrtek pa so sledili razgovori delegacij obeh držav.
Zdaj, ko je uradni del obiska v glavnem zaključen, bodo gostje nekaj dni svojega bivanja pri nas posvetili oddihu in spoznavanju lepot naše dežele.
Gradbena dela Doma upokojencev na Planini gredo h koncu: del fasade je že urejen, pa tudi v stanovanjskem delu delavci že polagajo parket po sobah. V Domu bo prostora za 120 upokojencev. — Foto: Perdan
Sodoben dom upokojencev na Planini
nip1^0 uP°k°jencev v Kranju je več let opozarjalo na potrebo grad-konJ°ma uPokojencev v Kranju. Zdaj je njihova pobuda tik pred do-oncno realizacijo, saj se predvideva, da bo lansko leto začeta mesr t- Čana v zaćetku poletja. Za ostalimi večjimi slovenskimi • . ' J" take sodobne domove za upokojence in druge stare ljudi že imajo, bo sedaj še Kranj dobil dom upokojencev.
»Vsa povojna leta nismo gradili posebnih stanovanj ali domov za starejše prebivalstvo,« pravi direktor doma upokojencev Štefan Ovse-nar, »zadnje čase pa se je tudi na tem področju premaknilo. Upam, da v bodoče starejši prebivalci ne bodo več morah prebivati v starih grado-vtn, nefunkcionalno in nesodobno urejenih zapuščinah kulturne dedi-
ščine. Ne samo, da je družbeno spoznanje o dosedanji pomanjkljivi skrbi za starajoče se prebivalstvo le premaknilo te stvari pri nas, pač pa so zgovorne tudi same številke. Slovenci smo starajoči se narod, saj število starajočega se prebivalstva zaradi vse višjega standarda narašča. Samo v kranjski občini je okoli 5600 ljudi starejših od 65 let.
Pomemben je program in usklajeno delo
niraK •• ^nla> J« ^ila na Jese-U v razširjena seja izvršnega odpora občinske konference SZDL, na Kateri so razpravljali o osnutku tez ^ organiziranost Socialistične zveze u£lovnega ljudstva Slovenije ter o S7nf	nalogah organizacij
^ Razpravljali so tudi o osnut-ku dokumenta o kadrovski politiki v m ° Podlogu za kadrovske IfJ^^be' v republiški konferenci
Slovenije. q7^dsednica občinske konference i Mara Taler je poudarila, da Jnr-fr®Ce.J "alog, ki čakajo SZDL v SnS- .nje,: od vPrašanja informiranosti, kadrovskih vprašanj, aktivno-
skeea resnih skuP"osti, delegat-vnlii sistema, ocene dosedanjega vpai fga Pr°grama in priprave no-vonT ■ 0r8an>ziranosti SZDL. Go-a je o ustanavljanju krajevnih
konferenc po delegatskem sistemu, ki naj' skupno načrtujejo delo na terenu, ter o organiziranju stalnih ali občasnih problemskih konferenc.
V	razpravi je Ivo Ščavničar menil, da bi morali predvsem razpravljati o programu in delu Socialistične zveze, navezovati tesnejše stike s sindikati, društvi in organizacijami. Socialistična zveza mora usklajevati delo na terenu, voditi in pomagati. Delo bi si morali tako organizirati, da bi lahko dejansko razpravljali o vseh problemih.
V	razpravi so govorili tudi o društvih, predvsem tistih najbolj delavnih, ki bi jim morala dati prav SZDL vso podporo in pomoč. V nadaljevanju seje so govorili o kadrovski politiki in kadrovskih spremembah v republiški konferenci SZDL Slovenije.
D. S.
Enajst »osumljenih« občanov
Na Jesenicah so oktobra lani a"°,vili komisijo za ugotavljanje premoženja in od tedaj do danes so e lan> komisije sestali sedemkrat.
Zavarovalnica Sava PE Jesenice
razpisuje javno licitacijo
H bo .v torek, 23. aprila, ob *f v prostorih PE, soba nw . •'. Na licitaciji se bo ?fi	karambolirano vo-
zdo nsu iooo C, leto izdelave ^ z 9300 prevoženimi kilometri. Izklicna cena je 15.000 dmarjev Ogled vozila je mo-na dan licitacije v garaži iJZ .esemce- Pismene ponudbe Rma PE do 23. 4 1973 v zaprtih ovojnicah.
Obravnavali so 14 predlogov, ki so jih posredovala občani, družbene in delovne skupnosti, inšpekcijske službe in drugi. Tri predloge so že dokončno rešili, saj so trije občani uspeli dokazati, da so si premoženje pridobili na pošten način.
Na zadnjih dveh sejah pa so člani komisije spremenili sistem dela, tako da obenem s prijavo zahtevajo od občana, da sam napove in oceni ter dokaže, kako je pridobil svoje premičnine in nepremičnine.
Komisija ne sme dajati podatkov o osumljenih občanih, ker jih ščiti zakon, pripravlja pa širše poročilo o svojem delu za sejo obeh zborov občinske skupščine.
Člani komisije menijo, da je prav gotovo precej manjših nepravilnosti, ki pa jih bodo morale reševati delavske kontrole po podjetjih in razne inšpekcijske skužbe v davčni upravi. Pravijo, da na Jesenicah ni hujših primerov neupravičenega bogatenja. Radi pa bi, da bi občani bolje sodelovali, saj prijavo odda lahko vsak občan ali družbenopolitična skupnost. Vsako prijavo bodo seveda tudi preverili.	D. S.
V	domski oskrbi pa je trenutno iz naše občine le 105 starejših ljudi, čeprav so potrebe veliko večje. Domovi upokojencev, ki jih zdaj gradimo pri nas, rešujejo obenem stanovanjski problem starejših ljudi, zavodska ureditev pa omogoča seveda bivanje vseh tistih starejših prebivalcev, ki zaradi zdravja ali česarkoli drugega ne morejo sami skrbeti zase.«
V kranjskem domu upokojencev, ki ga grade na Planini, bo prostora za 120 ljudi. Stavba se deli na stanovanjski del, upravni del in pa na družabne prostore. Sobe so večinoma enoposteljne s kopalnicami. V vsakem traktu je tudi manjši dnevni prostor s čajno kuhinjo za stanovalce določenega trakta. V pritličju je velika restavracija s kuhinjo, kjer bodo lahko pripravljali tudi dietno hrano. Dom bo imel poleg prostorov za intenzivnejšo nego stanovalcev tudi kup drobnih ureditev, ki olajšujejo bivanje in življenje starejših ljudi. Čeprav bo v stavbi tudi dvigalo, pa do posameznih traktov vodijo stopnice, kar naj bi »prisilje-valo« stanovalce, če lahko tako rečemo, k telesni aktivnosti, ki je starejšemu človeku še kako potrebna.
»Dom upokojencev bo seveda odprtega tipa,« pravi direktor Ovsenar, »in naša velika želja je, da bi dom sčasoma postal družabni prostor za vse starejše prebivalce s širšega območja, pa ne samo starejših, saj nikomur ne bomo branili vstopa. Prizadevali si bomo tudi, da bi sčasoma lahko nudili oskrbo tudi vsem starejšim ljudem, ki bi bivali
v	domu le čez dan. Za splošno, zdravstveno in socialno varstvo stanovalcev bo dnevno skrbelo okoli 30 zaposlenih.«
Koncept sodobne zavodske oskrbe starejših seveda dopušča prebivalcem kar največjo individualnost, samostojnost in lahko bi rekli »privatnost«. Že stavba sama je tako urejena, da se bodo stanovalci kar najbolje počutili, obenem pa ne bodo odmaknjeni od družbe, od svojih družin, sosedov in okolice sploh, saj bo dom tudi del stanovanjskega naselja Planina.
L. M.
UPOKOJENCI
Vse upokojence obveščamo, da bo v Kranju na Planini, Cesta 1. maja, odprt nov sodoben dom za upokojence. Dom bo začel delati julija letos. Sprejemal bo vse tiste upokojence in starejše prebivalce s področja občine Kranj, ki potrebujejo stalno postrežbo in ki zaradi starosti ali drugih razmer ne morejo ali ne želijo živeti sami.
Vsi, ki želite prebivati v domu, se prijavite pri Društvu upokojencev Kranj, Tomšičeva 4. Tam boste prejeli tudi podrobnejša obvestila. Predsednik
gradbenega odbora za gradn jo doma za starejše ljudi v Kranju: Janez Sušnik
ljubljanska banka
PIKAPOLONICA nagradna igra za mlade varčevalce
Veste, dragi mladi prijatelji, pikapolonica ni kar tako od muh, kot bi si človek mislil! Pravijo, da prinaša srečo. In prav zato smo jo izbrali, da nam bo vodila prijetno igro ter kazala pot do uresničenja malih in velikih želja. Poglejte, kje vse jo bomo lahko srečali!
NA PRIKUPNI NALEPKI, ko bo vloga dosegla 100 dinK
NA KNJIŽNEM KAZALU, če privarčuješ nadaljnjih 100 dinarjev,
KOT ZNAČKO pri privarčevanih 300 dinarjih,
KOT DENARNICO, ko bo tvoja vloga dosegla 400 dinarjev in končno
KOT HRANILNIK, ki ga prejmeš v trajno last ob vloženem skupnem znesku 500 dinarjev.
O, šop je narasel, prihran ek je tu, lahko si čestitam, in vriskam, juhu!
Igro seveda lahko ponavljaš, če z varčevanjem nadaljuješ. Ker pa hranilnik v tem primeru že imaš, prejmeš namesto njega drugo lepo darilo.
Pa še to. Z dvigom privarčevanega denarja igro PIKAPOLONICA prekineš, dokler z novimi vlogami ne nadoknadiš dvignjenega zneska.
Povej mamici, očku, babicam, dedkom, tetam in stricem, kaj vse te čaka! Pri nas pa bosta s svojo pikapolonico vselej dobrodošla.
ljubljanska banka
Razpisna komisija pri upravnem organu skupščine občine Radovljica razpisuje
na podlagi 34. člena pravilnika o samoupravljanju, notranji organizaciji in medsebojnih delovnih razmerjih naslednja prosta delovna mesta:
1.	tajnika upravnega organa
2.	sekretarja skupščinske pisarne
3.	referenta za kadre
4.	načelnika oddelka za notranje zadeve
5.	administrativno moč pri oddelku za notranje zadeve
6.	načelnika oddelka za družbene službe in občo upravo
7.	pisarniškega delavca pri oddelku za družbene službe in občo upravo
8.	referenta za-varstvo družine pri oddelku za družbene službe in občo upravo
9.	referenta za obče zadeve pri oddelku za družbene službe in občo upravo
10.	pomočnika načelnika pri oddelku za gospodarstvo in finance
11.	referenta za premoženjsko pravne zadeve pri oddelku za gospodarstvo in finance
12.	administrativno moč pri oddelku za gospodarstvo in finance
13.	načelnika oddelka za narodno obrambo
14.	referenta za obrambno vzgojo in civilno zaščito pri oddelku za narodno obrambo
15.	davčnega inšpektorja pri davčni upravi
16.	davčnega kontrolorja pri davčni upravi
17.	referenta za odmero davka od skupnega dohodka občanov in starostnega zavarovanja kmetov pri davčni upravi
18.	referenta za odmero davka od premoženja in za odmero taks pri davčni upravi
19.	administrativno moč pri davčni upravi
20.	geodetskega inženirja pri geodetski upravi
21.	administrativno moč pri odseku inšpekcijskih služb
Za delovna mesta pod št. 1., 10. in 11. se zahteva visoka izobrazba ustrezne smeri in_4 oz. 3 leta delovnih izkušenj
Za delovna mesta pod št. 2., 3., 4., 6. in 13. se zahteva visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj.
Za delovna mesta pod št. 8., 14., 15. in 20. se zahteva višja izobrazba ustrezne smeri in 2 leti delovnih izkušenj.
Za delovna mesta pod št. 9., 7., 16., 17. in 18. se zahteva srednja izobrazba ustrezne smeri in 1 leto delovnih izkušenj.
Za delovna mesta pod št. 5., 12., 19. in 21. se zahteva nižja izobrazba in popolno znanje strojepisja.
Za vsa delovna mesta se zahtevajo moralne politične kvalitete.
Za delovna mesta pod št. 5., 12., 19. in 21. se zahteva preizkus znanja.
Osebni dohodek bo določen v skladu s pravilnikom o delitvi sredstev upravnega organa.
Pismene ponudbe z overjenim dokazilom o šolski izobrazbi, življenjepisom, potrdilom o dosedanjih zaposlitvah in potrdilom o nekaznovan ju je treba poslati na naslov: Razpisna komisija pri upravnem organu skupščine občine Radovljica — v 15 dneh od dneva objave.
nagrade kupcem
od 10. aprila do 30. junija 1973
KRANJ
Sporni odborniški »ne«
Škofjeloška občinska skupščina je z minimalno večino glasov zavrnila predlog odloka o ponovni ocenitvi stanovanjskih hiš in stanovanj v zasebni
ali družbeni lasti
Na zadnji seji obeh zborov skupščine občine Škofja Loka minulo sredo, 18. aprila, so odborniki nepričakovano zavrnili predlog odloka o ponovnem ugotavljanju vrednosti zasebnih hiš in stanovanj ter stanovanj v najemu. Ovrednotenje bivališč občanov naj bi davčni službi
Karavanški
predor
V kratkem se bodo strokovnjaki iz Avstrije in Jugoslavije, tako piše celovški lokalni list, posvetovali o graditvi karavanškega predora, ki bo povezoval Koroško in Slovenijo. Tako so dejali na zadnjem zasedanju deželne vlade, medtem ko je jugoslovanski konzul Lubej že predčasno izročil obširno in konkretno pismeno informacijo o tej zadevi in obenem pričakuje s koroške in avstrijske strani vso pomoč in podporo. Deželni glavar se je strinjal s tem projektom in ga dobro ocenil in dejal, da so jugoslovanska, prizadevanja glede graditve predora dokaz, kako si južno od Karavank žele nadaljevanje in krepitev dobrih sosedskih odnosov med deželama. S.
omogočilo točnejše in bolj realno odmerjanje višine prispevkov. O tem govori lani sprejeti republiški zakon, ki pa vsebuje le širša, okvirna načela določanja komfortnosti posameznih objektov in prostorov, medtem ko je postavljanje natančnejših kriterijev in načinov ocenjevanja prepuščeno pristojnim strokovnim službam. Občinska skupščina mora — po omenjenem zakonu — brezpogojno upoštevati samo vrsto in kakovost konstrukcije stavbe, funkcionalnost, opremljenost in položaj stanovanja v, recimo, bloku, njegovo starost in druge momente, ki vplivajo na uporabnost površin. Zgoraj navedeni elementi se točkujejo. Gorenjske komune so sklenile, da bo točka, izražena v dinarjih, veljala 23 N din ali 150 odstotkov več kakor leta 1963.
Škofjeloški svet za stanovanjsko gospodarstvo je odbornikom tudi postregel s podatki, koliko bi celotna operacija stala: okrog 300 tisoč din. V znesek je vračunan ogled in izme-ra 6100 stanovanj in 172 počitniških hišic ter vseh garaž. Stroške bi krili iz občinske blagajne. No, problem, kako zagotoviti potreben denar, za zdaj odpade, saj so navzoči s 23 vzdržanimi in 5 negativnimi glasovi nasproti štiriindvajsetim »za« pred-
log zavrnili. Glasovanje je bilo poimensko. -
Kaj je odbornike v osnutku dokumenta najbolj motilo? Predvsem dejstvo, da predloženi sistem točkovanja ne upošteva geografske lege zgradb. Praktično bi torej lastnika dveh popolnoma enakih poslopij v Škofji Loki in v Davči segla enako globoko v žepe — čeprav so pri oblikovanju prometne vrednosti prav lokacije zmeraj bolj odločilnega pomena.
»Takšno negiranje povsem nespornih razlik ni sprejemljivo,« je menil odbornik Filipič. Hkrati je opozoril na očitni nesmisel v tolmačenju, naj bi ljudje, ki so v preteklih letih trudoma urejali svoja bivališča, modernizirali sanitarije ter prezidavah in popravljali notranjost, zdaj plslčevali več kakor sosed s podobnimi ali višjimi dohodki, katerega družina si je raje privoščila nakup avtomobila, letovanje ob morju, izlete in zabave, v dom pa ni vložila ničesar.
Nenavaden razplet dogodkov utegne imeti precej hude posledice. Predsednik Tone Polajnar je prisotne opozoril, da bo loška občina kot edina na Gorenjskem ostala brez važnega vira proračunskih sredstev, ki so spričo neštetih potreb že tako preskromna. Povsem umesten je tudi očitek kritikom spornega predloga, da sicer znajo poiskati šibke točke dokumenta, vendar ne predložijo nikakršnih dodatnih (boljših) rešitev, na katere bi se pri odpravljanju pomanjkljivosti mogel opreti svet za stanovanjsko gospodarstvo.	I. Guzelj
Pametne zamisli kmečkih rok
Žirovničani se temeljito pripravljajo na razvoj kmečkega turizma — Na nedavnem sestanku tudi predsednik občinske skupščine Radovljica Stanko Kajdiž, predstavniki GG Bled, in družbenopolitični delavci
»Slovenija ima izredne možnosti za razvoj kmečkega turizma, le pametno bo treba načrtovati njegov razvoj. Slovenske vasi morajo postati drugačne, gostje pričakovani, že ostoječi gostinski obrati se morajo ustrezno povezovati z vasjo, ki je pripravljena sprejeti turista. Kmečki turizem je zelo pomemben dodaten vir dohodka, a moramo zanj navdušiti predvsem mlade, jim omogočiti primerno izobraževanje. Naj bo zaključek tečaja v Žirovnici spodbuden začetek razvoja kmeč. turizma na Gorenjskem, ki marsikje že orje ledino. Zakaj je ne bi v najkrajšem
času tudi v zgornjem delu Gorenjske? Tako kot so se odzvali kmetje v vaseh žirovniškega področja, tako so se le malokje,« so menili na torkovem posvetu ob uspešno zaključenem gospodinjskem tečaju predstavniki GG Bled, ki so tečaj sofinancirali, predstavniki TD Žirovnica in predstavniki družbenopolitičnega življenja Radovljice. Posveta se je udeležil tudi predsednik radovljiške skupščine Stanko Kajdiž, medtem ko so pogrešali predstavnike jeseniškega družbenopolitičnega življenja.
Predsednik zadružniške zveze Slovenije inž. Andrej Petelin je pred-
Kovorjani predlagajo
Denar za krajevne ceste, ne za dom
V Kovorju so se pred leti odločili, da bodo zgradili nov kulturni in gasilski dom, v katerem bodo imele
f>rostore tudi krajevne družbenopo-itične organizacije. Kovorjani so v ta namen že zbrali nekaj denarja. Stari dom so prodali, razen tega pa jim je za gradnjo novega doma dala namensko nekaj denarja tudi tržiška občinska skupščina. Vendar je to za začetek gradnje v sedanjih razmerah premalo, saj bo nov gasilski in kulturni dom veljal prek 100 milijonov starih dinarjev, dovoljenja za gradnjo pa danes brez zagotovljenega denarja ni moč dobiti. Tako je graditev novega doma ostala le na papirju ...
Na zadnjem zboru volivcev v Kovorju so zato med drugim sklenili, da bi že zbrani denar za graditev doma porabili za urejevanje krajevnih cest, predvsem ceste v naselje Loka, če se s takim predlogom strinja tudi skupščina občine Tržič. Odborniki skupščine na torkovi seji predlogu Kovorjanov niso nasprotovali, vendar so menili in sklenili, da bodo rekli dokončno besedo na prihodnji seji skupščine. Tudi pri urejevanju krajevnih cest v Kovorju in okolici gre za precejšnje investicije, za katere tudi vsega denarja še ni zagotovljenega. Samo ureditev ceste
na Loko bo stala okrog 300.000 dinarjev, urejevanje ostalih cest pa okrog 200.000 dinarjev. Pred spremembo namembnosti denarja, ki ga imajo Kovorjani za gradnjo doma in ga želč potrošiti za popravila cest, se bodo predstavniki skupščine in krajevne skupnosti iz Kovorja sestali, pregledali načrte, ki jih Kovorjani imajo, ter možnosti, kje dobiti denar. Neprijetno bi bilo namreč, če bi Kovorjani »zajeli z veliko žlico«, sredi akcije pa ugotovili, da denarja ni več! j Košnjek
vsem poudaril pomen aktivov mladih zadružnikov, ki jih zdaj ustanavljajo po Sloveniji, Miro Ipavec pa je orisal razvoj turizma na žirovniškem področju.
predvsem izobraŽevanje
v	Žirovnici so na pobudo Gozdnega gospodarstva Bled izvedli več izobraževalnih akcij za poživitev kmečkega turizma v vseh vaseh. v okviru tega izobraževanja so organizirali šest predavanj, ki so vsebovala predvsem praktične nasvete: od ureditve hiš in domov do saditve cvetic in nasadov. Pripravili so tudi gospodinjski tečaj, ki se ga je udeležilo 36 deklet in žena. Pod vodstvom profesorice Štefke Bregantove so pridobile precej znanja o kuhi in kuhanju. Za tak tečaj je že zdaj ponovno precejšnje zanimanje in ga nameravajo v jeseni ponoviti.
Letos bodo tudi dozidali čuvajnico in tam odprli turistični urad. Za opremo le-tega bodo porabili 30 tisoč dinarjev in obenem poživili tudi zanimanje za pre epo dolino Završnice. 25. maja bodo v Završnici odprli prvo trim stei;o v jeseniški občini, uredili bodo nogometno itrišče in poskušali nabaviti več športnih rekvizitov. Prizadevali se bodo za ureditev kampa. Turistom bodo izdajali tudi ribiška dovoljenja, saj je lov v Završnici zelo vabljiv.
v	Žirovnici bo na voljo 100 postelj, v prihodnjih letih pa naj bi imeli že od 200 do 300 postelj.
V	Žirovnici jim pametnih zamisli in posluha ne manjka. To so že dokazali z živim zanimanjem za izobraževanje, za pripravo. Zavedajo se, da brez napotkov in znanja tudi kmečkega turizma ni. Za to pa se toliko in tako zavzemajo, da ni nobenega strahu, da ne bi ob družbeni podpori tudi uspeli.	D. Sedej
Osrednja knjižnica občine Kranj
išče honorarno delovno
moč (absolvent) za nekajurno zaposlitev na dan v oddelku Ljudska knjižnica. Interesenti naj se javijo na upravi knjižnice, Tavčarjeva 41.
A C^ Sobota —
JL#* JHlk 21. aprila 1973
r
Obvezno znižanje cen
Zvezni odjok o maksimiranju cen za vse proizvode in storitve z dne 15. februarja letos med drugim določa, da cene gostinskih storitev ne smejo biti višje kot so bile 31. decembra lani. Tržna inšpekcija v Kranju je pri informativnih pregledih v nekaterih gostinskih obratih ugotovila, da so cene gostinskih storitev ponekod višje, kot so bile konec minulega leta. Zato so ta teden izdali vsem zasebnim in družbenim gostinskim obratom odločbe, da morajo cene alkoholnih in drugih pijač ter storitev znižati oziroma izenačiti s cenami, ki so veljale 31. decembra 1972.
Na tržni inšpekciji v Kranju smo poprašali, kako je letos v gostinskih obratih sploh lahko prišlo do zvišanja cen? Zvedeli smo, da so bile konec decembra lani predpisane nove in višje stopnje republiškega in občinskega prometnega davka za alkoholne pijače. Uveden je bil tudi republiški prometni davek na osvežilne peneče se brezalkoholne pijače, sodavico in mineralno vodo. Vendar v kranjski občini za te pijače niso predpisali posebnega prometnega davka.
Prav zaradi novih in višjih stopenj prometnega davka in zaradi povečanja nekaterih nabavnih cen so zasebni gostinci in družbeni gostinski obrati zvišali cene za nekatere vrste gostinskih storitev. Zaradi zveznega odloka o maksimiranju cen pa ne glede na višje stopnje prometnega davka in višjih nabavnih cen v gostinskih obratih cen ni moč povečati. Le določene vrste pijač, za katere je uveden posebni občinski in republiški prometni davek, se lahko povečajo v gostinskih obratih za toliko, za kolikor seje povečal davek.
Odločbe, ki jih je poslala tržna inšpekcija veljajo takoj in bodo izvajanje le-teh kontrolirali. Kjer bodo inšpektorji ugotovili, da cen niso ustrezno znižali, bodo zasebne lastnike gostinskih obratov prijavili sodniku za prekrške, družbene gostinske obrate pa javnemu tožilcu.
A. Zalar
Parcele za poslovno dejavnost Parcele za weekende
Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Kranj razpisuje
javni natečaj
za oddajo stavbnega zemljišča v nalni coni Primskovo v Kranju — 6 stavbnih parcel (karejev)
komu-
1.	Za gradnjo objektov komunalne dejavnosti in servisnoobrtne dejavnosti
2.	za gradnjo objektov komunalne dejavnosti in servisnoobrtne dejavnosti so predvidene parcele (kareji) s površino od 1418 kv. metrov do 3390 kv. metrov.
3.	Rok za začetek gradnje je eno leto po predpisu pogodbe o oddaji zemljišča, objekti komunalne in servisnoobrtne dejavnosti pa morajo biti zgrajeni v letu 1978.
4.	Izklicna cena urejenega zemljišča je 150,00 din za 1 kv. meter.
5.	Poleg izklicne cene je treba plačati še odškodnino za pravico uporabe na zemljišču v znesku 40,00 din za 1 kv. meter.
V izklicni ceni urejenega zemljišča so zajeti predvsem stroški gi-adnje cest, kanalizacije, električnega omrežja, vodovoda, telefonskega omrežja, omrežja javne razsvetljave, stroški odškodnin za cestno zemljišče.
