Poštnina plačana v gotovini!
Izdaja Delavska univerza Dom žale, Kolodvorska c. 6, telefon 72 082. — Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kušar — Teh. urednik Franjo Ravnikar. — Izhaja vsakega 20. v mesecu. — Žiro račun št. 50120-603-55029. — Cena 2 dinarja. Letna naročnina 24,00 din. — Tisk: Tiskarna LJUBLJANA v Ljubljani
Leto XIII — št. 1 Domžale, 20. januarja 1974
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE D E L O V N E G A L J U D S T V A OBČINE DOMŽALE
NALOGE PRED IlY PO VOLITVAH
Pred vsakimi volitvami smo sprejemali posebne volilne programe, s katerimi smo začrtali najpomembnejše naloge, ki naj bi jih v določenem obdobju uresničili v vseh oblikah samoupravljanja in v organih oblasti.
Na seji Volilne komisije pri Občinski konferenci SZDL Domžale, ki je bila 13. 12. 1973, smo v prisotnosti predstavnika republiške konference SZDL Slovenije razpravljali o nalogah, ki so pred nami. Poudarjeno je bilo, da je potrebno pred volitvami pospešiti evidentiranje možnih kandidatov za skupščinske organe; gledano predvsem na strukturo prebivalstva, strukturo zaposlenih in na uresničevanje nalog, ki so pred našo družbeno skupnostjo.
Naloge, pred temi skupščinskimi volitvami in po njih, se bistveno razlikujejo od tistih, ki smo jih sprejemali v dosedanjem klasičnem skupščinskem sistemu.
Gradimo nove družbenoekonomske odnose, ki jih bomo uresničili le z dosledno uresničitvijo delegatskega načina izvrševanja oblasti in upravljanja družbenih zadev neposredno. Nosilci teh odnosov so delavski razred in delovni ljudje.
Delovni ljudje širom Jugoslavije — tako tudi delovni ljudje domžalske občine — so plebiscitarno podprli uresničevanje nalog iz pisma predsednika Tita in Izvršnega biroja, podpirajo prav tako tudi izhodišča za X. Kongres ZKJ in so podprli vsa izhodišča, ki izhajajo iz predloga nove ustave. S temi dokumenti so opredeljene naše najvažnejše naloge, zato ni potrebno sprejemati posebnega volilnega programa.
Delegacijam, tako tudi posameznim delegatom, ki bodo na prihodnjih volitvah izvoljeni, ne bo težko uresničevati nalog, ker imajo vso podporo svojih volilcev. Potrebno pa je poudariti nekatere poglavitne naloge, od katerih je zlasti odvisna smer in hitrost našega nadaljnjega razvoja:
— Delovnemu človeku daje ustava pravico in možnost neposrednega odločanja o pogojih, procesih in rezultatih dela. Te pravice bo potrebno z zavestno akcijo vseh subjektivnih sil uresničevati v TOZD, krajevnih in samoupravnih interesnih skupnostih, občini, republiki in federaciji.
Tu nas čakajo zelo odgovorne naloge, zlasti pri uveljavljanju odločanja v TOZD, KS, samoupravnih skupnostih in v občini.
— Na gospodarskem področju, kjer bo združeno delo odločalo o celotni reprodukciji, od TOZD, ki ustvarja vrednost, do skupščinskega sistema, krajevnih in interesnih skupnosti, kjer bo združeno delo prvikrat v moderni zgodovini zagospodarilo neposredno preko svojih delegatov, bo še posebno treba poudariti boj za večjo storilnost, boljšo učinkovitost poslovanja, večji dohodek, doslednejšo delitev po delu, ustavitev inflacije, rasta cen in življenjskih stroškov, boj za večjo proizvodnjo in višji osebni ter družbeni standard. Pri vsem tem pa se morajo delegacije, kot posamezni delegati, še posebno zavzemati za hitrejše integracijske procese v našem gospodarstvu.
— Nova ustava prinaša bistvene spremembe glede financiranja krajevne skupnosti. To pa tudi pomeni, da bomo morali krajevno skupnost povezovati, bolj kot na občino, na element družbenoekonomskega položaja delavcev v krajevnih skupnostih, z delovnimi skupnostmi ustreznih organizacij združenega dela v krajevni skupnosti in izven nje.
— Zadovoljevanju osebnih in skupnih potreb na področju izobraževanja, kulture, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti, kot delov enotnega procesa družbenega dela, je treba zagotoviti prosto menjavo dela med delavci teh dejavnosti z delavci v gospodarskem proizvodnem procesu.
Čimprej bomo morali ustanoviti samoupravne interesne skupnosti na področju komunalne dejavnosti in drugod ter se angažirati za dograjevanje že obstoječih za zadovoljevanje določenih osebnih in skupnih potreb z združenimi sredstvi na načelih vzajemnosti in solidarnosti. To nas obvezuje, da sproščamo polno iniciativo in da zagotavljamo učinkovito delovanje interesnih skupnosti.
— Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo dejavnost s sredstvi, ki so last občanov, imajo na podlagi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj in enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo delovni ljudje v organizacijah združenega dela. Pri tem pa bo potrebno razvijati nove osnove za povezovanje in združevanje osebnega dela in sredstev preko posebnih organizacij združenega dela do temeljnih organizacij združenega dela, ki so zagotovljene z novo ustavo in obstoječimi zakoni.
— Enake možnosti za razvoj socialističnih odnosov, kot jih imajo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo dejavnost s sredstvi, ki so njihova lastnina, moramo še naprej vstra-jati na področju kmetijstva. Organizirano vključevanje kmetov v samoupravne socialistične družbenoekonomske odnose, na osnovi svobodnega združevanja s kmetijskimi organizacijami in različnih kooperacijskih oblik, je potrebno razvijati na načelih prostovoljnosti in enakopravnosti. Pri tem pa je potrebno poudariti pravico in dolžnost izkoriščanja zemljišča za napredek kmetijske proizvodnje v zasebni in družbeni lastnini.
Novoustanovljena kmetijska zemljiška skupnost mora zagotoviti s sodelovanjem vseh zainteresiranih dejavnikov kar največjo možno stopnjo izkoriščanja naravnih zemljiških proizvodnih možnosti.
— V preteklih letih smo storili velik korak naprej na področju izgradnje materialnih pogojev za vzgojo in izobraževanje. V prihodnjih letih je potrebno ta korak pospešiti, ne samo pri izgradnji novih šolskih in vzgojnih objektov, ampak bolj obogatiti zlasti vzgojno-izobraževalni pro-
Nadaljevanje na 2. strani
Zakaj gremo v podaljšanje samoprispevka?
Obračuni, ki jih delamo ob izteku plačevanja prvega samoprispevka za izgradnjo šol v naši občini nam nazorno prikazujejo, da je podaljšanje samoprispevka za naslednje obdobje petih let pod enakimi pogoji kot doslej, to je v višini enega odstotka od neto osebnega dohodka zaposlenih, pri drugih pa od katastrskega dohodka oziroma od čistega dohodka, ekonomska nujnost, ki jo narekuje tako potreba kot tudi naša družbena zavest.
Ugotovitve, da smo s samoprispevkom zbrana sredstva v največji možni meri oplemenitili in jih smotrno potrošili, so neizpodbiten dokaz v objektih, ki smo jih s temi sredstvi zgradili. Ti objekti so:
— popolna štirioddelčna šola v Blagovici,
— popolna Osnovna šola Josip Broz Tito na Hojah,
— popolna Osnovna šola Šlandro-ve brigade v Domžalah,
— popolna Osnovna šola v Mengšu,
— dograditev šestih učilnic in telovadnice pri Osnovni šoli v Radomljah,
— in neodložljiva nujna vlaganja v že obstoječe šolske objekte (adaptacija šole Dragomelj, Trzin, nakup zemljišč za šole itd.).
Res je, da nismo zgradili vsega, kar smo načrtovali v naših programih. Nerealizirano je ostala, poleg novozgrajenih telovadnic v Moravčah in na Brdu, rešitev nevzdržnih pogojev dela na Osnovni šoli Veneta Perka v obliki velike adaptacije in novogradnje telovadnice oziroma novogradnje celotne šole na novi lokaciji in velika adaptacija in novogradnja telovadnice pri Osnovni šoli Dob.
Vendar pa z objektivnostjo lahko najdemo tisto, kar nas je skozi pet let neprestano spremljalo pri realizaciji celotnega programa:
— pospešeno smo gradili tam, kjer so bile potrebe največje, kjer je bilo vedno prisotno vprašanje normalnega poteka pouka in varnosti naših otrok,
— ob načrtovanju nismo mogli predvideti, da se bodo v petletnem obdobju bistveno povečali stroški gradnje in da bodo na dinamiko te gradnje vplivali bistveno spremenjeni materialni pogoji, ki jih bodo prinašali ekonomski ukrepi in
— končno, da ob vsem tem s samoprispevkom zbrana sredstva ne bodo zadostovala za najetje tolikšnih kreditov, da bi lahko sfinanci-rali sprejeti program v celoti.
Postavlja! \e> Vprašanje, kako v prihodnje zgraditi še vse tisto, kar
Nadaljevanje na 2. strani
Nadaljevanje s 1. strani
ces. Pri tem je treba poudariti, da socialistična šola ni le posredovalnica znanja, temveč socialistično angažirana šola, v kateri mladi rod, v enotnem učnovzgojnem procesu, pridobiva poleg znanja na osnovi sodobnih znanstvenih dognanj tudi etičnomoralne vrednote, ki so nepogrešljiva vsebina samoupravljavčeve osebnosti. Sodobna šola mora skratka temeljiti na spoznanjih in metodah znanstvenega socializma in dosežkih marksistične misli.
Te posebne naloge, kot rečeno, niso izdvojene od skupnih dokumentov ustave, programa ZK in drugih družbenopolitičnih organizacij — ampak so njihov sestavni del. Vsi dokumenti v TOZD, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in v občini kot celoti morajo izhajati iz Ustave in Programa ZKJ in so kot taki naš skupni program, ki ga moramo uresničevati, kjer delamo in živimo, še posebno vlogo pri uresničevanju nalog bodo imele v prihodnjem obdobju delegacije in delegati, ki jih bomo izvolili na neposrednih volitvah v marcu 1974. Komjsija za koordinacijo
političnega dela in Izvršni odbor Občinske konference SZDL Domžale
Nadaljevanje s 1. strani
smo že prevzeli kot svojo obvezo in kar je naša neposredna dolžnost, ki jo imamo do naših otrok?
O tem nismo samo razmišljali, ampak smo v mnogih sredinah že tudi razpravljali. Zaključki so vedno bili enotni: nadaljevati moramo začeto delo in ga dokončati! Kajti le s tem, da bomo program v celoti realizirali, bomo lahko poudarjali, da smo zaradi ekonomskih potreb pripravljeni še pet let prispevati svoj delež za dograditev nujno potrebnega šolskega prostora v naši občini, to je za celotno realizacijo tistega, za kar smo glasovali že pred petimi leti.
Predsednik Občinske konference SZDL Jernej Lenič
Najnovejše v ustavi SFRJ
Zvezna ustavna komisija je v sredini decembra 1973 dokončno izdelala predlog USTAVE SFRJ. Ob upoštevanju ogromnega števila spremljevalnih predlogov na osnutek Ustave v javni razpravi, ni imela lahkega dela. V spodbudo delu pa ji je bila ogromna podpora delovnih ljudi Jugoslavije: osnovnim smerem sprememb prejšnje ustave, vsa podpora javnosti delegatskemu sistemu in mnogi popolnoma novi predlogi, ki pomenijo ustvarjalno moč naših delovnih ljudi. Ustava SFRJ bo sprejeta sredi februarja 1974.
Spremembe v predlogu ustave so na družbenoekonomskem in družbenopolitičnem področju. Tu mislim na tiste spremembe, ki niso bile zapisane v osnutku ustave SFRJ, pač pa jih je javna razprava izoblikovala.
Spremembe na družbenoekonomskem področju:
1. Z novim predlogom Ustave SFRJ je v TOZD in drugih organizacijah združenega dela obvezno formiranje samoupravne delavske kontrole Funkcijo tega organa določa 103. člen ustave SFRJ.
2. Spore, ki nastajajo med delavci v TOZD, med delavci in organi samoupravljanja in med delavci in organi družbenopolitičnih skupnosti, ki jih samoupravni organi ne morejo rešiti, rešuje sindikat. To je zapi sano v 45. členu Ustave SFRJ. Torej imajo delavci pravico in dolžnost, da svoje pravice iz spora uveljavljajo preko sindikata — svoje razredne organizacije.
3. Enotni jugoslovanski trg naj zagotavlja enotna merila za pridobivanje dohodka na osnovi enakih pogojev, zakonov in z družbenim usmerjanjem. S tem pa je dohodek rezultat ne samo tistih, ki ga neposredno realizirajo, ampak tudi skupnega družbenega dela in je kot tak DRUŽBENA LASTNINA.
S tem so dana merila in osnove za razporejanje dohodka, ne samo z voljo v TOZD, ampak vseh organizacij združenega dela na osnovi samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja.
4. V novem predlogu ustave so sprejeti kriteriji, ki zelo jasno govorijo o vgrajevanju svobodne menjave dela in financiranju tako imenovanih potrošnikov:
a) iz dohodka organizacij združenega dela se financira splošna potrošnja in skupna potrošnja takrat, kadar gre za reprodukcijo združenega dela, kadar gre za financiranje materialne baze;
b) iz bruto osebnega dohodka se financira tisto, kar je družbena reprodukcija človeka: vzgoja, kadri, znanost, kultura, zdravstvo itd.
5. Ustava SFRJ zelo jasno opredeljuje samoupravne interesne skupnosti po odvisnosti na štiri področja.
6. Novost je tudi glede položaja kmečkih delovnih ljudi. Z novo ustavo se družinske člane enako vrednoti po pravicah in dolžnostih. S tem je odprta možnost pridobivanja pokojnin tudi pri drugih kmečkih proizvajalcih, ne samo »gospodarjih«.
7. Pri planiranju je novost v tem, da se planiranje ne zaključi s sprejetjem plana, ampak se nadaljuje z uveljavljanjem organizacijskih in drugih instrumentov za njegovo realizacijo toliko časa, dokler plan ni dokončan.
8. Z ustavo je zagotovljeno, da skupina občanov lahko ustanovi delovno organizacijo. Z zakonom bo določeno poslovanje in samoupravljanje v taki delovni organizaciji in tudi vračanje vloženega dela ustanoviteljem.
To so bistvene spremembe na družbenoekonomskem področju, ki niso bile zapisane v osnutku Ustave SFRJ, so pa bile v javni razpravi večkrat izražene in tudi podprte.
Spremembe na družbenopolitičnem področju:
Tudi na družbenopolitičnem področju so bistvene spremembe. To poudarjam zato, ker imamo v javni razpravi predlog osnutka statuta občine in so v njem zapisane stare formulacije. Potrebno je takoj pristopiti k delu in popraviti osnutek statuta z naslednjimi družbenopolitičnimi spremembami:
1. Ustava SFRJ v svojem bistvu zahteva formiranje delegacij po strukturi prebivalstva: moški, ženske; in po strukturi dejavnosti:
a) v krajevnih skupnostih morajo biti skozi delegacijo zastopani interesi gospodarsko-komunalne dejavnosti, sociale in skrbstva, šolstva in otroškega varstva, kmetijstva itd.
b) v TOZD pa morajo biti skozi delegacijo zastopani predvsem interesi delovnih ljudi — neposrednih proizvajalcev in drugih dejavnosti, zato je prav, da je v delegacijah sorazmerno število neposrednih proizvajalcev, strokovnjakov (ki vodijo in organizirajo proizvodnjo) in drugih, ki sodelujejo v proizvodnem procesu.
Število delegatov v delegaciji krajevne skupnosti je zapisano v sta-
tute krajevne skupnosti, število delegatov v TOZD in drugih delovnih organizacijah pa je zapisano v statutih teh organizacij združenega dela.
Še pred volitvami se morajo vsi ti statuti sprejeti. Občinska skupščina pa bo sprejela pred volitvami odlok, ki bo določal združevanje delegacij za volitve delegatov — mandatov za občinsko skupščino.
2. Predlog Ustave SFRJ je izločil občinski svet in svet predstojnikov, zato ju moramo izločiti tudi iz našega osnutka statuta občine.
3. Občinska skupščina bo sestavljena po Ustavi SFRJ iz treh zborov:
a) zbora delegatov združenega dela, v katerem bodo delegati proizvodnih delovnih organizacij, šolstva, kulture, zdravstva in skupnih služb,
b) zbora delegatov krajevnih skupnosti,
c) družbeno-političnega zbora, kar je posebna novost.
Zakaj je prišlo do predloga, da se uvede v skupščinski sistem DRUŽ-BENO-POLIT1ČNI ZBOR?
Družbeno-politični zbor bodo sestavljale delegacije SZDL, ZK, sindikata, ZB in ZMS v občini Domžale. Vseh pet družbeno-političnih organizacij v občini se bo moralo v volilnem postopku dogovoriti v okviru SZDL o konkretni strukturi najboljših in najaktivnejših družbeno-političnih delavcih v občini, pripraviti listo kandidatov in jih dati v potrditev krajevnim organizacijam SZDL. Izvoljeni pa bodo na neposrednih volitvah v drugi polovici meseca marca 1974.
Naloge družbeno-političnega zbora:
Osnovni ustavni kriterij razlikovanja interesov je, da je eno interes človeka v delovnem procesu, drugačen pa je interes človeka glede na kraj bivanja in v samoupravnih interesnih skupnostih. Ti različni interesi se bodo v občinski skupščini izražali skozi enoten zbor združenega dela na eni strani in skozi zbor delegatov krajevnih skupnosti ter skozi skupščine interesnih skupnosti na drugi strani.
V naši socialistični samoupravni skupnosti obstaja skupen integralni interes delovnega človeka, ki povezuje vse te posebne interese in jih izraža skozi enotno, globalno odločitev na način, ki jih ne bo pripeljal v konflikte in spopade, ampak ustrezal vsebini socialistične samoupravne demokracije — to pa je do diktature proletariata.
Tega pa ne bi mogli zagotoviti samo z dvema zboroma v skupščini, ker bi bilo iluzorno pričakovati, da bi mogli interese idealno usklajevati. Ta družbeno-politični zbor bo imel eno od funkcij — usklajevanje interesov. Druge pristojnosti, ki so zapisane v 134. členu Ustave SFRJ, pa so še v zvezi z zaščito nacionalnosti, narodne obrambe, zunanje politike, spremembe ustave, volitve funkcionarjev itd. Torej bo obravnaval skupaj z drugima zboroma osnovna vprašanja socializma.
4. Izvršilno funkcijo v skupščini občine bo opravljal izvršni svet skupščine občine, ki ga bo imenovala skupščina občine.
To so najnovejše spremembe, ki jih bo prinesla ustava. Vse te spremembe so rezultat široke javne razprave, ki smo jo vodili tudi v naši občini. Marijan STOPAR
sekretar 10 Občinske konference SZDL Domžale
Tudi letos je dedek Mraz v vseh krajih v občini obdaroval najmlajše in jim v veliko zadovoljstvo razdelil skromna, vendar tako težko pričakovana darila
Samoprispevek - naša skupna stvar in ekonomska nujnost
POBUDA JE DANA
Izvršni odbor Temeljne izobraževalne skupnosti je na razširjeni seji v mesecu decembru, na kateri so bili navzoči tudi ravnatelji osnovnih šol naše občine, razpravljal o finančni situaciji sklada za izgradnjo šol v naši občini in o realizaciji programa, ki ga je sprejela občinska skupščina na svoji seji v Mengšu po uvedbi samoprispevka.
Po temeljiti analizi doseženih uspehov in o ukrepih, ki bodo potrebni, da se realizira tudi še ostali del programa izgradnje šolske mreže v občini, je prišel do soglasne ugotovitve, da je podaljšanje samoprispevka za gradnjo šol za naslednje 5-letno obdobje nujno potrebno, ker v nasprotnem primeru realizacija celotnega programa ne bo mogoča.
O potrebi za podaljšanje samoprispevka so razpravljale in dale svoje soglasje tudi vse družbenopolitične organizacije in to:
— Občinska konferenca ZKS Domžale,
— Občinska konferenca SZDL Domžale,
— Občinski sindikalni svet Domžale,
— Občinska konferenca ZMS Domžale,
— Skupščina Občinskega odbora ZZB NOV Domžale,
— Občinski odbor ZRVS Domžale in
— Skupščina občine Domžale.
Zaradi tega, da bi akcija čimprej stekla, je bil sprejet pred-
log, da naj predsedstvo Skupščine občine pripravi predlog za imenovanje štaba za strokovno in tehnično izvedbo referenduma za samoprispevek in ta štab na svoji prvi seji tudi imenuje.
V predlogu je poudarjeno, da bi morali biti v štabu, ki naj bi imel široka pooblastila, zastopniki vseh občinskih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti, predstavniki vseh temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, društev, političnih organizacij v posarnezniii krajih s krajevno organizacijo SZDL na čelu.
V predlogu je bilo predlagano, da naj bi bil predsednik štaba predsednik Skupščine občine, ali predsednik Občinske konference SZDL, da naj bi štab imel komisije za posamezna področja dela in ožji izvršilni organ, ki bi operativno vodil delo celotnega štaba, koordiniral delo komisij in skrbel za realizacijo sklepov, ki bi jih štab v popolnem sestavu sprejemal na svojih zasedanjih.
Istočasno je bil sprejet sklep, da vsi prosvetni delavci v občini s polno zavestjo prevzamejo dano pobudo, da z uspešno izgla-sovanim referendumom za podaljšanje samoprispevka za izgradnjo šol nadaljujemo in končamo zastavljeno delo na področju reševanja šolskega prostora in boljših pogojev za šolanje naših otrok.
Izvršni odbor TIS Domžale
ŠTAB JE IMENOVAN
Skupščina občine Domžale je na podlagi 133. člena statuta občine Domžale na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, 27. decembra 1973 sprejela
SKLEP
da se ustanovi štab za podaljšanje plačevanja samoprispevka za izgradnjo šolske mreže. V štab so bili imenovani: za vodjo štaba:
JERNEJ LENIČ, predsednik Občinske konference SZDL, za člane:
ALBIN KLEMENC, predsednik Skupščine občine Domžale MARIJAN STOPAR, sekretar Občinske konference SZDL Domžale
MILAN NARAT, sekretar Občinske konference ZK Domžale MARJAN BOLHAR, predsednik Občinskega sindikalnega sveta Domžale
JANKO KRALJ, predsednik Občinske konference ZMS Domžale LADO GORICAN, sekretar Občinske konference ZMS Domžale FRANC AVBELJ-Lojko, predsednik Občinskega  odbora ZZB NOV Domžale
ALEKSANDER SKOK, podpredsednik Skupščine občine Domžale
IVAN VIĐALI, podpredsednik Skupščine občine Domžale BOJAN KRIŠTOF, predsednik Občinskega odbora ZRVS Domžale
FRANC GERBEC, poslanec republiškega zbora Skupščine SRS EMIL TOMC, tajnik Skupščine občine Domžale KAREL KUŠAR, direktor Delavske univerze Domžale MILAN FLERIN, predsednik Izvršnega odbora TIS Domžale TONE BLEJC, predsednik Krajevne skupnosti Mengeš ANTON KOS, ravnatelj Osnovne šole Brdo MAKS ZA.IC, ravnatelj Osnovne šole Moravče MIRO VARŠEK, direktor Papirnice Količevo SREČO BERGANT, direktor Induplati Jarše DANICA KOŠIR, član Občinske konference ZKS Domžale Naloga štaba je, da takoj prične s pripravami za podaljšanje plačevanja samoprispevka za izgradnjo šolske mreže in da se konstituira tako, kot je nakazano v pobudi in predlogu, ki ga je dal izvršni odbor TIS Domžale.
Skupščina občine Domžale
Predlog programa nadaljevanja izgradnje šol
Z zbranimi sredstvi podaljšanega samoprispevka bi nadaljevali izgradnjo šolske mreže v občini Domžale, ki obsega realizacijo še ne uresničenega dela programa prvega petletnega obdobja, in sicer:
I.
— veliko adaptacijo Osnovne šole Dob z dozidavo telovadnice,
— novogradnjo popolne osnovne šole s telovadnico v Domžalah na že določeni lokaciji, namesto adaptacije sedanjega poslopja Osnovne šole Vencla Per-ka.
— izgradnjo telovadnice in veznega trakta pri Osnovni šoli Janko Kersnik na Brdu,
— novogradnjo telovadnice pri Osnovni šoli Jurij Vega v Moravčah.
II.
Po realizaciji celotnega programa, ki je bil sprejet na seji skupščine v Mengšu, pa naj bi iz sredstev podaljšanega samoprispevka in ostalih virov v naslednjem petletnem obdobju opravili še naslednja dela:
— analizirali stanje šolskega prostora v Črnem grabnu in se dokončno odločili o gradnji po-družniških šol.
— določili lokacijo za novogradnjo Posebne osnovne šole,
— proučili šolske potrebe v krajevni skupnosti Trzin,
— proučili potrebe šole v Krajevni skupnosti Ihan.
III.
Nadaljnja izgradnja šolskega prostora naj bi obsegala, če bi bila za to na razpolago potrebna sredstva:
— nadzidavo ene etaže pri Osnovni šoli Moravče,
— nadzidavo ene etaže, ali ustrezno dozidavo pri Osnovni šoli Brdo,
— dozidavo novih učilnic pri Osnovni šoli Josip Broz Tito na Rojah.
Prva skupina predvidenih del mora biti realizirana, ker so bili za to sprejeti že vsi ustrezni sklepi.
Druga skupina je nujno potrebna, kjer je o njej bilo že veliko razprav, danih pobud in obljub.
Tretji del predvidenega programa pa bi prišel v poštev, če ga bo mogoče sfinancirati, drugače pa bo zanj potrebno iskati še druge vire financiranja.
Komisija za oblikovanje programa za izgradnjo šol
Novozgrajena osnovna šola s telovadnico v Mengšu, ki bo sprejela prve učence, 11. februarja letošnjega leta
Novo sodobno pohištvo bo kmalu našlo svoje mesto v svetlih in prostornih učilnicah, v katerih bodo možnosti za pouk mnogo boljše kot so bile v sedanjem šolskem poslopju
Nova šola v Mengšu
Kmalu bomo v kroniko otvoritev novih šol, ki smo jih že odprli z zbranimi sredstvi samoprispevka, posojili in krediti, lahko zapisali tudi novo popolno osnovno šolo s telovadnico, ki smo jo zgradili v Mengšu. Za novozgrajeno šolo pod Gobovico smo porabili sredstva v višini skoraj 1 milijarde 600 milijonov Sdin.
Šola ima 18 učilnic, v katerih bo prostora za 650 učencev v eni izmeni. Funkcionalna razporeditev prostorov bo omogočala sodobni kabinetni pouk, podaljšano bivanje učencev, toplo malico, telovadnica pa organizacijo pouka telesne vzgoje, ki jo v prejšnji šoli ni bilo mogoče izvesti.
Sredstva za zgraditev šole so bila v času gradnje mnogokrat odprta. Vendar je zavzetost in povezanost posameznih dejavnikov, ki so bili angažirani pokazala, da so upravni odbor sklada za izgradnjo šolske mreže, Zavarovalnica Sava, Ljubljanska banka, Gradbeno podjetje Obnova in Skupščina občine našli skupna izhodišča, ki so omogočila dograditev šole.
Šola bo odprta za kulturni praznik, redni pouk pa se bo začel 11. februarja 1974.
O otvoritvi šole bomo obširneje pisali v prihodnji številki.
Gradbeni odbor
Kriteriji in merila za volitve delegacij v letu 1974
Glede na naloge, ki jih pred nas postavlja ustava, programska izhodišča za X. kongres ZKJ in programi drugih družbeno-političnih organizacij, se moramo dogovoriti za takšna merila pri določanju kandidatov za delegate, ki bodo zagotovila, da bodo v naše delegacije in skupščine izvoljeni tisti, ki so dejansko sposobni in pripravljeni uresničiti te naloge.
V skladu z dokumenti CK ZKS, resolucije Skupščine SRS o temeljih kadrovske politike, stališči Zveze sindikatov Slovenije in Republiške konference SZDL Slovenije, ki govorijo o temeljni usmeritvi kadrovske politike in uveljavljanju idejno-političnih, moralnih in drugih vrednot, ki določajo celovito osebnost delovnega človeka — samoupravljalca, se druž-beno-politične organizacije občine Domžale zavzemajo pri evidentiranju in predlaganju kandidatov za delegate, ZA NEDELJIVOST IDEJNO-POLITIČNIH, MORALNIH IN STROKOVNIH KVALITET. To pripravljenost za zavzeto in odločno zastopanje interesov delovnih ljudi, uresničevanje ustavne preobrazbe ter dogovorjene in sprejete politične usmeritve družbenega razvoja, morajo odločilno vplivati pri izbiri ljudi za odgovorne družbene funkcije, kakršne so predvsem v delegacijah TOZD in KS.
Delovni ljudje morajo zato v okviru SZDL in Zveze sindikatov v vseh oblikah svojega interesnega povezovanja pri izvajanju kandidacijskih postopkov ter predlaganju ljudi za javne družbene funkcije dosledno vztrajati:
— da se sprejeti kriteriji uporabljajo celovito tako, da se pri vseh kandidatih konkretno ugotovijo, ali izpolnjujejo sprejeta idejno-politična, moralna in strokovna merila,
— da bodo upoštevali pri izbiri kandidatov interese delavskega razreda in družbe kot celote,
— da bodo zagotovili odgovornost delegata do svojega volilnega telesa in organa, v katerem deluje in
— da bodo po sprejetih kriterijih oblikovali posamezne delegacije v TOZD, KS in samoupravnih interesnih skupnostih.
Vsi družbeni dejavniki morajo zato spremljati uresničevanje teh nalog in nasprotovati vsem pojavom formalne uporabe določenih kriterijev in meril v praksi.
Zato je potrebno pri evidentiranju in predlaganju kandidatov izhajati iz naslednjih kriterijev:
— da so dobri delavci na delovnem mestu,
— da so pošteni in moralno neoporečni,
— da si prizadevajo in se borijo za uresničitev interesov delavskega 'azreda,
— da imajo pozitiven odnos do pridobitev NOV in socialistične revolucije,
— da so v dosedanji samoupravni praksi v TOZD, KS, samoupravnih interesnih skupnostih ter v občini pokazali aktivnost in odločnost pri uresničevanju ustavnih amandmajev,
— da so s svojim delom na delovnem mestu prispevali delež k razvijanju samoupravnega socialističnega sistema in odnosov in so pripravljeni tudi v bodoče delati v interesu delavskega razreda,
— da v vsakodnevnem delu v organizaciji, kjer delajo in na terenu, kjer živijo, razvijajo in krepijo bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov,
— da si prizadevajo za izvajanje gospodarske stabilizacije in oblikovanje takih družbenoekonomskih odnosov, ki temeljijo na ustavi,
— da podpirajo politiko aktivne in miroljubne koeksistence in neuvrščene zunanje politike,
— da si prizadevajo za uresničitev koncepta splošnega ljudskega odpora in družbene zaščite,
— da pri vsakodnevnem delu razvijajo tovariške odnose, poštenost, solidarnost in na teh osnovah krepijo medsebojne odnose v delovni skupnosti ter uspešno in odgovorno opravljajo strokovno in družbeno delo,
— da se predlaga določeno število kandidatov iz neposredne proizvodnje (50 %),
— da imajo dostop do družbenih funkcij vsi delovni ljudje: delavci, ženske in mladina; da bodo zato vsa delovna mesta in javne dolžnosti jasno opredeljene.
Pri oblikovanju delegacij bo potrebno zagotoviti prisotnost resničnih interesov delovnih ljudi v delegaciji in preko nje tudi v skupščinski druž-beno-politični skupnosti.
III.
Pri kandidiranju za vodilne družbene funkcije v občini, republiki in federaciji ter članov družbeno-političnega zbora je potrebno poleg omenjenih uveljaviti še dodatna merila:
— da so kandidati sposobni ustvarjalno prispevati k oblikovanju sistemskih rešitev v graditvi družbenih odnosov in celovitega družbenega razvoja, skladno z ustavno usmeritvijo,
— da kandidati uživajo družbeni ugled, ki izhaja iz njihovega dosedanjega dela in rezultatov dela na delovnem mestu, v družbeno-političnih organizacijah, interesnih skupnostih in KS,
— da imajo sposobnost razumevanja družbenih odnosov ter sposobnost usklajevanja širših družbenih interesov.
— da so kandidati delovni ljudje, ki si bodo na osnovi sprejetih programskih izhodišč odločno prizadevali razvijati socialistično samoupravno demokracijo, delegatski sistem in delegatske odnose, da se bodo brezkompromisno borili proti izkrivljanju samoupravnih družbenih odnosov.
To so kriteriji in merila — podlaga za kvaliteten izbor kadrov, ki jih potrebujemo.
Le z doslednim upoštevanjem teh meril bomo preprečili nenačelnost, grupiranje in druge negativne pojave. Družbeno-politične organizacije morajo brezkompromisno vztrajati, da vsak predlagani kandidat ustreza omenjenim merilom. To pa ne pomeni zoževanja kadrovskih načel, ampak bistveno razširitev izbora delovnih ljudi, ki se do sedaj niso afirmirali. To delegatski sistem in odnosi tudi zahtevajo. Vsekakor pa moramo upoštevati tudi vse tiste sedanje odbornike, poslance, člane svetov, komisij, organov krajevnih skupnosti in drugih skupnosti, ki so se dejansko izkazali s poštenim, nesebičnim družbenim delom in s tem pripomogli, da smo izoblikovali nov skupščinski sistem, ki odpira delovnemu človeku boljšo prihodnost.
Družbeno-politične organizacije občine Domžale
OBVESTILO BRALCEV
V letu 1974 bo tudi pri našem glasilu prišlo do nekaterih sprememb, ki jih narekujejo novi pogoji dela. Že dalj časa delamo na tem, da bi glasilo izhajalo čim pogosteje in tako predvidevamo, da bo v letošnjem letu izšlo najmanj dvanajst številk. Zaradi tega, ker so se povečali tudi materialni stroški smo bili prisiljeni povečati ceno glasila in sicer na 2,00 din za posamezno številko ali 24,00 din za celo leto.
V tej številki vam prilagamo POLOŽNICO, s katero lahko plačate celotno naročnino in NAROČILNICO, s katero lahko naročite »Občinski poročevalec« tako, da ga boste namesto v delovnih organizacijah in šolah dobivali po pošti na dom.
Prosimo vas, da na naročilnici in položnici napišete vaše naslove s tiskanimi črkami, da bomo lahko nastavili točno kartoteko naročnikov. Točen naslov glasila: DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE, KOLODVORSKA 6.
Uredništvo in izdajatelj glasila
SPOROČILO UREDNIŠTVA
O konstituiranju delovnih organizacij, o poteku vpisa TOZD v sodni register in o vseh samoupravnih spremembah bomo več pisali v prihodnji številki »Občinskega poročevalca«. Urednik
STATISTIČNI PODATKI ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI OBČINE DOMŽALE
STATISTIČNI PODATKI ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI OBČINE DOMŽALE
* Krajevna g- skupnost
N
Skupaj
Število prebivalcev
moški      moški     ženske ženske
Prebivalci stari od 18—27 let
št.
št.