6.	Celotni znesek za stavbno zemljišče je treba plačati v 30 dneh po podpisu pogodbe o oddaji zemljišča.
7.	Varščina je 9.000,00 din.
Na ovojnico napišite »Oddaja zemljišča v Komunalni coni Primskovo — ne odpiraj.«
Za oddajo 13 stavbnih parcel na Možjanci
1.	Za gradnjo 13 vveekend hišic
2.	Za vveekend hišice so predvidene parcele s površino od 415 do 566 kv. metrov.
3.	Rok za začetek gradnje je eno leto po podpisu pogodbe o oddaji zemljišča, vveekend hišice pa morajo biti zgrajene v 1. 1978.
4.	Izklicna cena ureditve zemljišča je 16.500,00 din za 1 parcelo. V izklicni ceni ureditve zemljišča so zajeti predvsem stroški gradnje cest v makadamski izvedbi, tehnične dokumentacije idr.
5.	Poleg izklicne cene ureditve zemljišča se plača še odškodnina za pravico uporabe na zemljišču, in sicer 20,00 din za 1 kv. meter zemljišča.
6.	Celotni znesek za stroške ureditve zemljišča in za stroške odškodnine za pravico uporabe na zemljišču je treba plačati v 30 dneh po podpisu pogodbe o oddaji zemljišča.
7.	Varščina je 2.000,00 din.
Rok za predložitev pismenih ponudb je 21/5-1973 do 12. ure. Na ovojnico napišite »Oddaja zemljišča na Možjanci — ne odpiraj.«
Prednost pri izbiri parcele ima, kdor ponudi več, kot je izklicna cena.
Obrazloženi razpisni pogoji in obvezni obrazec ponudbe ter informacije so na voljo v Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V, soba št. 4, v ponedeljek od 9. do 12. ure in v sredo od 14. do 16. ure.
Občinska skupščina Tržič za triletno podaljšanje samoprispevka
Referendum za podaljšanje krajevnega samoprispevka do konca leta 1976 za dograditev osnovne šole v Bistrici pri Tržiču, popravilo osnovne šole heroja Bračiča in nekaterih podružničnih šol ter izgradnjo vrtcev v Bistrici in v Križah bo v nedeljo, 17. junija
Samoprispevek za modernizacijo osnovnih šol in vrtcev v tržiški občini, za katerega so se Tržičani odločili na referendumu leta 1968, se bo konec letošnjega leta iztekel. Kljub vestnemu zbiranju sredstev in dobremu gospodarjenju z njimi leta 1968, zastavljen program izgradnje šol in vrtcev letos ne bo uresničen. Gradbeni stroški so se namreč v tem času povečali za skoraj 200 odstotkov in Tržičani so bili s samoprispevkom občanov in delovnih organizacij zbranim denarjem »prekratki«. Za dograditev šole v Bistrici, adaptacijo osnovne šole heroja Bračiča ter nekaterih podružničnih šol ter gradnjo vrtcev v Bistrici in Križah je zmanjkalo 11,510.000 dinarjev. To vsoto bi lahko zbrali s triletnim podaljšanjem samoprispevka in s tem popolnoma obnovili in modernizirali mrežo šol in vrtcev v občini.
Takšen predlog sta namreč izdelala odbor za gradnjo šol in občinska konferenca SZDL ter druge družbenopolitične organizacije ter ga dala v razpravo na zbore volivcev, v delovne organizacije, interesne skupnosti itd. Predlog je povsod naletel na podporo. Vzporedno z razpravo o tem predlogu pa je vzniknila misel, da bi novi samoprispevek razpisali za 5 let in z denarjem, ki bi ga zbrali 4. in 5. leto, zgradili ali vsaj začeli graditi športno-kulturni dom v Tržiču. Vendar so predlagatelji (odbor za gradnjo šol in konferenca SZDL) menili, da misel o 5-letnem podaljšanju še ni dovolj zrela in zato predlagali obema zboroma tržiške občinske skupščine, ki sta se sestala v torek, 17. aprila, da sprejmeta
odlok o razpisu triletnega referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za dograditev šol v občini Tržič.
Odborniki obeh zborov tržiške občinske skupščine sO po dolgotrajni razpravi in glasovanju (20 jih je bilo za 3-letno podaljšanje samoprispevka, 15 za 5-letno podaljšanje, 1 pa se je vzdržal) sprejeli predlog SZDL in odlok o razpisu referenduma za triletni samoprispevek. Zagovorniki 5-letnega podaljšanja so opozarjali na problem, ki se v Tržiču pojavlja že deset in več let. Kultura in niti šport nimata primernih prostorov. Kulturno in športno središče, za katerega so se ogrevali, ne bi koristilo le mestu, temveč tudi okolici. Paviljon NOB in dvoranica, ki je v njem, je premalo. Dvorano Cankarjevega doma zaseda kino in pride kultura na vrsto šele takrat, ko ni filmskih predstav. Dom TVD Partizan razpada in je vprašljivo, če bi ga bilo umestno popravljati zaradi velikih stroškov, rokometno igrišče pri njem pa bo v primeru nove vpadnice v mesto uničeno. Teh dejstev v Tržiču nihče ne zanika, vendar so predlagatelji podaljšanega samoprispevka do konca leta 1976 menili, da pogoji za 5-letno podaljšanje niso zreli. Ob vsem tem pa je skupščina sklenila, da se vseeno začno priprave na akcijo za gradnjo novega kulturnega in športnega središča v Tržiču.
Če bo junijski referendum uspel, bodo občani s samoprispevkom omogočili, da bo mreža osnovnih šol in vrtcev v občini Tržič popolnoma nova in najmodernejša daleč naokoli.	J. Košnjek
Nekaj gnilega je v deželi Kranjski
nci osnovne šole Tone Čufar vozijo papir z vozički, nemalokrat pa je potreben tudi kombi. — Foto: D. Sedej
Akcija za zgled
Učenci osn. šole Tone <-ufar na Jesenicah v dveh dneh zbrali 15 ton odpadnega papirja za dom v Kumrovcu
?adhjem sestanku predsedstva oDCinskega odbora ZZB NOV so se ?! »ogovorili, kako bo potekala akcija zbiranja denarja za dom v Kumrovcu. Medtem ko so se menili za vire sredstev, ki morajo v dveh letih znašati 285 tisoč dinarjev, so učenci osnovne šole Tone Čufar z Jesenic že zbiral, odpadni papir.
zelo ^ jeseniške šole so nasploh
odnaHno2 evni • v akciJah zbiranja
vedno ,PapirJa' saJ s« skoraj
zbral? «t "T**' Leta 1971 so zoran 55 ton odpadnega naniria in
n° T?^ edina š°la v Jifgoslaviii TudPi v 'tokl ie Zbrala tolikoUgp°aSK bravlil- akciJ° niso stopili nepri-SEJr. ?aJ so vse leto papir shranjevali v želji, da se bo vsakoletno teKmovanje z osnovno šolo Prežihov vorane tudi letos zaključilo v njihovo korist. Ko pa so vstopili y akcijo n),lranja papirja za dom borcev in nnadine v Kumrovcu, so potihem žejen, da bi zbrali toliko papirja, da bi rODUi eno od nagrad, ki jo bo najpri-
DifeJMSu0li namenilo podjetje da Ki j NJlh°va skrita želja je tudi, ra dosegli dobro uvrstitev v okvi-
XJUg0slovanske akciJe-
neh„ T^ ne morem verjeti, da šola lahko zbere toliko odpadovPravi Tone Dečman,
mcah k Skladišča Dinosa na Jese'
Mirka ZUPANA, 42-letnega kmeta iz Smokuča pri Žirovnici, ni tako lahko dobiti doma. Će ni na polju ali v gozdu, ga boste srečali na cesti s svojim novim traktorjem ursus, na seji jeseniške občinske skupščine, katere odbornik je, na seji sekcije za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL Jesenice, ki ji predseduje, ali na Gozdnem gospodarstvu Bled, Kmetijski zadrugi Radovljica itd. Skratka, možakar je zaseden, kot malokdo. Komaj opravi eno dolžnost, se mu že kaže druga, tretja, četrta. Prav zaradi tega se njegov delavnik začenja zgodaj zjutraj, končuje pa pozno zvečer. Za počitek ima presneto malo časa. Zato sva imela s fotoreporterjem v sredo izredno srečo, da sva ga dobila doma in kramljala z njim dobri dve uri. Ko sva vstopila v njegovo prostorno hišo, naju je na steni zmotila velika diploma, na kateri piše:
(lesarsko kraljeva družba v Vojvodini Kranjski je velečastnega gospoda Antona Zupana, posestnika v Smokuči za svojega dejanskega člana izvolila, kar po paragrafu 5 društvenih pravil pričujoče pismo dokazuje.
Prišli so takšni časi, da sije človeštvo ustvarilo več smeti kot jih priroda lahko prenese in brez škode prebavi. Odpadke srečaš na vsakem koraku in kmalu bo umetnost najti kak še nedotaknjen košček naše domovine. Že zrak je nemogoč. V njem se opice v ljubljanskem živalskem vrtu dušijo in hirajo zaradi kroničnih vnetij sluznice. Samo pomislimo, kako smo ga polomili s stihijsko postavljenimi industrijskimi objekti! Noro je, da jim dimnike že takrat nismo opremili s čistilnimi-naprava-mi. Danes, pravijo, so predrage. Važnejša je rentabilnost. Ampak poglejmo Jeseničane. Nikoli več ne bodo deležni normalnih, človeka vrednih življenjskih razmer. In za Kranjčane velja podobna ugotovitev. Strehe in stene poslopij se marsikje prekrite z debelo plastjo prahu in saj, ki ne spodkopavajo le zdravja občanov, temveč počasi ubijajo tudi rastlinstvo in živalstvo. Mar bi tistih nekaj filtrov res pripeljalo podjetja v stečaj? Če v bližnji pri-
tph	Je Slcer zbirno mesto, »v
dan, kaitfur brez P°čiJka P° ™ imajo uče"ce vozim do tja, kjer
nel,einP,?Pjlr' MnoZ° papirja pa prici tel ,dl,sami> na vozičkih. Učen-do hisjt z°lrajo papir po trgovinah, sod /7 na ženici. Skratka, pov-■ ^etos so se namenili, da bodo
25 1rZdnj<) doma v Kumrovcu zbrali
dneh karPT/ a !? ga že P°dveh bodn , a ■ ton- Ocenjujem, da ga
kliučhfT te	zbrali ob
"Vučku okoli 30 ton.«
zali. Sedej
Prispevki za asfalt
Prebivalci Malega Naklega in Ce-gelnice so se na zborih volivcev odločili za asfaltiranje makadamskih cest v naselju in ceste do Naklega. Sklenili so, da bodo polovico potrebne vsote zbrali sami. Po predračunu pa bi za okrog 1600 metrov cest potrebovali okrog 260 tisoč dinafjev. S pogodbami so že zbrali okrog polovico denarja, razen tega pa je krajevna skupnost Naklo zagotovila 50 tisoč dinarjev. Predvidevajo, da bodo manjkajočo razliko dobili iz posebnih sredstev za krajevne slaip-nosti v občini.	A. Z.
Občinska konferenca Zveze mladine Slovenije Tržič razglaša
prosto delovno mesto
administratorke
pogoji:
2-Jetna administrativna šola z nekaj let prakse ali |;letna administrativna ali ekonomska srednja šola. ^e posebno pomembno je znanje strojepisja, ker se ga na tem oelovnem mestu še najbolj rabi.
7MQe£entke se lahko javijo pismeno na Občinsko konferenco Tržič, Trg svobode 18. Prijavi naj priložijo dokumente o dokončani šoli in kratek življenjepis, razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
hodnosti ne bo prišlo do sprememb, bodo spričo vsesplošne bolehnosti prebivalstva stroji kmalu onemeli.
No, s tem in s podobnimi problemi se ukvarja veda, ki jo imenujemo ekologija. Skrb za človeštvo, za ravnotežje v prirodi je glavna naloga ekologov. Bodo uspeli karkoli spremeniti? Bodo rešili svet samouniče-nja? Najbrž ne. Peščica plačanih strokovnjakov ne more prevpiti govorice celih armad zaslužkarjev — razen če bi jih podprle široke množice razumnih državljanov.
Slovenija je ponekod hudo onesnažena. Marsikje ljudje že več let niso videli belega oblačka. Niti deževnica ni več čista. Kam to vodi? Ugibanje je odveč.
Tudi gorenjska industrijska središča so šolski primer nemarnosti. Samo kadar skozi Jesenice in Kranj piha veter z najmanj 60 kilometri na uro, postane zrak nekoliko čistejši. Tovarniški dimniki so mnogo prenizki, njihov dim pa poln strupenih primesi. Če prištejemo še avtomobile, je podoba popolna. Preveč je vozil in preveč izpušnih plinov blju-vajo.
Drug problem so vode. Kar poskusite najti kakšno čisto reko! Še zares bistrih potokov je vedno manj. Čistilne naprave, ki naj bi zadrževale odplako in rešile struge terorja, so pač prevelik luksuz. Hkrati pa o dejstvu, da brez pitne vode ni življenja, topoumni tehnokrati nočejo ničesar slišati. Raje tekmujejo, komu bo prej uspelo pomoriti čim več talne favne in flore. Koliko vodnega življa so že uničile najrazličnejše odplake? Ribiči to dobro vedo, vendar nočejo govoriti. Zakaj? Ena sama tovarna naredi v pol ure več škode kot tisoč divjih riboplenilcev v enem letu. In vendar slednje preganjajo kakor najpodlejše zločince, pred norostmi industrije pa zatiskajo oči.
Poglejmo gorenjske reke. Sava Dolinka izgubi pod Jesenicami ves alpski čar, ki si ga je pridobila že pri izviru. Nič več ni sinja, nič več zelena od smrekovih gozdov, nič več dobra, da bi jo kar naprej pil, marveč siva, smrdeča, brez življenja. Kasneje se resda nekoliko očisti, vendar le deloma. Potem priteče do Kranja in znova dobi značilnosti gnojnice. V Medvodah jo nato »oplemenitijo« z rdečo, rjasto tekočino in najbolje bi bilo, da bi nam izginila izpred oči in nosov, v zemljo, v kanalizacijske cevi.
K sreči imamo Gorenjci še nekaj skoraj nedotaknjenih »voda. Te je treba zavarovati pred kugo civilizacije — in naj stane kar hoče. Smo pač turistična dežela, kamor zaha-
jajo nesnage siti zahodnjaki. Zanje so nekateri predeli Gorenjske pravljica, Indija Koromandija. Da, te vode moramo zaščititi. Na vsak način. Morale bi biti uvrščene v narodni park. Sava Bohinjka, denimo, je vse do zliva z Dolinko kristalno čista. Je bistra, šumeča, prečudovite modrikaste barve. Bo ostala takšna tudi v prihodnje? Kdo ve.
In RadOvna! V Krni izvira, prav pod Julijci. Skozi Blejski Vintgar si utira pot. Ali kdo razmišlja o zakonski zaščiti tega enkratnega čudeža narave? Ribe v njej so drugačne od kolegic v sosednji Savi in drugih umazanih rekah. Živahne so, hitre, gibčne in prekanjene. Ribiči jih težje ulove, saj nimajo niti najmanjših samomorilskih nagibov. Ribe v za-svinjanih vodah pa, napol omamljene, izgubijo razsodnost, previdnost ter mimogrede zagrabijo za vabo.
Blejsko jezero, ki je bolno, zdravijo s pomočjo Radovne. Le-to so vanj napeljali po ceveh. Čeprav ukrep ni prinesel kakih bistvenih izboljšav, bolezen vendarle stagnira. Dokončno rešitev bi pomenila šele odstranitev vseh strupenih snovi s pomočjo natege. A pohvalno je že, da so preprečili vsaj dotok vseh nečistoč, tudi kanalizacije.
Bohinjsko jezero, ki ga napaja Bohinjka, ne more zboleti za boleznijo svojega »sorodnika«, kajti voda se nenehno izmenjava. Ampak previdnost ni odveč. Podobno bi lahko zapisali za Triglavska jezera, plava očesca Julijcev, ki na prvi pogled niso v nevarnosti. Pač pa jim čudoviti videz utegnejo skaliti brezvestni planinci. Slednji namreč razmetavajo naokrog najrazličnejše odpadke, narejene iz snovi, ki jih narava ne zna razkrojiti. Tako je na dnu, kadar posije sonce, opaziti tetrapak ovitke, steklenice, konzerve, staniol itd. Zaščite ni, nemarnost ljudi je močnejša.
Na področju varstva okolja pri nas za zdaj samo ribarimo — v kalnem, seveda. Krasno zvenijo besede odgovornih tovarišev, dejanj pa ni. Drugje so manj klepetavi, a bolj praktični. Ukrepajo, in to zelo učinkovito. Jih bomo začeli posnemati? Nekaj dobrih znamenj je. Komunalno podjetje Bled se je, na primer, odločilo kraj in okolico očistiti vseh »zasebnih« smetišč, ki so v tem letovišču rasla kot gobe po dežju. Pri turističnem društvu Bohinj pa je bila ustanovljena komisija, ki bo skrbela za zaščito bohinjskega kota. Smo mar priče preobratu? Morda. Morda je trezni razum končno prišel do izraza. Mitja Hudovernik
OGLEJTE SI VELIKO IZBIRO MODELOV ŽENSKIH OBLEK
V	NAŠIH PRODAJALNAH
V	KRANJU, KAMNIKU IN
TRŽIČU
GRADBENI MATERIAL
zlasti vse vrste Qpečnih izdelkov, armaturne mreže, kritino -- salonitno in betonske strešnike po italijanski licenci, apno, parket itd.
prodaja po konkurenčnih cenah
KMETIJSKA ZADRUGA BLED
Blago po želji dostavimo na dom. Priporočamo se.
To diplomo je dobil- Mirkov stari oče februarja leta 1891 kot napredni kmet in svobodnjak .. .
Mirko Zupan, vnuk smokuškega kmeta Antona Zupana, je ostal zvest tradiciji. Čeprav sam, brez matere, očeta, žene in otrok, nadaljuje tradicijo in goji panogo, kateri se marsikdo zaradi neurejenih razmer odpoveduje ali se je že odpovedal. S svojo napredno mislijo in delom je na 8 hektarjih obdelovalne zemlje ustvaril napredno kmetijo! Oprijel se je pitanja bikov. Sedaj jih ima 7, kmalu pa jih bo imel lahko več.
»Popolnoma sam sem na kmetiji in vzreja bikov mi povzroča najmanj dela,« pravi. »Lahko bi jih sicer imel 18, vendar možnosti še niso takšne. Se bolj bom moral gno-'jiti svoje zemljišče. Vendar mi kljub temu kmetija ne daje dovolj denarja. Ukvarjam se še s prevozništvom. Samo poglejte. Sam, s skromnim kreditom, sem kupil celotno linijo za spravilo sena. Stroji, ki so del te linije, veljajo danes dobrih 20 milijonov starih dinarjev. Takšno vsoto ni kar tako spraviti skupaj. Sedaj bomo jaz in še 5 kmetov s Koroške Bele, iz Vrbe, Doslovč, Breznice in Hraš kupili silokombujn. Visoko investicijo bomo lažje prenesli in še stroj bo polno izkoriščen.«
Precej dolg je bil niz problemov, ki jih je našteval Mirko Zupan. Najbolj zgovoren je bil pri problemu planinskih pašnikov. Postregel nam je tudi s podatki. Včasih sta imeli radovljiška in jeseniška občina 46 odstotkov planinskih pašnikov v Sloveniji. V povprečno 150 dneh letno so ti pašniki preživeli 10.047 živalskih enot. Danes so vse te številke manjše.
»Naše planine so v zadnji fazi propadanja,« pravi Mirko Zupan. »Zaraščajo se, planinski objekti propadajo in prava umetnost je dobiti pastirja, ki bo dneve in dneve v takih razmerah vzdržal v planini ter skrbel za našo živino. Les, ki je zarasel pašnike, se seka in dohodek, ustvarjen od tega lesa, se troši v povsem druge namene, samo za vzdrževanje pašnikov in objektov na planini ne. Menim, da bi morali s pašniki spet gospodariti pašni odbori ali krajevne skupnosti. S tem bi dosegli večjo gospodarnost.«
J. Košnjek
Tudi lastniki vikendov
V Bohinju nameravajo še pred poletno turistično sezono navezati stike z vsemi lastniki vikendov. Predlagali jim bodo, da ustanove svoje skupnosti in se potem skupaj s krajevnimi skupnostmi na področju Bohinja vključijo v reševanje komunalnih problemov. Menijo namreč, da bi lastniki vikendov podobno kot prebivalci krajevnih skupnosti tudi lahko prispevali nekaj sredstev za komunalno ureditev.
X	5811 5
S planinami ne gospodarimo najboljše
Kmet Mirko Zupan iz Smokuča
Uspela gorska reševalna vaja miličnikov na Krvavcu
Mladost, volja in znanje premagali težave
Četrtkove vaje v reševanju v gorah na Krvavcu, pri kateri so sodelovali miličniki iz vse Slovenije in člani postaje Gorske reševalne službe Kranj, in sta jo organizirala UJV Kranj ter republiški sekretariat za notranje zadeve, se je udeležil tudi zvezni sekretar za notranje zadeve Luka Banović.
Uprava javne varnosti iz Kranja in republiški sekretariat za notranje zadeve organizirata že vrsto let v sodelovanju s postajo Gorske reševalne službe Kranj na Krvavcu tečaj za miličnike-gorske reševalce. Ob zaključku tečaja je vsako leto velika vaja v reševanju v gorah, posvečena spominu republiškega sekretarja za notranje zadeve Slavka Furlana, ki se je 19. aprila leta 1969 smrtno ponesrečil na Krvavcu. Miličniki, predvsem mlajši, ki uspešno končajo krvavški tečaj, se potem priključijo gorskim reševalcem. Eden od pobudnikov takega sodelovanja je bil prav pokojni Slavko Furlan. Sodelovanje med miličniki in gorskimi reševalci dosega že lepe uspehe.
Letošnji seminar za miličnike-gorske reševalce na Krvavcu je trajal tri dni. Udeležilo se ga je 22 miličnikov iz vse Slovenije. Pod vodstvom kranjskih gorskih reševalcev in delavcev UJV Kranj so tri dni spoznavali veščine reševanja v gorah in svoje znanje z velikim uspehom pokazali v vaji, ki je bila, v četrtek dopoldne na Krvavcu. Med gosti je bil tudi zvezni sekretar za notranje zadeve Luka Banović, podsekretar v sekretariatu Silvo Gorenc, predstavniki republiškega sekretariata za notranje zadeve, predstavniki JLA, skupščine obline Kranj, Planinskega društva Kranj itd. 22 miličnikov-tečajnikov, bodočih gorskih reševalcev, je pokazalo 7 načinov reševanja' v gorah. Ponesrečence so morali najprej na kraju nesreče imobilizirati, jim nuditi prvo pomoč in nato z različnimi, tudi inproviziranimi transportnimi sredstvi prepeljati do kraja, od koder je možen helikoptrski ali žičničarski prevoz. Miličniki za to niso uporabljali le akia reševalnih čolnov in vojaških reševalnih čolnov, temveč so morali prevozna sredstva narediti sami. Za to so jim rabile smučke, smučarske palice, nahrbtniki, cepini, vejevje, lesene palice, vrvi itd. Ocenjevalna komisija na cilju, kamor so morali reševalci po težki, 400 metrov dolgi progi, s petimi naravnimi ovirami pripeljati ponesrečenca, je bila pozorna predvsem na imobilizacijo ponesrečenca, na nudeno prvo pomoč in seveda na varen prevoz.
Ocena komisije je bila ugodna; mladi miličniki-gorski reševalci so se v treh dneh veliko naučili.
Po vaji miličnikov smo bili priča pravi atrakciji: reševanju ponesrečenca s helikopterjem republiškega sekretariata za notranje zadeve. Gorski reševalec z nalogo, da pride do ponesrečenca, mu nudi prvo pomoč, ga imobilizira ter pripravi za transport, se je privezal na vrv, ki je bingljala s helikopterja. Helikopter se je dvignil in z »visečim« reševalcem poletel nad kraj nesreče in tam lebdel toliko časa, dokler reševalec ponesrečenca ni pripravil za prevoz, ga dal v posebno mrežo ter le-to pritrdil na vrv, na katero je bil obešen tudi sam. Nato se je helikopter dvignil in oba, reševalca in ponesrečenca, ki sta visela na vrvi, varno prinesel na kraj, od koder je možen ftormalnejši prevoz. Povedati moramo, da je tako reševanje na težko dostopnih mestih izredno zahtevno in terja izvežbanega pilota in reševalca. Takšno reševanje je tudi izredno hitro. Helikopter je na kraju nesreče recimo v pol ure ali prej, reševalci pa bi hodili v težkih pogojih do tega kraja več ur ali celo dan in več.
Po vaji je bila pred zavetiščem GRS Kranj krajša svečanost, na kateri je načelnik UJV Kranj Miloš Mitič orisal življenje in delo pokojnega Slavka Furlana, ekipa miličnikov pa je odnesla na kraj nesreče na Njivicah,, kjer je leta 1969 preminil Slavko Furlan, venec.
Po uspeli vaji smo prosili za kratko izjavo za Glas zveznega sekretarja za notranje zadeve Luko Banoviča, ki je bil v četrtek ,mimo-gede rečeno' prvič na Krvavcu in je bil nad njim navdušen. Rade volje nam je povedal tole:
»Vaja je bila izredno zanimiva in nekaj posebnega, saj je pri njej naša strokovna služba sodelovala z občani, ki prostovoljno skrbijo za reševanje v gorah.
Čeprav so mi tovariši rekli, da bo pri vaji veliko improvizacije, moram reči, da so se fantje zavestno, uporno in kreativno lotili problema, ki jim je bil naložen. In še nekaj me navdušuje. Fantje na tečaju niso slišali vsega, kako se znajti na terenu in pomagati sočloveku v nesreči. Vendar so splošno znanje znali
prenesti v prakso in storili vse, da bi človeku pomagali in ga rešili. To bi vam lahko potrdil tudi zdravnik.
Današnja vaja je bila zame dvakrat zanimiva. Poskus sodelovanja med milico in entuziasti, gorskimi reševalci, je bilaj razen tega pa je bila povezana s spominom na tovariša. To je bilo dobro spojeno. Želim, da bi takšne posebne vaje prenesli tudi v druge aktivnosti UJV. Fantom lahko samo čestitam!«
Besedilo: J. Košnjek Fotografije: F. Perdan