število »/o
1.	Blagovica	602	290	48.17	312	51.83	82	13.82
2.	Češnjice	111	53	47.75	58	52.25	14	12.81
3.	Domžale	7.954	3.571	44.89	4.383	55.25	1.273	18.00
4.	Dragomelj	517	259	50.09	258	49.91	95	18.38
5.	Homec	946	466	49.28	480	50.72	125	13.21
6.	Ihan	1.479	654	44.22	825	55.78	181	12.24
7.	Jarše	1.553	726	48.75	827	51.25	239	15.39
8.	Krašnja	602	277	48.01	325	51.99	88	14.82
9.	Krtina	612	308	50.33	304	49.67	102	18.89
10.	Lukovica	899	457	50.83	442	49.17	138	15.35
11.	Mengeš	4.331	2.012	48.45	2.319	51.55	616	14.22
12.	Moravče	2.368	1.161	49.02	1.207	50.98	382	18.13
13.	Peče	430	206	47.90	224	52.10	71	18.51
14.	Preserje	1.042	476	45.88	566	54.12	130	12.48
15.	Prevoje	779	381	48.91	398	51.09	122	15.88
16.	Radomlje	1.203	584	48.54	619	51.41	188	15.83
17.	Rafolče	320	160	50.00	160	50.00	63	19.89
18.	Trojane	536	260	48.51	276	51.49	68	12.89
19.	Trzin	1.152	560	48.81	592	51.19	176	15.28
20.	Vir-Dob	4.368	2.089	47.82	2.279	52.18	691	15.82
21.	Zlato polje	239	123	51.48	116	48.52	32	13.39
22.	Rova	320	161	50.31	159	49.69	56	17.50
23.	Velika vas	342	173	50.58	169	49.42	55	18.08
24.	Vrhpolje	612	294	48.03	318	51.97	93	15.19
	SKUPAJ:	33.317 15.701		47.07	7.616	52.93	5.080	15.25
	ZAPOSLENI		V DRUŽBENEM SEKTORJU					
	STATISTIČNI PODATKI PO KS STALNEGA BIVALIŠČA NA DAN							
			30.	10. 1973				
-M		Skupaj						
>to	Krajevna	zaposleni			Zaposleni		Zaposleni	
o. co	skupnost	+ zaposleni			izven	KS	izven občine	
N		izven SOb						
		štev.		% štev.		%	štev.	%
1.	Blagovica	134		1,2	134	1,7	35	1,1
2.	Češnjice	10		0,1	10	0,1	2	0,1
3.	Domžale	3.281	28,7 1.678			20,7	1.076	32,5
4.	Dragomelj	68		0,6	62	0,8	28	0,8
5.	Homec	336		2,9	331	4,2	166	5,0
6.	Ihan	502		4,4	434	5,4	129	3,9
7.	Jarše	531		4,6	434	5,4	157	4,7
8.	Krašnja	117		1,0	117	1,4	23	0,7
9.	Krtina	213		1.9	213	2,6	30	0,9
10.	Lukovica	289		2,5	233	2,9	63	1,9
11.	Mengeš	1.605	14,0		954	11,8	584	17,6
12.	Trzin .	241		2,1	236	2,9	88	2,7
13.	Moravče	659		5,8	505	6,2	138	4,2
14.	Peče	91		0,8	91	1,1	21	0,6
15.	Preserje	464		4,1	389	4,8	125	3,8
16.	Prevoje	271		2,4	271	3,3	61	1,8
17.	Radomlje	476		4,2	447	5,5	113	3,4
18.	Rafolče	77		0,7	77	1,0	11	0,3
19.	Trojane	80		0,7	59	0,7	23	0,7
20.	Vir — Dob	1.704	14,9 1		.133	14,0	382	11,5
21.	Zlato polje	38		0,3	38	0,5	6	0,3
22.	Velika vas	12		0,1	12	0,1	6	0,2
23.	Rova	101		0,9	101	1,2	22	0,7
24.	Vrhpolje	140		1,2	140	1,7	20	0,6
	SKUPAJ:	11.440	100 8.090			100	3.309	100
25.	SOb Ljubljana	459	37,1					
26.	SOb Kamnik	512	41,5					
27.	Ostalo	264	21,4					
SKUPAJ:
1.235 12.675
100
Vir: Ocena na osnovi ankete
Komentar k Strukturi evidentiranih
Torej je bilo v naši občini evidentiranih 741 delovnih ljudi. Popisnice teh so izpolnjene. Imamo pa še 215 evidentiranih. Skupaj je bilo do 11. 1. 1974 v naši občini evidentiranih 956 delovnih ljudi.
Iz strukture obdelanih popisnic je razvidno da smo premalo evidentirali žensk, mladine in neposrednih proizvajalcev. Naloga do konca tega meseca pa je, da to popravimo, ker Ustava SFRJ nalaga Volilni komisiji, da zavrne sestavo take delegacije, ki ni sestavljena v skladu s sprejetimi merili, kot npr.: struktura prebivalstva krajevne skupnosti, ali struktura zaposlenih v delovnih organizacijah. To pa bi povzročilo nove postopke in zavlačevanje volitev, ki so pred nami.
Struktura evidentiranih na 6. strani Zdravko Štrukelj, evidentičar
V bodoče pet občinskih sindikalnih konferenc
Sklepi 4. konference Zveze sindikatov Slovenije opredeljujejo novo vlogo sindikatov in zahtevajo njihovo spremembo ter bolj učinkovito organiziranost, izhajajoč iz načela, da je temeljna dejavnost sindikate v osnovni sindikalni organizaciji. Osnovne sindikalne organizacije se morajo temu primerno notranje preoblikovati in utrditi svojo organiziranost po načelu: ena TOZD, najmanj ena osnovna organizacija sindikata. V delovnih organizacijah, ki jih sestavlja več TOZD in imajo ustrezno k temu tudi več osnovnih organizacij sindikata, obvezno le-te ustanovijo sindikalno konferenco, preko katere opravljajo usklajevalno vlogo in obravnavajo vsa skupna vprašanja delovne organizacije.
Sorodne osnovne organizacije sindikata se lahko za usklajevanje svojih interesov sporazumevajo o ustanovitvi občinske organizacije sindikata določene dejavnosti. Ker sedanja organiziranost v šestih sindikatih ne more dovolj izraziti vseh osnovnih interesov določene dejavnosti, se bodo sorodne osnovne organizacije sindikata organizirale v občinskih sindikalnih konferencah in sicer po naslednjem predlogu:
— Občinska sindikalna konferenca delavcev tekstilne in usnjarske industrije: Induplati Jarše, To-ko Domžale, Tosama Domžale, Uni-versale Domžale, Trak Mengeš, Filc Mengeš, Rašica Moravče in Mojca Lukovica.
Konferenca bo štela 32 kandidatov s tem, da bo vsaka OOS izvolila po tri delegate.
— Občinska sindikalna konferenca delavcev kemične industrije: Helios — TOZD Količevo, Helios — TOZD Domžale, Termit Ihan, Termit Domžale in Lek Mengeš.
Konferenca   bo   štela petnajst
delegatov s tem, da vsaka OOS izvoli tri delegate.
— Občinska sindikalna konferenca lesnopredelovalne industrije in gozdarstva: Slovenijales Radomlje, Melodija Mengeš, GG Obrat Domžale, Tamiz Mengeš in Emona — TOZD gozdarstvo Mengeš.
Konferenca bo štela 15 delegatov s tem, da vsaka OOS izvoli tri delegate.
— Občinska sindikalna konferenca delavcev kmetijske, živilske in tobačne industrije: Emona — TOZD poljedelstvo in govedoreja Domžale, Emona Ihan, KPC Jable, Semesadike Mengeš, Oljarna Domžale, Žito Domžale, Veterinarski zavod Domžale.
Konferenca bo štela 14 delegatov s tem, da vsaka OOS izvoli po dva delegata.
— Občinska sindikalna konferenca delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti: Osnovne sindikalne organizacije vseh osnovnih šol. Poklicna šola Domžale, ZGI Domžale, VVZ Domžale, POŠ Homec, STUGŠ Domžale in Delavska univerza Domžale.
Konferenca bo štela 28 delegatov s tem, da vsaka OOS izvoli po dva delegata.
V okviru vsake konference bo deloval tudi aktiv mladih delavcev. V primeru, ko gre za dve ali tri manjše OOS, predstavljajo občinsko organizacijo sindikata odbori teh osnovnih organizacij sindikata in se dogovorijo o svojih delegatih v občinsko zvezo sindikatov.
Občinska zveza sindikatov pa bo v bodoče sestavljena iz delegatov sindikalnih organizacij posameznih dejavnosti in bo njena osnovna naloga usklajevanje vprašanj, ki so skupna za več, ali za vse sindikate v občini.
Občinski sindikalni svet Domžale
Ustanovljena je služba pravne pomoči pri občinskem sindikalnem svetu
V januarju letošnjega leta je bila pri Občinskem sindikalnem svetu ustanovljena služba pravne pomoči z namenom, da daje vsem članom sindikata pravne nasvete, jih zastopa pred sodišči in drugimi državami organi ter organizacijami in rešuje spore pred samoupravnimi organi v organizacijah združenega dela in sicer pri uveljavljanju pravic in dolžnosti iz medsebojnih delovnih razmerij, varstva samoupravnih pravic in pravic iz zdravstvenega zavarovanja.
Služba pravne pomoči sestavlja vloge in listine v pravnih zadevah in razmerjih ter svetuje in zastopa osnovne organizacije in ostale organe sindikatov.
Ravno tako služba pravne pomoči daje pomoč članom sindikata in sindikalnim organizacijam in sicer brezplačno.
Služba posluje v Domžalah, Kolodvorska 8 (odvetnika — Zlatnar) in sicer: vsak ponedeljek in sredo od 8.—12. ure in od 14.—16. ure.
Predsedstvo ObSS
ZAHVALA
Za prejete čestitke ob Novem letu se najlepše zahvaljujemo vsem organizacijam združenega dela, družbenopolitičnim skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam, interesnim skupnostim, zavodom in občanom ter želimo vsem delovnim ljudem mnogo delovnih uspehov v letu 1974.
Občinski komite ZKS Domžale
Nadaljevanje s 5. strani STATISTIČNI PODATKI
ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI OBČINE DOMŽALE
Izobrazba
Kvalifikacija
Položaj del. mesta
Krajevna skupnost
^3 ca
Z
N
1. Blagovica	4	4		2	2		1			1		1	1	4			
2. Češnjice	1	1			1					1			1	1			
3. Domžale	66	56	10	13	53	3	17	22	11	1		7	5	22	27	16	41
4. Dragomelj	2	2			2		1			1				1		1	1
5. Homec	2	1	1		2			1					1	1	1		
6. Ihan	5	3	2		5					1		3	1	5			
7. Jarše	7	7		2	5			2	1	1		2	1	2	3	2	3
8. Krašnja	3	2		1	2					2		1		3			
9. Krtina ,	3	3			3		2			1				1	2		
10. Lukovica	18	15	3	5	13		5	4		3		4	2	16	2		6
11. Mengeš	56	45	11	13	43	2	22	7	5	2		14	3	20	22	8	27
12. Moravče	19	18	1	4	15	1	4	3		4	1	3	2	11	4	2	4
13. Peče	7	3	3	2	5		1			5		1		6	1		
14. Preserje	5	4	1		5		i	1	1			1	1	2	2	1	1
15. Prevoje	12	10	2	8	4		4			1		6	1	11	1		2
16. Radomlje	6	5	1		6		3				1	2		4	1	1	3
17. Rafolče	4	3	1	2	2		1			1		2		4			
18. Trojane	23	16	7	11	12		4	1		8		4	6	23			1
19. Trzin	3	3			3		1			1		1		3			1
20. Vir-Dob	61	50	11	9	52		10	8	3	4	3	20	12	46	12	3	23
21. Zlato Polje	7	7		5	2	1				4	1	1		7			1
22. Rova	2	1	1		2		2							2			1
23. Vel. vas	3	3			3					2		1		3			1
24. Vrhpolje	8	8		1	7					1	3	3		7			2
A Skupaj:	327	270	57	78	249	7	79	49	21	45	9	77	37	205	78	34	118
Del. org.	338	254	84	43	295	15	83	47	14	6	27	97	49	175	125	38	111
Šole	27	7	20	7	20		16	10	1					27			6
TSOV	12	3	9	2	10	1	6	2		2		1		9	1	2	5
TTKS	14	13	1	3	11	1	5	3	3			1	2	10		4	6
TKZS	23	23			23	1	2	1		18	1			21	1	1	
B Skupaj:	414	300	114	55	359	18	112	63	18	26	28	99	51	260	127	45	128
A + B Skupaj:	741	570	171	133	608	25	191	112	39	71	37	176	88	465	205	79	246
STATISTIČNI PODATKI ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI OBČINE DOMŽALE
4-i >co	Krajevna skupnost	Upokojenci		o__,	je, ki Ijajo ;no z letijst	Obrtniki  Zaposleni pri obrtnikih			
a. to				li	Kmeti preživ izkljui od kri				
M				<n ^					
		Število	•/•	Število	število	Število	»/.	Število	•/.
1.	Blagovica	67	11.13	150	85	4	0.88	10	1.88
2.	Češnjice	3	2.70	28	16	1	0.90	—	—
3.	Domžale	970	12.20	400	55	207	2.80	193	2.42
4.	Dragomelj	100	19.34	105	38	23	4.45	19	3.87
5.	Homec	103	10.88	84	18	12	1.90	24	2.53
6.	Ihan	170	11.49	197	41	7	0.47	47	3.17
7.	Jarše	212	13.85	117	9	22	1.41	16	1.03
8.	Krašnja	42	6.99	119	54	6	0.99	10	1.88
9.	Krtina	52	8.49	115	37	5	0.81	11	1.79
10.	Lukovica	126	14.01	147	65	11	1.22	19	2.11
11.	Mengeš	581	13.41	292	58	113	2.80	93	2.14
12.	Moravče	198	8.32	428	195	19	0.80	25	1.05
13.	Peče	26	8.04	97	58	1	0.23	—	_
14.	Preserje	107	10.28	60	7	12	1.15	17	1.83
15.	Prevoje	71	9.11	133	39	5	0.84	17	2.18
16.	Radomlje	196	18.29	116	30	36	2.99	30	2.49
17.	Rafolče	15	4.81	64	28	1	0.31	10	3.12
18.	Trojane	32	5.97	112	52	5	0.93	1	0.18
19.	Trzin	159	13.80	143	23	49	4.25	44	3.81
20.	Vir-Dob	476	10.89	385	77	75	1.71	112	2.58
21.	Zlato polje	5	2.09	61	32	1	0.41	—	—
22.	Loka pri								
	Mengšu	103	—	85	14	13	—	16	—
23.	Rova	14	4.37	58	21	2	0.82	8	2.50
24.	Velika vas	28	8.18	49	15	—	—	—	—
25.	Vrhpolje	28	4.57	102	43	4	0.85	4	0.85
	SKUPAJ:	3.884	11.85	3.647	1.109	634	1.90	721	2.18
NALOGE SINDIKALNIH ORGANIZACIJ V SPLOŠNEM LJUDSKEM ODPORU
Sindikalne organizacije se morajo zavzemati za to, da postanejo zadeve vseljudske obrambe sestavni del aktivnosti in dela delavskih svetov v organizacijah združenega dela. Člani sindikata, ki delajo v delavskih svetih, se morajo zavzemati za to, da samoupravni organi obravnavajo delovanje organizacije v pripravah na splošni ljudski odpor.
Obveščenost, krepitev zavesti članov sindikata za obrambo domovine in čuvanje našega samoupravnega socialističnega sistema, je nenehna naloga osnovnih organizacij sindikata. To pa v bistvu pomeni delati z ljudmi, da se zavestno odločijo za aktivno delo in da so pripravljeni sodelovati v splošnem ljudskem odporu, če bo to potrebno. Glede na to, da to pomeni vpliv tudi na moralo, se bomo md*-rali odločno upreti vsem krivicam in napakam, ki se velikokrat pojavljajo na samih delovnih mestih: pri premeščanju na delovnih mestih, nezakonitim sprejemanjem na delo, neorganiziranemu poskusnemu delu, denarnimi kaznimi in kritičnega odnosa do posameznih pojavov, ki jih kritizirajo vodilni delavci. Ravno tako vplivajo na moralno pripravljenost tudi socialne razlike, ki se pojavljajo na posameznih delovnih mestih in tiste razlike, ki prihajajo iz družinskih razmer — velike družine, alkoholizem in drugo.
Da bo akcija na področju splošnega ljudskega odpora lahko dosegla vidne uspehe je potrebno, da se poveže z vsemi organizacijami in da preko Delavske univerze organizira take oblike izobraževanja, ki bodo omogočile članom odbora in vsem članom sindikata aktivno delovanje v smeri samih priprav. To pa bomo dosegli tudi z osvešča-njem patriotizma in spoznavanjem tradicij NOB in s tem, da bomo zagotovili v statutih in drugih aktih pomembnost in vlogo delovnih organizacij v pripravah na splošni ljudski odpor, da bomo finančno zagotavljali tolikšna sredstva, s katerimi bomo lahko nabavljali vso potrebno opremo, da bomo skrbeli za kondicijsko pripravljenost in programsko izurjenost posameznih ekip.
Ob strani ne smemo pustiti skrbi za otroke, matere in osebe nezmožne za delo, več pozornosti moramo posvetiti mladim delavcem n predvsem ženam, ki predstavljajo v naši občini 56 % zaposlene delovne sile. Osnovne sindikalne organizacije, izvršni odbori in komisije za SLO ter delegati v teh odborih, so nosilci vseh nalog in vsak delavec mora postati subjektivni faktor pri pripravah na splošni ljudski odpor. Zavedati se moramo, da bodo osnovne sindikalne organizacije morale organizacijsko in programsko usposobiti svoje člane za delovanje v ilegalnih pogojih dela sindikatov. Tradicije NOB so tiste, iz katerih lahko črpamo bogate izkušnje, ravno tako pa so tudi manevri »Svoboda 71« opozorili na nekatere pomanjkljivosti v samih delovnih organizacijah in v delovanju sindikatov.
Ne smemo pozabiti tudi kmečkega prebivalstva, ki ga moramo usposobiti za nuđenje pomoči v slučaju vojne, ravno tako pa tudi na vse organizacije in društva, ki združujejo predvsem mladino.
Tako bodo komisije za splošni ljudski odpor sindikata in zastopniki sindikata velika pomoč odborom za SLO v delovnih organizacijah in to predvsem na tistih področjih dela, kjer ti odbori ne delujejo dovolj učinkovito.
Podrobnejši programi bodo usklajeni z vsemi programi, ki se pripravljajo v skladu z navodili na območju celotne občine.
Komisija za splošni ljudski odpor pri Občinskem sindikalnem svetu
ŠTUDENTOM IN ŠTUDENTKAM
Končno smo tudi študentje dobili svoj prostor. Tako so podane možnosti za naše širše udej-stvovanje.
študentje se bomo dopoldne lahko zbrali vsak dan, razen sobote in nedelje od 7. do 13. ure, v mladinski sobi, ki bo v tem času študijska čitalnica. Popoldanski čas pa bo študentom na razpolago vsak ponedeljek ter vsako drugo soboto. Ponedeljek je v glavnem namenjen za delovne sestanke. Na sestanke IO lahko pride vsak študent, ki je pripravljen delati. Sobotni popoldnevi pa so namenjeni za rekreativno in družabno dejavnost.
IO kluba študentov domžalske občine
Delavska univerza Domžale — verificirana
Konec meseca decembra je komisija Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo po daljšem postopku in na osnovi določil zakona o delavskih univerzah verificirala Delavsko univerzo Domžale, kot ustanovo za izvajanje programov na področju izobraževanja odraslih in mladine.
tiskarstva razvije v tisti informativni center, ki bo lahko nenehno informiral občane, družbenopolitične skupnosti, interesne skupnosti, organizacije združenega dela in društva o vseh dogajanjih na območju občine in usmerjal politiko nadaljnjega gospodarskega in družbenega razvoja.
Srednje tehnični usnjarsko-galante-rijski šoli sta bila prikazana za učence in dijake dva barvna filma. V prvem je bilo prikazano življenje pripadnikov naše armade, v drugem pa so bili učenci seznanjeni z delovanjem občanov in partizanskih enot v izrednih in vojnih razmerah — o poteku splošnega ljudskega odpora v krajevni skupnosti v prvih dneh vojne.
Na skoraj vseh šolah so imeli učenci edinstvene ure zgodovine, v katerih so naši borci NOV Ivkovič-Cveta, Avbelj-Lojko, Slapar-Tugo, Pave Peterka in Roman Maligoj ter še nekateri šolniki-rezervni vojaški starešine z lastnimi doživetji pomagali mladim v podoživljanju dni naše revolucije, veličino NOB in razvoja naših oboroženih sil. Omenjena priložnostna predavanja je poslušalo 2015, filme pa si je ogledalo 3628 učencev in dijakov.
Zveza rezervnih vojaških starešin je pripravila za predvečer praznika slovesno akademijo, kakršne se že vsa leta odlikujejo po svoji kvaliteti. Tokrat so sodelovali moški pevski zbor iz Domžal in Radomelj, folklorna skupina dijaškega doma »STUGŠ« s spletom plesov bratskih narodov in dramska skupina »Franc Kotar« iz Trzina, ki je uprizorila Klopčičevo »MATI«.
V okviru proslave so bili pre-čitani odloki o odlikovanjih in napredovanjih v višji čin rezervnih starešin.
Predsednik Skupščine občine Albin Klemene je v znak priznanja za uspehe na organizacijsko-vzgoj-
nem delu izročil predstavniku občinskih partizanskih enot »PLAKETO JLA«, s katero jih je odlikovalo Poveljstvo ljubljanskega armadnega področja ob 22. decembru.
Predsednik Občinskega odbora ZRVS Bojan Krištof pa je izročil pismena priznanja za uspešno dejavnost v organizaciji petnajstim RVS ter diplome in knjižne nagrade desetim mladincem in mladinkam za aktivnost in dosežke na področju obrambne vzgoje. Vse nagrajene in odlikovane je občinstvo v polno zasedeni dvorani nagradilo s spontanim ploskanjem.
Dobro pripravljeni proslavi sta bili tudi v krajevni skupnosti Vir in Radomlje, kjer so složno sodelovali šolski otroci, delovni kolektivi ter organizacije ZZB NOV in ZRVS.
Na dan pred praznikom je predsednik občinske skupščine priredil tovariško srečanje prvoborcev s predstavniki JLA in družbenopolitičnih organizacij, posebej pa je bilo tudi srečanje starešin občinskih partizanskih enot, ki pomenijo tudi del naših oboroženih sil.
Minulo praznovanje DNEVA JLA je bilo značajno po tem, da je povsod bil prisoten pomen lastne obrambne sposobnosti in pripravljenosti, pomen koncepta splošnega ljudskega odpora, ki se hitro prilagaja našim razmeram, v katerih ima vsak državljan največje možnosti za uresničevanje svojih pravic glede obrambe dežele.
MB
Udeleženci seje, 25. decembra 1973, na kateri je bila potrjena družbena vloga Delavske univerze Domžale in sprejet sklep, da se verificira kot institucija na področju izobraževanja odraslih in mladine
Še živahneje naprej
Seje za verifikacijo so se poleg uradne komisije in predstavnikov delovnega kolektiva Delavske univerze, udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, vzgojno-izobraževalnih ustanov in pristojnih organov za področje pro-svete pri Skupščini občine ter nekateri predavatelji Delavske univerze. Soglasno je bilo ugotovljeno, da je obstoj Delavske univerze kot institucije za izobraževanje odraslih v naši občini nujno potreben in da dosedanji rezultati kažejo velike dosežke na vseh področjih družbenega, strokovnega in splošnega izobraževanja.
Jasno so bile izražene misli, da je Delavsko univerzo potrebno materialno in kadrovsko še bolj okrepiti in ji s tem zagotoviti še važnejšo vlogo pri reševanju vzgojno-izobraževalnih in kadrovskih prizadevanjih na območju celotne občine. Zaradi tega je potrebno, da institucija najde tudi ustrezno mesto v določilih občinskega statuta in da se njena dejavnost na področju
Dejstvo, da 22. december ni praznik samo pripadnikov JLA, ampak nas vseh, je pokazalo tudi letošnje praznovanje tega pomembnega dne v naši občini.
V počastitev obletnice rojstva naše armade je letošnje praznovanje, ki je trajalo od 8. do 26. decembra, doseglo največjo masovnost v udeležbi, prav gotovo pa tudi v kvaliteti izvedenih akcij in programov.
Organizacije rezervnih vojaških starešin, ZZB NOV, šolska vodstva
S to verifikacijo so bila potrjena 14-letna prizadevanja tistih, ki so delali in delajo na Delavski univerzi, da bi preko izdelanih programov vedno in povsod zadovoljevali izobrazbene želje in interese posameznikov, družbenopolitičnih in delovnih organizacij. S tem pa je bila brez dvoma dana Delavski univerzi tista družbena vloga, ki ji pripada na osnovi resolucij o vzgoji in izobraževanju ter načrtni kadrovski politiki.
Vsi predstavniki so bili soglasni s tem, da je potrebno nuditi vsestransko pomoč nadaljnjemu razvoju ustanove in ji s tem omogočiti, da bo še bolj učinkovito posegala, v sklopu vseh drugih kul-turno-prosvetnih in vzgojnih ustanov, v nova prizadevanja pri ustanavljanju vzgojno-izobraževalne interesne skupnosti na območju občine Domžale.
K. J.
iin Občinski strelski odbor so bili pobudniki in organizatorji mnogih uspelih prireditev.
Tradicionalno občinsko pionirsko strelsko tekmovanje z ZP je bilo razširjeno še na tekmovanje mladincev. Za rezervne starešine in mladince pa je bilo izvedeno tudi tekmovanje z vojaško puško na strelišču v Ljubljani, katerega se je udeležilo prek sto tekmovalcev.
V vseh osemletkah In nekaterih podružniških  šolah  v  občini ter
MA Prevoje-Šentvid obsega šest vasi: Prevoje, Šentvid, Vrbo, Prevalje, Imovico in Rafolče. Sedaj ima formalno 150 članov. Aktivnih je okoli 60.
Večino sestavljajo mladinci izučeni v raznih poklicih, precej pa je tudi učencev poklicnih in srednjih šol. Aktivno sodelujejo tudi štirje študentje. Poprečna starost obiskovalcev sestankov je 18 let. To pomeni, da je večina ljudi precej mlađih. Vabimo vse starejše mladince, da nam mladim pomagajo s svojimi bogatimi izkušnjami, nam nudijo obilno znanje, nas navdušujejo in uvajajo v lepše življenje.
V klubski sobi smo postali bolj domači, neposredni in naravni, izginila je vezanost in nastopila je sproščenost, ki včasih stopi že tudi na pot preživahne sproščenosti.
Kljub sproščenosti, pa je vendar v nas polno spoštovanja do dela in odgovornosti za kulturno rast.
Mladinci se na sestankih izživljamo v svojem življenjskem elementu ter dobro čutimo, da tudi tu dobivamo energijo za boljšo sedanjost in prihodnost. Postajamo neizumetničeni in prirodni, ker vemo, da nam lahko vsaka lahkomiselnost škodi. Predsednik ima veselje in čuti potrebo po delu in se pri tem prijetno počuti in uživa že pred začetkom sestanka, ker ve, da bomo skupno prišli do raznih spoznanj in resnic.
3. novembra smo povabili Toneta Dolenca, ki nam je jedrnato prikazal v zanimivem predavanju bližnjevzhodno krizo. Nato smo se z njim še pogovarjali in mu zastavljali vprašanja. Po govoru
našega sovaščana tov. Dolenca se je problematika Bližnjega vzhoda tako naselila v naša rahla čustva, da smo se kolektivno odrekli napovedanemu plesu.
Za 29. november smo pripravili proslavo v dvorani. Obisk je bil nekajkrat večji kot prejšnja leta, vendar smo pogrešali predvsem starejše ljudi, borce. Mladinci smo pripravili nekaj recitacij, globok vezni tekst, odlomek iz igre, instrumentalni nastop. Sprejetih je bilo tudi 12 mladincev. Na koncu je povedal še nekaj povzetkov Miha Požar, predsednik ZB, in se skupno s predsednikom KS Jožetom Primožičem zahvalil za prijetno doživetje. Novosprejeti mladinci so bili pogoščeni in so se skupno z ostalimi zavrteli v novo življenje.
8. decembra je predsednik pripravil predavanje o meditaciji z uporabo joge. Po uspelem prikazu in pripravljenosti vseh, smo se vsi sprostili do konca, skoraj do blaženosti.
15. decembra je predsednik spet pripravil aktivno demonstracijo pomnenja številk, imen, tujih besed, formul, koledarja, tekstov, pesmic, itd. Predstava je najprej zgledala, kot neka ča-rovnija-hipnoza, ko pa je predavatelj pojasnil delovanje mne-motehnike, je stvar postala jasnejša, čeprav je tudi zanjo treba vložiti precej truda.
V nas in izven nas so tudi nekatere nepravilnosti, pomanjkljivosti, vendar naj bo ta zapis predvsem spodbuda, da bo naš aktiv še bolj zaživel in s smislom za dobro, z veseljem nad vsem, navdušil še druge.
Viktor Jemec
Ob dnevu JLA v naši občini
Rezervni vojaški starešine so polagali račun o svojem delu
Dne, 13. decembra preteklega leta je Občinska ZRVS Domžale imela svojo tretjo redno skupščino.
V sejni dvorani SOb Domžale se je zbralo 53 delegatov, izvoljenih v šestih osnovnih organizacijah. Kot gostje so se skupščine udeležili predsednik občinske skupščine Albin Klemene, predsednik republiškega odbora ZRVS Slovenije dipl. ing. Slavko Korbar, predsednik občinskega odbora ZRVS sosednje občine Kamnik Alojz Konda in predstavniki skoraj vseh družbenopolitičnih organizacij občine.
V uvodni besedi je dosedanji predsednik Milan Likar spregovoril o trenutno zapletenem mednarodnem položaju v svetu in Bližnjem vzhodu in o vlogi naše organizacije in njenih članov v tako nemirnem času. Med drugim je navedel prizadevanja dosedanjega občinskega vodstva pri krepitvi same organizacije v pretekli mandatni dobi in omenil lepe dosežke ter rezultate organizacij ZRVS in njenih članov v izvajanju programa dela na nadaljnjem izpopolnjevanju članstva in dejavnosti organizacij na družbenopolitičnem področju izven lastne organizacije.
Razprava je bila plodna in je objektivno dopolnila izčrpno poročilo občinskega odbora o dejavnosti organizacije v pretekli mandatni dobi, ki so ga prisotni prejeli že z vabili za skupščino.
V razpravi so bile nakazane nekatere pomanjkljivosti v izvajanju teoretičnega pouka in izražena potreba in želja članov za pogostejšimi praktičnimi urjenji.
Razpravo je obogatil tudi predsednik republiškega odbora s poudarkom vloge ZRVS v obrambnih pripravah, o kadrovanju mladincev za šole RVS, o vlogi komunistov v organizacijah ZRVS in o potrebi sprejemanja najboljših mladih rezervnih starešin v članstvo Zveze
komunistov. Domžalsko organizacijo ZRVS je ocenil kot delavno in prizadevno v izvajanju programa, ki je v dosedanjem obdobju dosegla lepe rezultate v svoji dejavnosti in se afirmirala kot družbenopolitična organizacija v občini.
V pretekli mandatni dobi je bilo za rezervne starešine izvedenih 24 obveznih predavanj, ki se jih je udeležilo 2218 članov in 18 predavanj dopolnilnega neobveznega programa z udeležbo 2069 RVS. Izvedeno je bilo 9 taktično-orientacijskih pohodov, ki se jih je udeležilo 870 članov, teoretičnih izpitov se je udeležil 601 član, urjenj v streljanju z razno pehotno oborožitvijo je bilo 1743 in predavanj strokovno-vojaških filmov se je udeležilo 2047 rezervnih vojaških starešin.
Občinski odbor in nekatere osnovne organizacije so bili prizadevni tudi izven svoje organizacije, pri obrambni vzgoji občanov in mladine. Tako se je akcij v sodelovanju s šolskimi vodstvi in oddelkom za narodno obrambo SOb Domžale udeležilo:
— dveh fotografskih razstav — okrog 2000 občanov in mladine,
— štirih orientacijskih pohodov — 200 učencev in dijakov,
— sedmih proslav-akademij — 1980 občanov in mladine,
— predvajanja filmov z obrambno tematiko — 7237 učencev in dijakov,
— priložnostnih predavanj in pogovor — 2926 učencev in dijakov,
— strelskih urjenj in tekmovanj — 135 pionirjev in mladincev.
Rezervni vojaški starešine sanitetne službe so se aktivno angažirali v organizaciji »Rdečega križa«, pri izobraževanju članov ekip prve pomoči v OZD in krajevnih skupnostih. Nosilci pa so bili tudi priprav in vsakoletnih tekmovanj ekip prve pomoči v občini.
ZRVS kot družbenopolitična organizacija je spremljala in se s svojimi osnovnimi organizacijami in člani vključevala v druga dogajanja našega družbenega življenja. ZRVS je bila vključena v razprave v zvezi z ustavnimi spremembami, obravnavali so osnutek občinskega statuta in se vključili v kadrovske priprave na volitve in iz svojih vrst evidentirali možne kandidate za člane delegacij.
Na skupščini so sklenili, naj bi načrt dela za tekoče 1974. leto sprejeli, na podlagi akcijskega programa republiškega odbora, ki je dolgoročen, osnutka občinskega programa dela, sklepov in zaključkov razprave na skupščini — na naslednji seji občinskega odbora. Omenimo pa naj, da bodo važne naloge občinskega odbora in vodstev osnovnih organizacij, poleg obširnega celotnega programa organizacije v prihodnje:
— aktivnejše delo rezervnih starešin v odborih splošnega ljudskega odpora v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in šolah,
— izvajanje akcijskega programa predsedstev republiških organizacij ZMS in ZRVS na dejavnosti v obrambni vzgoji mla-
dine, ki je bil sprejet na decembrski skupni seji.
— ena od nalog pa bo tudi pomoč strelskim moštvom v šolah in ustanovitev le-teh tam, kjer še ne delujejo.
Na skupščini je bilo izvoljeno novo občinsko vodstvo, ki šteje 23 članov in nadzorni odbor.
Izvoljena sta bila dva delegata za republiško skupščino in kandidat za republiški odbor. Za delegata občinskih organizacij ZRVS Domžale in Kamnik na VI. zveznem kongresu ZRVS Jugoslavije pa je bil izvoljen Alojz Konda iz Kamnika.
Na prvi seji novega občinskega odbora, ki je bila takoj po skupščini je bil za novega predsednika izvoljen rezervni major Bojan Krištof. Izvoljeno je sedemčlansko predsedstvo občinskega odbora ter izvoljeni člani v štiri komisije za posamezna področja dela.
Dosedanjemu dolgoletnemu predsedniku občinskega odbora Milanu Likarju, ki je bil na lastno željo razrešen te dolžnosti, je na skupščini za uspešno dosedanje delo in vodenje organizacije od ustanovitve, bilo dano vse priznanje in zahvala.
MB
Kaj odkriva popis članstva?