Medtem ko je helikopter lebdel nad krajem nesreče, je gorski reševalec ponesrečenca imobiliziral, mu nudil prvo pomoč in ga pripravil za prevoz. Nato je jeklena ptica oba dvignila ter ju na vrvi odnesla na varno.
Literarno glasbeni večer
V ponedeljek, 23. aprila, bo v dvorani glasbene šole ob 18. uri literar-no-glasbeni večer učencev osnovne šole Simon Jenko iz Kranja. Predstavili se bodo mladi avtorji s svojimi literarnimi deli, ki so izšla v šol-
skem glasilu. Učenci te šole, ki obiskujejo glasbeno šolo, pa bodo prispevali glasbene točke. Na večer vabimo učence in starše tudi drugih kranjskih šol. Z obiskom boste dali priznanje mladim ustvarjalcem.
rt^ L M

JsMf 21. aprila 1973
Na pobudo in ob vsej podpori komisije za zgodovino delavskega gibanja pri CK ZK Slovenije se je začela slovenska akcija za zbiranje in evidentiranje vsega gradiva delavskega gibanja v letih 1918 do 1941. Tak center zbiranja gradiva je za gorenjsko regijo pri Tehniškem muzeju Železarne Jesenice. Vodi ga kustos pedagog Zorka Tribušon, sicer doma iz Podljubelja in med vojno aktivna na tržiškem področju.
»Center je na Jesenicah zaradi tega, ker so bile v obdobju med obema vojnama prav Jesenice s svojo okolico žarišče delavskega gibanja, stavk in nenehnega delavskega delovanja. Naloga tega centra je predvsem v tem, da zbira še neznano gradivo na terenu, popisuje in opravlja pogovore s še preživelimi delavskimi voditelji in drugimi. Zaradi tega smo organizirali na terenu tudi popisovalce, ki pridno zbirajo gradivo (v IVžiču je Peter
Uzar, v Kranju Marjeta Čampa, v Radovljici Janez Strgovšek, na Jesenicah Andrej Pikon, v Škofji Loki pomagajo muzejski delavci, v Kamniku Ivan Vidali). Razen tega imamo seveda stalno pomoč vseh muzejev na Gorenjskem in v Ljubljani ter Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani ter mnogih, ki se s tem ukvarjajo.
Razen tega so akcijo podprle tudi vse občinske konference ZK in na nedavnem posvetu v Kranju so sklenili, da bodo po vseh občinah ustanovili posebne komisije, ki bodo pomagale pri popisovanju, kajti gradivo je treba zbrati do konca leta. Pohiteti bo treba tudi zaradi tega, ker je gradiva vedno manj, od dokumentov se ljudje težko ločijo in tudi spomini počasi bledijo.
Pri tem pa je treba posebej poudariti, da je imela pri ustanovitvi oddelka za predvojno zgodovino prav jeseniška Železarna zelo veliko razumevanja in da tudi zdaj plačuje vse materialne stroške.«... D. Sedej * vr* 4t m ''i' M '.> f iS'	S ■:
^igl^ h	
	
	
SB	
jHU9HH|H||MH["	
1 - v -	|P|j
	
.A \ K,	
Dr. Milanu Čehu, ki se je vse življenje prizadeval za zdravje jeseniškega železarja, so odkrili spomenik. — Foto: D. S.
V spomin dr, Milanu Čehu
V sredo, 18. aprila, so pred obratno ambulanto Železarne Jesenice na Jesenicah odkrili doprsni kip dr. Milanu Čehu, ustanovitelju in vodji obratne ambulante. Spominske slovesnosti so se udeležili predstavniki zdravstvenih ustanov, Železarne, občine, poklicne gasilske čete Železarne ter številni Jeseničani. Spomin na pokojnega zdravnika pa je v krajšem kulturnem sporedu počastila tudi jeseniška godba na pihala.
Dr. Milan Čeh je več kot trideset let posvetil skrbi za zdravje in boljše pogoje jeseniškega delavca. Njegovo delo je neprecenljive vrednosti in so ga vsi Jeseničani globoko cenili in nadvse spoštovali. Dr. Milan Čeh je lani postal častni član združenja za medicino dela, najvišje priznanje pa mu je podelila tudi gasilska zveza.
D. S.
Spomini bogate arhiv
V okviru Tehniškega muzeja Železarne Jesenice nov oddelek za zgodovino delavskega gibanja na Gorenjskem — Še letos zbrati vse gradivo
V spomin Alojzu Beštru
Pred nedavnim je omahnil v smrt še poln življenjskih načrtov in moči aktiven delavec Alojz Bešter, ki je pred pol leta praznoval svoj 80. rojstni dan.
Alojz Bešter je dolga leta delal v Litostroju, Titanu in Saturnusu in napredna miselnost ga je vedno vodila v boj za delavske pravice. Med NOB se je sam in vsa njegova družina vključila v boj, v njegovi hiši so se zbirali prvi partizani in aktivisti OF. Kljub boleči izgubi sina-partizana, smrti žene, je vztrajal in po vojni gradil porušeno domovino. Leta 1945 so ga Kamničani izvolili za predsednika MNO, leto kasneje je postal predsednik okrajnega ljudskega odbora.
Z vso preudarnostjo in prizadevnostjo, občudovanja vredno vztrajnostjo in razvitim čutom odgovornosti do dela, sodelavcev in občanov je delal in delal. Njegovo ime bo živelo od Črne, Tuhinjske doline, Zlatega polja do najbolj oddaljene vasi v Moravški dolini. Poln življenjskih izkušenj je kot mentor vedno pomagal, bil je dober prijatelj, iskren tovariš, poln globokega človeškega razumevanja za vse in vsakogar. Z vsemi svojimi sposobnostmi se je do zadnjih ur zavzemal za razvijanje in utrjevanje novih, humanih socialističnih odnosov v samoupravni družbi.
Njegov svetal lik bo vedno za vzor, v najlepšem spominu vseh, ki so ga poznali, nadvse spoštovali in cenili.
Razstava fotografij Marjana Kukca in Janka Krmelja
V	dvorani radovljiške graščine je do 24. aprila 1973 odprta razstava fotografij mojstrov 1. razreda, Marjana Kukca in Janka Krmelja.
Marjan Kukec, likovni pedagog iz Kranja in član kranjskega fotoklu-ba, razstavlja 22 črno-belih fotografij na temo Narava in Človek in umetnost, Janko Krmelj iz Tržiča pa se predstavlja s 25 črno-belimi fotografijami, ki nam prikazujejo motokros v Tržiču, gore in reševanje v gorah in naravo, v kateri išče likovne elemente.
Razstavljavca se ukvarjata s fotografijo polnih petnajst let in sta doslej razstavljala po Sloveniji, Jugoslaviji in zunaj naših meja in se ponašata s številnimi diplomami, plaketami in drugimi priznanji za svoje delo na tem področju. Poleg odličnih reportažnih zapisov so na razstavi umetniške fotografije, k; govore predvsem z likovnim jezikom. Med njimi so morda najbolj ekspresivne tiste, katerih motivi so najbolj preprosti.
Zaradi časovne in finančne stiske prireditelja razstava ni doživela'ofi-cielne otvoritve s koncertnim programom, vendar je lepo obiskana; V knjigi vtisov ne manjka pohval tudi resničnih poznavalcev umetniške fotografije.	M. A.
Vojko Duletič v Kranju
V	zgodovino jugoslovanske kinematografije se je v zadnjem času zapisalo nekaj dobrih filmov. Poleg filma »Na klancu« sta tu še dva najnovejša: »Cvetje v jeseni« in »Ljubezen na odoru«, vsi trije posneti po znanih literarnih predlogah Cankarja, Tavčarja in Voranca.
Ustvarjanje takega dela (filma) je v veliki večini primerov izredno težko, režiserju bolj malo naklonjeno. Na eni strani se mora držati osnove, po drugi strani pa mora ustvariti svojevrstne like igralcev.
OK ZM je povabila v Kranj režiserja »Cvetja v jeseni« in »Ljubezni na odoru« Vojka Duletiča. Ljubitelji filmske umetnosti se bodo lahko z njim pogovarjali o delu režiserja, o težavah, s katerimi se srečujejo tako igralci kot on sam.
Pogovoru boste lahko prisostvovali v sredo, 25. aprila, ob 17.30 v sobi 9 skupščine občine v Kranju.
Š. R.
Spodbudni rezultati kulturne akcije
Mirno lahko zapišemo, da je kulturna akcija sindikatov, kulturne skupnosti in zveze kulturno-prosvet-nih organisacj v radovljiški občini v minulem letu uspela in pokazala spodbudne rezultate. 19 predstav je bilo v raznih krajih v občini, med izvajalci pa so bili Mestno gledališče ljubljansko (12 predstav), Prešernovo gledališče Kranj (5) in gledališče Tone Čufar Jesenice (2). Predstave si je ogledalo blizu sedem tisoč delavcev — članov sindikata. Največji obisk so redno beležili v Radovljici in na Bledu, od kolektivov pa je bilo na predstavah največ delavcev Verige Lesce, Almire Radovljica, Elana Begunje, Gozdnega gospodarstva in podjetja LIP Bled.
Zanimivo je tudi, da je lani sodelovalo v kulturni akciji 44 delovnih organizacij v občini. Vse so podpisale dogovor in prispevale denar za vsakega člana kolektiva oziroma člana sindikata po 4 dinarje.
Zaradi velikega zanimanja za to obliko kulturne dejavnosti zdaj v občini razmišljajo, da bi ponekod v prihodnje na dan organizirali po dve predstavi in tako delno premostili težave, s katerimi so se že lani srečevali zaradi pomanjkanja sedežev v nekaterih dvoranah.	A. 2.
Ob prazniku tabornikov
Te dni bo zagorelo po Sloveniji nešteto tabornih ognjev in iz gr l starejših in mlajših tabornikov bo zavrela taborniška pesem. Takšna je običajno proslavitev taborniškega praznika, 22. aprila. Na ta dan leta 1951 je bila na pobudo centralnega komiteja slovenske mladinske organizacije ustanovljena Zveza tabornikov Slovenije, ki ima danes že 12.000 članov. Njihov dom je narava in platnena naselja, od koder prinašajo taborniki vedrino, pesem in odločnost, kar mora imeti vsak, kdor živi z ifarHvo.. }	'
* L v » »	/ :■	t rf. ••.	it
V slovenski taborniški organizaciji zavzemajo pomembno mesto tudi gorenjski taborniki. V 18 taborniških odredih v Tržiču, Križah, Kranju, Škofji Loki, Železnikih, Zireh, na Trati, v Lescah, Radovljici, Bohinjski Bistrici, na'Bledu in na Jesenicah je prek 1500 aktivnih Članov. Gorenjski taborniki se lahko pohvalijo z odličnimi dosežki na republiških in zveznih tekmovanjih. Osvojili so vrsto nazivov »partizanski odred«, ki jih Zveza tabornikov Slovenije podeljuje najbolj aktivnim taborniškim enotam v republiki.
Mrtev kapital v nedokončanih telovadnicah
Cesta JLA 6/1 nebotičnik
PROJEKTIVNO
PODJETJE
kranj
izdeluje načrte za sta-novanjske hiše in vse
vrste ostalih gradenj
Še dva laboda
toTrem blejskim labodom, ki so brez lezav »prebili« zimo, sta se konec norca pridružila še dva. Tako kot ZJ V? Je tudi ^ dva blejskemu £Jl n,er?u društvu podarila rZ J?b°dov v Švici, fn zakaj ravno Bledu? Poznavalci in ljubitelji oieaa iz švicarske farme so se men-? ° f.otrdno odločili, da mora Bled imeti v prihodnje v okras še več tak-Jlm ^Potcev. Mimogrede povedano, , "Pernati okrasek« menda stane okrog 1000 novih dinarjev.
Polno sprehajalcev
Zbdjsko jezero je v soboto in nede-lbZbUtW° PreceJ izletnikov, ki so oMh i1, konec tedna za prijeten v ,č°lnarni domačega turi-društva so imeli na voljo TCli,H olnov za vožnjo po jezeru, nnti krovnemu vremenu so bile pou ob jezeru polne sprehajalcev,
* rx*ob£>k Pa so zabeležili tudi v gostišču Turistični dom.	-fr
Uspela razstava
Bah^eljVf bila v gostišču Marije narnJ Trb°Aah odPrta kulinarč-
deležna Zrl'Je lepo usPela ™ bda urejena rtftTa ST }fP°
kusit raZStavlJ™a Jedila tudi po-
trrJ1 raz?tavi smo videli tudi neka-gostinske in turistične delavce, nnsi Upamo< da bo marsikatera jed nasia prostor na jedilnih listih na-
Sln gostišč.	_fr
Pomlad je prišla
>/af je pozimi skril sneg, se je po-knt-u Zdai sPornladi. Toliko smeti, tolh Je ob gorenjskih cestah, je Zar? HCtjti cel° na javnih smetiščih. n:,ye' ot Pričajo smeti ob cestah, zasm terjetno sPloh ne vedo. Kako in brina je samo gorenjska cesta nn w j® smeti je ob cesti, ki pelje a med *n naprej v Bohinj!
„JZ6? bližnjim navalom turistov v
mnfJr(lJe\ bi bil° treba ta dokazni
hniZ ^labe skrbi za okolje vse-
lahbr. odstraniti. Zgodi se namreč
na Vb) ?;8e bodo turisti ob pogledu
ko, J lšče najrazličnejših odpad-
nrLP/em?lill> še P^den bodo na Pnmer videli Bled in Bohinj.
M. H.
e drvarnice Pri gasilskem domu
okolirn°ČejTrgani urediti tudi
™v fajo8TlSk*ega doma> ki °b-
ganhiZ Polastitev 90-letnice or-(proslnTeua , gasilstva v občini Podreti fi etos avgusta), morajo Skupščin,. Laxrnic in Postaviti nove. nega 21 - za to nima potreb-vaniskf£arja\.Zat0 so se s Stano-bo n*v? f^Jetjem dogovorili, da vanjsko Jryarmce zgradilo Stano-nje okni?' djeJje s sredstvi za ureja-
stotkn sfana * Pr«d8tavlJaJ° 2'5 od-
drvarnin ZVn Ja Postavitev novih POtreb°^
Tudi v Šenčurju taborniški odred
zvezePK?nHj0 ob*inske taborniške cije SenJ,!tJ m mladinske organiza-kim 7&Z,80 ustanovili pred krat-se boičenoZ taborniSM odred, ki ZelehariT Z po Partizanu Janku zboru so*0 ,U8J.anovnern občnem nili z nalnLZ-A taborniki sezna-n*kim živfZT abornikov in tabor-odpravili k tlu171' po zbom pa so se novopečeni abo/neniu ognju, kjer so znonetab0rn%bb°rniki Prvii zaPeli
Tam ob0°n"ike Pesmi Tabor stoji, gnju našem itd. B. R.
V Glasu sta bila v zadnjem času priobčena dva prispevka, ki zadevata gradnjo in stanje v blejski osnovni šoli in v nekaterih drugih novih šolah radovljiške občine. Kljub šaljivemu tonu v prvem prispevku je v vsej zadevi toliko zelo resnega, da ne bi bilo prav, če bi razpravljanje o teh vprašanjih prekinili brez potrebnega razčiščenja in brez nekaterih sklepov. O raznih motnjah, ki so po izjavah Projekta podražile gradnjo, naj spregovorijo tisti, ki so o tem točneje informirani in so za to odgovorni.
V tem prispevku bi radi obravnavali predvsem problem nedokončanih telovadnic. Ko gledamo ob novih Šolah te nedokončane objekte, za katere je zmanjkalo denarja, se nam vriva tudi misel na več 10 milijonov starih dinarjev, ki so bili izdani za nadzor gradnje. To ni očitek podjetju, ki nadzor opravlja, ampak je samo pomislek, da tak nadzor sploh mora biti. Človek bi pričakoval, da lahko popolnoma zaupamo preciznosti načrtov, strokovnosti in poštenosti gradbenih podjetij, da bo delo opravljeno neoporečno. Tukaj sta tudi še investitor — občina, in uporabnik — šola, ki bi lahko zasledovala potek gradnje na cenejši način. Kam bi prišli, če bi morali na tako drag način nadzorovati delo vseh naših delovnih ljudi v vseh naših podjetjih in ustanovah. Gledano v republiškem merilu nanesejo taki in podobni izdatki prav gotovo tolikšne vsote, da bi z njimi lahko postavili nove šole povsod tam, kjer se otrokom podirajo stropi nad glavo in kjer še poučujejo v adaptiranih
mrtvašnicah, ne da bi zaradi tega morali odložiti gradnjo telovadnic v drugo fazo. (Lanskoletna razprava o zadevi v Delu!)
Radovljiški občinski skupščini je vsekakor treba priznati, da je vsa zadnja leta posvečala šolstvu veliko pozornost, saj je dobilo nove šole vseh 6 središč osnovnega šolstva. Odločilna zasluga pri tem gre seveda tudi občanom, ki so se z zavestjo odločili za samoprispevek. Po dolgih letih čakanja sta bili otvoritvi novih šol na Bledu in v Radovljici v začetku letošnjega šolskega leta resnična praznika. Zelo grenko pa je ob teh uspehih dejstvo, da so vse zadnje nove šole: v Lescah,,na Bledu in v Radovljici ostale z nedokončanimi in neuporabnimi telovadnicami in da enako preti tudi Bohinju. Znova in znova se nam zato vriva v spomin proprost lepak, ki ga je za propagando ob referendumu izdelala roka nekega učenca. Na njem je pisalo: »Starši, glasujte za samoprispevek, da bomo v novih telovadnicah izboljšali svoje telesne drže!« Vseka-
kor je izražena v teh besedah zelo občutena želja po nečem, kar bi imeli učenci najraje. In vendar so dobili učenci za zdaj vse drugo: lepe učilnice, hale za prireditve, sodobno opremo in učila, samo tistega ne, po čemer so najbolj hrepeneli, kajti telovadnice so v sedanjem stanju neuporabne! Številna vprašanja odraslih, kaj je z novimi telovadnicami, je znamenje, da so skupno z otroki razočarani tudi oni.
Stvari danes ne bi mnogo koristili in tudi zedinili se verjetno ne bi, če bi poskušali sedaj ugotoviti, ali je bilo prav, da so odgovorni zaradi denarne stiske odložili prav dovršitev telovadnic. Z drugimi besedami, ali učenci res prav na telovadnice najlaže čakajo! Telesna vzgoja je vsako gradnjo nove šole v dveh fazah vedno drago plačevala. Tudi na Gorenjskem čakajo nekatere šole na to drugo fazo že 20 let in telovadnice še nimajo (Ziri), ali jo šele zadnje čase dobivajo (Žirovnica). Pozneje je nastopilo boljše obdobje, ko ni bilo več nove šole brez dograjene telovadnice (na Gorenjskem kar 14). Nikakor se ne bi smeli sedaj vračati na staro napako, kar pa se vendar zopet dogaja marsikje v Sloveniji. Pri novih šolah v radovljiški občini nevar- • nost ni tako velika, ker so telovadnice v glavnem vendar že zgrajene.
Seveda pa prav zato pomenijo mrtev kapital, ki stoji sedaj neizko-
Sodobna telovadnica v šoli dr. Franceta Prešerna v Kranju. — Foto: Perdan
t
Mladi kranjski planinci so obiskali kraje kmečkih uporov
Za 14. april nam ni vreme nič dobrega obetalo. Že ves teden so se vrstile plohe, snežni viharji, pritiskal je mraz. Z naših šol pa so se le prijavljali planinci za izlet v Belo krajino in na Gorjance.
Naročeni avtobus je najprej nabral planince iz okoliških šol. Zelo so bili začudeni, ker zanje v avtobusu ni bilo prostora. Poslovalnica Creine je razumela naš položaj in takoj preskrbela še eno vozilo. Dva polna velika avtobusa sta zdrsela proti Dolenjski. Pričakovali smo, da bo južno od Ljubljane topleje. Kako zelo smo se pa začudili, ko smo zagledali tudi vse nižine v beli odeji. Kar žal nam je bilo, da nismo imeli s seboj smučk.
Z glavne ceste smo zavili proti Žužemberku. Občudovali smo lepote zelene Krke in se ustavili ob znamenitem gradu. Tudi Soteska nas je pritegnila. Izstopili smo in zvedeli precej zanimivega iz zgodovine tega kraja. Krenili smo na slabšo cesto in sprejela nas je ozka dolina pod obrobjem Kočevskega Roga. Za sabo smo pustili Črmošnjice. Napis v vasi Vršiče pa nam je nakazal smer proti
Mirni gori. Do vasi Planina nad Semičem smo se še peljali. Tu smo že zagledali planinski dom, ki ga oskrbuje PD Črnomelj. Prijazno nas je pozdravljal že od daleč. Saj gorenjske goste bolj redko vidi! Sto-glava kolona se je zagrizla v breg. Bil je spolzek, snežen, blaten. Gostoljubna koča nas je lepo sprejela. Na peči so se greli taborniki iz Novega mesta. Topel čaj nas je okrepčal. Kmalu smo bili zopet zunaj in se. pošteno nakepali. Razgledni stolp nam je omogočil pogled po vsej Beli krajini. Videli smo napise, da so bili tu hudi osvobodilni boji. Nekaj let med vojno je bilo ozemlje osvobojeno. Vasi so nudile ranjenim partizanom zavetje in pomoč. Spomenik pove, da je bil tu rekonvalescentni center partizanskih bolnic.
Avtobusa sta zopet zabrnela in nas odpeljala drugemu cilju naproti. Semiška gora s svojimi skrbno obdelanimi vinogradi je bila hitro za nami. Cesta se je vijugala med belimi brezami in steljniki ter se dvigala proti Gorjancem. Onstran prelaza Vahta smo zavili na stransko pot. Na zahodnem robu Gorjancev je vas
Podgrad. Tu smo komaj dobili dovolj prostora, da sta naša šoferja obrnila dolga vozila, kolona pa se je začela vzpenjati na prijazen grič Mehovo.
Tu je bil v srednjem veku mogočen grad z obzidjem. Danes so le še ostanki razvalin. Ker se letos spominjamo kmečkih uporov, smo radi prisluhnili razlagi iz tiste dobe. Min-dorfi so bili bogati graščaki na Slovenskem. Mehovo je bila njihova mogočna utrdba, življenje tlačanov spodaj pa neznosno, izkoriščano do skrajnih meja. Ko je zagorel sloven-sko-hrvatski upor, so se dvignili tudi kmetje pod Gorjanci. Napadli so grad, njegove gospodarje ujeli, za-pregli v plug, da so morali orati. V Valvasorju beremo, da so do smrti potolkli vso družino Baltazarja Mindorfa. Kasneje so kmetje kaznovali tudi uskoke, ki so prišli grajskim na pomoč.
Ker letos oživljamo uporniške čase našega kmeta, smo se planinci odločili, da Aškerčevo pesem Tlaka podoživimo na Mehovem in ta načrt smo tudi izpolnili. Z bogatimi vtisi smo se vrnili v gorenjsko metropolo.
M. B.
Np^bled
LESNA INDUSTRIJA — Ljubljanska c. 32 — telefon 77-384 — telex 34525
riščen ob novih šolah. Gre za to, da bi se vsi dovolj zavedali škode, ki jo pomeni vsak dan takega stanja in da ne bi živeli v prepričanju, da je s poukom telesne vzgoje tudi tako, kot poteka trenutno, nekako v redu. Tako v Radovljici kakor na Bledu bi vse šole: osnovne, posebne in strokovne potrebovale tedensko telovadnico vsaj za 100 ur rednega pouka telesne vzgoje (brez delovanja ŠŠD). Nova organizacija celotnega šolskega pouka je s prostimi sobotami in enoizmenskim poukom vnesla v šolsko delo velike koristi, za pouk telesne vzgoje v sedanji situaciji pa nasprotno veliko težav, saj je treba spraviti ves pouk telesne vzgoje v pičlih 5 dopoldnevov, to je v največ 30 razpoložljivih ur. Razumljivo je, da se pouk zaradi tega delno opušča ali pa je improviziran zunaj telovadnic. Razpoložljive ure v telovadnicah poskušajo izkoristiti maksimalno tako, da natrpajo istočasno v telovadnico po 2 do 3 razrede s 60 in več učenci. To je seveda pedagoško nemogoče delo, saj je pri pouku telesne vzgoje potrebna enaka pozornost in temeljitost kot pri ostalem pouku. Telovadnice TVD Partizan, ki so šolam edino zatočišče, so od novih zgradb še bolj oddaljene in se tretjina šolske ure izgublja v prihajanju in odhajanju, kar skoraj onemogoča načrtno delo.
V novih šolah je na srečo uresničeno dolgoletno prepričevanje, da potrebuje šola za ustrezen potek pouka telesne vzgoje 2 telovadnici, eno večjo in eno manjšo in vsekakor bazen. Kaj bi torej naredili, da bi vse te prostore čimprej usposobili za uporabo. Na Bledu in v Radovljici bo stvar sedaj, ko so gradbena podjetja gradbišča že zapustila, to vsekakor težje in dražje, za Bohinj pa bi bil mogoče še čas, da se oprime boljše rešitve. Ob otvoritvi Šol smo slišali zagotovila, da bodo telovadnice dokončane nekje novembra ali decembra preteklega leta s pomočjo posojil gradbenih podjetij in s posojili, ki bi jih dala podjetja z območja novih šol.
Ker so telovadnice še vedno nedograjene, je možno sklepati, da so nastopile nove težave. Te moramo vsekakor pričakovati tudi v bodoče in s tem tudi nadaljnje odlaganje dovršitve telovadnic. Prepričani smo, da si vsi gotovo močno prizadevajo, da bi rešili ta težek problem. Če pa stvar vendar ne bi uspela, bi mogoče poskusili vsaj v glavnem usposobiti telovadnice. Upamo, da to ne bi bilo škodljivo polovičarstvo, saj bi vendar spravili v življenje vsaj sedanjih 75 % sicer mrtvih opravljenih del.
Obstoječemu zidovju, zastekleno-sti in ogrevalnim napravam bi dodali vsaj še predvidena tla in montažna dela za orodne naprave. Tako urejene telovadnice bi že lahko rabile vsem športnim igram in splošni vadbi v najrazličnejših oblikah. Nekaj blazin in orodja ni tako hud problem, dokončno pa bi lahko kompletirali opremo postopoma. Rešitev morda ni najboljša, vendar bi se od-odločili zanjo, če bi na 100 % dovršitev morali čakati še več let. Glede denarja bi poleg že predvidenih virov zainteresirali tudi domače prebivalstvo in kolektive. Ne bi jih spravljali v slabo voljo z novimi samoprispevki, poskušali pa bi dobiti od njih namensko posojilo, ki bi jim ga šola vračala v naravi, t.j. z uporabo telovadnic ali bazena.
Posebno kolektivi imajo do telesne vzgoje svojega članstva velike dolžnosti, vendar večkrat ne vedo, kako in kje bi začeli. Tudi posamezniki se vse bolj zavedajo pomena telesne vzgoje, pa zaradi pomanjkanja športnih objektov za to nimajo možnosti. Dobro premišljena akcija bi torej rabila hkrati dvema ciljema, seveda pa bi zahtevala nekaj dela in primerno organizacijo. Novi šolski telovadni objekti prav gotovo ne bodo rabili samo šoli in torej ni nesmiselno, če bodoči uporabniki plačajo najemnino vnaprej in s tem pomagajo ustvarjati te naprave.
Seveda naj imajo prednost vse boljše rešitve. Z navedeno smo hoteli predvsem nakazati, da je treba poskusiti vse, samo čakati ne smemo, ker nas zahteve telesne vzgoje tako močno prehitevajo in se niti ne zavedamo, kaj vse zamujamo. Vsaka druga beseda je na primer namenjena naši mladini, njeni splošni in telesni vzgoji, predšolskemu in šolskemu varstvu, zato je ne moremo gledati neprizadeti, kako si celo sama kupuje Žoge in ure in ure preži, kdaj bo na telovadišču ali v telovadnici vsaj nekaj trenutkov prostora za njihovo prosto športno izživljanje. Ne smemo si naprtiti krivde, da problema nismo poskušali rešiti, ko ovire vendar niso bile nepremagljive!
Albin Završnik
^^^ — 331 7
Iz starega novo
Iz starega kompleta, ki ga sestavljajo hlače in dolg do kolen segajoč brezrokavnik, lahko sešijemo modernejše oblačilo. Brezrokavnik odrežemo malo pod žepi, tako da bo dolžina novega brezrokavnika segala samo čez boke. V pas vstavimo elastiko, prišijemo jo na notranjost oblačila. Iz odrezanega kosa blaga pa ukrojimo kratke in široke rokave ter jih všijemo v rokav ni izrez brezrokavnika. Če smo v ramenih široki, rokava raje opustimo. Spodaj oblečemo bluzo z dolgimi rokavi.
Anica P. iz Selc — Prosim, svetujte mi, kako naj si ukrojim kostim za pomlad. Rada bi imela tudi dvodelno obleko, pod katero bi nosila bluzo.
Marta — Model dvodelnega kompleta je na levi. Jopica ima zvonča-sta rokava do komolcev, izrez je večji. Zapenja se z drobnimi gumbki, spredaj pa sta tudi dva žepka. Krilo ima spredaj dve zunanji gubi, končuje pa se nekaj centimetrov nad koleni.
Jopico kostima sem narisala na desni strani. Ima srednje velik ovratnik, nagubano všita rokava, ki se končata z ozko manšeto. Jopica ima prsni prerez, žepa pa sta nevidna. Dolžina jopice sega čez boke. Nosili jo boste lahko tudi k hlačam, kot je to na risbi. Krilo kostima naj bo rahlo zvončasto z zadrgo zadaj ter brez vseh okraskov.
Vedno, kadar si umivamo lase, moramo očistiti tudi glavnike, krtače za lase in tudi na-vijalke. Ta lasni pribor lahko operemo kar v šamponu. Krtačo med sušenjem položimo na ščetine.
K.
družinski pomenki
Ajdove palačinke
Potrebujemo: 25 dkg bele moke, 13 dkg ajdove moke, 12 dkg masla, četrt litra mleka, 2 jajci, sol, ščepec sladkorja in za oreh kvasa.
Obe vrsti moke zmešamo, prili-vamo mlačno mleko, v katerega smo razžvrkljali zdrobljen kvas, dodamo še rumenjake, stopljeno maslo, sladkor in sol. Iz beljakov stepemo trd sneg in ga umešamo med testo. Vse skupaj naj počiva nekaj ur. Posoda s testom naj bo dovolj velika, ker bo masa vzhajala. Nato spečemo malo debelejše palačinke. Ko jih obrnemo, jih poškropimo z raztopljenim maslom. Palačinke serviramo še vroče, ne da bi jih polnili ali zložili. Zraven ponudimo kislo smetano in sladkor, tako da si jih vsak po želji maže.
razstava in prodaja
NA BLEDU
Nega prsi
Le redko ostanejo prsi brez nege dolgo lepe in polne. Predvsem je treba vseskozi negovati kožo na prsih. Večernemu umivanju s toplo vodo in milom naj sledi še oplakovanje prsi z mlačno vodo, kateri smo dodali žlico kisa. Ko se obrišemo, lahko kožo na prsih krožno zmasiramo z mastno kremo. Zelo učinkovito sredstvo za učvrstitev prsi, ki postajajo mehke in mlahave, je dnevno tuširanje s hladno vodo. Z ročnim tušem krožno usmerjamo vodni curek okoli vsake dojke. Če nimamo tuša, si pomagamo s krpo za umivanje namočeno v hladni vodi.