Brez dvoma je treba zapisati, da je akcija popisa bila zelo dobro organizirana in je zato v roku tudi izvršena. Popisovalo je 59 ljudi, od teh je skoraj polovica mladincev, kar pa so posamezniki sprejemali z rezervo in nekateri odklanjali podatke tudi iz tega vzroka. Ni jih bilo sicer veliko (25), pa kljub temu je treba razmisliti tudi o tem. Prav gotovo je najmočnejši razlog za odklanjanje popisa v tem, da je treba dajati podatke za četrt stoletja nazaj, da si niso osnovnih podatkov zabeležili in po tolikih letih se sedaj bojijo, da ne bodo dali točnih podatkov.
Ker so popisani vsi, ki imajo pogoje za status borca oziroma Člana, je razumljivo, da je po sedanji novi evidenci kar 347 članov več, kot po stari evidenci. Kljub vse močnejšemu naravnemu osipu je v domžalski občini popisanih sedaj 2918 članov. To je še vedno veliko število in kaže na velike naloge občinske in krajevnih organizacij ZB. To še posebno na podatek, ki kaže
velik osip članov ZB iz vrst ZK. Posebno zaskrbljujoče je to, da na območjih, kjer je bila med NOB največja aktivnost in zavzetost, sedaj skoraj ni več članov Zveze borcev — komunistov.
Popis je pokazal tudi na določene pomanjkljivosti krajevnih organizacij v preteklem delu, saj je bilo še vedno nekaj starih aktivistov, borcev, ki zaradi neznanja nimajo urejenega vprašanja priznanih let. Po drugi strani pa so popisovalci ugotovili, da je nekaj tudi takih članov, ki bi nujno rabili tujo pomoč, ali vsaj večjo družbeno pomoč.
Na občinskem odboru ZB Domžale menijo, da bo ta popis dobra podlaga za nadaljnje organizacijsko, politično, socialno in družbeno delovanje tako občinskega odbora, kot tudi krajevnih. Delo ne bi smelo biti površno ali odmaknjeno, treba bo več človeških stikov, pa tudi jasne usmerjenosti organizacije, ne samo kot stanovske, ampak tudi politične.
MI
Darila za starostnike
Novoizvoljeni predsednik Občinskega odbora ZRVS Bojan Krištof na svečani akademiji v počastitev Dneva JLA v Domžalah
Marsikateri osamljeni dom, kjer prebivajo starejši ljudje, so pred novim letom obiskali aktivisti Rdečega križa v občini Domžale in razdelili več kot 1.500 daril.
Občinski odbor Rdečega križa Domžale je v sodelovanju s centrom za socialno delo, krajevnimi skupnostmi, krajevnimi organizacijami SZDL, društvi upokojencev, krajevnimi odbori RK ter s pomočjo organizacij: Toko, Termit, Tosama, Filc, Semesadi-ke, Lek, Oljarna, Avtoservis, Papirnica, Tamiz, Napredek, Slove-nijales, obč. konference SZDL, sindikata in drugih, organiziral
veliko humano akcijo, ki je med ljudmi naletela na izreden odmev. Res, da ljudje niso dobili ne-vem kako bogatih daril, vendar je že marsikomu veliko pomenil obisk, pozornost in stisk roke z najboljšimi željami. Obdarjeni so bili predvsem starostniki nad 75 let starosti, nekje pa nad 70 leti, pač kolikor je bilo na razpolago denarnih sredstev.
Vsem, ki so nam pomagali s finančnimi sredstvi in vsem aktivistom Rdečega križa, ki so obiske opravili in organizirali, najlepša hvala.
Občinski odbor RK Domžale
Iz zapisnika zadnje seje občinske skupščine v letu 1973
Predsednik Skupščine občine Albin Klemene izroča podpredsedniku občine prof. Ivanu Vidaliju odlikovanje, s katerim je bil odlikovan ob 50-letnici. — O njegovem plodnem delu bomo pisali v prihodnji
številki
27. decembra je bila 47. seja občinske skupščine, ali zadnja v preteklem letu. Na njej je bil med drugim podan obračun gospodarjenja v občini v prvih devetih mesecih leta. Med drugim so bili odborniki seznanjeni tudi s potekom javne razprave o zvezni in republiški ustavi ter osnutku občinskega statuta. Med drugim je Marijan Stopar, sekretar občinske konference SZDL, seznanil skupščino z nekaterimi spremembami, ki jih je prinesla javna razprava o zvezni ustavi, in ki jih bo treba upoštevati tudi v občinskem statutu. Delegatski sistem je bil v razpravi v celoti potrjen in so v zvezi s tem že tudi določeni roki za posamezne faze priprav in samih volitev. 15. aprila bo že prva seja nove občinske skupščine, na kateri bo že tudi izvoljena delegacija za republiško skupščino, ki se bo konstituirala 30. 4. 1974 ter za zvezno skupščino, ki se bo sestala na prvi seji 15. 5. 1974.
Predsednik odbora za gradnjo doma upokojencev Jože Zevnik je seznanil skupščino s potekom priprav ter predlogom, da bi občinska skupščina prevzela garancijo za zagotovitev manjkajočih sredstev, to je nekaj preko 500 milijonov SD, ki so po predračunu potrebni mimo dotacije sklada republiške skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Dotacija tega sklada bo znašala okoli milijardo 200 milijonov SD. Skupščina je sicer prevzela garancijo za zagotovitev manjkajočih 512 milijonov SD, vendar je obenem že tudi predvidela vire zanje. Pri tem naj bi s prispevki sodelovalo tudi Društvo upokojencev Domžale, pa tudi sredstva od prodaje objekta Doma počitka Domžale, ki bo moral v letu 1975 prenehati s svojo dejavnostjo, bo treba nameniti za gradnjo doma. Prav bi bilo, da bi se angažirala tudi sredstva solidarnostnega stanovanjskega sklada, pa tudi občine, ki imajo v tukajšnjih domovih počitka svoje oskrbovance naj bi sodelovale s svojimi sredstvi. Poskrbeti bi bilo treba tudi še za nadaljnje zmanjšanje stroškov gradnje. To bi bilo mogoče doseči tudi s tem, da bi občina zagotovila potrebno gradbeno parcelo brezplačno, pa tudi z manjšo spremembo lokacije bi odpadli stroški za rušenje obstoječih objektov, odpadla pa bi tudi prestavitev kabla, ki predstavlja v predračunu precejšen strošek.
Odborniki zbora delovnih skupnosti, so nato sklepali o predlogu svoje mandatno-imunitetne komisije za odvzem imunitete odborniku Štefanu Horvatu.
Obširno gradivo za »poročilo o gibanju gospodarstva v občini v obdobju prvih devetih mesecih 1973« je bilo zbrano v Biltenu št. 7, ki ga je pripravila služba za plan in analize pri občinski skupščini in v analizi o poslovnem uspehu, ki jo je za isto obdobje pripravila služba SDK. Kratek povzetek podatkov, ki jih vsebuje Bilten, je pripravila vodja analitske službe dipl. oec. Marija Kovic. Ugotovljeno je, da je gospodarstvo v občini obravnavano devetmesečno obdobje zaključilo s slabšim uspehom kot v preteklem letu; rezultati gospodarjenja so se poslabšali
zlasti v zadnji tretjini obdobja, ko so se drugim težkim pogojem gospodarjenja pridružili še izpadi proizvodnje, zaradi redukcije električne energije. Tako industrijska podjetja niso uspela doseči planirane 9 % rasti proizvodnje, mimo tega pa se tudi precejšen del proizvodnje zadržuje v zalogah končnih proizvodov in se je obseg prodaje povečal za vsega 5 %.
V primerjavi z istim obdobjem v letu 1972 je bil dosežen v devetih mesecih 1973. leta za 21 % večji celotni dohodek, kar pa je glede na hitrejše naraščanje porabljenih sredstev in pa predvsem zakonskih in pogodbenih obveznosti premalo, da bi se ohranila akumulativnost iz leta 1972. Ostanek dohodka se je namreč za 1 % zmanjšal.
Od poprečja odstopajo v pozitivni smeri kmetijstvo, gostinstvo, in stanovanj sko-komunalna dejavnost, ki pa vse skupaj zavzemajo komaj 7% dohodka, ki ga ustvarijo vse gospodarske organizacije s sedežem v občini.
Glede likvidnosti je v devetih mesecih opazno določeno izboljšanje, ki ga izražata tako struktura obratnih sredstev, kot tudi struktura virov poslovnih sredstev. Med obratnimi sredstvi se je povečal delež najbolj likvidnih naložb, to je, denarnih sredstev, med viri pa so zavzeli lastni viri in dolgoročni krediti za obratna sredstva večjo vlogo. Razen tega so se zmanjšale obveznosti do dobaviteljev, kot terjatve od kupcev, vendar pa terjatve še vedno presegajo obveznosti in sicer za 146,2 milijonov din, s katerimi domžalsko gospodarstvo kreditira svoje partnerje izven občinski meja. Glede na to, da se je povečal tudi delež kratkoročnih kreditov v strukturi poslovnih virov, je razvidno, da je gospodarstvo reševalo problem (tekoče) nelikvidnosti tudi z najemanjem kratkoročnih posojil. V smeri manjše likvidnosti pa je delovalo rastoče gibanje zalog.
V izvozu so gospodarske organizacije dosegle visok pozitiven rezultat, saj so izvozile za 42% več blaga, pretežno proizvodnjo kemične   in   lesne industrije.
Vrednost izvoza znaša v devetih mesecih 1973. leta 8,272.463 dolarjev.
Gospodarske organizacije pa so tudi v poročanem oodobju več uvozile kot izvozile, in sicer znaša zunanjetrgovinski primanjkljaj milijon 900 tisoč dolarjev.
Zaposlenost se je gibala v planirani višini, in je porasla za 2 %, oziroma za 207 zaposlenih. Od tega odpade na gospodarstvo vsega 88 ljudi. V poprečju je bilo v letošnjem v družbenem sektorju zaposlenih 9284 delavcev, od tega 56 % žensk.
Poprečni osebni dohodek na zaposlenega je znašal 2048 din, kar je za 17 ",(> več kot lani. Ker pa so se v tem času življenjski stroški povečali za 19,7 %, so realni OD za 2% nižji od lanskih. Produktivnost se je v poročanem obdobju povečala za 6%.
V razpravi je sodeloval odbornik Mirjan Košir iz Heliosa. Orisal je probleme navedene organizacije in napore, ki jih je vlagala njena delovna skupnost, da je uspela dvigniti celotni dohodek za 30 %, čeprav so bili pogoji gospodarjenja bistveno slabši kot v letu 1972. Miro VARŠEK je v obširnem poročilu orisal probleme Papirnice Količevo, ki mimo težav, s katerimi se ubada pre težno vse gospodarstvo občine, prenaša še breme velikih investicijskih vlaganj, ki jih brez skrajnih naporov celotne delovne skupnosti in brez takega razumevanja njenih članov podjetje ne bi zmoglo. Kljub temu, pa že razmišljajo o nadaljnji novi investiciji, ki bo nadaljnji prispevek te delovne skupnosti k razvoju gospodarstva v občini Domžale.
Iniciativni odbor za ustanovitev kmetijske zemljiške skupnosti v občini je pripravil predlog družbenega dogovora o ustanovitvi in financiranju omenjene skupnosti. Predlog je bil pripravljen po predhodni javni razpravi po krajevnih skupnostih in kmetijskih ter gozdnogospodarskih organizacijah. Dogovor so podpisali: 10 organizacij združenega dela s področja kmetijstva in gozdarstva, krajevne skupnosti na območju občine, občinska skup-
ščina in Občinska konferenca SZDL Domžale. Z dogovorom se določajo pravice in obveznosti, ki jih sprejemajo podpisniki za izvajanje zakona o kmetijskih zemljiščih ter temeljna izhodišča kmetijske zemljiške politike na območju občine Domžale. Določa pa tudi materialne obveznosti podpisnikov do kmetijske zemljiške skupnosti v občini Domžale. Predsednik iniciativnega odbora ing. Franc Škerl je mimo navedenega pojasnil tudi predlog družbenega dogovora o enotnih merilih za določanje prispevka od spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, ki ga podpišejo vse občine v SRS. Ta dogovor določa najnižje zneske prispevka od spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Po mnenju ing. Lojzeta Avšiča, predsednika sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, bi ta družbeni dogovor že moral obstajati, saj se je doslej s kmetijskimi zemljišči delalo zelo neracionalno, posebno s tistimi, ki so šla iz kmetijstva v druge namene.
Načelnik davčne uprave Štefan Loncnar je nato pojasnil predlog za spremembo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve, ki ga je morala občinska skupščina sprejeti zaradi uskladitve ustreznega občinskega odloka z nekaterimi akti, ki omejujejo med drugim tudi povečanje stopnje posebnega davka od prometa proizvodov. Tako ni dovoljeno povečanje davčne stopnje za naravno vino in žganje ter pivo. Ker je republika opustila obdavčenje alkoholnih in nekaterih brezalkoholnih pijač, se s predlagano spremembo odloka določa povišanje občinske stopnje za toliko kot znašajo opuščene republiške stopnje posebnega prometnega davka.
S posebnim odlokom je bilo nato urejeno začasno financiranje proračunskih potreb v prvem trimesečju 1974, to je do sprejema proračuna občine za leto 1974.
Odlok o načinu, višini in oprostitvi plačevanja cestne pristojbine za gasilske avtomobile, specialna motorna vozila komunalnih delovnih organizacij ter kmetijske traktorje in njihove priklopnike, je pojasnil vršilec dolžnosti načelnika oddelka za notranje zadeve. Odlok je skupščina soglasno sprejela, medtem, ko je o predlogu odbornika Pavla Peterka, da bi se oprostitev nanašala tudi na prevozna sredstva, ki se uporabljajo za prevoz otrok v osnovne šole, menila, da naj gre predlog po običajnem postopku preko Temeljne izobraževalne skupnosti in sveta za finance, ki naj presodi upravičenost in predlaga morebitno spremembo sprejetega odloka.
O osnutku oziroma predlogu odloka o ugotovitvi družbenega interesa za določene obrtne in druge gospodarske dejavnosti, je o očinska skupščina že tretjič razpravljala, predvsem zaradi tega, ker se je bilo skupščini težko odločiti za kraje, za katere bi bil ugotovljen družbeni interes za zasebno trgovino na drobno. Zato je skupščina sprejela tako rešitev, da bo za vsak primer posebej ugotovila družbeni interes, da se v določenem kraju dovoli prodaja na drobno v zasebni lasti.
Tudi predlog odloka o načinu upravljanja s sredstvi občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada, namenjenih za gradi-
Nadaljevanje na 10. strani
Iz zapisnika zadnje seje občinske skupščine v letu 1973
tev stanovanj udeležencev NOV je bil drugič na seji občinske skupščine, ki ga je tokrat brez razprave soglasno sprejela v besedilu kot je objavljen v Uradnem vestniku Občinskega poročevalca.
Pravtako je bil skupščini ponovno predložen predlog lestvice oskrbnin za dnevno varstvo otrok, ki upošteva sklepe občinske skupščine, ki jih je v zvezi s tem sprejela že na prejšnji seji-
Skupščina je potrdila ekonomsko ceno oskrbnine, ki znaša 590,00 din na mesec. Potrdila je tudi predlagano lestvico, po kateri bodo starši otrok, ki imajo na družinskega člana nad 1.800 din dohodka mesečno plačevali oskrbnino v celoti, za druge pa bo prispevala sorazmeren delež družba in za nekatere kategorije tudi delovne organizacije.
Prispevki staršev samohranil-cev pa so za 15% nižji, kot jih določa lestvica.
Na predlog sveta za finance je skupščina nato sklepala o dveh premoženjskopravnih zadevah in sicer zaradi ureditve zemljiških zadev za Osnovno šolo šlandro-ve brigade v Domžalah in Jožeta Štrajharja iz Domžal.
Tudi BIRO-71 se je bil dolžan do konca preteklega leta konstituirati na novih ustavnih osnovah. Ker še ni sprejet zakon o samoupravnih stanovanjskih skupnostih in tudi še ne nova ustava, ki bo urejala status organizacij posebnega družbenega pomena na nov način, je bil občinski skupščini predložen predlog za načelno odločitev o načinu konstituiranja omenjenega podjetja. Skupščina je sprejela predlagano prvo varianto, da se podjetje BIRO-71 konstituira kot delovna organizacija s štirimi delovnimi enotami, in sicer: delovna enota skupnih strokovnih služb, delovna enota za urbanizem in projektiranje, delovna enota za pridobivanje, urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč, in delovna enota za stanovanjsko gospodarstvo. Vendar pa je skupščina menila, da bi omenjena organizacijska oblika veljala le začasno, ker naj bi v letu 1974 BIRO-71 bil že organizacija združenega dela z najmanj dvema TOZD.
Tudi Delavska univerza Domžale je potrebovala za svoje konstituiranje v smislu zakona o konstituiranju in z ozirom na spremembe glede njene dejavnosti od njene ustanovitve pred 14 leti, prečiščeno besedilo odločbe o ustanovitvi. Istočasno naj bi se v novi odločbi upoštevala še nadaljnja sprememba glede dejavnosti Delavske univerze, ki se je medtem razširila še na opravljanje kinomatografske dejavnosti. Komisija za verifikacijo delavske univerze je pred tem ugotovila, da ima navedena Delavska univerza Domžale vse pogoje za nadaljnji obstoj in lahko zagotovi potrebno vzgojo in izobraževanje ter ima pogoje za opravljanje vseh drugih dejavnosti, za katere je pristojna.
Nato je sklepala skupščina o predlogu sveta za finance za izplačilo iz rezervnega sklada za delno povrnitev škode, ki jo je povzročilo neurje 25. 9. 1973 ter za poravnavo računov, ki so jih
predložili zavodi in delovne organizacije za materialne in druge stroške v zvezi z razkuževanjem in drugimi ukrepi, ki so bili potrebni za preprečitev še večje škode ob omenjeni elementarni nesreči in ga soglasno sprejela. Ker so nekateri odborniki opozorili na zahtevke za povračilo škode še drugih krajevnih skupnosti, je bilo ugotovljeno, da je svet za finance in ustrezna komisija za ocenitev škode, obravnavala prošnje, ki so bile najprej vložene, medtem, ko bodo kasnejše še prišle pred občinsko skupščino. Odborniki so ugotovili, da je škodo po elementarnih nesrečah po daljšem obdobju težko realno ocenjevati, zato je skupščina sklenila, da morajo oškodovanci v bodoče morebitno škodo po neurju in drugih elementarnih nesrečah prijaviti takoj, skrajni rok za sprejemanje prijav pa je en mesec po nesreči, kasnejše prijave ne bodo upoštevane. Razprava pri tej točki je tekla tudi okoli mostu na Homcu, ki jo je sprožil odbornik Zlatko Repnik. Po mnenju občinske skupščine naj vse tri krajevne skupnosti na tem območju pokrenejo akcijo za obnovo mostu.
Skupščina .je tudi soglasno sklenila, da se v proračunu občine zagotovi sredstva za izplačilo enkratne nagrade delavcem Postaje milice v Domžalah in to predvsem za izvrševanje nalog, ki ne spadajo v njeno redno dejavnost, pač pa jih opravlja po naročilu občinske skupščine in njenih organov.
Na predlog komisije za volitve in imenovanja je skupščina nato soglasno imenovala za načelnika oddelka za notranje zadeve Mirka Košnjaka, izglasovala manjše spremembe glede članov v UO sklada za financiranje NO, imenovala še dva člana v versko komisijo pri občinski skupščini ter določila člane iniciativnega odbora za ustanovitev komunalne samoupravne skupnosti. Predsednik iniciativnega odbora je ing. Stane Omahna. Nadalje je imenovala člana v svet zavoda Dom počitka Mengeš ter ustanovila štab za podaljšanje plačevanja samoprispevka za izgradnjo šolske mreže. Za namestnika predsednika komisije za statut občine je bil imenovan Aleksander Skok, podpredsednik skupščine.
Daljša razprava se je nato razvila v zvezi z vlogo Krajevne skupnosti Domžale, ki prosi, da bi v akciji omenjene krajevne skupnosti in občanov za asfaltiranje cest v Domžalah, sodelovala tudi občina in to v smislu dosedanjega dogovora in prakse, da je podobne iniciative krajevnih skupnosti podpirala tudi doslej in jih bo v okviru finančnih možnosti tudi v bodoče. Skupna predračunska vrednost za asfaltiranje Brejčeve, Karlovške, Ka-juhove, Radio, Lobodove, Tomšičeve, Levstikove, Vodopivčeve Krakovske ceste znaša preko 256 milijonov SD. Od tega naj bi občinska skupščina zagotovila 153 milijonov SD, to je polovico sredstev, oziroma naj bi za Krakovsko cesto, ki bo razbremenila Savsko cesto in tudi glavno križišče v Domžalah, znašala udeležba občine 75 %. Po daljši razpravi, v kateri so mimo predsed-
nika skupščine sodelovali še France Habjan, Sandi Rihtar, Vida Bogataj, Franc Mušič, Zlatko Repnik, Janez Hribar, Janez Koderman, Ivan Cerar, Miro Varšek, Franc Kocjan, Franc Zupan, Marija Ivkovič, Lekan Jože in Ivo Kralj, je bil s tremi vzdržanimi glasovi sprejet sklep, da se zadeva odloži do ene naslednjih sej skupščine, ko se bodo že vedele finančne možnosti občine v letu 1974 s tem, da bo treba pri koriščenju razpoložljivih  sredstev prvenstveno upo-
števati stroške za obnovo ihan-skega mostu.
Za zaključek zadnje seje v preteklem letu je predsednik skupščine orisal in spomnil na dosežene uspehe v skoraj petletni mandatni dobi, ki se bo z novimi volitvami v mesecu marcu 1974 zaključila. Menil je, da je skupščina lahko zadovoljna z opravljenimi nalogami v tem obdobju ter opozoril na nekatere probleme, ki čakajo novo skupščino.
MP
Lep praznik v Radomljah
30-letnico zgodovinskega II. zasedanja AVNOJ in dan Republike smo v Radomljah lepo praznovali. Že v sredo, 28. novembra so učenci šole pripravili dve proslavi, eno za učence, eno pa za odrasle in je bila dvorana obakrat nabito polna.
V petek, 30. novembra pa je fotokino klub MAVRICA iz Radomelj pripravil v počastitev praznika klubsko revijo amaterskega filma najlepših in najboljših diapozitivov. Na revijo so se člani dolgo časa pripravljali in je bilo prijavljenih toliko filmov in diapozitivov, da na reviji ni bilo mogoče vseh prikazati.
V četrtek 29. novembra popoldne se je v šoli sestala skupaj z avtorji strokovna žirija pod vodstvom Vlastje Simončiča, mojstra fotografije, v njej pa so sodelovali še tov. Lehpamer in Degleria, oba filmska delavca in učitelj Janez Gostiša. Komisija je imela težko nalogo, saj je morala oceniti 11 filmov in veliko diapozitivov.
Komisija je takole ocenila filme in naslednje predlagala za nagrade:
Iz zvrsti žanr filmov:
1. Franci Arko: SIMETRIJA ČLOVEKA
2. Peter Roje: JESENSKI CVET
Iz zvrsti igranih filmov:
1. Andrej Zaje — scenarij, Janez Kosmač — režija: SAMA
2. Janez Kosmač: IZ OBROČA
3. Peter Roje: DOBRO JUTRO GUSTELJ
Iz zvrsti dokumentarnih filmov:
1. Janez Kosmač: OPEKARNA RADOMLJE
2. Lovro Korenčan, Peter Gubane:  NERC — MUSTELA VISON
3. Janez Kosmač: LJUBLJANA 70 — SVETOVNA METROPOLA
Nagrajeni pa so bili naslednji diapozitivi:
1. Cerar Nejče: UJETA SVETLOBA
2. Janez Kosmač: NA PREŽI
3. Janez Kosmač: ZIMSKO JUTRO
Priznanje je prejel tudi diapozitiv ONA, avtor Marija Kaplja in kolekcija njenih diapozitivov.
V petek, 30. novembra je bilo v informativni sekciji prikazanih za šolsko mladino več filmov in diapozitivov, v drugem delu programa pa je zastopnik pokrovitelja Kulturne skupnosti odprl festival ter izrekel priznanje marljivim delav-cem-amaterjem fotokino kluba in obljubil še nadaljnjo materialno pomoč. Najprej je bil krajši kulturni program namenjen počastitvi našega velikega praznika, ki ga je izvajala dramska sekcija kluba, nato pa je sledilo prikazovanje filmov in diapozitivov z obrazložitvijo žirije in podelitvijo skromnih nagrad avtorjem nagrajenih filmov.
Gledalci, ki so napolnili dvorano do zadnjega sedeža, so dve uri in pol občudovali naše amaterje, ki so prikazali res najlepše, kar so ustvarili in to brez večje finančne podpore in z žrtvovanjem veliko prostega časa. Ocena festivala je nadvse pohvalna, kar izražajo številni občani, ki so festival spremljali.
Prepričani smo, da bodo požrtvovalni amaterji tudi v bodoče posneli na filmski trak vse važnejše dogodke v naši občini, ki bodo služili našim potomcem, kot pomemben zgodovinski arhiv.
Festival, ki so ga podprli številni zasebni obrtniki, podjetja in pokrovitelj Kulturna skupnost Domžale, je torej uspel in v imenu občanov Krajevne skupnosti Radomlje izrekam članom fotokino kluba Mavrica iskreno zahvalo za lep kulturni užitek ob našem največjem prazniku.
Rajko Hafner
Revija amaterskega filma 1973 v Radomljah
Problematika skrbništva
Kdo lahko največ stori, da bi naše vode ostale čiste?
Skrbništvo je posebna oblika varstva, ki je urejena z zakonom. Namen skrbništva je zagotoviti varstvo mladoletnih otrok, za katere ne skrbijo starši ter drugih oseb, ki zaradi duševne bolezni idr. niso zmožne skrbeti za sebe, za svoje pravice in koristi. Varstvo pa se nudi tudi v primerih, kadar je to potrebno zaradi varstva pravic in koristi posameznih oseb (npr. odsotnost oseb, neznani lastnik).
Skrbstveni organ opravlja naloge neposredno in po postavljenih skrbnikih. Po določilih zakona o skrbništvu je skrbstveni organ dolžan ukreniti vse potrebno za varstvo in korist posameznih oseb, ki so postavljene pod skrbništvo. V ta namen vodi skrbstvene zadeve, nadzoruje delo skrbnikov in izvaja splošne ukrepe za varovanje . premoženja tistega, ki je postavljen pod skrbništvo.
Skrbništvo za mladoletne
Za osebo, koristi in pravice svojih mladoletnih otrok skrbijo v prvi vrsti starši. Pod skrbništvo je treba postaviti otroke tedaj, če nobeden od staršev ni živ ali znanega bivališča, če je staršema odvzeta roditeljska pravica, odnosno svoje dolžnosti zaradi dejanskih ovir (bolezen, odsotnost), ne moreta ali nista v stanju opravljati. Našo službo obvestijo o tem ponavadi sorodniki, znanci, šole, krajevne skupnosti, ali pa dobimo zaprosilo od sodišča, pri katerem se vodi zapuščinski postopek. Hkrati z odločbo o postavitvi pod skrbništvo, se praviloma izda tudi odločba o postavitvi skrbnika. Pri izbiri skrbnika mora skrbstveni organ upoštevati tudi mnenje otroka in njegovih staršev. Izbira skrbnika je težavna stvar. Po prejšnjih predpisih je bil vsak državljan dolžan sprejeti dolžnost skrbnika, po novejšem zakonu pa to ni več uzakonjeno. Tako mora socialni delavec, ne samo, da ugotavlja ali je predlagana oseba sposobna izvrševati dolžnost skrbnika, imeti tudi soglasje odnosno privoljenje predlaganega. Ker je večina predlaganih skrbnikov zaposlenih in imajo druge obveznosti, se neradi odločajo za prevzem dolžnosti skrbnika.
Lažje je v primerih začasnega skrbništva. Naša služba je v letih 1972 do 31. 7. 1973 obravnavala 60 primerov začasnega skrbništva. V vseh primerih je šlo predvsem za zapuščinski postopek na sodišču, kjer je bilo potrebno mladoletnim dedičem postaviti skrbnika. Skrbnika so predlagali svojci. V primerih, kjer predlagana oseba ni hotela sprejeti dolžnosti skrbnika, je skrbstveni organ postavil enega od sodelavcev — socialnih delavcev, da je postopek na sodišču lahko čimpreje stekel. Kljub vsemu pa so bile še določene težave glede iskanja skrbnikov. V primerih mladoletnih dedičev je morala naša služba odobriti 27 dednih dogovorov, 1 služnostno pogodbo, 2 darilni pogodbi in 1 izročilno pogodbo.
V primerih stalnega skrbništva je težje, ker prevzame skrbnik tudi določene dolgotrajnejše obveznosti do mladoletnega. Tako mora skrbeti za življenje, za zdravje, njegovo šolanje in strokovno izobrazbo. O pomembnejših odločitvah, glede mladoletnika, se mora skrbnik predhodno posvetovati s skrbstvenim organom, tako glede osebnosti mladoletnika, kot glede upravljanja premoženja. O upravljanju premoženja mora poročati skrbst-
venemu organu. Skrbništvo preneha s polnoletnostjo odnosno, ko prenehajo vzroki, zaradi katerih je bil mladoletnik postavljen pod skrbništvo.
Skrbništvo za osebe, ki jim je odvzeta opravilna sposobnost
Polnoletnim osebam, ki niso zmožne, da bi opravljale svoje zadeve, se lahko po posebnem postopku odvzame opravilna sposobnost popolnoma ali deloma. Razlika med enim in drugim je ta, da ima tisti, ki mu je popolnoma odvzeta opravilna sposobnost, položaj mladoletnika, ki je pod skrbništvom. V primerih, ko je osebi odvzeta le delna opravilna sposobnost, skrbstveni organ lahko dovoli, da opravlja posamezne zadeve sam, brez skrbnikove privolitve. Opravilna sposobnost se lahko odvzame samo z odločbo sodišča. Skrbstveni organ postavi prizadeti osebi začasnega skrbnika, katerega dolžnost je zastopati varovanca v postopku, braniti in varovati njegove pravice in koristi. Skrbnika v tem postopku ni lahko dobiti. Se težje je v primerih, ko je tistemu, ki mu je sodišče odvzelo opravilno sposobnost, potrebno postaviti stalnega skrbnika. Delo stalnega skrbnika je prostovoljno, plačano in vezano na določene sitnosti, zato vsak dvakrat premisli, preden se v stiski s časom odloči še za to dolžnost.
Skrbništvo za posebne primere
Pri tem skrbništvu gre za posebne primere, ko je treba zavarovati pravice in koristi posameznih oseb. Te osebe načeloma obdržijo sposobnost, da same delajo, vendar tega iz kakšnih razlogov ne zmorejo. Zakon navaja te posebne primere postavitve skrbnika:
— skrbnik za odsotne osebe,
— kolizijski skrbnik,
— skrbnik za premoženje, katerega lastnik ni znan,
— skrbnik za druge primere. Odsotnemu   se   lahko postavi
skrbnik samo, če je njegovo bivališče neznano in če nima zastopnika in gre za primer, da je treba zavarovati pravice ali premoženje.
V zapuščinskih postopkih na sodišču se mladoletnim osebam postavi začasni skrbnik, ki varuje in brani njihove pravice in koristi. Roditelj, ki prihaja na sodišču tudi sam v poštev kot dedič, ne more zastopati svojih otrok, ker so njegovi interesi v nasprotju z interesi otrok.
Skrbstveni organ je na predlog sodišča postavil tudi več skrbnikov osebam, katerih naslov ni bil znan in je bilo negotovo, komu pripada premoženje, odnosno je šlo za zapuščino in ni bilo znano, če ima zapustnik dediče in kdo so ti dediči.
Skrbstveni organ pa končno postavlja skrbnike tudi v drugih primerih, če je treba zavarovati pravice in koristi posameznih oseb. Tak skrbnik je postavljen za posamezne primere ali za določeno vrsto poslov. Pravice in dolžnosti prenehajo, ko odpade razlog, ki je narekoval postavitev pod skrbništvo, zlasti, če je zadeva urejena, ali ni več potrebe po varstvu.
Vodenje skrbniških poslov je delikatno in odgovorno opravilo, saj je v večini primerov povezano z zaščito premoženja in je oskrbovanec lahko zaradi najmanjše napake oškodovan.
Marta Savec
Odgovor na zastavljeno vprašanje je preprost. Vsak občan bi se moral ob vsakem času in povsod zavedati, da so čiste in zdrave vode pogoj za obstoj življenja, se temu primerno obnašati in ravnati z vodami, vsaj v skladu s predpisi. Poglejmo, kaj pa dejansko počnemo? V vode spuščamo praktično vse, od de-tergentov,  umazanij  in raznih strupenih kemikalij v obliki odplak. Ob strugah potokov se odlagajo različni materiali, ki jih večje vode nato odplavljajo in vodo onesnažujejo in zastrupljajo. Posamezniki celo menijo, da so struge potokov najbolj primerna odlagališča smeti in odpadkov. Pri tem pa kritizirajo inšpekcijske službe, da niso dovolj aktivne in učinkovite. Prepričani smo, da rešitev problema ni odvisna samo od inšpekcijskih organov, temveč in predvsem od zavesti vsakega posameznega občana, koliko se zaveda kvarnih posledic svojega nepravilnega ravnanja. In prav na tem področju bo potrebno storiti več, kot je bilo storjenega doslej. V pouk naravoslovja bo treba vključiti tudi varstvo okolja, ki poleg varstva voda obsega tudi preprečevanje onesnaženja in zastrupljanja zraka in zastrupljanje zemlje. Na hude posledice v tem je opozorila priznana ameriška biologinja Rachel Carsonova v svoji knjigi »Nema pomlad«, ki jo imamo v prevodu tudi pri nas. Vodam ne škodujejo samo strupene in umaza-
ne stvari in predmeti, škodljivost je tudi v tem, da gnitje in razkrajanje stvari vodi odvzema kisik in s tem slabša ali celo onemogoča življenje rastlinstva in živalstva v vodi.
Biokemično uporabo kisika, ki jo na kratko označujemo z BKP.-„ ugotavljamo na več načinov, najbolj pa je v uporabi ugotavljanje BPK-, s kalijevim per-manganatom. Petdnevna poraba kisika v standardni vodi, ne bi smela presegati 0,2 mg/l. Sam postopek določanja škodljivih snovi in metode za fizikalno in kemično preizkovanje voda je opisano v zadevnem pravilniku (Ur. list SFRJ, št. 42-500/66). Močno BPKr, povzroča tudi amoniak, ki marsikje, brez pretočnih greznic, prihaja v potoke z gnojnico naravnost iz hlevov.
Namen prispevkov, kako ohraniti naše vode čiste, je seznaniti občane z obstoječim stanjem gospodarjenja z vodami in opozoriti na posledice takega načina gospodarjenja. Kot ribiči, bi morali tudi občani obveščati pristojne organe o vseh nepravilnostih, ki se dogajajo na področju vodnega gospodarstva, posebno še, kadar posamezniki, ali organizacije grobo kršijo predpise in osnovne norme varstva okolja.
V prihodnji številki bomo v prispevku opozorili na škodljive posledice zastrupljanja zemlje in kmetijskih proizvodov z nestrokovno preveliko uporabo pesticidov.