MAdSKI IZLET NA BLED
kotiček za ljubitelje cvetja
Angleška trata
Piše ing. Anka Bernard
Naj kar takoj povem, da nikar ne sejte angleške ljulke, če bi radi pred hišo imeli lepo »angleško trato«. Ljulka je dvoletna rastlina, ki je lepa le prvo leto, drugo leto pa postopoma povsem propade. Zato je najbolje sejati, če hočemo imeti lepo in trpežno trato, travno mešanico brez detelje ali pa sicer drage selekcionirane specialne sorte trav, ki pa se vedno pri nas ne dobijo.
Pri trati je najvažnejša oskrba. Vsaka trata lahko postane lepa ob dovolj pogosti košnji in primernem gnojenju. Za zadostno gnojenje poskrbimo spomladi. Le gnojena trata je odporna na hojo in stalno rezanje, saj jo košnja zelo izčrpa. Gnojenje tudi preprečuje širjenje plevela v trati. Plevel pa je znamenje, da trati primanjkuje mineralnih gnojil. Zgodaj bo ozelenela le s hranili dobro založena trava.
Za lepo trato je nujno potrebna vrtna kosilnica z ostro rezjo. Prenizko pa ne smemo kositi, ker se sicer v slabo gnojeni oslabljeni trati hitro širi plevel: regrat, trpotec, marjetice, razni jetičniki, črnoglavka in podobno. Lisasta trata slabo izgleda in povzroča veliko slabe volje in dela, da jo ponovno uredimo. Rez naj bo visoka od 2 do 5 cm, le med najhitrejšo rastjo v juniju lahko režemo nižje. Nizka rez pol do enega centimetra visoko pa je primerna le za dobro gnojene in škropljene trate, na primer za golf igrišča. Ob zalivanju moramo trato dobro napojiti, ne le orositi. Trata potrebuje okoli 20 litrov vode na kvadratni meter. Pogosto zalivanje pa ni potrebno, ker se vlaga v tleh dolgo zadrži.
Ob košnji je treba, če je rast bujna, odkos redno pograbiti s trate, le med počasnejšo rastjo pustimo pokošeno travo oveneti. Nikoli pa pokošene trave ne sme biti toliko, da ne bi mogla skoznjo prerasti mlada trava.
Graditelji in kmetovalci!
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
vam nudi po konkurečnih cenah v našem skladišču v Hrastju (bivša farma bekonov):
gradbeni material stavbno pohištvo umetna gnojila
Informacije daje KŽK - Komercialni servis, Cesta JLA št. 2 (nad kinom Center), telefon 22-439 in 21-260.
Priporočamo se!
IZBRALI SMO ZA VAStIZBRALI SMO ZA VAStIZBRALI SMO ZA VASilZBRALI SMO
v.
Kranjska ŽIVILA vam nudijo v svojem delikatesnem oddelku v GLOBUSU bogato izbiro vakuumsko pakiranih živil: od domače salame, suhih klobas v zapeki, salaminov, pa do raznih sirov in pravega kraškega pršuta.
Ce hočete, da bo vaša deklica okusno oblečena za pomlad, ji boste izbrali izredno lep in moderen balonski plašček ROVENA, izdelek Ju-tranjke. Je iz poliestra, se ne mečka, podložen je pa z najlonom, tako da ga lahko perete tudi v stroju. Športen poudarek mu dajejo kovinski gumbki in praktični žepki na zadrgo. Dobi se v ELETINI prodajalni BABY na Titovem trgu v Kranju v beli, beige in drap barvi v velikostih od 7 do 14 let. Cena: 30.500—33.500 din.


Pri ALPINI imajo v bogati izbiri obutve za naše najmlajše tudi lepe zračne čeveljčke za pomlad in poletje, art. 840 v beli in modri barvi, v velikostih od 2 do 7 let. Posebno priporočljivi so za otroke s ploskimi nogami, ker imajo ortopedski vložek in usnjen podplat. Cena:166 din
Ko vstopite v GLOBUS, oddelek KOKRE, vas tam na levi veselo pozdravi kup živobarvnih slamnatih cekarjev za poletje. Uvoz iz daljne Kitajske.
Cena: 38.90, 40.30 in 43.20 din
POGOVORI O STRAZISČU
Mladost in starost planinam
Noč Franc s Koroške Bele je ne-razdružljiv s svojim planinskim svetom, kjer preživi sleherni trenutek svojega prostega časa.
v gorah boste lahko našli ljudi, ki so se tja napotili iz več razlogov, a nkrati seveda vsi z istim namenom, , užlvajo v čarih in lepotah planinskega sveta. Srečali boste srčne in pogumne alpiniste, ki jim je višek aozivetja potešena strast ob prema-ganju stene; videli boste planince, ki Jim je enkratno doživetje že sam stik z.neomadeževano naravo; med drugim boste lahko spoznali tudi tihe, samotne planince, ki se bodo v koči komajda ustavili, kajti brž bodo na-aaijevah svojo samotno pot. Zdi se, t u , stalno preganja nekakšen stran, da bodo kaj zamudili, da ne bodo videli tega, kar so se bili namenih videti,
Med slednje vsekakor sodi tudi tih rn4i'0S,e,n 68"letni Franc Noč s Ko-delu v ? i ki Zdaj' P° 40-letnem nrnof; . železarni izkoristi sleherni Fn JI V"enutek> da ubeži pusti dolini c xPrav7 v hribe- Na cesti ga bo-ulihT ?Vah 2 nahrbtnikom in le rX. Jam je tokrat nameril ko-jj.^/' morda na še preostale vrhove katerekoli transverzale, v svojo ob-Hnn ln najbolj priljubljeno do-
VTnnn rnah, morda na svoj 210. vzpon na Triglav?
»Planine so moj drugi dom že od mladih nog,« pravi, »preplezal, prehodil sem jih po dolgem in počez, bil vodnik, uspešno napravil tudi mednarodno transverzalo Pot prijateljstva, prejel zlato značko za trans verzalo od Maribora do Ankarana. Neštetokrat pa sem bil na Triglavu, v naših Julijcih. Na poti me je večkrat spremljala megla, dež, doživljal sem snežni metež in nevihte. Morda najstrašnejše je bilo tedaj, ko me je v Kotu zatekla nevihta. Bilo je kot da se namerava zrušiti sarfl očak Triglav, strašno je grmelo in se bliskalo.
Skoraj vedno hodim sam, če pa me že kdo spremlja, me spremlja samo prvikrat, ker pravijo, da prehitro hodim. V gore pa grem prav vsako nedeljo, že leto dni nisem preživel prav nobene nedelje doma. Kar vleče me gor in kljub letom nisem prav nič utrujen. Nasprotno, zdravega in čilega se počutim. In v gore bom zahajal vse dotlej, dokler bo moč in zdravje. Volja pa itak ne bo nikoli usahnila.«
Tak je Franc Noč, ki zanesljivo pozna vsako stezico do Triglava ali Stola, Storžiča ali Ratitovca, Prisoj-nika ali Škrlatice. Utrjen, klen, zdrav in čil. Pravi planinec, ki mu ljubezen do gora vedno znova veleva usmeriti korak gor, v ljubljeni planinski raj.	D. S.
pa še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Joštu, Šmarjetni gori in Gorenji Savi
(31. zapis)
r
Nadpovprečni vozniki
Opozorila voznikom, naj vozijo kar najbolj previdno, nimajo nobenega posebnega haska, ker je velika večina voznikov prepričanih, da so za volanom nadpoprečni. Anketa, ki so jo izvedli v ZDA, je namreč ugotovila, da je 80 odstotkov anketiranih prepričanih, da so boljši od poprečnih voznikov. Pet odstot-
1	se je imelo za najboljšega šoferja
sptoh, le dva odstotka šoferjev pa je menila, da je nji-nova vožnja morda neznatno slabša od poprečne.
Slikarjeva zapuščina muzeju
Picassovi dediči so sklenili, da bodo kolekcijo umet-del znanih slikarjev, ki jo je imel Picasso, pokloniliLouvru. Skupna vrednost, umetnin je neprecen-■ia' ludlči so izP°lnM željo pokojnika, ki jo je izra-Zi vŽ at' ,ko je bil še živ- Nl P« §e znano, kaj bodo aeaiči storili z zapuščino Picassovih del, kijih je naslikal v zadnjem času.
Vročina v Indiji
Medtem ko pri nas še ne moremo sleči plaščev, pa je
TnJOiLaje, Val vročine- VBenaresu in indijski državi utar Pradeš so namerili tudi 48 stopinj Celzija. Zaradi vročine je umrlo nekaj deset ljudi. Sedanja temperatura je nadpoprečna za ta letni čas v Indiji. Ponekod močno primanjkuje vode.
Sojenje Božičniku
^ed okrožnim sodiščem v Mariboru se je ta teden načela sodna obravnava zoper Draga Božičnika, starega 26 let, kije obtožen, da je 5. januarja 1966 v Ja-reninskem dolu ubil pet ljudi. Božičnik zločin prizna-Ker je bil v času zločina Božičnik mlajši polnoleten je za svoje dejanje obsojen lahko največ na 15 let togega zapora.
Podgan kot ljudi
v Na svetu je približno toliko podgan kot ljudi, to je okoli 3,5 milijarde. Ti glodalci uničijo na leto 33 milijonov ton hrane, razen tega pa prenašajo tudi bolezni.
Simpozij o narkomanih
V Beogradu se je začel drugi jugoslovanski simpozij o preprečevanju narkomanije in zdravljenju narkomanov. Organizira ga jugoslovanski institut za alkoholizem in narkomanijo. Dr. Srboljub Stojilkovič je v uvodnem referatu opozoril na nujnost enotnega programa za reševanje družbenega problema narkomanije, ki dobiva od leta 1967 dalje vse večje družbene razmere, posebno med ljudmi v starosti od 15 do 25 let. Največ narkomanov je iz družin z neusklajenimi odnosi. Zdravljenje narkomanov je težavno, ker primanjkuje posebnih oddelkov na klinikah.
Krokodil v letalu
Potniki so skakali na sedeže, ko se je po tleh letala neke avstralske družbe priplazil pol metra dolg krokodil. Plazilec je pritaval iz oddelka za prtljago. Pogumna stewardesa je krokodila pokrila z odejo, izato pa so ga zvezali in odnesli nazaj med prtljago Nihče od potnikov ni hotel priznati da je nenavadni kos prtljage njegov, zato so krokodila izročili policiji.
Pripoved o mladem Alojzu Rači-ču, ki je pred sto leti (do 1872) učite-ljeval v stari šmartinski šoli, končujem še z nekaterimi podatki o njegovi nadaljnji življenjski poti. Iz Šmartina je bil Račič premeščen v Vipavo, od 1. 1872 je služboval v bližnji Postojni, od tod je odšel 1. 1876 v Čatež pri Brežicah in bil nato (od 1. 1892 vse do upokojitve 1. 1910) nadučitelj velike ljudske šole v Bo-štanju ob Savi. (Šolski upravitelji so imeli nekoč do 1. 1918 naslov nad-učitelja.) Kot upokojenec si je Alojz Račič ustvaril dom v Ljubljani. Tudi sedaj delovni mož ni obmiro-val; vrtnaril, sadjaril in čebelaril je v svoji ljubi Rožni dolini. Ob večerih pa je zvesto hodil na pevske vaje Glasbene matice, pri kateri je navdušeno pel do poslednjih dni.
O Božu Račiču, sinu Alojza Rači-ča, smo pred leti že obširneje pisali v Gla&u. Zdaj je zaslužni šolnik, narodni gospodar, zbiralec in prouče-valec ljudske umetnosti, častni član Slovenskega etnografskega društva in strokovni sodelavec Slovenske akademije znanosti in umetnosti — stopil že v 86. leto življenja. Ves čil, krepak in poln delovnih načrtov — tak kot je bil nekoč njegov oče Alojz ... Lepo so svojega domačina te dni počastile »Rožnodolske novice«, krajevni list velikega ljubljanskega področja pod Rožnikom, s člankom »Božo Račič sredi devetega desetletja«. Res, kako čudovito je, biti pri petinosemdesetih letih še tako mlad!
Posredno pa se bom k Račičevemu rodu moral še enkrat vrniti — ko boni pisal o gaštejskih Strojih ln njihovi gostilnici.
ŠOLOV GOSPOD
Stari Strašani se gotovo še spominjajo tudi nekdanjega šmartinskega nadučitelja (poznejšega šolskega upravitelja) Franca Rojine, na splošno znanega pod vzdevkom Šolov (pač zato, ker je vodil šolo in tudi stanoval v njej).
Če je spomin na Alojza Račiča res že obledel — minilo je pač že več kot sto let, kar je učiteljeval v Šmar-tinu — potem lahko rečemo, da ime nadučitelja Rojine med Strašani še ni pozabljeno. Saj je njih same ali pa pozneje njihove razboriteže dolga leta mojstril. Celih sedemindvajset let je Franc Rojina poučeval v šmartinski šoli! Dosti dolga doba, da se res lahko med vaščani udomačiš, zameriš ali pa priljubiš.
Rojina — med ljudmi spoštljivo imenovan kot »Šolov gospod« — se je priljubil v dolgih letih svojega službovanja med Strašani. To res lahko rečemo. Bil pa je mož vsestransko dejaven, pač kot vsi stari, klasični učitelji. Bil je iskan pevo-vodja, izveden čebelar, sadjar in vrtnar. Tak človek se ljudem najprej priljubi.
Še tesneje pa se je Rojina spoprijateljil v domači lovski družbi. Prišel je v Šmartin že kot izkušen, spreten lovec in takoj osvojil bolj ali manj zaprto lovsko bratovščino s svojim humorjem in duhovitostjo. Za lovce je bil poslej le še Šolov France, šegav drug in zvest tovariš.
Zaradi svoje poštenosti in odkritosrčnosti pa se je Rojina priljubil prav vsem. Tudi otroci so ga imeli radi, zanje je bil kar »Šolov ata«.
FRANC ROJINA
No, treba bo le povedati tudi kaj življenjepisnih podatkov vrlega moža, o katerem bo stekla beseda v današnjem in prihodnjem Glasu.
Franc Rojina, šolnik, čebelarski in lovski pisatelj, je bil po rodu iz Šiške pri Ljubljani. Rodil se je 3. oktobra 1867 očetu mizarju, rezbarju in zna-nemu ptičarju Antonu Rojini.
Nižjo realko in učiteljišče je ab-solviral v Ljubljani. Potem pa je kot učitelj služboval v Kolovratu pri Litiji in na Dobravi pri Kropi. Se zelo mlad — komaj šestindvajsetletnik — je bil že nadučitelj v Vačah nad Litijo, v Šmartnem pod Šmarno goro in slednjič v Šmartinu (Straži-šču) pri Kranju. Tu je dočakal tudi iztek let, potrebnih za pokojnino. Umreti pa je šel Rojina v svoj domači kraj, v svoj rojstni dom v Šiško. Tu se mu je utrnilo življenje 2. februarja 1944 — sredi hudih okupacijskih let...
»DELAJ, NABIRAJ, POMNOŽUJ«
Tako je bilo geslo prvega slovenskega čebelarskega časopisa »Slovenske čebele« (družbenega lista za prijatelje čebelarstva po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem), ki je pričel izhajati natanko pred sto leti (1873)!
Današnji Slovenski čebelar ima torej res častno tradicijo. In prav Franc Rojina je bil temu listu urednik dolgo vrsto let (od 1898 do 1918) in najbolj plodovit pisec člankov in razprav v njem.
Ljubezni do čebel se je Rojina na-vzel že od svojega očeta, potem pa je še kot učiteljiščnik nabiral strokovno teoretično znanje pri prof. Linhartu, slovitem ljubljanskem čebe-larju-znanstveniku.
Kjerkoli je potem Rojina služboval, si je uredil vzoren čebelnjak. L. 1900 je opravil na Dunaju še poseben usposobljenostni izpit za strokovnega čebelarskega učitelja. Potem se je redno udeleževal čebelarskih kongresov, zborovanj in razstav po Avstro-Ogrski. Nemčiji, Franciji in Italiji. Navezal je mnogo osebnih poznanstev s svetovno znanimi tujimi strokovnjaki.
Sčasoma je Franc Rpjina postal na Slovenskem eden najpopularnejših predavateljev in čebelarskih publicistov svojega časa. Poleg člankov iz zgodovine in teorije čebeljarjenja, je pisal tudi poročila s kongresov, novice iz prakse, prigodne zapiske itd.
Pomembno delo je Rojinov prevod Antona Janše »Popolni nauk o čebelarstvu«, ki mu je uvod napisal tudi Strašan (bolje GaŠtejec) dr. Valter Šmid, prav tako znan čebelar (o tem možu je že tekla beseda v naših pogovorih). Zelo prijetno branje so Rojinovi avtobiografski zapiski »Nekaj čebelarskih spominov«, ki so izhajali v Slovenskem čebelarju kar štiri leta (1933—1937). Rojina je pisal nazorno, živo in zabavno.
Črtomir Zoreč
IVO ZORMAN	4
£)raga moja Iza
vedno^eV? °pirial na Palico> a Je hodil Se kar zravnan in še nizka vrat« V •t da se ^ moral skloniti, ko Je stopil skozi pripovedoval-V 12 Sledil sem mu in poslušal, ko mi je
nosijo vS Pf lzdaJaj°- Drugače sem še kar, noge pa me ne
Priv ) or treba.« iz vsehainlSem 8®i_na mrak in P°dajal roko spominom, ki so mi posle v veži ?"hf->al1 naproti. Prihajali so s težko mizo za Policah Bili S , ze.leno pečjo, z maminimi svetilkami na Stanetu nak trpki in PriJetni spomini, zaradi novice o rožni vener ?" Vef trpkih kakor PriJetnih. Bil je spomin na so me bolpl o b ?mo ga za vse svetnike molili ob klopi pri peči in ga ob zirni-u * m hrbet' bil Je spomin na goro fižola, ki smo Antona Vil* ve^nh izbirali pri mizi, in bil je spomin na
Po Vnpif 28 Pečj0 rezlJal sv°Je &olne-Pričakali v ii ^ hodiI kot zmagovalec, ki so ga težko Vendar sem M f^?™ hišo pa sem stoPn kakor d°mač človek, odprl sten^L-	• tu vsaj prve trenutke skoraj gost, ker je oče
»Boš pil?« omanco ln postavil na mizo steklenico z žganjem.
očel^odriLi^ir'6	s tem P°kazati, da sem tudi v njegovih
sem se vrnil vek sem odhajal, sem veljal za otroka, ko Priznanje in lfi"1 Se *™el za zrelega- Zato sem sprejel očetovo »Povso'u A - ponuJeno PUačo. »NpW toeiJ°>« sem rekel. Nekaten praznujejo.«
;n Lp aznu^-«
Z okna 'ie Pra*nujej° vsi,« je rekel oče. polniti Dorroia mehur s tobakom in pričel z okornimi prsti videlose je	0. pipo- Tobak Je bil grobo narezan, kar
»Bi rail' 1 dostl vreden, ifnaprs gal cigareto?« pred oČetor^T.tr6pa Sem vzel usnjeno cigaretnico in jo odprl
»Kadiš?« je vprašluče ^ dokazovale' da sem odrasel->>Ze nekaj časa jih ni dobiti.«
Prižgala sva, modrikast dim se je dvignil med nama, izbo pa je napolnil opojen vonj.
»Te niso nemške?«
»Ameriške so,« sem rekel.
»Američani imajo vsega dovolj...«
»Imajo.«
» ... mi pa nič.«
»Vojska je,« sem opravičeval pomanjkanje.
»Hlev je skoraj prazen. En konj je šel s Stanetom ...«
»Kam?«
»Bežali so. Kaj pa vem kam.«
»Beli so ti pobrali, vidiš,« sem rekel z zadoščenjem.
» ... drugega so danes zjutraj vzeli vaši.«
»Belim bi dal, našim ne.«
»Oba bi potrebovali, nimamo pa nobenega. Njive niso obdelane kakor treba ... «
»Bodo že.«
» ... shrambe so izpraznjene. Ana ne zmore vsega.«
»Ana je še otrok,« sem rekel.
»Ne već.«
»Polona ne prihaja?«
»Še, pa bi morala večkrat. Kaj misliš ti?«
Nič nisem mislil, prav gotovo pa nisem imel namena, da bi delal na kmetiji. Nikoli se nisem rad sklanjal po njivah, sedaj pa sem bil sam svoj in sem lahko izbiral.
»Ne vem, kaj mi bodo dali,« sem rekel očetu.
»Kdo?«
»Naši. Na zemlji ne bom.«
»Stane je imel zemljo rad ...«
... oče pa Staneta. Raje kakor druge, dosti raje kakor mene. Kaj bi z manoj! Će bi se po zmagoviti vojni vrnil Stane, bi bil pogovor med očetom in sinom drugačen, in preden bi sedla k žganju in tobaku, bi stopila okoli hiše in v hlev in vsaj do najbližjih njiv. Toda Stane je bežal s premaganci in ni ga mogla doseči očetova želja:
» ... če bi bil tu ...«
»Bi ti bilo bolj všeč, če bi bežel jaz ... če bi pregnali naše?«
»Nobenemu svojih ne morem želeti nič slabega.«
»Jaz bi ga raje videl mrtvega.«
»Na brata kličeš smrt?«
»Nekateri so se sami odločili zanjo, ko so morali izbirati med življenjem in častjo.«
»To je lepo slišati...«
»Poznal sem jih.«
» ... a kaj, ko ima vsak eno samo življenje.«
Prepričan sem bil, da me oče ne more razumeti, da me nikoli ne bo razumel. Govorila sva drug mimo drugega, kajti jaz sem imel v mislih srečo človeštva, oče samo srečo Novakovih.
»Anton je mrtev ... če se ti zdi, da je tako prav,« je rekel.
Cigareti sta nama dogoreli, nič več si nisva imela povedati, in med naju je legel molk. Kdove kaj bi bila z njim, če bi ne bila Ana planila vanj kakor metulj.
»Doma si? Saj sem vedela,« je hitela. »Saj sem rekla Marjani...«
Frfotala je po sobi v rožnatem krilu in pregnala mrakobnost, zavrtela se je okoli mojega stola in mi nazadnje sedla na kolena, le kako ji je to prišlo na misel, položila mi je roke na ramena in mi od blizu pogledala v obraz in se zasmejala:
»Kakšen si!«
V naslednjem trenutku je bila spet pokonci, napravila je nekaj korakov proti vratom, obstala in vprašala:
»Si kaj jedel?«
Res ni bila več otrok. Potegnila se je, ramena so se ji zaoblila, iz jopice pa so ji silile prsi, prave ženske prsi, ne tisti drobni nastavki, ki jih je tako sramežljivo pokrivala z dlanmi, če sem zjutraj nenadoma stopil v izbo, ko se je umivala. Oči so ji žarele, bile so temne kot mamine, kakor Antonove, usta so ji ves čas lezla na smeh in na licih so se ji delale jamice.
»Nisem lačen,« sem rekel.
»Nekaj slanine je še ...«
»Sem že jedel. Sedi!«
Res mi ni bilo za slanino, za nobeno stvar... le za Ano. Samo Ana je bila vesela moje vrnitve. Njej molk, ki je legal med naju z očetom, ni mogel do živega. Razganjala ga je s smehom, kakor razganja veter meglo.
»So ti postregle gospe?« je vprašala.
»Tudi.«
»Danes bi vsaka rada imela svojega gosta ... če je le mogoče komisarja... z zvezdicami.«
Odlomek iz romana Iva Zorni an a Draga moja Iza, ki ga ie izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno h Kaju-hovo nagrado.