Franc Pliberšek
VELIČASTNA ŽALNA SLOVESNOST V RUDNIKU
Kdor se vsako leto udeležuje žalne svečanosti v spomin tragedije v Rudniku pri Radomljah, ki je bila dne 6. januarja 1945, pride do spoznanja, da je spo-
Predsednik občine Kamnik, Vinko Gobec med govorom na spominski svečanosti v Rudniku pri Radomljah
štovanje do tistih, ki so žrtvovali svoja življenja za boljši danes iz leta v leto večje, kot je tudi udeležba vsako leto večja.
V treh bunkerjih nekdanje okrožne tiskarne se je tistega usodnega dne zadrževalo okoli 30 političnih delavcev, ki so prispeli na sklic sekretarja okrožnega komiteja KPS Kamnik Edvarda Peternelja-Tinka, da se pogovorijo o delu v novih razmerah. Popoldne tega dne je nemška enota bunkerje odkrila in obkolila. Je bila po sredi izdaja? Najbrž. Ostalo je le strahotno dejstvo, da se je rešilo le nekaj posameznikov, drugi pa so padli ali si sami vzeli življenja. Vse zajete moške so Nemci naslednji dan ustrelili.
Ta žalna svečanost je vsako leto skupna naloga dveh občin, Kamnika in Domžal. Tokrat je bil organizator Kamnik. Govoril je predsednik občine Kamnik Vinko Gobec, ki je pozval vse, da naj taka zborovanja ne bodo le zborovanja svojcev in preživelih, ampak politična dejavnost, ki nas bolj kot kdajkoli opozarja na to, da moramo tudi zaradi teh žrtev v Rudniku, vsak dan nenehno in učinkovito razvijati priprave za SLO, da je treba mladini vsaditi v zavest potrebo po njihovi udeležbi za očuvanje vseh pridobitev NOB.
Da se zavest delovnih ljudi krepi, da se vse bolj zavedajo dragocene žrtve za svobodo in socializem, dokazuje tudi udeležba.
Z vseh krajev Slovenije so prihiteli, da se ob jasnih besedah šolske mladine Radomelj, lepo zapetih žalostinkah, poklonijo v zimskem dnevu tistim, ki so pred 28 leti padli nedaleč od spominskega obeležja ali pa so si sami vzeli življenja, da jih žive sovražnik ni dobil.
MI
Narodni dohodek in naša občina
Verižni indeksi izkazujejo naslednjo rast prebivalstva:
	1966	1967	1968	1969	1970	1971	1972
Domžale SRS	101,3 1.01,2	102,0 101,3	101,4 100,8	101,3 100,6	101,5 100,7	102,4 100,1	101,2 101,3
V časopisu »Delo« me je zbodel članek, v katerem piše o narodnem dohodku. Podatki, ki so v omenjenem članku, veljajo za leto 1972, izračunal pa jih je republiški zavod za statistiko.
Znano mi je, da so podatki o narodnem dohodku pomembni, ker jih rabimo za razne primerjave napredka gospodarstva ne samo doma, ampak tudi za primerjavo s tujino.
Tisto, kar me je zbodlo pa je razpredelnica slovenskih občin in mesto naše občine — Domžale, glede na narodni dohodek.
Velikokrat smo priča raznim pogovorom, da smo »bogata« občina, osebno sem o tem že sam razčistil namreč, da mit o »bogati« občini že precej časa ne drži več. Podatek, ki sem ga zasledil pa se mi zdi, da je še bolj zaskrbljujoč. V letu 1972 je občina Domžale na 27. mestu v republiki.
Narodni dohodek je znašal v naši občini 19.328.— na prebivalca, dočim je znašal narodni dohodek na prebivalca republike Slovenije 20.349 dinarjev, smo torej pod republiškim poprečjem.
Nič kaj ni tudi razveseljiv podatek, da smo po narodnem dohodku za vsemi gorenjskimi občinami — Kranjem, Jesenicami, Radovljico, Skofjo Loko, Trži-čem in Kamnikom.
Povsem mi tudi ni jasno, da je na 19. mestu občina Metlika, čeprav mi je znano, da to ni izrazito industrijska (mogoče tudi »obrtniška«) občina, ampak le v pretežni meri kmetijsko usmerjena.
Občina Velenje je s 33.216 dinarjev narodnega dohodka na prebivalca na četrtem mestu v Sloveniji, istočasno pa je to »dotirana« občina s strani republike, vsaj za leto 1971 vem, da je bila.
Resnično bi rad (pa verjetno še marsikateri), da bi dobil odgovor na zgoraj navedena dejstva.
Kje so vzroki, da glede na narodni dohodek nismo na takšnem mestu, kot bi pričakovali?
Upam, da mi bo posredovan odgovor, verjetno bo to naredila ustrezna služba občinske uprave ali služba družbenega knjigovodstva.
Rajko Radmelič
Odgovor
Izračun narodnega dohodka temelji na podatkih, ki so zbrani s kompleksnimi letnimi poročili gospodarskih organizacij, rednimi statističnimi raziskavami ter ocenah raznih strokovnjakov.
Narodni dohodek družbenega sektorja občine je vsota ustvarjenega narodnega dohodka v vsaki proizvodni enoti, ki deluje na področju občine. Osnova za izračun narodnega dohodka temeljne organizacije združenega dela, ki ima delovne enote samo na področju ene občine so podatki iz zaključnega računa. Temeljne organizacije združenega dela, ki imajo delovne enote na področju različnih občin, pa izračunajo narodni dohodek enot, ki so v različnih občinah, na osnovi ocene.
Večina elementov, na osnovi katerih je izračunan narodni dohodek zasebnega sektorja je ocenjena. Narodni dohodek zasebnega kmetijstva je izračunan na osnovi ocen pridelka ter ocen po-
prečnih tržnih cen vseh vrst kultur, ki jih izdelajo različni kmetijski strokovnjaki. Pri zasebni obrti so ocenjeni osebni dohodki zasebnikov ter zaposlenih ter višina amortizacije. Poleg tega se po metodologiji v narodni dohodek seštevajo plačani prispevki in ne odmerjeni. Osnova za odmero davkov tekočega leta pa so dohodki preteklega leta. JCnako se ugotavlja narodni dohodek zasebne gradbene dejavnosti na osnovi ocene.
Glede na navedbo ugotavljamo, da je narodni dohodek odvisen od vrste faktorjev, od katerih so najvažnejši: struktura gospodarstva, demografika gibanja, struktura prebivalstva in delovna migracija.
Navajamo nekatere podatke, ki dajejo realnejši prikaz gospodarske moči občine kot 27. mesto po narodnem dohodku na prebivalca.
Padec in s tem nizko uvrstitev Domžal na rang listi občin po ND na prebivalca povzroča tudi relativno nizka aktivnost, saj je
Delež Domžal v ND SRS:
bilo ob popisu 1971 od skupno 32.027 Domžalčanov aktivnih le 47,6%, 3360 z lastnimi dohodki in 13.410 vzdrževanih.
v tisoč din (po čistih dejavnostih)
Leto	Domžale	Slovenija	%
1965	207 540	11128 410	1,9
1966	224 682	13 292 786	1,7
1907	234 203	13 897 998	1,7
1968	265 458	15 694 037	1,7
1969	307 672	18 401 859	1,7
1970	390 209	22 972 847	1,7
1971	503 512	23 290 952	1,7
1972	631 030	35 642 184	1,8
Će ocenjujemo vlogo občine po njenem deležu v ND republike v zadnjih letih, ugotovimo, da bistvenih sprememb ni bilo in da
je zadnje leto kljub padcu na rang lestvici po narodnem dohodku na prebivalca, njen delež celo nekoliko večji.
Narodni dohodek na prebivalca v nekaterih občinah: 1967 1970 1971
Občina
C "O -O o ii o u o
> >
bti C
a
c *o
■C O
u o
> >
01.
S rt K
C«
■C o u o u o
> >
bti C rt K
1972
Vi G O-
a ^ ts o
u o
> >
bti C rt K
Ljubljana-
center
Kranj
Jesenice
Radovljica
Škofja Loka
Tržič
Kamnik
Domžale
Metlika
Velenje
35510	1	59524	1	72733	1	84332	1
10323	8	14945	15	19580	12	25739	9
9539	12	16004	11	21245	8	24293	11
8770	17	15205	14	19879	11	21853	16
8133	23	14120	17	17546	22	21742	17
9330	13	13718	20	19362	14	21610	18
8237	22	13061	22	16857	23	20328	26
7707	24	12409	24	15717	25	19328	27
4763	47	8581	39	15274	26	21514	19
9662	10	16565	9	22927	6	33216	4
Iz gornje tabele je razvidno, da so razen Kranja in Škofje Loke, tudi ostale gorenjske občine zavzele slabši položaj na rang lestvici slovenskih občin.
Glede na metodo ugotavljanja narodnega dohodka v zasebnem sektorju kot tudi nižje produktivnosti, relativno velik delež zasebnega sektorja kot je primer naše občine, bistveno vpliva na višino narodnega dohodka.
Delež zasebnega sektorja v ND leta 1972
Slovenija
Jesenice
Kamnik
Radovljica
škofja Loka
Domžale
Tržič
Kranj
Velenje
Metlika
20"/0 H % 12% 6 % 24%
11% 4% 10% 11 % 11%
Pomemben faktor, ki vpliva na velikost narodnega dohodka na prebivalca v Domžalah, je velika dnevna migracija delovne sile. Dnevno se vozi na delo izven občine ca. 3840 Domžalčanov, v občino pa prihaja od drugod le 1230 delavcev. To pomeni, da ustvarja neto 2610 Domžalčanov narodni dohodek izven občinskih meja, ki tako ni zajet v narodni dohodek občine.
Služba za plan in analize pri SOb
1. Dinamika rasti narodnega dohodka na prebivalca:
v tisoč din
	1965	1966	1967	1968	1969	1970	1971	1972
Domžale	7153	7605	7707	8705	9944	12409	15717	19328
verižni								
indeks	—	106	101	113	114	125	127	123
Slovenija	6743	7962	8219	9212	10553	13306	16852	20349
verižni								
indeks	—	118	103	112	114	126	127	121
Primerjava verižnih indeksov med republiko in Domžalami kaže manjšo rast v letih 1966 ter 1967, medtem ko je že leto 1968 indeks v Domžalah 113 v SRS pa le 112 in v vseh naslednjih letih bodisi enak ali večji kot v
republiki. Pomebno pri tem je, da je gibanje prebivalstva hitrejše v občini kot v SRS, saj je poprečna stopnja rasti med popisom 1961—1971 znašala v Domžalah 1,9 %, v Sloveniji pa le 0,9%.
Novo leto je — žal samo enkrat na leto
Zdaj, ko je novo leto mimo in z njim veselje ter skrbi, ko smo opravili z voščili in ko je konec nakupovalnih, obdarovalnih in zapravi jalnih zadev, se lahko vprašamo, kako smo preživeli težko pričakovane novoletne dni in noči.
Dobro, lepo, čudovito, kot ponavadi se glasijo odgovori. Življenje se v desetih in več letih nič ne spremeni, pravijo ljudje. In resnično se ne za nekatere. Za tiste, ki so zaprti vase, ki za-
vestno odvračajo vse spremembe, vse dobre in slabe strani vsakdanjega življenja in končno za tiste, ki so zamudili novoletni koncert v Domžalah.
Letošnji novoletni koncert v Domžalah je bil edinstven dogodek. Kdor je bil na koncertu, bo priznal, da koncert zasluži vse priznanje za tisto, kar so pridobile Domžale, takorekoč čez noč s simfoničnim orkestrom Dom-
Nadaljevanje na 13. strani
Novo leto je — žal samo enkrat na leto
Žale—Kamnik. Kaj takšnega si lahko privošči samo Ljubljana in še nekaj večjih mest v Jugoslaviji.
Mlade godbenike iz Domžal in Kamnika smo poznaii že prej in tudi vemo, da so po večini amaterji. Toda letos so nas s svojim čudovitim izvajanjem tako presenetili in navdušili, da nam zmanjka besed za priznanje celotnemu ansamblu in vodji Tomažu Habetu.
O strokovnosti izvajanja ne mislim govoriti in tudi ne o tem, kakšno priznanje naj dobi ansambel, ali njegov dirigent, ker je to zadeva drugih. Tu mislim poudariti to, kar sem doživel na samem koncertu, z namenom, da se v imenu polne domžalske hale starejših in mlajših ljudi javno zahvalim simfoničnemu orkestru, mengeškemu pevskemu zboru in dirigentu Tomažu Habetu za prekrasno novoletno voščilo. Zaradi tega tudi pisanje ni laskanje posameznikom, ampak je vtis, ki sem ga dobil ob pripravah na koncert, na samem koncertu in po njem.
Čudno, skoraj neverjetno se sliši, da je Tomaž Habe kot dirigent res odličnega orkestra in mengeškega pevskega zbora, ki se je na koncertu tako skladno ujel v harmonijo, tisti dan pred koncertom skupaj s svojimi »fanti« iz orkestra prekladal težke montažne elemente za tribuno in oder.
Dejstvo je, da je dosegel uspeh, za katerega mu lahko zavida prenekateri slovenski in jugoslovanski dirigent in še celo pri  fizičnem  delu marsikateri
domžalski športnik, ki s svojim »pomembnim telesom« raje prevrne kakšen stol, namesto, da bi pospravil za seboj tisto, kar bi moral.
Ob takem obnašanju, ki se mu reče skromnost in velika požrtvovalnost in za katerim se skriva visoka strokovnost, mora biti uspeh. Skladbe so bile raspoloženi sko izbrane, dovršeno izvajane tako, da je bil občutek za vse enako prijeten. Ko sem gledal mlade, kako so jim žarele oči, kako so ploskali, se zavedam, da je veliko mladih dojelo vso veličino izvajanih skladb.
Naš orkester je tudi s svojim novoletnim koncertom ponovno dokazal, da za poslušalce ni samo prijetna, sočna in kot kruh potrebna duševna hrana, ampak tudi na vso moč vzgojna skupina, ki neprisiljeno ustvarja razpoloženje in spoštovanje. Dom-žalčani smo lahko ponosni, da imamo nekaj, česar vrednosti se ne zaveda vsak. To je bogastvo, to je kultura, to je naše in od nas je odvisno, da tega premoženja ne zapravimo. In še nekaj! »Doživeli smo zgodovinski trenutek, saj so v orkestru na iniciativo dirigenta Tomaža skladno sodelovali stoletja sprti Kam-ničani, Mengšani in Domžalčani ter še nekaj Ljubljančanov«.
Te besede so bile izrečene v šali. Res pa je, da tako sodelovanje podre marsikatere pregrade v odnosih med ljudmi. Ker nam simfonični orkester za novo leto ponovno obljublja nov koncert, nam je žal, da je novo leto resnično samo enkrat na leto.
A. Zaje
Proslava v Zalokah pri Mengšu
8. januarja 1974 je minilo trideset let, ko je nemški okupator v svojem onemoglem maščevanju in besu pripeljal, iz zloglasnih zaporov iz Begunj na Gorenjskem, trideset talcev in jih po-strelil na Zalokah pri Mengšu. Ta usmrtitev talcev pod Gobo-vico je bilo prvo veliko gesta-povsko maščevanje v tedanjem kamniškem okrožju po letu 1942, v katerem je bilo okupatorjevo nasilje na tem področju največje.
V spomin na nedolžne žrtve, ki so dale svoja življenja za svobodo, je organizacija ZZB NOV Mengeš skupno z vsemi družbe-no-političnimi organizacijami, krajevno skupnostjo in delovnimi organizacijami organizirala žalno svečanost. Na svečanosti se je zbralo veliko občanov, predstavnikov občinskih družbe-no-političnih organizacij in skupščine, članov organizacij ZB z območja občine in sosednjih občin, sorodniki padlih in šolske mladine.
Program žalne svečanosti, ki je bil za ta spominski dogodek skrbno pripravljen, je začela mengeška godba z žalostinko. Spominski govor je imel Jernej Lenič, predsednik Občinske konference SZDL Domžale. V govo-
ru je spomnil na dejstva, ki so združevala napredne ljudi trpečega slovenskega naroda v najtežjih časih njegove zgodovine ter orisal borbeni razvoj naše revolucije in razvoj ljudske oblasti. Poleg tega je prisotne spomnil na pripravljenost celotnega naroda, da se lahko upre vsakemu sovražniku, ki bi hotel skru-niti priborjeno svobodo in dosežke revolucije.
Pri izvajanju programa so sodelovali: Mešani pevski zbor in recitatorj i DKPD Svoboda Mengeš, učenci osnovne šole in godba na pihala.
Svečanost je bila zaključena s polaganjem vencev, ki so jih položili predstavniki vseh druž-beno-političnih organizacij in delovnih kolektivov. Ob intonaciji žalostinke so se spominu padlih poklonili številni prapori iz posameznih krajevnih organizacij ZB ter delovnih kolektivov in dali spominski svečanosti še globlji poudarek in v prisotnih prebudili misel, da takih tragedij v zgodovini slovenskega naroda ne sme nikoli več biti in da moramo biti pripravljeni, da čuvamo priborjeno svobodo.
Družbenopolitične organizacije Mengša
Oktet bratov Pirnat iz Jarš je izdal mikro ploščo, na kateri so posnete štiri narodne pesmice.
Ploščo, s katero lahko izpopolnite svojo diskoteko, lahko kupite:
v VELEBLAGOVNICI v Domžalah,
pri MLADINSKI KNJIGI v Ljubljani — konzorcij,
pri DRŽAVNI ZALOŽBI v Ljubljani — šubičeva ulica in
pri Srečotu Pirnatu v Domžalah, Prešernova 3.
Tako boste lahko znani oktet poslušali doma!
Sodelovanje med mladinskimi aktivi
V občini Domžale obstaja zelo veliko mladinskih aktivov v krajevnih skupnostih, ki pa med seboj skorajda ne sodelujejo. Da bi to sodelovanje bilo čimvečje, smo ob koncu lanskega leta, na pobudo mladinskega aktiva Trojane, pripravili športno tekmovanje, v katerem so sodelovali mladinski aktivi: Dob, Krašnja, Lukovica, Moravče, Prevoje in Trojane.