Dokopal sem se do spoznanja
Bilo mi je pet let, ko sem si zaželel, da bi si ogledal svet. Kaj bi čepel samo doma, v rodni vasi! Želja se mije tudi uresničila.
Nekega dne je prišla k nam pošta, da naj pridem k teti v Nemčijo. Povabila sem se zelo razveselil. Pri vseh sosedih sem oznanjal: »V Nemčijo, v Nemčijo grem, juhuhu!« Seveda so se mi sosedje smejali in mi govorili: »Misliš, da je tam kaj drugače?« »Seveda,« sem odgovarjal, »tam je Nemčija, tam je vse lepše kot doma. Lepe hiše, široke ceste in teta ima lep avto. Juhuhu!«
Kmalu ie napočil trenutek, ko sem se poslovil od domačih. Se na vlaku sem se veselil V Miinchnu me je na postaji že čakala teta. »Guten Tag,« mije rekla. »Kaj pa je to, teta, ali je kakšna jed? Je zelo dobra?« »Ne, ne, to je le nemški pozdrav.« »Oh, sem se pa že tako veselil jedi.« »No, nikar se ne cmeri, saj boš jedel.« S teto sva se odpravila na njen dom. Vse je bilo tako čisto, novo. »Ali je to vse tvoje?« sem jo vprašal. »Seveda,« je odgovorila in umolknila. Nato pa je še dodala: »Ah, saj ni nič posebnega!«
Bilo je že zvečer, zato sem moral kmalu oditi spat. Ko pa sem zlezel v posteljo, sem začel jokati. »Kaj pa
ti je?« me je vprašala teta. »Nič, samo po materi, očetu in sestri se mi toži.« »Oh, 'to te bo kmalu minilo, boš videl.« Nato sem zaspal. Vendar se mi je iz dneva v dan bolj tožilo po domačih. Toliko časa me je napadal dolgčas, dokler nisem teti rekel, da bi rad šel domov. Nekaj časa me je gledala, potem pa rekla : »No, prav, jutri greš domov.« Res, naslednji dan sem se odpeljal.
Ko sem srečno prispel domov, me je mami vprašala, kako je kaj bilo v Nemčiji. »Zanič, popolnoma zanič, nikoli več ne grem tja!« »Zakaj ne, saj si bil govoril, kako je tam vse lepo.« »Ni, ni lepo!« sem jo prekinil. »Doma je najlepše, tebe imam in prijatelje. Tu sem na domači zemlji, tam pa je vse tuje. Tam ni nikogar, da bi te potolaži, tu pa imam tebe.« »No, zdaj vsaj veš, kako je drugje.« »Slabše je kot doma,« sem rekel.
Tako sem spoznal, da je doma najlepše. Tujina je lepa, dokler o njej poslušaš, ne pa, če v njej živiš.
Marjan Celjar, 8. b r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur

Po neumnem zapravljeni denar
Med počitnicami sem si prislužil nekaj denarja. Hitro sem ga hotel zapraviti.
Zelo sem si želel kupovati žvečilne gumije, v katerih so bile tudi sličice. Mami mi je dejala, naj si kupim kaj bolj »pametnega«. Toda kot da sem sedel na ušesih, nisem hotel o tem nič slišati. Dolgo sem hrepenel po kupovanju sličic in popadla me je že prava mrzlica. Žvečilne gumije sem požvečil, sličice pa zbiral. Te sem zamenjaval z drugimi fanti in pri tem smo sklepali prave kupčije.
Prišel je čas, ko teh zavojčkov niso več prodajali. Nisem zbral še vseh
sličic, a tudi denarja mi ni ostalo veliko. Šele tedaj sem utegnil pregledati sličice. V njih nisem našel nobene vrednosti in ugotovil sem, da sem storil veliko neumnost. Bilo mi je silno žal. Mami mi je svetovala prav, pa sem kljub temu kupoval te ničvredne sličice. Nekaj denarja sem sicer dobil nazaj, ker mi je nekdo sličice odkupil, pa vendar ...
Še vedno sem se kesal, da sem ravnal tako brez pameti. Sedaj bolj gospodarno rabim svoj denar.
Mojmir Perdan, 8. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur
Pokazala ti je rože, sonce..
Dan je pust in turoben. Pozno popoldne je in že sem naveličan celodnevnega skakanja sem ter tja ter stalno misliti na to, kaj si že naredil
V pasti
Oče mi velikokrat pripoveduje razburljive zgodbe iz narodnoosvobodilnega-boj a. Tudi tokrat je začel:
»V našem bataljonu smo imeli mladega partizana Draga. Star je bil komaj 13 let. Ker je bil doma član pionirske organizacije in so mu bili Nemci na sledi, mu je postalo tako »vroče«, da se je moral umakniti v vrste partizanov. Tako mlad je bil, pa je že bil član mitralješke trojke. Zato smo ga vsi možje v bataljonu zelo cenili.
Nekoč smo se zadrževali v bližini Prešernova Vrbe. Imeli smo del prehranjevalne in vojaške akcije, zato smo imeli postavljene zasede do ceste, ki vodi proti Jesenicam. No, in tokrat je bil mladi Drago prepogu-men. Pri preiskavi terena ob cesti je zašel naravnost med nemške bunkerje, v katerih so bili potuhnjeni Nemci. Partizani, ki smo bili oddaljeni od bunkerjev, smo začuli pionirjev jok in kletve Nemcev, ker se jim je hotel iztrgati. Toda uiti jim ni mogel več. Po tistem so ga zaprli v radovljiške zapore. Toda Dragu se je preveč »kolcalo« po svobodi, zato ie neprestano koval načrte, kako bi Nemcem ušel. Nekoč ga je nemški stražar peljal po skromno kosilo. Na pripravnem mestu se je Drago obrnil in vrgel polno porcijo arestantske hrane stražarju v obraz. Preden se je presenečeni Nemec dobro zavedel in si obrisal juho z obraza, jo je Drago popihal. Se isti dan je bil z nami v bataljonu.«
Marko Naglič, 7. a r. osn. šole
Matije Valjavca, Preddvor
in kaj nisi in kaj še moraš narediti. Vse te obveznosti me utrujajo tako, da sem ob večerih pošteno zbit. Kar bojim se časa, ko bom odrastel in bodo tiste težke skrbi, ki jih imajo starši in odrasli ljudje, padle name. Toda temu se ni mogoče izogniti, kajti čas zahteva od vsakega posameznika svoje. Včasih, ko tako premišljam, občudujem odrasle, posebno pa matere. Kaj vse morajo prestati v svojem kratkem, pa vendar tako dolgem življenju. Ko se rodi tisto malo drobno življenje, kakor bi majhno svečko prižgali. In ta drobni plamenček je treba negovati, mu pomagati, ga braniti, nasploh to majhno življenje zahteva toliko, da mu nihče drug vsega tega ne more dati, kakor samo mati. Temu malemu življenju je mati vse. Toda počasi začne spoznavati tudi drug svet, ki pa niti malo ni podoben materi in njenemu toplemu naročju, to je svet, v katerem človek začne spoznavati vse tisto, kar mu je mati skušala zakriti, ali mu pokazati v drugačni luči, kajti srce ji je krvavelo ob misli, da bo njen otrok vse to moral spoznati.
Peljala te je v park, v gozd, na travnik. Pokazala ti je rože, sonce, vodo, pokazala ti je živali in ti si zavzeto vse to opazoval, se čudil, obenem pa bil srečen. Toda povsod ni tako. So deli sveta, kier mati pokaže otroku zaklonišče, letalo, puško in človeka, pred katerim mora bežati, ali se braniti. Tukaj se mati smeje svojemu otroku, mu pomaga pri domačih nalogah in z njim vred sanjari, kaj bo postal, ko bo velik. Tam pa matere ne vidijo bodočnosti. In mnoge ne dočakajo, da bi videle svojega otroka tako svobodnega kakor smo mi. Toda vsak se zaveda, da je mati samo ena prava mati.
Matjaž Tilinger, 7. b r. osn. šole
Simona Jenka, Kranj,
iz šolskega glasila Glas mladosti
Prometna nesreča
Pred šolo so bili otroci, ki so čakali na pouk. Ker so imeli s seboj kolesa, so se pomerili, kdo bo -prvi pri križišču.
Bilo je nekaj razposajenih dečkov. Razdelili so se po dva in dva. Prva sta zdrknila po cesti navzdol in se oba srečno vrnila. Ko sta bila na vrsti zadnja dva, sta se peljala do ceste. Z leve
strani je pripeljal avto. Prvi se je pognal čez cesto in v pravem trenutku, drugi pa šele takrat, ko je bil avto oddaljen od njega komaj nekaj metrov. Vseeno: pognal je. Voznik je dečka oplazil z blatnikom in deček se je komaj obdržal na kolesu. Voznik se je hudo prestrašil, zato je obstal in izstopil iz avtomobila. Dečka ni bilo nikjer več. Toda iz nasprotne smeri je pripeljal avto in se zaletel v avto prestrašenega voznika. Kmalu je deček prišel in se začel opravičevati vozniku. Voznik dečka ni poslušal. Zgrudil se je. Tedaj pa je pristopil še voznik drugega avtomobila in dečka oklofiital. O, kako bi ga šele jaz! Prišel je rešilni avto in odpeljal voznika v bolnišnico. Na kraj nesreče je prišla kmalu tudi milica. Poklicali so očeta in mater tega dečka, ki je povzročil nesrečo. Oče in mati sta bila zelo potrta.
Brigita Bizjak, 6. r. osn. šole
F. S. Finžgarja, Lesce
Naše uredništvo je obiskala Zvonka Stanonik iz osnovne šole Ivana Tavčarja iz Gorenje vasi. Zakaj? Za prejšnji mesec (marec) smo izbirali najboljše prispevke in se odločili za Zvonkinega »Njen 8. marec«. Zvonka hodi v 8. razred. Od predmetov pravi, da sta ji najljubša likovni pouk in slovenščina. Po osmem razredu namerava v šolo za oblikovanje v Ljubljani. Še to: nagrajeni prispevek je v literarnem krožku pregledala tudi tov. Jelovčanova. In nagrada: prejela je nalivno pero GEHA, ki ga je za naše mlade dopisnike namenilo podjetje Hermes iz Ljubljane. V uredništvu čaka še devet peres. Pridno pišite. Zvonka sije ogledala tudi nekaj oddelkov CP Gorenjski tisk. —	A. U.
Z vetrom, pticami in soncem
Prebuja se pomlad. Sneg, ki ga je bilo že tako ali tako malo, je že zdavnaj skopnel. Vrabci že pogumno čivkajo in sinice zopet veselo pojejo.
Ne zdržim več v stanovanju. Stečem ven, na sonce, proč od vsakdanjosti in šolskih nalog. Med ulicami vlada že prava pomlad, le drevesa so še gola. Zunaj mesta pa ni tako. Na obronkih se še bleščijo krpe snega. Kosi prav tako veselo skačejo in zdi se mi, da se me prav nič ne bojijo. Po njivah piha veter. Zaganja se vame, kot da bi se hotel igrati z menoj. »0, da bi me lahko ponesel s seboj, daleč, še dlje!« In že letim z vetrom in pticami, za soncem, za pomladjo. S pticami k cvetočim obalam, čez zeleneče stepe z vetrom, s soncem daleč na jug, kjer že vlada poletje.
Toda povsod ni veselo. Daleč v Vietnamu veter žalostno tuli, ker ni več dreves, da bi se igral v njihovih krošnjah. Ptic ni več, ker so se zbale rjovečih srebrnih sester. In sonce žalostno upira svoje žarke v kraterje, kjer je nekoč zelenel pragozd.
Veter je utihnil, ptice so zbežale, sonce se je skrilo in ostal sem sam z žalostnimi
mislimi v prihajajoči pomladi. Toda spet je posij al sončni žarek in v rahlem vetriču se je
zazibal droben bel cvet. »Glej no, zvonček!«
Sonce nove pomladi me je ogrelo in vzklil je kalček upanja na novo, lepše življenje po vsem svetu.
Janez Štembergar, 7. b r. osn. šole Simona Jenka, Kranj
Delovna skupnost ĆP Gorenjski tisk Kranj
razpisuje
5 štipendij
za redni študij na Višji grafični šoli v Zagrebu
Študij traja dve leti. Štipendisti dobivajo štipendijo 30 mesecev od 1. 9. 1973 dalje. Štipendisti bodo zaradi spoznavanja proizvodnje en mesec pred začetkom študija delali kot praktikanti v proizvodnji. Posebni pogoj za vpis na Višjo grafično šolo je sprejemni izpit iz matematike in kemije, ki bodo 3. in 4. septembra 1973 v Zagrebu na Višji grafični šoli.
Kandidati za štipendijo morajo imeti dokončano srednjo šolo z maturo. Prijave sprejema tajništvo podjetja ĆP Gorenjski tisk Kranj, Ul. Moše Pijadeja 1, do 30. maja 1973.
Delovna skupnost ČP Gorenjski tisk Kranj
razpisuje
štipendije
za učence Poklicne grafične šole v Ljubljani za šolsko leto 73/74 za naslednje poklice:
2	štipendiji za poklic reprodukcijski fotograf
3	štipendije za poklic offset tiskar
1	štipendijo za poklic litograf
2	Štipendiji za poklic knjigovez
1 štipendijo za poklic kartonažer Štipendije so odvisne od letnikov šolanja in discipline v šoli, in sicer:
v I. letniku 150 din v II. letniku 200 din v III. letniku 300 din
Za dodelitev štipendije morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1.	najmanj z dobrim uspehom dokončana osemletka
2.	starost do 17 let.
Interesenti naj oddajo prošnje za štipendiranje do 1. 6. 1973 v tajništvu podjetja, Kranj, Ul. Moše Pijadeja 1.
CREinfl
Turistično prometno podjetje Creina Kranj
Komisija za delovna razmerja razpisuje
za šolsko leto 1973/74 naslednja prosta učna mesta:
28 avtomehanikov 9 avtoelektričarjev
3	avtoličarje
7 avtokleparjev 9 ključavničarjev
4	strugarje
1 avtotapetnika
1	rezkalca
2	kuharja
4 natakarje 1 frizerja (za ženske)
Kandidati morajo imeti dokončanih 8 razredov osnovne šole, biti zdravstveno sposobni za opravljanje poklica in ne starejši od 18 let. Učencem avtomehanske stroke bomo po končanem šolanju omogočili pridobitev kvalifikacije za voznike motornih vozil. Prošnje kandidatov sprejema kadrovska služba podjetja do 15. maja 1973.
PRIDITE K N A IVI
VELEZELEZNINA MERKUR POSLOVNA ENOTA KURIVO KRANJ
TELEFON 21-192
RADIO
I oročila poslušajte vsak dan ob 4:*0, 5, 6, 7, 8, 9, 10 (danes dopoldne) 11, 12, 13, 14, 15, 19.30 (radijski dnevnik), 22, (dogodki in odmevi), 17, 18, 23, 24; ob nedeljah pa ob 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 14, 15, 17, 19.30 (radijski dnevnik), 22, 23 in 24.
SOBOTA 21. APRILA
4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35
19 in0VV,V ritmu; 10-20 Pri vas doma;
,°ndo in rapsodija; 12.30 ^ijski nasveti; 12.40 Po domače; l.j.du Priporočajo vam; 14.10 S .m besedo po Jugoslaviji; vtVi- V°J° naši operni pevci; 16.00 \7W y 1640 S knjižnega trga; 17 on n ansamblom James Last; nK ;jremo v kino; 18.15 Dobimo se T oki uri; 1845 Naš gost; 19.00 ^anRo noč, otroci; 19.15 Minute s Jtirim, kovači; 20.00 Češkoslovaški ansambel Traditional nn m j0'!2 Fra«e; 21.15 Za prijet-- ja-ednlo; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden
Drugi program
vfin Uo?ni akordi; 8 40 Sobota na Vf/i 202; 12.40 Panorama zvokov; 14.00 Odrasli tako, kako pa mi; 14.20
naSmblom The Rob Hoeke Bo-vfll Jt^F Quartet; 14.35 Glasbeni 15 35 Zabavni zbori, filmska
SKSr	16 05 Danes smo
Ibnrfh; 16.40 3000 sekund radia Stu-1 «nn Ji4,0 instrumenti v ritmu; ift'^n T "daja progresivne glasbe; JO-4U Jazz na II. programu; 19.00
Lr	morja; 19.05 Za vsako-
gar nekaj
Tretji program
vinski. Razuzdančeva usoda - opera v treh dejanjih; 23.00 Sobotni
nočn, koncert; 23.55 Iz slovenske poezije	- ^"vtjusKe
NEDELJA 22. APRILA
6.00 Dobro jutro; 8.05 Radijska igra t ; ° . , e: Tegobe in rešitve lepe ^imonide; 9.05 Koncert iz naših 10.05 Še, pomnite, tovariši; iU.25 Pesmi borbe in dela; 10.45Naši i?™ kt 1 čestitajo in pozdravljajo;
Nedeljska reportaža; 13.50 Z aomačimi ansambli; 14.05 Popularne operne melodije; 14.30 Humore-
nrfi ? tedna ~ 0'Henry: Pravi ffltelj, 15.05 Radijska igra -
15 45 m j' Alar™ v Beljaku; Iftftn Nedeljsko športno popoldne; io.uu Letite z nami; 19.00 Lahko
dnL'°5C'; 19-15 Glasbene razglede; 20.00 V nedeljo zvečer; 22 20
nnkt? z nami; 2305 Literarni
nokturno; 23.15 Jazz za vse Drugi program
8 40 n^1? zvoki za nedeljsko jutro; snrpK ni mozaik; 9.35 Nedeljski prehod,; 12.00 Opoldanski cocktail;
riplio • an«rama zvokov; 15.00 Ne-Qeija na valu 202
Tretji program
Sl?P.0rtni dogodki dneva; 20.15
vSe0^f izbrali' 23 55 Iz sl°"
PONEDELJEK 23. APRILA
tinejI)O9r05jUprO; 8-10 Glasbena ma" J '	1 'san svet pravljic in
k!w rnP »Gorenjski tisk«,
StaavneJkUfea Mr°Še PijadeJa,L Kr«« - V . »Gorenjski tisk«
1	in«? i' tlsk: Združeno podjetje
Konit • Pravica' Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov ured-
j£	Tekoči
uredn'ik urednik- odgovorni uredni m uPrava 21-190, 21 fi«n ° , 2l"835> novinarji .malooglasni in naročniški oddelek 21-194. - Naroč-nina letna 60 din, polletna
70 nar \/i°fna za 1 številko 15 Hin Ma 1 °Blasi: do 1° besed
2	J' ' Vsaka nadaljnja beseda Donncf n\rT0Čniki imajo 25% Popusta. Neplačanih oglasov
prom«tnV ami°' " Oproščeno
prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
zgodb; 9.20 Z velikimi zabavnimi orkestri; 9.40 Cicibanov svet; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Rapsodija in toccata; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 S tujimi pihalnimi godbami; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Amaterski zbori pojo; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Zvoki in barve orkestra Andre Kostelanetz; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.15 Z jugoslovanskimi pevci' zabavne glasbe; 18,35 Interna 469;-19.(K) Lahko noč,'otroci; 19.15 Minute z ansamblom Franca Flereta; 20.00 Ti in opera; 21.50 Ludvvig van Beethoven: Sonata za klavir, št. 6 v F-duru; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo
Drugi program.
13.05 Panorama zvokov; 14.00 Nenavadni pogovori; 14.20 Sprehodi instrumentov; 14.35 Glasbeni va-riete; 15.35 Melodije velikih mojstrov v novih priredbah; 16.05 Popevke slovenskih festivalov zabavne glasbe; 16.40 Rezervirano za mlade; 17.40 Pota našega gospodarstva; 17.50 Klavir v ritmu; 18.00 Izložba hitov; 18.40 Dvajset minut s plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 19.00 Kulturni mozaik; 19.05 Igramo za vas; 19.40 Svetovna reportaža
Tretji program
20.05 Gustav Holst: Planeti — simfonična suita, op. 32; 20.50 Literarni večer; 21.40 Koncertantni jazz; 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih: Darijan Božič; 23.55 Iz slovenske poezije
TOREK 24. APRILA
Tretji program
20.05 Kultura danes; 20.20 Operni koncert; 21.40 Z jugoslovanskih festivalov jazza; 22.00 Razgledi po sodobni glasbi; 23.30 Bach in ansambel Collegium pro arte; 23.55 Iz slovenske poezije
ČETRTEK 26. APRILA
4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev); 9.35 Slovenski oktet poje slovenske narodne; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Pesmi o velikem času; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Igrajo pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Mladina poje; 14.30 Sestanek instrumentov; 14.40 Med šolo, družino in delom; 15.40 Dve orkestralni partituri Danila Svare; 16.00 Vrtiljak; 16.30 Prenos slovesnosti ob podelitvi nagrad OF; 17.00 April 73; 17.45 Kulturna kronika; 18.15 Koncert po željah poslušalcev; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Francija Puhar-ja; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Večer z deli Benjamina Brittna
Drugi program
13.05 Panorama zvokov; 14.00 Mehurčki; 14.10 Beat glasba evropskih izvajalcev; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S slovenskimi pevci zabavnih melodij; 16.05 Iz cvetoče dobe lepih melodij; 16.40 Rezervirano za mlade; 17.40 Naš intervju; 17.50 Z ansamblom Jožeta KampiČa; 18.00 Sestanek ob juke-boxu; 18.40 Jazz za mlade; 19.00 Filmski vrtiljak; 19.05 Zabavna glasba od včeraj in danes
tineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.35 Slovenske narodne; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Plesni in razpoloženjski napevi pri Dvoraku; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočaj o vam; 14.10 Glasbena tribuna m ladih; 14.30 Z ansamblom Jožeta Privška; 14.40 Na poti s kitaro; 15.40 Od melodije do melodije; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Ob 100-letnici rojstva Sergeja Rahma-ninova; 18.15 V torek nasvidenje; 18.45 Družba in čas; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca; 20.00 Prodajalna melodij (stereo); 20.30 Od premiere do premiere; 21.30 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 22.15 Popevke se vrstijo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Solistična glasba skladatelja Srečka Koporca
Drugi program
13.05 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Lahka glasba na našem valu; 16.05 Radi smo jih poslušali; 16.40 Melodije po pošti; 17.40 Ljudje med seboj; 17.50 Deset minut v ritmu dixielanda; 18.00 Parada orkestrov; 18.40 Jazz iz studia 14; 19.00 Pet minut humorja; 19.05 Zabavni zvoki za vse
Tretji program
20.05 V korak s časom; 20.15 Slovenski zborovski skladatelji: Anton Lajovic; 20.45 Minute s fagotistom Srečkom Korošakom; 21.40 Milanski koncertni večeri; 23.05 V novokla-sičnem slogu; 23.55 Iz slovenske poezije
SREDA 25. APRILA
4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori (ponovitev); 9.25 Iz glasbenih šol; 9.45 Glasbeni spomini; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Prizor v ječi iz Boitove opere Mefistofeles; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Komorni zbor RTV Ljubljana; 14.30 Naši
poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Majhen , recital violinistke Gabriele Marffy-Škerlakove; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Listi iz albuma slovenskih avtorjev; 17.10 Naša glasbena galerija; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.15 Glasbene vinjete; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe
Drugi program
13.05 Panorama zvokov; 14.00 Ra«-dijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev); 14.35 Glasbeni variete; 15.35, S plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 16.05 Srečanja melodij; 16.40 Mladina sebi in vam; 17.40 Mejniki v zgodovini; 17.50 S slovenskimi instrumentalnimi ansambli; 18.00 Popevke na tekočem traku; 18.40 Z beat ansambli in pevci; 19.00 O avtomobilizmu; 19.10 Rad imam (jjlasbo; 19.45 Zabavno glasbeni drobiž od tu' in tatu
i> |>	* Al	$,$	f
Tretji program
20.05 Večerni concertino; 20.55 Mednarodna radijska univerza; 21.05 Iz repertoarja zbora slovenske filharmonije; 21.40 Zmaga Kumer-Lojze Lebič: Ljudska pesem na koncertnem odru; 22.25 Iz našega glasbenega življenja; 23.55 Iz slovenske poezije
PETEK 27. APRILA
6.00 Dobro jutro; 8.05 Z velikimi zabavnimi orkestri; 8.30 Mi smo pomlad; 9.05 Zadnja parada itali-
ianske okupatorske vojske; 9.35 ^smi borbe in dela; 10.05 Spomin na slavne dni; 11.15 Narodno-zabav-ne in zborovske pesmi v raznih izvedbah; 12.10 Opoldanski operni koncert naših solistov; 13.30 Marjan Drobež: Dokumenti NOB; 13.50 Lahka glasba; 14.05 Listi iz albumov slovenskih avtorjev; 15.05 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana; 15.30 Kratek komorni koncert za praznični dan; 16.00 Marjan Gram-povčan: Kontinuiteta revolucionarnega duha; 16.30 Cez cvetoče trate; 17.05 Ples ob petih; 18.00 Signali; 18.35 S slovenskimi ansambli; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom bratov Avsenik; 20.00 Naj narodi pojo; 20.30 Top-pops 13; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo i
Drugi program	\
8.05 Vedri zvoki; 8.40 Petek na valu 202; 12.40 Izletniški kažipot; 12.55 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Vodomet melodij; 16.05 Novo, novejše, najnovejše; 16.40 Melodije po pošti; 17.40 Svet in mi; 17.50 S slovenskimi ansambli zabavne glasbe; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.40 Z velikimi plesnimi orkestri; 19.00 Odmevi z gora; 19.20 Kitara v ritmu; 19.35 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe
Tretji program
20.05 Radijska igra — Saša Vuga: Steza do polnoči; 21.00 Za praznični večer; .21.40 Adolf Fredrik Linblad: V zimski noči — suita; 22.00 Z jugoslovanskih koncertnih odrov; 23.55 Iz slovenske poezije.
TA TEDEN NA TV
Ponedeljek, 23. aprila, ob 21.05: KLOBUK PROFESORJA VUJIĆA
drama TV Beograd;
Zgodba govori "o Kosti Vujiču, profesorju nemščine na I. moški gimnaziji v Beogradu, in o njegovem razredu. Po maturi se bodo razšli; on v pokoj, fantje v življenje, ki ga bodo kmalu znali spremeniti v naprednejšo, človeka in njegovega bivanja vrednejšo stvar. Prof. Vujić, ki je z njimi živel in deloval v nazadnjaškem času beograjske čaršije, jih je brez besed znal spodbujati k tem ciljem. Med fanti in profesorjem, čigar značilnost je bil nizki črni klobuk, so se spletle vezi, ki profesorju lepšajo vsakdan, dijakom pa bodo vtisnile neizbrisni pečat njegove osebnosti.
Sreda, 25. aprila, ob 20.30:
VERA CRUZ — ameriški barvni film; režiser Robert Aldrich, v gl. vlogah: Gary Cooper, Burt Lancaster, Šarita Montiel, Denise Darcel, Ernest Borgnine;
Dobri westerni so razmeroma redki in na televiziji že dolgo nismo predvajali filma te zvrsti. Vera Cruz bo zato navdušil, saj so dogodki iz nemirnih časov v Mehiki na prelomu stoletja, kot si jih je zamislil eden boljših režiserjev Robert Aldrich, zagotovilo za zunanje napet, pa tudi duhovit, iskriv film. Da gre za vvestern prve kategorije, potrjujeta tudi oba glavna igralca, pokojni Garry Cooper in Burt Lancaster in seveda nepozabni Marty — Ernest Borgnine.
Petek, 27. aprila, ob 17.55:
DOBRI STARI PIANINO — slovenski film; režiser France Kosmač;
V dokaj skromni beri filmske proizvodnje pri nas je Dobri stari pia-nino delo, ki ga radi gledamo tudi večkrat. Zato bqmo film ob prazniku ustanovitve OF ponovili in tako obudili spomin na čas naše revolucije.
SOBOTA 21. APRILA
9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 T V v šoli (RTV Sarajevo), 16.50 Rokomet Zagreb : Borac — prenos, 18.00 Obzornik, 18.15 Mr. Magoo vam predstavlja — serijski barvni film, 19,10 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.15 Od danes do jutri — TV kabaret (RTV Beograd), 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.30 Vaš šlager sezone — prenos (RTV Sarajevo), 22.00 Mafija - serijski barvni film, 22.50 TV kažipot, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana)
NEDELJA 22. APRILA
9.00 NLP, serijski barv. film, 9.45 Po domače z ansamblom Toneta Kmetca (RTV Ljubljana), 10.10 Kmetijska oddaja (RTV Sarajevo), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja: Pot do nasmeha, Skrivnosti Jadrana, 11.55 TV kažipot (RTV Ljubljana), 12.15 Naše malo mesto (RTV Zagreb), 13.05 Poročila, 13.10 Delavski amandmaji, 15.15 Vaš šlager sezone
—	zaključni del, 15.45 Junaki cirkuške arene, 16.15 Po domače z Zadovoljnimi Kranjci, 16.45 Picassojev pogled — barvna oddaja, 17.25 Za konec tedna, 17.45 Poročila, 17.50 Velike bitke 2. svetovne vojne: Bitka za Moskvo — dokumentarni film, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.35 V avtobusu
—	serijski film, 21.25 Naši humoristi (RTV Zagreb), 21.40 Športni pregled (JRT), 22.10 Poročila (RTV Ljubljana)
PONEDELJEK 23. APRILA
9.50 Zbor federacije — prenos (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli, 15.40 Angleščina, 15.55 Nemščina (RTV Zagreb), 16.10 TV v šoli, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 S. Makarovič: Sovica Oka — 1. del, 18.10 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Skrivnosti Jadrana — barvna oddaja, 18.55 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Beograd), 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 21.05 M. Vitezovič: Klobuk Koste Vujiča — drama (TV Beograd), 22.05 Poročila (RTV Ljubljana)
Mesta: Leskovac — oddaja T V Beograd, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Pogovor o zasebnem delu, 21.20 Nenavadne zgodbe: Pikova dama — barvna TV nanizan-" ka, 21.50 J. Thorvvald: Stoletje kirurgov — barvni film, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana)
SREDA 25. APRILA
8.20 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.40 Pot do nasmeha — serijski film, 18.05 Obzornik, 18.20 Od filma do filma, 18.40 Mozaik, 18.45 Edvard Kardelj o osnovnih vzrokih in smereh ustavnih sprememb, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vera Cruz — ameriški barvni film, 22.00 Nogomet Derby County : Juventus — barvni posnetek, 23.00 Poročila (RTV Ljub-
ljana)
Četrtek 26. aprila
9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.20 TV v šoli — ponovitev, 15.15 Angleščina — ponovitev, 15.30 Nemščina
-	ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 T. Egner: Razbojniki iz Kardemone — predstava MGL, 16.55 Slavnostna podelitev republiških priznanj OF slovenskega naroda — prenos, 17.35 Obzornik, 17.55 Neznani leteči predmeti — serijski barvni film, 18.45 Edvard Kardelj a osnovnih vzrokih in smereh ustavnih sprememb, 19.45 Risanka, 20.00 T V dnevnik, 20.40 Četrtkovi razgledi, 21.30 Tome Arsovski: Zahod nad Jezersko deželo
—	1. del, 22.20 Stoji tam gori partizan, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana)
PETEK 27. APRILA
10.00 Poročila, 10.05 Otroci pojejo partizanske pesmi, 10.30 F. Bevk: Crni bratje — mladinska igra, 11.10 Mačkon in - njegov trop — barvna risanka, 11.30 Risanke, 16.00 Kuhinja pri violinskem ključu: Poljski kolači na kitajski način, 16.30 Poročila, 16.35 Profesor Baltazar — barvna risanka, 16.45 Mozaik, 16.50 Cas — barvni film, 17.00 Koroška še vedno poje, 17.55 Dobri stari pianino
—	slovenski film, 19.30 Veseli veter
—	dokumentarni barvni film, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Petelinje pero — dokumentarna oddaja, 21.20 XXI. stoletje — barvna oddaja, 21.45 R. Simonitti: Partizanka Anka, 22.50 Poročila (RTV Ljubljana)
_ i TOREK
I 24. APRILA
9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 T V v šoli (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.35 Ruščina — ponovitev, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb), 16.10 TV v šoli — ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.15 Delavski amandmaji — ponovitev, 17.45 E. Peroci: Na oni strani srebrne črte, 18.00 Risanka, 18.05 Obzornik, 18.20 Koroški akademski oktet poje furlanske, 18.50 Mozaik, 18.55 Sladkorna bolezen pri otrocih, 19.15
Plinarna skladišče Kranj — Primskovo
čestita vsem delovnim ljudem Gorenjske za praznik dela. Obenem obveščamo cenjene stranke, da bomo od 1." maja dalje obratovali od 6.30 do 19.30, ob sobotah pa od 6.30 do 13. ure.
11
JHlk
Rešitev nagradne križanke
1. Polona, 7. Usakos, 13. spopolnjenost, 15. teža, 16. gon, 17. Arno, 18. raska-vec, 21. zob, 22. ja, 23. TD, 24. os, 26. VI, 27. ATP, 29. ozeblina, 34. Nila, 36. 0L0,37. mond, 39. kvalifikacija, 42. oazica, 43. starec
Izžrebani reševalci
Prejeli smo 107 rešitev, izžrebani pa so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Jana .Gregorc, inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo — uprava, Golnik; 2. nagrado (40 din) Jože Bogataj, Škofja Loka, Reteče 12; 3. nagrado (30 din) pa prejme Lojze Bavdek, Jesenice, Titova 17. Nagrade bomo poslali po pošti.
Vodoravno: 1. lisa, pega, 7. glasbeni zbor; manjši prostor za bogoslužne obrede kot samostojno poslopje, 13. zdravnik, specialist za urologijo, za bolezni sečnih organov, 14. pripadnik starega predindoevropskega plemena Alaro-dov, 15. francoski pianist in skladatelj, Maurice (zlasti znan njegov »Bolero«), 16. sredstvo (brisače itd.), s katerim se popolnoma izmiva, umiva, 17. veja starih Slovanov, 18. najvišje nordijsko božanstvo, kot pri Germanih Wodan, bog viharjev, 19. Romulov brat, Remus, 20. neprijetna zadeva, težava, nadložnost, 23. nizek moški glas, tudi glasbeni instrument, 26. največji kopenski sesalec, 27. drag ali poldrag kamen z vrezano ali izrezano reliefno podobo, 31. strokovnjak za iepoznanstvo, kdor se ukvarja z estetiko, 33. migljaj, omemba, namig-ljaj, 34. znameniti madžarski skladatelj, Bela, 35. nebesno znamenje v zodiaku, dekle devičica, 36. državica v Pirenejih med Španijo in Francijo, 37. plan-šar, ovčar.
Opozorilo lastnikom gozdov!
Gozdno gospodarstvo Kranj opozarja vse lastnike gozdov, ki imajo gozdove v občini Kranj, Tržič in Škofja Loka, da takoj, najkasneje pa do konca aprila 1973, posekajo in izdelajo močno polomljeno in podrto drevje iglavcev (v zadnjih tednih podrte večje količine lesa, posebno v občini Kranj).
V primeru, da drevje še ni odkazano, obvestite gozdarje, da bodo po sečnji in izdelavi označili panje ter vnesli v evidenco podatke o številu, premeru v prsni višini in drevesni vrsti posekanih dreves. Ponovno opozarjamo vse lastnike gozdov, da po republiškem zakonu o gozdovih ni dovoljeno prepeljevanje in skladiščenje neobeljenega lesa iglavcev.
Gozdno gospodarstvo Kranj
1	3 -	2	4	5	6		7	8	9	10	11	12
13							14					
15				■		„						
17				■				■		19		
			20	21					22			
23	24		■	26					27	28	29	30
31			32			ii«33						
34							35					
36							37					
Navpično: 1. pritok Drave, ki izvira v Avstriji, med njo in Dravo je Medji-murje, 2. otok ob zahodni obali Irske, 3. krčevina, laz, posekovje, 4. spojina glicerina in oljne kisline, glavna sestavina raznih maščob, 5. zadetek pri športu z žogo, 6. Alojz Gradnik, 7. tovornjak, tovorni avtomobil, 8. pogorje v Tibetu, na zahodu Kitajske (.I.N.), 9. okrasna ptica, 10. državna blagajna, 11. kraj blizu Poljčan, 12. ime prvega slovenskega slovničarja Bohoriča, 16. edikt, uradna odločba, 18. najboljši šolski uspeh, odličnost, 21. znamka tujih cigaret, 22. tropska, aloi podobna rastlina z velikimi, mesnatimi listi, 23. ime jugoslovanske filmske igralke Lončar, 24. muslimansko moško ime, Hasan, 25. med, 28. popularni istrski književnik, Viktor Car, 29. domače žensko ime, Marija, 30. želatina iz alg, agaragar, 32. srbohrvaški prislov glej, ki se češče uporablja tudi pri nas, 33. domač izraz za zakovico, 35. delavski svet.
Rešitve pošljite do četrtka, 26. aprila, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din.
GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kulturno-zgodovinska, etnografska in umetnostno-zgodovinska zbirka.
V	Galeriji Mestne hiše pa je na ogled zgodovinska razstava Kmečki upori na
Gorenjskem.	.
V	baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je odprta stalna pokrajinska zbirka Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem in republiška zbirka Slovenka v revoluciji, v galerijskih prostorih pa retrospektivna razstava slikarke Mire Pregelj
(1905-1966).*	„ ,.....
V	Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji v isti stavbi je na ogled razstava del akad. slikarke Veselke Šorli Puc.


•■■■•••■■■■■■■■■■■•••■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ••■•■■••■■■■■■■•■■■■■■■■■•■•■•■■■■•■■■•■■■■■■■■■■■■i ■•••■•■•■••■•■■•■••••i
■■•■■■■■■■■■■•a ■■■■■•■■■■■••■i ■■■■■■■■■■■■■■i
Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini
Od 20. do 26. aprila od 19. do 6. ure zjutraj bo dežurni dr. Karel Bernik, telefon 89-598 do Gorenje vasi, od tu naprej pa kličite Zdravstveni dom Škofja Loka, tel. 85-440.
loterija
Reklamna prodaja od 16. do 30. aprila 1973 v mnogih naših prodajalnah:
pelinkovec grenki Dana — steklenica 11, 20,90 din oranžada Frutella Belsad — steklenica 11,12,00 din rdeča pesa Belsad — kozarec 800 g, 4,90 din kumarična solata ETA — kozarec 370 g, 3,70 din skuše fileti Delamaris — 125 g, 3,85 din skuše z zelenjavo Istra Mirna — 125 g, 3,10 DIN

Mercator
poročili so se
v Kranju
Beguš Branislav in Komel Nadja, Jakovič Luka in Simić Joka, Hribar Stanislav in Volf Elizabeta; v drugih gorenjskih občinah ni bilo porok
umrli so
v Kranju
Babič Franc, roj. 1899, Zmrzlikar Antonija, roj. 1910, Hlebec (m.), roj. 1973, Bajt Anton, roj. 1904, Tolar
IL %JS
Franc, roj. 1914, Pavlič Alojzija, roj. 1893, Kocmut Rozalija, roj. 1888, Komac Zoran, roj. 1952
v Radovljici
Knafelj Katarina, roj. 1887, Mencinger Jože, roj. 1898, Sodja Ana, roj. 1928
v Škofji Loki
Habjan Janez, roj. 1908, Rauter Alojz, roj. 1923
v Tržiču
Porenta Janez, roj. 1892, Klemene Antonija, roj. 1898 .
trzni pregled
Kranj
Solata 15 dih, špinača 16 din, korenček 4,50 do 5 din, slive 9 din, jabolka 7 din, pomaranče 6 din, limone 8 din, česen 18 do 20 din, čebula 4 do 5 din, fižol 8 do 10 din, pesa 4 din, kaša 9 din, čebulček 25 do 30 din, paradižnik 20 din, hruške 8 din, banane 8 do 9 din, očiščene kokoši 30 din, ajdova moka 8 din, koruzna moka 4 din, jajčka 0,90 do 1 din, surovo maslo 28 din, smetana 16 din, orehi 75 din, klobase 12 din, skuta 8 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 5 din-, kisla repa 4 din, cvetača 8 din, krompir 2,80 do 3 din
Jesenice
Solata 12 do 15 din, špinača 12 din, korenček 8,40 din, slive 8 din, jabolka 8,50 din, pomaranče 6 do 6,20 din, limone 8,50 din, česen 33 din, čebula 7 din, pesa 3,20 din, kaša 5,44 do 6,40 din, čebulček 15 do 18 din, paradižnik 20 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 0,85 do 1 din, surovo maslo 35 din, smetana 15,50 din, orehi 72,50 din, klobase 5,30 din, skuta 9,10 din, sladko zelje 3,90 din, kislo zelje 4,20 din, kisla repa 3,50 din, cvetača 8 din, krompir 3,60 din
Tržič
Solata 15 din, špinača 16 din, korenček 8 din, slive 10 din, jabolka
8	din, pomaranče 7 din, limone 10 din, česen 25 din, čebula 8 din, fižol 13 din, čebulček 15 din, ajdova moka
9	din, jajčka 1 do 1,10 din, surovo maslo 35 din, smetana 16 din, orehi 20 din, jedrca 75 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 7 din, kisla repa 5 din, cvetača 10 din, krompir 2 do 3 din, banane 8 din, ohrovt 9 din
£
a
cn
0) C
43
c
£ o 55 ^t
0
25340 69740 36460 59610 270530 483300
61 9801 00811 04111 74821 058861 230111
62 8372 85972 27292 78682 081602
03 19403 21343 28483
319123
04 44
63704 98184 71664 416584
c
TJ
0 Z rt
N _Q
cfi T3
10 600 600 800 1.000 10,000 150.000
20 200 600 800 800 5.000 10.000
20 300 800 800 1.000 5.000
30 600 800 1.000 10.000
20 20 600 1.000 1.000 10.000
S
rt
t« _o a> "c
43
" C
>o
0) feitf
5
64635 23605 74855 178455
426 886 2366 62306 13966 553086
17 97> 47 627 05607 43127 548427 114717
158 168 03958 24348 42268
79 19 49 11579 48799 102089 599889 253169
c
Z
Tj čt
-a 2
rt /K
N
tn
10 600 800 1.000 5.000
60 106 500 600 1.000 5.000
20 30 40 80 600 800 5,000 10.000
60 80 600 800 1.000
30 40 50 600 800 5.000 5.000 5.000
PONEDELJEK, 23. aprila, ob 19.30 folklorni nastop FOLKLORNIH SKUPIN iz Oldhama;
TOREK, 24. aprila, bb 20. uri za IZVEN R. Milner: KAKO SVET RAVNA S TEBOJ; uprizori Old-ham Repertory Theatre Club; vstopnice so v prodaji.
Kranj CENTER
21.	aprila ital. barv. film HOMO EROTICUS ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma PREKLETA MARIJA ob 22. uri
22.	aprila amer. barv. risanka TR-NJULCICA ob 10. uri, amer. barv. film SMRTONOSNA STEZA ob 15. uri, ital. barv. film HOMO EROTICUS ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma RANCERJI NAPADAJO ob 21. uri
23.	aprila amer. barv. film PREKLETA MARIJA ob 16., 18. in 20. uri
24.	aprila amer. barv. film PREKLETA MARIJA ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽIĆ
21.	aprila ameriški barvni film MACHO CALLAGAN ob 16. in 20. uri, amer. barv. film SMRTONOSNA STEZA ob 18. uri
22.	aprila barv. risani film LA FONTAINOVE BASNI ob 14. uri, amer. barv. film MACHO CALLAGAN ob 16. uri, amer. barv. film SMRTONOSNA STEZA ob 18. uri, premiera amer.-ital. barvnega filma IŠČEMO BIVŠEGA ŠERIFA ob 20. uri
23.	aprila ameriški barvni film OGNJENI OBRAČUN ob 16., 18. in 20. uri
24.	aprila amer. barv. risani film TRNJULČICA ob 16. uri, amer.-ital. barv. film IŠČEMO BIVŠEGA ŠERIFA ob 18. in 20. uri
Tržič
21.	aprila amer. barv. film KONJENIKI ob 18. in 20. uri
22.	aprila ital. barv. film OGNJENI OBRAČUN ob 17. uri, amer. barv. film KONJENIKI ob 19. uri
Kamnik DOM
21.	aprila franc. barv. film VESELI LOV NA DIAMANTE ob 18. in 20. uri
22.	aprila franc. barv. film VESELI LOV NA DIAMANTE ob 15., 17. in 19. uri
24. aprila jug. barv. film PRVI SPLITSKI ODRED ob 18. in 20. uri
"I
Krvavec
21.	aprila ital. barv. film VOJNA ZA PETROLEJ ob 19.30
22.	aprila ital. barv. film VOJNA ZA PETROLEJ ob 17. uri
Škofja Loka SORA
21.	aprila ameriški barvni film HERBIE ob 18. in 20. uri . •
22.	aprila ameriški barvni film HERBIE ob 16. in 18. uri, amer. barv. film PLAMEN NAD SMIR-NO ob 20. uri
24. aprila slov. barv. film LJUBEZEN NA ODORU ob 20. uri
Železniki OBZORJE
21.	aprila ameriški barvni film PLAMEN NAD SMIRNO ob 20. uri
22.	aprila ameriški barvni film ZAROTNIKI ob 17. in 20. uri
Radovljica
21.	aprila franc. barv. film MORILEC TRKA OB ZORI ob 18. uri, franc. barv. film RDEĆI KROG ob 20. uri
22.	aprila jug. barv. film VOLK SAMOTAR ob 16. uri, špan.-ital. barv. film POGREB TI PLAĆA SARTANA ob 18. uri, franc. barv. film MORILEC TRKA OB ZORI ob
20.	uri
23.	aprila ital. barv. film CRNl MORILEC ob 20. uri
24.	aprila ital. barv. film CRNl DNEVI ZA STRELCA ob 20. uri
Jesenice RADIO
21. in 22. aprila amer. barv. film PARADA NORIH
23. in 24. aprila francoski barvni VV film NA MEJI NOROSTI
Jesenice PLAVŽ
21. in 22. aprila francoski barvni VV film NA MEJI NOROSTI
23. in 24. aprila amer. barv. film PARADA NORIH
Dovje Mojstrana
21.	aprila mehiški barvni film ZVEZDA VARIETEJA
22.	aprila slov. barv. film LJUBEZEN NA ODORU
Kranjska gora
21.	aprila slov. barv. film LJUBEZEN NA ODORU
22.	aprila'amer. barv. film ZADNJI BOJEVNIK
Javornik DELAVSKI DOM
21.	aprila franc. barv. film ŠUM NA SRCU
22. aprila mehiški barvr\i film ZVEZDA VARIETEJA
obilo informacij za vaš oddih
karavana O
posebna
turistična številka
112 strani; 32 barvnih strani, veliki format, cena 10.-din
prodam
n/riP^odam dva meseca stare PIŠKE. Mlakarjeva 58, Šenčur	2309
nTR°n!E\	rablJen globok
Znm VOZIČEK. Gregoričeva 36 Cirče, Kranj	2314
Prodam KRAVO s teletom. Blažič Vinko, Vodice 99	2320
Prodam diatonično HARMONIKO. Stara Loka 22, Škofja Loka
p ,	2362
^ u?1 kg težkega BIKA (črno-beli). Šenčur, Kranjska c. 9
p j ,	2363
nH?"1 kombiniran vzidljiv ŠTE-H|Wtrika - drva in KUHINJSKE ELEMENTE - vse malo rabljeno. Šenčur, Kuraltova 3
p , "	2364
™ .i m mlado KRAVO bohinjko ?n i ,tu' Pomenskega VOLA, ki nn	ter dobro ohranje-
no MOTORNO KOSILNICO z
rlS?1^1 ,kolesi' Primerno za vsak W • Golc' Višelnica 15 nad Gor-Jap! . _	2365
Ni^ teELEKTRlCNI ŠTEDIL-,1Yubarjev trg 2, Kranj 2366 /sir1™ globok OTROŠKI VOZI-
n« £. Selod 16- do 18- ure. Cesta na^lo21, Kokrica	2367
csAl^m sedem tednov stare PRASKE. Cešnjevek 23, Cerklje 2368 „i™ .ugodni ceni prodam dobro
ohranjeno kmečko PEČ. Dolar Tine, Žirovnica 99	2369
S
Posredujemo prodajo karamboliranih vozil
1. Osebni avto ford-escort karavan, letnik 1971, s 57.000 prevoženimi kilometri. Začetna cena 29.500 din.
Ogled je možen vsak dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava, PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 25. aprila 1973, do 12. ure.	»
Zavarovalnica SAVA PE Kranj
t«*?!*1®"1 nov 8Prednii del srednje Twtga ,navadnega VOZA. Bled, Partizanska 35	2370
Poceni prodam skoraj nov KA-miin z »rostfrei« tesnilnimi vratica-hek)18' Kutinova 9. Kranj (Ore-
Sin°m??ndvobraz(ini TRAKTORSKI plug. Tavčar, Vrba 31, Žirov-
Pr„A ,	2372
5,KomrdaPlemenSkega V0LA' gfe
puiviT^m- sk25aj novo BARAKO, 30 SanjBANKINE- Delavska
ceinr°vlam ČV,ADRE in OPEKO3!! celo hišo. Naslov v oglasnem oddel-
2375
ma4°?npRP^ SS&f
Valeči*v ■ l »troj siemens. pS5 '	Koroška 10 2376
PrcKlam motor dinamo 5
PreddvorraZSVetljaVO- Hotemaže 16,
semenski in jedilni KROMPIR lgo, srednja vLjS,
Prodam pet let staro KOBILO Srednje Bitnje 4, Žabnica 2379
PSA« * letni6, doPustov prodam flTQ	Škofic Jože, Begunj-
ska cesta 51 a, Kranj	2380
*TV°dam šest tednov stare PRA-k,. Stern Janez, Zalog 41, Cer-Je	2381
MTrv?dno Prodam motorno KOSIL-Vu..na gumijastih kolesih 12 col, srednji greben širok 140 cm. Miklav, Vodice 66	2382
oA0dam brejo kravo. Podbrezje Duplje	2383
hr^rodarm strešno OPEKO bo-
pS Lokar' RuPa 1Kranj 2384 rpf™an} skoraj novo KOSILNICO rS? «¥ suPer- Mokorel Matevž, Bistrica 23, Tržič	2385
knvfr ^ prodam 30 kv. metrov bu-
k23F -£\RKETA- Bedenk, Can-kaneva 10, Kranj	2386
til* '^a^IELIC0' ki bo maja tele-Jfi, MOPED T-12, dobro ohra-Moste 77, Komenda 2387 mflo m-,6 kub- metrov lepih suhih NaS°Vlh, PLOHOV 50 in 25 mm. i>aslov v oglasnem oddelku 2388
_qK,° zel° ugodni ceni prodam malo rabljeno KUHINJSKO KREDEN-
Tp'u£xSzni enotarifni ŠTEVEC in flo„ i?IC0' nosilnosti 500 kg. Po-savecl9 a, Podnart	2389
<!KT&>bro ohranjen OTRO-dioe	špenko Albina, Vo-
dJ^T DeLOVNO MIZO za iz-p 'avo betonskih plošč 50x50 cm.
p*f na Klanec 53, Kranj 2391 KiMpnnprodam PUNTE in BAN-Tr*;* : ftšter Tone, Bistrica 171, p j n 21-687	2392
nirodam jedilni KROMPIR igor. 2ek °oma v nedeljo in delavnikih po 16. uri	2393
Ugodno prodam raztegljiv KAVČ,. MIZICO in dva FOTELJA — vse malo rabljeno. Britof 236, Kranj
2394
Ugodno prodam VENTILATOR aksialni, brezšumni, premera 500 milimetrov s šestimi hitrostmi sesanja. Britof 236, Kranj	2395
Prodam dva meseca stare čistokrvne siamske MUCKE. Naslov v oglasnem oddelku	2396
Prodam klavirsko HARMONIKO hohner IV. de luxe, 120 basov. Ponudbe poslati pod »skoraj nova«
Se je čas za sajenje OKRASNIH IGLAVCEV (ok. smreke, bor, brini itd.) Dobite jih v vrtnariji Tušek, Podbrezje	2433
Prodam strešno OPEKO (500 kosov špičaka in 300 kosov bobrovca) in GUMO za tovornjak št. 750-20. Benedikova 11, Stražišče, Kranj
2434
Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Luše 15, Šenčur 2435 Prodam težko KRAVO, 3 mesece brejo. Dolar Franc, Zeleška 10, Bled
Ugodno prodam dobro ohranjen ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK na tri plošče in PEČICO ter ozki ŠTEDILNIK na trdo gorivo. Skok Ivan, Kranj, Pševska c. 3/f tel. 21-819
Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 11, Cerklje	2437 Prodam enoosno PRIKOLICO srednje velikosti. Šmid Jože, Pod-lonk 30, Železniki 2438 Prodam PRAŠIČKE po 6 tednov stare. Lahovče 21, Cerklje 2439 Po zelo ugodni ceni prodam: SOBNO PEČ kamin, trajno žarečo PEC kreka vezo, TELEVIZOR RR Niš in KNJIŽNO OMARO. Naslov v oglasnem oddelku. 2440
Prodam strešno OPEKO špičak. Logar Alojz, Šenčur, Velesovska 25
2442
Prodam 2 lončena KAMINA in metzeler gumi ČOLN, Kranj, Gregorčičeva ul. 12	2443 Prodam KRAVO s tri tedne starim teletom. 7,g. Duplje 36 2444 Prodam PESO, KROMPIR in SLAMOREZNICO znamke Drava. Srednja vaš 14, Golnik 2445 Prodam posamezne kose rezbarje-nega sobnega POHIŠTVA. Informacije: Kranj, Moša Pij ade 46, stanovanje 25 2446 Prodam enobrazdni PLUG — obračalnik za steyer ali za ferguson. Meglič Jože, Grahovše 11, Tržič
2447
Prodam 6 tednov staro TELICO simentalko. Kosmač Stane, Mošnje, Radovljica	2448
Prodam SLAMOREZNICO men-
Sele in KROMPIR desire. Dežman ože, Lahovče 61, Cerklje	2449
Prodam HLADILNIK za 300 din in GRAMOFON AEG ter 40 PLOŠČ. Naslov v ogl. oddelku. 2450 Prodam DNEVNO SOBO. Udovič Franc, C. na Klanec 57, Kranj 2451 Prodam 300 kosov OPEKE monta 12 in KAMENJE za gradnjo, Potočnik Franc, Bukovica 24, Selca 2452 Prodam mlade PSE ovčjake. Delavec Jože, Ambrož 2, Cerklje 2453 Prodam SVINJO, težko čez 200 kg. Sp. Brnik 26, Cerklje	2454
Prodam suha bukova DRVA in gnojnični SOD. Poženik 9, Cerklje
Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Šenturska gora 9, Cerklje 2456
Prodam 2 BIKA, stara pol leta in leto in pol. Sp. Brnik 28, Cerklje
2457
Prodam PRALNI STROJ zopas za rezervne dele. Informacije v trafiki Cerklje	2458 Prodam KRAVO sivko, večjo SLAMOREZNICO in KOSILNICO Mertel za ferguson 35, Poljšica 3 — Podnart 2459 Prodam 3000 kg SENA in PONY EXPRES. Gobovce 9, Podnart
2460
Prodam RIBIŠKO PALICO -muharico in kolesce michele (nerabljeno). Jože Malnar, Begunje na Gorenjskem 15/a	2461
Prodam ŽELEZO premera 6 in 8 mm. Jenko Franc, Godešič 30 2462 Prodam KRAVO (črno), dobro mlekarico. Sp. Duplje 71	2463
Prodam 500 kg težko KRAVO (črno pisana) s petim teletom. Lahovče 17, Cerklje	2464
v 7fi 1 ° v srcu sporočamo, da nas je nepričakovano zapustil o- letu starosti nepozabni drugi mož, oče, dedek in pradedek, tast, brat, stric in svak
Pevec Stanislav
Ptt nadzornik v pokoju, aktivist NOV, nosilec odlikovanj ter Maistrov borec
pogreb pokojnika bo v ponedeljek, 23. aprila, ob 15.30 iz žalne vežice na pokopališče v Kranju.
'Nadi0^ nautola*ljiva žena Marija, sin Miro, Brane in hčerka ' aružinami, brat Janko, Francelj in sestra Lojzka z družinami, vnuk Miro z družino ter drugo sorodstvo.
Kr
anJ, Ljubljana, Antibes, Piran, Domžale, Spodnja Polskava, Grenoble, 20. aprila 1973
kupim
Kupim 5 do 7 kub. metrov suhih, lepih BOROVIH PLOHOV. Franc Hrenko, Ljubljana, Kamnogoriška št. 67	2329
Kupim VRTALNI STROJ (šte-marco) po možnosti bosch. Inštala-terstvo Maček Andrej, Mlakarjeva 66, Šenčur	2465
Kupim ELEKTROMOTOR od 0,50 do 1,50 KM. Britof 319, Kranj
vozila
Prodam NSU 1000 C, letnik 1972, prevoženih 12.000 km. Možnost plačila s kreditom. Mokič Feliks, Gorenjska cesta 88, Lesce	2337 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1966. Križe 7, Tržič 2338 Po ugodni ceni prodam FIAT 750, letnik 1969. Luže 58, Šenčur ^ 2339 Nujno poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1964. Andolšek Blaž, Kranj, Valjavčeva 12, telefon 21-872
2342
Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1971, prevoženih 27.000 km, registracija plačana do aprila 1974, s štirimi zimskimi gumamt michelin. Kranj, Šorlijeva 6, telefon 24-341	2343
Prodam FIAT 750 po "generalni. Dvorje 60, Cerklje	2344
Prodam MOPED na dve prestavi in PONY EXPRES. Kalan, Zapoge 11, Vodice	2345
Prodam AVTO R4. Mlakarjeva 22, Šenčur	2346
Ugodno prodam R4. Jezerska cesta 95, Kranj	2159 Nujno potrebujem GARAŽO v Kranju. Bjegovič Nikola, Kidričeva 27, Kranj, telefon 23-439 2398 Po ugodhi ceni prodam RENAULT 16, v prometu od leta 1968, registriran do marca 1974. Ogled vsak dan do 18. ure ali po dogovoru na telefon 72-135. Dernovšek, delavnica AMD Podnart 2399 Prodam avto ZASTAVA 850, letnik 1969. Ogled popoldne. Aljančič Franci, Kovor 90, Tržič 2400 Prodam osebni avto RENAULT 4 L, letnik december 1967. Gorica 2, Radovljica 2401 Prodam MINI 1000, rumen, z dodatno opremo, registriran do marca 1974. Bled, telefon 77-265 od 14. ure dalje 2402 Prodam odlično ohranjen PZ 125 1500 ccm, letnik 1971, registriran do februarja 1974.- Race, Radovljica, Cankarjeva 15, telefon 75-478 od 15. ure dalje 2403 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1964. Čemažar Marjan, Moša Pijade 46, Kranj 2404 Prodam skoraj nov PONY EX-PRES. Ravnikar Štefan, Virmaše 33, Škofja Loka 2405 Prodam avto FIAT 850 sport koupe, letnik 1969, rumene barve. Ogled v soboto od 14. do 16. ure na Delavski cesti 24, Kranj (Stražišče)
2406
Prodam dobfo ohranjen avto NSU 110/SC, garažiran, dodatno opremljen (radio, kolesa z zimskimi gumami). Ravnik, Bled, Cankarjeva 14, telefon 77-654	2407
Prodam ZASTAVO 750 po generalni, lahko tudi po delih za 4500 din. Kropa 52	2408
Prodam MOPED T 12, prevoženih 400 km. Rupar, Zg. Lipnica 14, pošta Kamna gorica	2409
Prodam rezervne dele za škodo, letnik 1966. Cesta na Klanec 53, Kranj	2410
Prodam ŠKODO MB letnik 1967 z radiom, registrirano do decembra. Povšnar Franc, Kokra 28, Jezersko
2411
Po ugodni ceni prodam FIAT 750 v zelo dobrem stanju. Ogled v soboto in nedeljo. Kranj, Jezerska cesta 105/b	2412
Prodam MOPED tomos na dve prestavi. Draksler Ivan, Kokrica, Golniška cesta 1	2467
Prodam FIAT 750, letnik 1968. Poženik 14, Cerklje	2468
Prodam dobro ohranjen avto RENAULT 8 de luxe, letnik 1967. Grad 33, Cerklje	2469
Prodam karamboliran avto ZASTAVA 750. Poženik 25, Cerklje
2470
V zelo dobrem stanju prodam osebni avto PEUGEOT 204 break grand luxe, letnik 1968-69. Kern, Partizanska 5, Kranj	2471
Prodam dobro ohranjen SPAČEK, letnik 1967. Betonova 13, Kokrica, Kranj	2472 Prodam dobro ohranjen NSU 110, letnik 1967. Ogled v soboto od 17. do 19. ure. Roblek Boris, Bistrica 86, Tržič 2473 Prodam osebni avto FIAT 125 in SIMCO 1100 GLS ali zamenjam za manjšega. Sp. Bitnje 20, Žabnica
2474
Prodam FIAT 750, letnik 1969. Udir Andrej, Nova ulica 2, Koroška Bela, Jesenice	2475 Prodam ŠKODO 110 L, letnik 1970. Cena 20.000 din, tudi na ček za avto. Informacije na telefon 85-131 od 6. do 14. ure ali Oblak, Novi svet 15, Škofja Loka od 14. do 19. ure
2476
Prodam JAWO 250 ccm znamke kaliforpija 1972. Podlipnik Janez, Selca 70	2477
stanovanja
Fant in dekle pred poroko, mirne narave, iščeta SOBO s KUHINJO v Radovljici ali bližnji okolici. Ponudbe poslati pod »redna plačnika«
2413
Prodam ENOSOBNO STANOVANJE (50 kv. metrov) v Kranju. Ponudbe poslati pod »vseljivo« 2414 Mati z otrokom išče SOBO v Kranju. Da 1000 din nagrade. Podbevšek Marija, Bohinjska Bistrica, Grajska št 5	2415
Maribor — Kranj! Zamenjam tro-sobno STANOVANJE za podobno. Informacije: Dremelj Vojko, Hote-može 46, Preddvor -	2416
Zamenjam dvosobno STANOVANJE za enosobno ali garsonjero. Možnost je tudi odkup stanovanja. Naslov v oglasnem oddelku 2417
Iščem ŽENSKO ali MOŠKEGA za pomoč v vrtnariji. Plača dobra. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku	2424 Iščem GOSPO, ki bi bila pripravljena vzeti v varstvo pet mesecev starega otroka od 7. do 14. ure (razen sobot in nedelj). Marc, Planina 10 (novi bloki), Kranj 2425 ŽENSKO za pomoč v gospodinjstvu (lahko tudi upokojenka) sprejmem. Plača in delovni čas po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku
2426
Iščem UPOKOJENKO ali vdovo za varstvo dve leti in pol starega otroka. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Ostalo/ po dogovoru. Schaffer Stojan, Obrne 14, Bohinjska Bela, Bled	2427 Nujno iščem varstvo za 15 mesecev starega Roka na našem domu. Prof. Pivk, Mlakarjeva 22, Kranj
2478
čestitke
TONČKI ŠTUCIN za uspešno opravljeno diplomo na filozofski fakulteti iskreno čestitajo mama, sestra in bratje	2479
izgubljeno
Od Srednje vasi do prečkanja ve-lesovske ceste sem izgubil ZASIPAČ • od sadilca za krompir. Vrnite ju proti nagradi v Srednjo vas št. 45, Šenčur	2428
Če kdo zasledi PONY EXPRES, evidenčna št. 02312 (zlate bronse), naj proti nagradi sporoči na naslov: Kokrica, Golniška cesta 1	2480
18. aprila v Kranju izgubljeno ZLATO ZAPESTNICO vrnite proti nagradi Toporiš Mariji, Skalica 6, Kranj	2481
obvestila
OBVEŠČAM stranke, da imam ODVETNIŠKO PISARNO v Kranju, Gregorčičeva 15 (južno od sodišča), telefon 24-150. Odvetnik mr. Janez Jocif. Se priporočam! 2171 ZADNJI PLESNI TEČAJI za začetnike v delavskem domu Kranj so ob sobotah ob 18.30, nedeljah ob 9. uri ter ob sredah in petkih, z začetkom 20. aprila, ob 18.30	2355 MONTIRAM STROPNE PLASTIČNE KARNISE v zaželenih barvah. Javite na naslov: Emeršič, Ljubljana, Dolenjska cesta 77 ali telefon 064 258-48 2356
posojila
posesti
Prodam staro kmečko HIŠO z gospodarskim poslopjem, kovačnico in vrtom, vse v izmeri 299 kv. metrov, v Kamni gorici št. 44. Avtobusna zveza z Radovljico. Bled, Partizanska cesta 35	2418
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO. Šenčur, Pipanova 19	2419 Manjše POSESTVO blizu Tržiča prodam ali oddam v najem za daljšo dobo. Primerno za upok ojenca ali vikend. Ugodni pogoji. ( »led vsako soboto in nedeljo. Naslov v oglasnem oddelku 2420 V središču mesta Kranj prodam večjo in manjšo HIŠO. Naslov v ogl. oddelku 2421 Na lepem kraju blizu Kranja prodam novejšo, prostorno HIŠO z garažo in vrtom. Potočnik, Rakovica št. 12, Besnica 2422
zaposlitve
Zaposlimo KUHARICO. Hrana in stanovanje zagotovljeno. Gostilna pri Jožici GOZD-MARTULJEK
Iščem 10.000 din posojila za popravilo hiše. Vrnem z visokimi obrestmi. Naslov v oglasnem oddelku ali telefon 85-655	2431
ostalo
DELAVNICO dam v najem dobremu avtokleparju. Resni interesenti naj se zglasijo vsak dan od 15. ure dalje v Kranju, Benedikov^ '11 (Stražišče)	2429
OPOZARJAM vsakogar, ki bi vozil odpadke v gramozno jamo v Že-jah, da tega ne dovolim in bom zato vsakogar sodno preganjal. Poklukar Jakob, Žeje 12, Duplje	2430
prireditve
MA TRBOJE priredi v nedeljo, 22. aprila, in nedeljo, 29. aprila, ob 18. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel TURISTI	2357
MA PODNART vabi vsako soboto na PLES s pričetkom ob 19. uri v kulturnem domu. Igra ansambel FRENKY. Vabljeni!	2432
1 u i m iq 2423 Sobota — 21. aprila 1973
Trčil v drog
V	torek, 17. aprila, ob 19. uri se je na Ljubljanski cesti na Bledu pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznika pony ekspressa Janeza Plemlja (roj. 1907) je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s ceste v železni drog cestne razsvetljave. Voznik je bil v nesreči huje ranjen in so ga prepeljali v bolnišnico. Voznik je vozil vinjen.
Izsiljevanje prednosti
Na Cankarjevi cesti v Tržiču se je v torek, 17. aprila, ob 18. uri pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Voznik mopeda Janez Knific (roj. 1952) iz Podljubelja je peljal od Slapa proti Tržiču. Pri hiši št. 19 pa je z dvorišča na cesto pripeljal v osebnem avtomobilu Alojz Primožič (roj. 1931) iz Jelendola in tako zaprl pot mopedistu. Pri trčenju v avtomobil je bil Janez Knific huje ranjen in so ga prepeljali v bolnišnico.
Neprevidno čez cesto
V	Retnjah pri Tržiču je v torek, 17. aprila, nekaj pred 19. uro pritekel z dvorišča hiše št. 11 na cesto proti avtobusnemu postajališču Franc Ažman (roj. 1952). S Pristave pa je prav tedaj pripeljal v osebnem avtomobilu Ernest Lombar (roj. 1934). Kljub zaviranju voznik Lombar trčenja ni mogel preprečiti. Huje ranjenega Franca Ažmana so prepeljali v jeseniško bolnišnico.
Pešec na cesti
Na Oldhamski cesti v Kranju je v torek, 17. aprila, popoldne pred vrtcem Janina prečkal zunaj prehoda za pešce cesto Anton Prinčič (roj. 1891) iz Kranja. Vtem je pripeljal po Oldhamski cesti voznik osebnega avtomobila Franc Grašič (roj. 1952) iz Tenetiš. Ko je pešec opazil avtomobil, se je zmedel, stopil korak nazaj, nato pa spet naprej. Voznik Grašič je zaviral, vendar je kljub temu avtomobil pešca zadel in zbil po cesti. Huje ranjenega Antona Prinčiča so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Nepravilno prehitevanje
Na Polici pri Kranju se je v torek, 17. aprila, ob 20. uri pripetila prometna nezgoda pri prehitevanju. Voznik osebnega avtomobila švicarske registracije Marjan Zorjan iz Murske Sobote je vozil od Naklega proti Rranju. Na ravnem delu ceste je prehiteval osebni avtomobil Franca Govekarja (roj. 1938) iz Naklega in pri tem trčil v njegov avtomobil. Voznik Govekar je bil v nesreči lažje ranjen. Škode je za 27.000 din.
Utrujen voznik
Na cesti prvega reda v Kranjski gori se je v sredo, 18. aprila, ob 6. uri zjutraj pripetila prometna nezgoda utrujenemu vozniku. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Alojz Ptičar iz Zeline je v blagem desnem ovinku zaradi utrujenosti zapeljal na levo stran ceste in pri tem zadel Ignaca Špolata (roj. 1935) iz Kranjske gore, ki je pravilno hodil po levi strani ceste. Hudo ranjenega Ignaca Špolata so prepeljali v bolnišnico.
Otrok na cesti
V	sredo, 18. aprila, ob 19.40 se je na cesti drugega reda v Gorenji vasi pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik neregistriranega mopeda Metod Peternelj (roj. 1954) iz Krnice se je brez vozniškega izpita peljal iz Gorenje vasi proti Poljanam, ko je v Gorenji vasi nenadoma pritekla na cesto 6-letna Marija Kumer. Otrok je na cesti dvakrat počepnil, vtem pa je pripeljal mope-dist in trčil vanj. Marijo so hudo ranjeno prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
L. M.
Sporočamo, da je preminil dolgoletni delavec
Stane Pevec
PTT upokojenec
Pogreb bo v ponedeljek, 23. aprila, ob 15.30 v Kranju.
Delovna skupnost PODJETJA ZA PTT PROMET KRANJ
Prometne nezgode kot lani
V prvih treh mesecih letošnjega leta se je na gorenjskih cestah pripetilo 80 prometnih nezgod z večjo materialno škodo in telesnimi poškodbami. Ob primerjanju z lanskimi podatki za enako obdobje je razvidno, da med številkami skorajda ni razlik. Lani se je v prvih treh mesecih pripetilo 81 takih nesreč, ki jih beleži statistika, telesnih poškodb je bilo enako v obeh obdobjih namreč 101. Lani je v prometnih nezgodah v prvem četrtletju umrlo 10 ljudi, letos pa eden manj. Obe primerjani obdobji sta si različni le po mesecu, v katerem se je pripetilo največ nezgod: lani jih je bilo največ marca (47), letos pa januarja (35). Sploh je bil letošnji marec skromen glede nezgod, bilo jih je 21 in še te so se pripetile le med tednom, nikoli v nedeljo. Takim mirnim nedeljam botruje po mnenju inšpektorja za prometno varnost pri UJV Kranj Mirka Derlinka gost »vikend« promet, zaradi katerega vozniki voziio. bolj umirjeno in manj drzno. Ob nedeljah zato vsaj zadnje čase ne prihaja do hujših nezgod, pri manjših verižnih trčenjih pa nastaja le manjša materialna škoda.
Med vzroki prometnih nezgod v prvem četrtletju so neprimerna hitrost, neprevidnost pešcev, nepravilno prehitevanje in pa vinjenost.
Največ nezgod se je pripetilo na področju ol me Kranj, in sicer več, kot polovico — 45. Tudi mrtvih je bilo največ v občini Kranj, in sicer 6, dva v jeseniški in eden v škofjeloški občini. Polovica nezgod se je pripetila na cesti prvega reda, ostale na cestah nižjega reda in na mestnih ulicah.
Tako kot republiška statistika tudi gorenjski podatki o nezgodah opozarjajo, da so pešci v prometu poseben problem. Na gorenjskih cestah je bilo v treh mesecih v prometu ranjenih 28 pešcev, od tega so bili v 19 primerih sami krivi za nesrečo in le v devetih primerih so nesrečo zakrivili vozniki motornih vozil. Smrtne žrtve med pešci so bile tri. V prvih treh mesecih letos na srečo med smrtnimi žrtvami ni bilo otrok, seveda pa to ne pomeni, da otroci sploh niso bili udeleženi v teh prometnih nezgodah, saj je bilo 11 poškodovanih, od tega 6 težje. L. M.
***** , -
Dva umrla v ognju '
V četrtek, 19. aprila, ob 18.50 se je na cesti prvega reda v Bistrici pri Naklem pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Marko Božunovič (menda je iz Karlovca), je vozil od Podta-bora proti Kranju. Ko je prehiteval kolono vozil, ga je na mostu v Bistrici zaneslo v ograjo na levi strani. Avtomobil je zasukalo za 180 stopinj, nato pa je še enkrat treščil v ograjo na isti strani ceste. Iz nasprotne smeri je tedaj pripeljal v tovornem avtomobilu Slavko Volčjak (roj. 1934) iz Begunj. Tovornjak je trčil v zdomski avtomobil, ki je stal pravokotno na vozišču. Ob trčenju sta se vozili vneli in popolnoma zgoreli. V osebnem avtomobilu sta umrla voznik Božunovič in sopotnik Jože Kos, po vsej verjetnosti tudi iz Karlovca. Dokumenti obeh so namreč v avtomobilu zgoreli. Hudo ranjena sta bila sopotnika v osebnem avtomobilu Mirko Milankovič iz Prnjovara in Žarko Savič iz Karadžiča. Hudo je ranjen tudi voznik tovornjaka Slavko Volčjak. Škode je za okoli 50.000 din.
Nepravilno prehitevanje
V četrtek, 19. aprila, dopoldne se je na cesti prvega reda v Žirovnici pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Franc Poljanšek (roj. 1950) iz Maškovcev pri Domžalah je vozil od Žirovnice proti Radovljici. V bližini Žirovnice pa je voznik Poljanšek istočasno kot voznik osebnega avtomobila Albin Vinski prehiteval voznika osebnega avtomobila Albina Pajka (roj. 1940) z Jesenic. Po prehitevanju je vodnik Poljanšek naglo zavil pred avtomobil Albina Pajka, tako da je ta moral močno zavreti. Zaradi tega je njegov avtomobil zaneslo na levo stran ceste, nato pa se je prevrnil na travnik. Voznika Pajka so ranjenega prepeljali v bolnišnico. Škode je za okoli 45.000 din.	L. M.
Zahvala
Ob nenadni izgubi ljubljene hčerke, sestre, tetke in svakinje
Danice Porenta
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo tudi g. župniku, kolektivoma podjetja TIP-TOP in VVZ Trata ter 7. b razredu osn. šole Lucijan Seljak. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mama Danica, brat Janez, sestri Irena in Marija
z družino
Stražišče, 13. aprila 1973
14
Zahvala
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega in skrbnega moža, očeta in starega očeta
Antona Cvenkla
posestnika iz Ljubnega
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala lovski družini Kovor, govornikom, g. župniku, pevcem, zastopnikom krajevne skupnosti, gasilskega društva in krajevni organizaciji ZB NOV Ljubno — Otoče ter AMD Podnart. Iskrena hvala tudi kolektivu Reševalne postaje Kranj ter zastopnikom lovskih družin Begunjščica, Bled, Jelovica, Kropa, Udin boršt. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Marija in sin Tone z družino
Ljubno, 12. aprila 1973
Gostinsko in trgovsko podjetje
Central Kranj
objavlja prosta učna mesta za poklice:
natakar, kuhar,
slaščičar,
prodajalec
Učna mesta so v naših hotelih in restavracijah v Kranju, Preddvoru in na Jezerskem ter v trgovini Delikatesa v Kranju. Pogoj:
Uspešno končana osemletka in veselje do poklica. Prijave sprejema splošni sektor podjetja, Kranj, Maistrov trg 11, kjer dobite tudi vse informacije.
Osnovna šola Peter Kavčič Škofja Loka
razpisuje naslednja delovna mesta:
a)	1 administratorja
b)	1 hišnika
c)	5 snažilk
Pogoji:
Pod a) dokončana 4-letna upravno administrativna šola, zaželena praksa,
pod b) kvalificiran delavec (ključavničar, mizar) z izpitom za kurjača,
pod c) nekvalificirane delavke s smislom za čistočo.
Prijave naj interesenti vlože do 3. maja na Osnovno šolo Peter Kavčič 64220 Škofja Loka, Šolska ul. 1.
Planinsko društvo Medvode
sprejme za določen čas za delo v planinskem domu Tamar — Rateče — Planica
žensko delovno moč
vajeno kuhanja in pospravljanja.
Osebni dohodki po sporazumu. Nastop službe takoj. Ponudbe pošljite na Planinsko društvo Medvode.
nesreče
Hotelsko podjetje Gorenj ka
PE Hotel Pošta Jesenice
objavlja prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1	avto furgon-kombi nat 1300
letnik 1970, v voznem stanju,
2	2 hladilnikov 200 1 d 1 knjižno omaro
podaja bo 26. aprila od 6. do ure v prostorih Hotela Vošta- Ogled je mogoč vsak dan od 8. do 13. ure.
r
Čevljarna
Ratitovec Železniki
razpisuje prosto delovno mesto
administra-~ torke
za delo s saldakonti in administracijo v tajništvu.
Pogoji:
^veietna administrativna
Vloge z dokumentacijo sprejema tajništvo do 28. 4. 1973
Pod vodstvom zveznega kapetana Zvoneta Zanoškarja in zveznega trenerja Ješiča se bo jugoslovanska kolesarska reprezentanca od 26. aprila do 5. maja za naporne dirke v letošnji sezoni deset dni pripravljala v Preddvoru. Na priprave so povabljeni: Kuvalja, Pleško, Kastelic, Jelič, Frelih, Zakotnik, Pocrnja, Gazdič, Keršič, Arsovani, Roner, J. Valenčič, mladinec Safarič ter naš najboljši kolesar Cvetko Bilić. (Na sliki) Na treningu ne bo le bratov Božičnik, ki sta v JLA (-dh). — Foto: M. Zivulovič
Hotelsko podjetje Gorenjka Jesenice PE Hotel Pošta
sprejme takoj v službo
*Va}\ficirani ali kuharici in dve priučeni natakarici
OD po dogovoru, samsko stanovanje zagotovljeno.
Kljub vse večji popularnosti in množičnosti »divja liga« še vedno nima ustreznega igrišča. Ker ravnateljstvo Mlekarske šole ne dovoljuje več uporabe igrišča v Cirčah, se tekme igrajo na igrišču Kokrica, ki pa ne zadostuje potrebam »divje lige«. Zaradi velikega števila prijavljenih ekip poteka prvenstvo v dveh po kvaliteti ločenih ligah A in B. Pravila tekmovanja določajo, da zadnji dve moštvi iz A lige izpadeta, zamenjata pa jih prvi dve uvrščeni ekipi iz B lige. V A ligi je zaradi iz-" enačenosti ekip pričakovati poleg borbe za prvo mesto tudi hud boj za izpad. V B ligi pa po kvalitetah izstopa ekipa Storžiča, ki si je skoraj že sedaj zagotovila nastop v A ligi.
Lestvica A lige po 4. kolu
Divja liga
Lestvica B lige po 3. kolu
Arestantje	4 2 2 0	15:7	6
Kokrica	4 3 0 1	15:9	6
Standard	4 2 11	19:11	5
Sedmina	4 2 11	14:8	5
Puščavniki	4 2 11	14:10	5
Kamikaze	4 2 0 2	9:12	4
Študentje	4 112	6:14	3
Outsiders	3 10 2	5:8	2
Cirče	4 10 3	8:12	2
Filmarji	3 0 0 3	4:18	0
Na listi strelcev A lige vodi Mokič (Puščavniki) z 9 goli pred Mikičem (Standard), ki ima 8 golov.
vic do vica brunarica
brunarica
CREinfl
Ste se že odločili, kje boste preživeli
1. maj?
Oglasite se v Turistični poslovalnici Creina, vam nudijo:
izlete v inozemstvo izlete po Jugoslaviji prvomajski weekend na morju po zelo ugodnih cenah
formacije po telefonu: 21-022.
Storžič
Crne ovce
Pornoriko
Žabarji
Feniksi
Griže
Samorastniki
3 3 3 2 0 3 2 0 2 1 0 3 1 0 3 1 0 3 0 0
0 0
24:3 8:8 10:8 13:6 8:11 6:16 4:21
Na listi Strelcev vodi v B ligi Kukič (Storžič) s 7 goli.	K. B.
Po gorenjskih krajih
ŠKOFJA LOKA (I. N.) - V okviru ljubljanske conske rokometne lige je ženska ekipa Borca iz Polja pri Ljubljani premalala domači Šešir z 19:13 (9:6). Zadetke za Šešir sta dosegli Potočnik 8 in Oblak 6.
KRANJSKA GORA — Tu je bilo prvenstvo Gorenjske v košarki za pionirke. Za uvrstitev v republiški polfinale se je borilo pet ekip šol. Vrstni red: 1. OŠ Žiri, 2. OŠ Trata, 3. OŠ Kranjska gora, 4. OŠ Lucijan Seljak Kranj, 5. OŠ Cerklje. Prve tri ekipe so se uvrstile v republiški polfinale.
ŠENČUR — V prijateljskem šahovskem dvoboju so šahisti Šenčurja premagali ekipo Adergasa z 9:7.
Pred dnevi se je končalo prvenstvo Šenčurja, v katerem je sodelovalo 20 igralcev. Ob koncu prvenstva sta osvojila enako število točk Cen-celj in Valjavec. To sta bila najboljša igralca prvenstva. Vodstvo turnirja je sklenilo, da bosta odigrala za naslov prvaka še en dvoboj. Tretje mesto je osvojil Markuta s 15 točkami.
GORENJA VAS — Na prvenstvu Gorenjske v košarki za pionirje je sodelovalo šest ekip. Prvo mesto so zasluženo osvojili učenci OŠ Žiri, ki so v finalni tekmi premagali ekipo OŠ TVata z rezultatom 48:36. OŠ 2iri in OŠ Trata sta se uvrstili v republiški polfinale. Vrstni red: 1. OŠ Žiri, 2. OŠ Trata, 3. OŠ Stane Žagar Kranj itd.
KRANJ (M. C.) — Pred dnevi je bilo končano občinsko prvenstvo v košarki za starejše pionirke. Vrstni red: 1. OŠ Lucijan Seljak, 2. OŠ Davorin Jenko, 3. OŠ Stane Žagar, 4. OŠ Simon Jenko, 5. OŠ Stanko Mlakar.

5MREKH
GORNJI GRAD
ifivsak teden 10 NAGRAD
v PAVLIHI
turistično prometno podjetje KRANJ

Športne novice v kratkem
NOGOMET (N. P.) — tekmovalna komisija NP Gorenjske je registrirala tekmi za pokal SFRJ Naklo : Alples, ki se je končala z 2:1, in Triglav : Alples (5:4), z 0:3 w. o. v korist Alplesa in pionirsko tekmo Britof : Jesenice (1:5) s 3:0 w. o. v korist Britofa zaradi tega, ker so v vseh treh tekmah nastopili igralci, ki niso imeli veljavnih zdravniških pregledov.
Disciplinsko sodišče NP Gorenjske je kaznovalo nogometaša Bekša (Alples) s prepovedjo nastopanja na dveh prvenstvenih tekmah, ker je fizično obračunal z nasprotnim igralcem. Prav tako je bil kaznovan NK Britof z denarno kaznijo 100 dinarjev, ker so v izkaznici nogometaša Vinka Oblaka bili napačni podatki. Zaradi neurejenih zdravniških pregledov je bil uveden tudi disciplinski postopek proti NK Jesenice, TVD Naklo, NK Tržič, NK Triglav in NK Šenčur.
Izbranci za mladinsko reprezentanco NP Gorenjske se vneto pripravljajo na igrišču Save v Stražišču. Na letošnjem turnirju podzveznih reprezentanc Slovenije, ki bo 27. in 28. aprila v Kopru, brani gorenjska ekipa naslov prvaka.
PLAVANJE (J. J.) — Moška in ženska ekipa kranjskega Triglava, bo 27. aprila nastopila v Pragi proti ekipi Slavije. To bo tradicionalno srečanje med ekipama kranjskega Triglava in praške Slavije.
KOLESARSTVO (J. J.) - Kole sarji K K Save se yneto pripravljajo za novo prvenstvo. Ekipo kranjskega kluba je okrepil Rok Lokar, ki je bil doslej član KK Bled in je lani osvojil mladinsko prvenstvo SRS. Tudi letos bo ekipo kranjskih kolesarjev izdatno finančno podprla tovarna Sava Kranj.
ROKOMET (D. H.) — Novi pred sednik medobčinskega rokometnega odbora za Gorenjsko je Nikica Božino-vič z Golnika, zbor sodnikov pa bo vodil v novi mandatni dobi Miro Bašar.

Pogovor tedna
Gašper Kordež:
Po trinajstih letih spet štafetni državni prvaki
Smučarska sezona 1972/73 se je poslovila. Cas je, da na koncu naredimo kratko analizo o uspehih in neuspehih naših tekmovalcev.
V	današnji številki kramljamo s trenerjem tekačev kranjskega Triglava, nekdanjim odličnim tekmovalcem Gašperjem Kordežem. Pripomniti je treba, da že nekaj let prav pri Triglavu smučarskemu teku posvečajo veliko pozornost in vzgajajo nov rod smučarskih tekačev.
Vaša ocena letošnje sezone?
»Pri članih smo v letošnji sezoni naredili velik korak, saj je trojka Jelene, Gortner in Lotrič po trinajstih letih spet osvojila državni naslov v štafeti 3 x 10 km. Omenjena trojica se je tako priključila vrhu jugoslovanskega smučarskega teka, je pa tudi nepogrešljiva v državni reprezentanci. Naši tekači so letos osvojili pet najvišjih državnih in šest republiških naslovov. Poleg Jelenca, Gortnerja in Lotriča imamo v reprezentanci mladinca Šolarja in Kavčiča, pri članicah pa Beštrovo, Kordeževo in Fi-strovo. Sezona 1972/73 je bila dokaj uspešna in smo letos že četrtič zapored osvojili tudi ekipni državni naslov.«
Kaj menite o zveznem trenerju?
»Zagrebčan Jožko Kecerin se odlično spozna na svoje delo.
V	danih možnostih ne more delati čudežev. Je odličen pedagog in strokovnjak, ki ima veliko načrtov, toda zaradi slabih finančnih pogojev jih ne more uresničiti.«
Naštejte pet najboljših članov!«
»To so Kalan, Dornik, Jelene, Gortner in Dretnik, med dese-torico pa bi dodal še Lotriča in Gorjanca.«
Kaj pričakujete od nove sezone?
»Za tekače, ki resno računajo že na uspehe v novi sezoni, ni počitka. S suhimi treningi bomo začeli že maja, tako da imajo le-ti komaj mesec dni kratkega počitka. Če se bo uresničil naš načrt, ki smo si ga zadali za novo sezono, bodo tudi uspehi. Imamo dovolj tekaškega kadra, saj nam šole dajejo naše bodoče tekmovalce. Problem je le z opremo in finančnimi sredstvi. Z denarjem smo na ,psu', saj nas je letos samo državno prvenstvo v Delnicah stalo 15.000 dinarjev, trenerji pa že pet mesecev nismo dobili ,prigaranega' skromnega honorarja. Radi bi, da tudi v Kranju dobimo rekreacijsko progo, saj se vedno več ljudi zanima za rekreacijski tekaški šport.«
»V imenu tekmovalcev in upravnega odbora bi se rad zahvalil delovnim kolektivom Iskra — Elektromehanika — Kranj, Iskra — Elektromotorji Železniki in Verigi Lesce za vse razumevanje za naše tekmovalce.«	D. Humer

J
Drevi start košarkarjev
Drevi se bo po košarkarskih igriščih v Sloveniji začel prvenstveni »ples« pod koši. V novo sezono se bodo podali košarkarji in košarka-rice v I-A, I-B ter ženski republiški ligi.
V	elitni družbi pri moških je tudi kranjski Triglav, ki se ie na to prvenstvo pripravljal že od lanskega decembra. Pod vodstvom trenerja Marjana Lampreta so trenirali trikrat tedensko in odigrali 25 prijateljskih tekćm. Od tega so imeli dvanajst težjih nasprotnikov, tako da so igralci že dobro pripravljeni.
Trener Lampret ima na voljo naslednje igralce: Koširja, Mavriča, Torkarja, Kalana, Skubica, Klavo-ra, Rusa, Poljšaka, Fartka, Slokana in Boštnarja od mladincev pa pridejo v poštev še Šilar, Štefe ter Hri-bernik. Od teh igralcev pa jih le deset lahko računa, da bodo igrali v li-gaškem moštvu, saj ima letošnja sezona nova pravila.
V	moštvu je lahko le deset igralcev in ne več dvanajst, moštvo mora že po desetih sekundah preiti v napad, žoga pa se ne sme več vrniti v obrambno polovico, žoga, ki leti proti košu, se ne sme več blokirati, dokler se le-ta ne odbije od obroča ne glede na to, če leti direktno na koš ali tablo, kapetan moštva odloča, ali se velika osebna napaka meče na koš ali iz auta, nam je povedal Lampret o bistvenih spremembah novih pravil košarkarske igre.
Torej pri kranjskem ligašu nimajo težav z igralci. V moštvo pride lahko vsak od naštetih, ki bodo letos ob
dvajsetletnici skušali pridobiti dru-goligaški status. Kako bodo igrali, pa jih bomo lahko videli že drevi, ko se bodo ob 19. uri na stadionu Stanka Mlakarja pomerili z Lesonitom iz Ilirske Bistrice.	-dh

Zmaga kranjskih strelcev
Po nekajletnem premoru so kranjski strelci obnovili sodelovanje s strelsko organizacijo v zahodnonemškem mestu Ambergu. Strelski zvezi sta se tokrat dogovorili le za dopisno tekmovanje, vendar strelci upajo, da se bodo kmalu spet srečali v direktnem dvoboju. Tekmovanje je bilo izvedeno s standardno zračno puško. Kranjski strelci so preteklo soboto (14. aprila) zbrali skupno 3467 krogov, iz Am-berga pa so dobili sporočilo, da je tamkajšnja ekipa pristrelja-la 3428 krogov. Zmagali so torej Kranjčani. Najboljši med njimi so bili: 1. Lombar 363, 2. Malovrh 358, 3. V. Frelih 357, 4. Rozman 351, 5. Žagar 349 krogov itd.	B, M.
Gorenjska rokometna liga
Jesenice : Preddvor 17 : 20
V drugem spomladanskem kolu prvfe gorenjske rokometne lige so igralci Križev B v Tržiču presenetljivo odpravili domačo B ekipo, Preddvor pa je bil uspešen na Jesenicah, saj je premagal favorizirane domačine. Kranj je visoko odpravil Savo B, Radovljica pa borbeno moštvo Krvavca.
Rezultati: Tržič B : Križe B 11:15 (4:7), Radovljica : Krvavec 19:15 (8:8), Sava B : Kranj 14:30 (2:15), Jesenice : Preddvor 17:20 (7:11), Žabnica : Kranjska gora 0:10 b. b.
V vodstvu je Kranj pred Preddvorom in Radovljico.
Za presenečenje v drugi ligi so poskrbeli mladi igralci Preddvora B, ko
so v Besnici obračunali z Besnico, ter Storžič, ki je v Loki osvojil točki. Alples B je premagal Zabnico B, Veterani pa katastrofalno Radovljico B.
Rezultati: Besnica : Preddvor B 18:22 (7:11), Šešir B : Storžič 18:22 (13:12), Radovljica B : Veterani 18:14 (11:20), Žabnica B : Alples B 18:20 (7:8).
Brez poraza so v vodstvu kranjski Veterani pred Storžičem in Preddvorom B.	-dh
Sobota
15
21. aprila 1973
Zvezni odlok o maksimiranju cen za vse proizvode in storitve določa, da se cene v gostinstvu ne glede na višje nabavne cene pijač in drugih izdelkov ne smejo povečati in morajo ostati takšne kot so bile 31. decembra lani. Čeprav so se pred nedavnim povečale maloprodajne cene mesa in kave in nabavne cene nekaterih alkoholnih pijač, se v gostinskih obratih cene ne smejo povečati. Kakšne so posledice tega, smo poprašali tri gostinske delavce.
NADA ŠVAB, direktorica gostinskega podjetja Zelenica Tržič:
»Kakšne so posledice, najbrž ni težko ugotoviti. Če nabavne cene naraščajo, v gostinstvu pa ostajajo zaradi predpisa nespremenjene, je razumljivo, da se bo to pokazalo pri ostanku dohodka podjetja. Ta bo manjši, kot bi bil lahko, to pa se bo v prihodnje poznalo tudi pri uresničevanju investicijskih programov na tem področju. Znano je, da ima gostinstvo že zdaj majhne rezerve in da se bori z rentabilnostjo, takšnile ukrepi pa težave samo še povečujejo. Da pa je položaj še težji, na primer mesa tudi po višjih cenah tako rekoč ni moč dobiti.«
MILAN GEEATIC, direktor hotela Grajski dvor Radovljica:
»Vse takšnele podražitve na eni in zamrznitve po drugi strani gredo v gostinstvu na račun ostanka dohodka. Pri nas prodamo na leto za stari milijon dinarjev kave. Zaradi podražitev živil pa bo v trome-sečju 11 starih milijonov manjši dohodek in v celem letu, če se ne bo kaj spremenilo, bo naš ostanek dohodka
manjši za 40 do 50 starih milijonov. Zal je občinska skupnost pri raznih podražitvah živil (meso, mleko, Zelenjava) nemočna. Sprašujem pa se, kdaj bomo hotelirji, ki oblikujemo cene za naslednje leto že v avgustu prejšnjega leta, končno vedeli, ali bodo cene prihodnje leto res nespremenjene oziroma v predvidenih okvirih.«
MARIJA AŽMAN, gostišče Tulipan — Ažman Lesce:
»Skrajni čas bi bil, da bi tako nabavne kot prodajne cene pri nas vsaj določeno obdobje držale. Že lani je bilo podobno. Izdelki so se podražili, v gostinstvu pa so morale cene ostati nespremenjene. Zaradi sedanjih podražitev in hkrati zamrznitev cen v gostinstvu sem prepričana, da se bo tako promet kot ostanek dohodka zmanjšal. Zaradi manjšega ostanka dohodka pa končno ne bo prizadet le posameznik (zasebni gostinski delavec), marveč tudi občina pri obdavčevanju ostanka dohodka.«	A. Zalar
Nekajkrat je bilo že slišati pripombe, zakaj ravno v kranjski občini, ki je lahko tudi turistično zanimiva, ni nobene lokacije za kampiranje. Po mnenju nekaterih ta problem niti ni tako težak in kar je še lepše sploh ne nerešljiv. Tako smo v uredništvo že dobili nekaj predlogov, da bi kamp uredili na kranjskem živinskem trgu. Morda to niti ne bi bilo tako težko, saj so prvi »kampisti« že lep čas tam. In kaže, da tudi urbanisti na občini nimajo nič proti. Le prebivalci in mimoidoči včasih malce negodujejo. Pravijo, da bi bilo treba takšnole moderno kampiranje sredi Kranja vseeno drugače urediti. Najbrž imajo prav?!
Akcijo prevzel Turist-Progres
Na nedavnem sestanku komisije za turizem za območje Bohinja v radovljiški občini so sklenili, da bo vso akcijo za ustanovitev konzorcija za izgradnjo Koble prevzel Turist-Progres iz Radovljice. Pripravil bo potrebno gradivo in seznanil zainteresirane s programom. V konzorcij bodo najprej povabili domača podjetja, nato pa tudi druga z Gorenjske in Ljubljane. Eden od nosilcev akcije pa še vedno ostaja Železniško transportno podjetje iz Ljubljane.
Izlet v Dachau
Ob 40-letnici ustanovitve zloglasnega koncentracijskega taborišča Dachau sta turistična agencija Transturist Škofja Loka in republiški odbor zveze združenj borcev NOV sklenila organizirati potovanje v to bavarsko mesto. Cena tridnevnega izleta (od 28. do 30. aprila) je 839 dinarjev. Poleg bivanja v Dachauu in navzočnosti na veliki spominski komemoraciji si bodo potniki lahko ogledali Spittal, Bischofs-hofen, Salzburg in MUnchen. Med povratkom proti Ljubljani bo avtobus peljal prek Kufsteina, skozi tunel Felbertauernstrasse ter čez Lienz in Spittal do Podkorena.
Turizem v Begunjah
Turistično društvo v Begunjah je letos sklenilo več pogodb z zahodno-nemškimi potovalnimi agencijami, ki bodo pošiljale tjakaj svoje goste vse leto. To bodo predvsem člani kluba prijateljev kvinteta bratov Avsenik.
Odcepitev od Bleda
Prebivalci Zasipa pri Bledu so se odločili, da se odcepijo od Bleda in ustanovijo svojo krajevno skupnost. Pravijo, da bi bili tako bolj samostojni in da bi laže zainteresirali občane za različne akcije.
Celist Mlejnik navdušil Celovčane
Avstrijski časopisi so bili v minulih dneh polni hvale na račun koncerta simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, ki je 13. aprila gostoval v Celovcu. Zlasti navdušeno so pisali o nastopu mladega škofjeloškega čeli-sta Miloša Mlejnika. Le-ta je kot solist sodeloval pri interpretaciji nekaterih Schumanovih skladb. Kritiki pravijo, da se Mlejnik odlikuje z izpiljeno tehniko, izrednim posluhom in virtuoznim obvladovanjem instrumenta.
Zaradi odhoda dosedanjega predsednika tržiške občinske skupščine Marjana Bizjaka na novo delovno mesto v tovarno TRIO, sta oba zbora skupščine občine Tržič na seji, ki je bila v torek, 17. aprila, za novega predsednika tržiške skupščine izvolila inž. VILIJA LOGARJA, rojenega 28. maja leta 1932 v Tržiču, inženirja strojništva, dosedanjega direktorja tovarne TI KO in prizadevnega družbenopolitičnega delavca.
Novi »prvi občan« tržiške občine je ob prevzemu odgovorne dolžnosti dejal, da se bo zavzemal za skladen razvoj gospodarstva in negospodarstva, saj sta obe veji enako pomembni za prihodnost občinske skupnosti.
»Trudili se bomo, da se domaČe delovne organizacije ne bodo nekontrolirano priključevale ali združevale z organizacijami zunaj naše občine, ker to zmanjšuje naš gospodarski potencial. Prav tako bo moja naloga in naloga sodelavcev iti družbenopolitičnih organizacij prizadevanje za uresničevanje ustavnih dopolnil. Na področju družbenih dejavnosti pa bomo skušali uresničiti in dokončati začeto delo. To je predvsem izgradnja novih šol in vrtcev, načrtnejša kadrovska politika itd. Dobra povezava med gospodarstvom in negospodarstvom bo, ponavljam, omogočila optimalno izkoriščanje sedanjih možnosti za razvoj in napredek tržiške občine
-jk
Alpina: kako ostati v svetovnem vrhu?
Zadnja številka časopisa »Delo, življenje«, glasila tovarne obutve Alpina Ziri, prinaša izredno tehten članek o najnovejših razvojnih tendencah na področju zimsko-športne opreme, ki ga je napisal direktor dipl. oec. Izidor Rejc. Rejc se je dlje časa mudil v Ameriki in tam skušal odkriti, kakšne poti bo v prihodnje ubirala industrija smučarskih čevljev. Njegova spoznanja so zanimiva tudi za najširši krog ljudi, zato jih bomo v nekoliko skrajšanem obsegu predstavili javnosti.
Naj brž povemo, da je žirovski gigant lani zabeležil doslej največji izvoz v zgodovini podjetja; samo prodaja na zahodno, povečini ameriško tržišče, je znašala nad 2 milijona dolarjev. Ameriko kot Alpini-
V Žirovnici bodo pri železniškem prehodu odprli turistični urad še do letošnje poletne sezone. — Foto: D. S.
nega najpomembnejšega kupca bi potemtakem morali dobro poznati, vendar kljub načrtnemu preučevanju vedo o zahtevah in možnostih potrošnikov z one strani Atlantika bore malo. Zelje v posameznih predelih prostrane dežele so namreč zelo različne. Da bi bila stvar še šlabša, je poleg muhastih zim, ki seveda lahko odločilno zavrejo prodajo smučarske obutve, le-ta podvržena neštetim spremembam, saj so sleherno leto v modi druge barve, drugi modeli, drugačne zaklopke ... Odločilno je pravočasno prilagajanje internih programov okusu potrošnikov v svetu. Alpinini strokovnjaki kajpak budno spremljajo vsak »premik« in držijo korak s konkurenti, zlasti evropskimi, med katerimi divja neusmiljen boj. Pripravili so popolnoma novo kolekcijo ter dali več poudarka gorskim in tekaškim čevljem. A zadnji signali in naročila trgovskih firm vseeno ne izpolnjujejo pričakovanj.
Najbolj točno sliko o smereh, ki jih bo v bodoče ubirala industrija »snežne opreme«, si je moč ustvariti na spomladanskih sejmih v ZDA in Kanadi. Gre za srečanja zaprtega tipa, kamor smejo edinole predstavniki od-kupovalcev in proizvajalcev. V zasilno urejenih poslovnih prostorih se zbere pisana druščina mož, ki skrbno tehtajo prikazane artikle. Rejc piše, da je bila
zasedba povsod rekordna. V Las Vegasu v zvezni državi Nevada so nastopali številni (znani in neznani) proizvajalci. , Prevla* dovala je obutev iz brizgane plastike ter vzorci nenavadnih barv — najpogostejša je rumena — in očesu skoraj nesprejemljivih, futurističnih linij. Precejšnjo pozornost so zbujale zbirke planinskih in tekaških čevljev; tudi Alpinin izbor ni ostal nezapažen.
Sejem v Montrealu (Kanada) je po raznolikosti razstavljenega blaga celo presegal lasvegaškega. Pokazal Je, da so spričo slabih vremenskih razmer v preteklem obdobju domače uvozne hiše hudo zadolžene in da je znaten del zalog obležal v skladiščih Prizaneseno ni bilo niti kooperantu Zirovcev, firmi Tyrol.
V zaključnem odstavku Izidor Rejc poroča o naglem porastu števila proizvajalcev, ki jih je naštel več kakor 40. Najbolj nevarni so menda Italijani, pravi in dodaja, da nekatere tovarne z neverjetno nizkimi cenami skušajo prodreti v ospredje. Mnogi pospešujejo izdelavo obsežne serije raznovrstnih obuval, s čimer zmanjšujejo tveganje, ki mu je izpostavljen lastnik majhnega števila strogo specializiranih modelov.
Kakšne naloge torej stojijo pred Alpino? Ce se želi obdržati v svetovnem vrhu, je prisiljena pohiteti z nadaljnjim iskanjem dodatnih variant sodobnega smučarskega čevlja. Vsako oklevanje bi pomenilo samomor« Preobrazba in usmeritev v potrebam trga prilagojen program sta nujnost, ki sicer terjata določena sredstva, toda rezultati ne bodo izostali.	(-ig)