Tekmovali smo v treh disciplinah, tekmovanja pa so bila na Brdu, na Viru in Trojanah. V šahu so bili najboljši mladinci iz Lukovice, v namiznem tenisu mladinci s Trojan, v kegljanju mladinci iz Krašnje, v skupni razvrstitvi pa so zmagali mladinci iz Doba, ki so dobili tudi pokal. Vsi MA, ki so posamezna tekmovanja organizirali, so se zelo potrudili tako, da je tekmovanje potekalo brez kakršnihkoli pritožb. Pri izvedbi tekmovanja nam je pomagala Občinska konferenca ZMS Domžale, ki je bila pokrovitelj tekmovanja.
V nedeljo, 23. decembra pa so mladinci iz Pievoi organizirali izlet v Cateške toplice in Kostanjevico, na katerega so povabili tudi mladince iz Lukovice in Do ba.
Okoli 8. ure zjutraj se je 50 mladih iz vseh treh mladinskih aktivov z avtobusom odpravilo proti čateškim toplicam. Oboroženi s kitarami, orglicami in dobrimi grli, smo se najprej ustavili na Otočcu, kjer smo najbolj poskrbeli za dobro voljo. Naša naslednja postaja so bile Cateške toplice, kjer smo se okopali
in ob sodelovanju prijaznega Zagrebčana glasovno in telesno na-telovadili. Po kosilu smo se odpeljali proti Kostanjevici. Med potjo smo si hoteli ogledati podzemno jamo, ki pa je bila varno zaklenjena. Kot dobro vzgojeni mladinci nismo hoteli vdreti in smo se peljali v Kostanjevico, kjer smo si ogledali Formo vivo. Tu smo ostali kar precej dolgo in skušali najti kar najbolj ustrezne razlage pomena posameznih skulptur.
Po ogledu te kostanjeviške znamenitosti smo se odpravili na lov za primernim gostiščem, kjer bi se okrepčali in naš izlet zaključili. Našli smo ga nedaleč od Kostanjevice in prijazni gostilničar nam je kar hitro odstopil največjo sobo, nanosil pijače in jedače in privil juke-box. Ko smo se najedli, napili, naplesali, smo morali, kakšna škoda, domov. Vso pot proti domu nas je spremljalo petje, pri katerem so se zlasti odlikovali mladi s Pre-voj.
Že na izletu smo se predstavniki mladinskih aktivov Prevoje, Šentvida, Lukovice in Doba domenili, da bomo skušali v začetku februarja pripraviti tekmovalni kviz ob obletnici smrti dr. Franceta Prešerna.
Upam, da se bo sodelovanje med mladinskimi aktivi nadaljevalo in da bomo s skupnimi močmi v naše aktive pritegnili čim več mladincev in obenem s tem, upamo, dosegli večje uspehe.
Vera Grošelj
Oktet bratov Pirnat iz Jarš
Novosti na področju davčne
zakonodaje
Lansko leto je v aprilski številki izšel članek z istim naslovom, ki je obravnaval novosti na področju davčne zakonodaje za leto 1973.
Do 31. januarja 1974 so vsi zavezanci, ki bodo pozvani z javnim pozivom, dolžni predložiti davčne napovedi, razen zavezancev davka od skupnega dohodka občanov in davka na posest gozdov, za katera pa je treba vložiti napoved do 15. januarja 1974.
Izvršni svet SRS Slovenije je 18. 12. 1973 sprejel odlok o revalorizaciji osnovnih sredstev občanov, ki je pomembna sprememba na področju davčne zakonodaje, zato ga v celoti objavljamo.
ODLOK
o revalorizaciji osnovnih sredstev občanov
1. člen
Občani, ki z osebnim delom in s svojimi delovnimi sredstvi samostojno opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti oz. intelektualne ali negospodarske storitve (v nadaljnjem besedilu: občani) uskladijo knjižno vrednost osnovnih sredstev z njihovimi tržnimi cenami (v nadaljnjem besedilu: revalorizacija sredstev) na dan 31. decembra 1971.
Skupina	1962	1963	1964
opreme			
0-1	1,65	1,50	1,45
0-2	1,75	1,75	1,60
0-3	1,90	1,85	1,75
0-4	1,70	1,60	1,55
0-5	1,70	1,70	1,65
0-6	1,90	1,80	1,75
0-7	1,75	1,65	1,60
0-8	1,80	1,70	1,60
V skupino opreme z označbo 0-1 spadajo: zgorevalni motorji; vodne gonilne naprave (vodne turbine, vodni kotli); elektro generatorji; druge gonilne naprave (kompresorji, motorni generatorji, vetrne in druge gonilne naprave); transformatorji in druge energetske naprave (akumulatorji idr.).
V skupino opreme z označbo 0-2 spadajo: gradbeni stroji in naprave (stroji za kopanje, bagri, buldožerji, valjarji, ravnal-niki, stroji za nabijanje tal, me-šalniki za beton in dr.); kmetijski stroji in priprave (traktorji, stroji in dr.); stroji za obdelovanje kovin (stružnice, vrtalniki, brusilniki, skobeljniki, dolbniki, rezkalniki, stroji za rezanje kovin, za prebijanje, stiskalnice za kovanje, upogibanje, oblikovanje, valjanje in vlačenje, agregati za varjenje); stroji za obdelovanje lesa (stružnice, vrtalniki, brusilniki, skobeljniki in dr.); stroji za obdelovanje raznih tvarin (za mletje in gnetenje, drobilniki, sita, centrifuge, filtri, drugi); peči in sušilniki; industrijske naprave splošnega namena (transmisije, črpalke,  ventilatorji in
2. člen
Ne revalorizirajo se po tem odloku: patenti, licence in druge pravice, ki se vodijo kot osnovna sredstva.
3. člen
Občani ne revalorizirajo tistih osnovnih sredstev, ki so že amortizirana oziroma, ki so trajno izven uporabe, ter več kot 10 let stare opreme. Starost opreme se računa od leta nabave.
4. člen
Revalorizacija osnovnih sredstev se opravi tako, da se nabavna vrednost in. vrednost odpisov na dan 31. decembra 1971 množi s koeficientom za zadevno skupino osnovnih sredstev iz leta nabave.
Za sredstva izdelana v lastni režiji se uporabi vrednost, ki je izkazana v poslovnih knjigah oziroma v ustreznih dokumentih.
5. člen
Za revalorizacijo gradbenih objektov, kateri niso zavezani davku od premoženja, ki se plačujejo na posest stavb (v nadaljnjem besedilu: gradbeni objekti), uporabi občan odvisno od leta njihove izgradnje oziroma nabave teie koeficiente:
Lato izgradnje oziroma nabave
Leto Leto
1952 6,85 1963 3,00
1953 6,85 1964 2,65
	Leto	nabave	
1965		1966	1967
I.	II.		
1,40	1,30	1,30	1,20
1,50	1,45	1,45	1,35
1,65	1,60	1,60	1,40
1,45	1,40	1,40	1,35
1,60	1,50	1,50	1,50
1,65	1,45	1,45	1,50
1,55	1,45	1,45	1,35
1,60	1,45	1,45	1,30
dr.); drugi delovni stroji in naprave; veliko orodje.
V skupino opreme z označbo 0-3 spadajo: specifični in specialni stroji za obdelovanje in predelovanje kovin.
V skupino opreme z označbo 0-4 spadajo: osebni avtomobili, avtobusi, tovornjaki, motorna kolesa, tricikli in kolesa (bicikli).
V skupino opreme z označbo 0-5 spadajo sredstva in naprave plovbe.
V skupino opreme z označbo 0-6 spadajo: telefonske centrale in aparati ter druga sredstva za zvezo.
V skupino opreme z označbo 0-7 spadajo: kontrolni in merilni aparati in instrumenti, laboratorijska oprema, obratni, poslovni in neposlovni inventar, razen specifičnega inventarja za trgovino in gostinstvo.
V skupino opreme z označbo 0-8 spada specifični inventar za trgovino in gostinstvo.
8. člen
Opremo, ki je ni možno uvrstiti v nobeno od v 7. členu navedenih skupin, revalorizira občan s koeficientom, ki je predpi-
1954	6,45	1965*	
1955	5,65	I.	2,25
1956	5,35	II.	1,90
1957	5,20	1966	1,90
1958	4,60	1967	1,75
1959	4,25	1968	1,50
1960	3,70	1969	1,40
1961	3,15	1970	1,25
1962	3,15	1971	1,00
* I. =	prvo polletje		
II. =	drugo polletje		
6. člen
Gradbene objekte, pri katerih je trajala gradnja dve leti ali več, revalorizira občan tako, da vrednost naložb posameznega leta revalorizira s koeficientom za dotično leto.
Gradbeni objekti, pri katerih je bila vrednost povečana z dozidavo ali preureditvijo, se revalorizirajo tako, da se posebej revalorizira nabavna vrednost in posebej z rekonstrukcijo povečana vrednost gradbenih objektov.
Za gradbene objekte, zgrajene oziroma nabavljene pred letom 1952, ki niso še v celoti odpisani, se za valorizacijo uporabi koeficient, predpisan za leto 1952.
7. člen
Za revalorizacijo domače opreme uporabi občan odvisno od skupine, v katero spadajo posamezne stvari, in od leta njihove nabave tele koeficiente:
1968	1969	1970	1971
1,15	1,15	1,10	1,00
1,30	1,20	1,15	1,00
1,30	1,20	1,15	1,00
1,30	1,20	1,15	1,00
1,40	1,20	1,15	1,00
1,40	1,20	1,15	1,00
1,20	1,20	1,15	1,00
1,20	1,15	1,10	1,00
san za sorodno skupino. 9. člen
Za revalorizacijo uvozne opreme uporabi občan, odvisno od leta njenega uvoza, tele koefici-
ente:	Leto	uvoza	
Leto		Leto	
1962	2,20	1966	1,40
1963	2,10	1967	1,35
1964	2,00	1968	1,35
1965		1969	1,30
I.	1,95	1970	1,25
II.	1,40	1971	1,00
Opremo, ki je sestavljena iz uvozne in domače opreme, revalorizira občan tako, da uporabi na celotno vrednost opreme koeficient, ki je predpisan za domačo oziroma uvozno opremo, kar je odvisno od tega, ali je večji del (več kot 50°/(,') iz domače proizvodnje ali iz uvoza. 10. člen
Opremo, ki je bila rekonstruirana po letu 1962, ali je njena rekonstrukcija v teku, revalorizira občan tako, da posebej revalorizira nabavno vrednost opreme in posebej zaradi rekonstrukcije povečano vrednost opreme.
Ne glede na določbo 3. člena
se izjemoma revalorizira tudi več kot 10 let stara oprema, kolikor še ni v celoti odpisana. V tem primeru se za izvedbo revalorizacije uporabi koeficient predpisan za leto 1962.
11. člen
Rezultate revalorizacije vknjiži občan v svojih poslovnih knjigah oziroma zaznamuje na dokumentih najpozneje do 31. januarja 1974. Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz nove vrednosti, pa nastanejo od 1. januarja 1973.
Občani, ki vodijo dvostavno knjigovodstvo, knjižijo rezultat revalorizacije kot povečanje lastne glavnice.
Občani morajo poslati v roku, ki je predpisan za vložitev davčne napovedi za leto 1973, najpozneje pa do 31. januarja 1974, pristojnemu davčnemu organu podatke o opravljeni revalorizaciji na obrazcu, ki je sestavni del tega odloka.
12. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 428-30/72
Ljubljana, dne 18. decembra 1973.
Tako naj vsi obrtniki pri vlaganju napovedi že revalorizirajo osnovna sredstva po omenjenem odloku in sicer na obrazcih, ki so jih dobili po pošti od davčne uprave.
Spremenjen je tudi odlok o amortizaciji, ki ga tudi objavljamo, ker se sprememba uporablja le za leto 1973.
ODLOK o dopolnitvi odloka o načinu
vrednotenja in stopnjah amortizacije osnovnih sredstev v lasti občanov
1. člen
V odloku o načinu vrednotenja in stopnjah amortizacije osnovnih sredstev v lasti občanov (Uradni list SRS, št. 55-435/72) se za 5. členom doda nov 5 a člen, ki se glasi:
»će se cene za delovna sredstva in gradbene storitve na trgu v tekočem letu povečajo povprečno za več kot 5 %, se za ugotovljeni odstotek povečanja poveča za to leto obračunana amortizacija. Glede povečanja cen za delovna sredstva in gradbene storitve se uporabljajo podatki Zveznega zavoda za statistiko.«
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Št. 428-30/72
Ljubljana, dne 18. decembra 1973.
Obenem opozarjamo vse zavezance, da v roku oddajo davčno napoved, ker, če se zavezanci ne bodo ravnali po predpisih in sploh ne bi oddali davčne napovedi, kar se je v lanskem letu zgodilo v večih primerih, se bomo poslužili te zakonske možnosti, da bomo kršilce prijavili tožilstvu. V letu 1972 smo prijavili tožilstvu dva kršilca, ki sploh nista oddala davčnih napovedi in se izogibala plačilu davka in je eden bil kaznovan s kaznijo 4 mesece zapora.
Sprememba je tudi na področju kmečkih davkov, ker je skupnost pokojninskega in invalidskega varstva sama predpisala prispevek za zdravstveno varstvo kmetov, davčna uprava pa bo sodelovala le pri prisilni izterjavi. Tako, da bodo zavezanci — kmetje pri prvi akontaciji dobili le položnice za davek od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti.
Nadaljevanje z 18. strani
23. člen
Posojila iz prejšnjega člena sc odobravajo največ za tri lota in z obrestno mero najmanj 2%.
VII. PREHODNE DOLOČBE 25. člen
Ta pravilnik jc začasen ter velja do uveljavitve družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju is sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj.
Ko bo uveljavljen družbeni dogovor, bo tn pravilnik samoupravne stanovanjske skupnosti uskladila z določili družbenega dogovora. Domžale, 20. 1, 1974
Predsednik skupščine samoupravne enote Albin PAVLIN, l. r.
Na podlagi 9. člena Pravilnika o upravljanju in gospodarjenju z združenimi sredstvi za usmerjeno in organizirano stanovanjsko gradnjo v občini Domžale, Izvršilni odbor skupščine samoupravne enote za kreditiranje stanovanjske gradnje — Stanovanjske skupnosti Domžale, razpisuje naslednji
JAVNI NATEČAJ za pridobitev posojil za stanovanjsko gradnjo.
NAMEN:
Namen posojila je pospešitev gradnje stanovanj in s tem pospešeno odpravljanje stanovanjskega primanjkljaja ter pravičnejša porazdelitev združenih sredstev za kreditiranje usmerjene in organizirane stanovanjske gradnje glede na pereče potrebe.
PRAVICA:
Pravico udeležbe na tem natečaju imajo:
— organizacije, ki združujejo sredstva za usmerjeno in organizirano stanovanjsko gradnjo,-
— delavci v teh organizacijah.
VIŠINA IN VRSTA POSOJIL:
Izvršilni odbor skupščine samoupravne enote za kreditiranje stanovanjske enote za kreditira nje stanovanjske gradnje razpisuje posojilo v. skupni višini 4.800.000 din, in sicer:
a) 2,500.000 din za najemno in etažno blokovno stanovanjsko gradnjo,-
b) 1,500.000 din za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš;
c) 800.000 din za komunalno opremo.
POGOJI:
Enota daje posojilo na dobo največ 25 let z obrestno mero 2 %, s pobojem, da se gradi po veljavni urbanistični dokumentaciji in v okviru občinskega plana stanovanjske gradnje.
POSEBNI POGOJI:
a) Organizacije, ki združujejo sredstva za kreditiranje organizirane stanovanjske gradnje, lahko pridobijo posojilo do 200% višine sredstev, ki so jih združili. Odplačilna doba je odvisna od višine posojila in višine sredstev, ki ostajajo organizaciji za prosto razpolaganje sicer tako, da letna anuiteta znaša najmanj 1/2 sredstev, ki delovni organizaciji ostaja za prosto razpolaganje;
— iz sredstev namenjenih za kreditiranje organizirane in usmerjene stanovanjske gradnje, lahko pridobijo tudi delavci v organizacijah, ki ta sredstva združujejo in sicer za nakup zasebnih stanovanj v blokovni gradnji do višine 60 % vrednosti stanovanja po kupni pogodbi. Do te višine lahko znašajo vsa posojila družinskih članov iz teh sredstev. Delavci, ki najamejo posojilo v te namene, morajo dobiti za posojilo pristanek delovne organizacije, v kateri delajo in morajo biti kreditno sposobni. Odplačilna doba je odvisna od višine osebnih dohodkov. Pogoj za pridobitev posojila je 20% lastna udeležba.
b) Delavci zaposleni v delovnih organizacijah, ki združujejo sredstva za kreditiranje organizirane lin usmerjene stanovanjske gradnje, lahko najamejo posojilo pri tej enoti tudi za gradnjo individualne hiše:
— če imajo 20 % lastne udeležbe in so ta sredstva kot vezana hranilna vloga naložena pri banki ali če imajo zgrajeno hišo do III. gradbene faze aili za pridobitev novih stanovanjskih površin v okviru stanovanjskega standarda ;
— če imajo veljavno tehnično dokumentacijo.
Višina posojila za vse člane družine iz sredstev te enote bančnih sredstev in sredstev delovne organizacije ne sme presegati 150.000 din. Odplačilna doba je odvisna od višine posojila in višine osebnih dohodkov.
c) Posojilo za komunalno opremo lahko najame le organizacija, ki opravlja takšne dejavnosti in sicer v okviru programa komunalne opreme. Posojilo se daje na dobo do 3 let po obrestni meri 2 %.
ROK IN KRAJ:
Vloge za posojila je treba dostaviti najpozneje v roku 30 dni od objave natečaja na naslov: Samoupravna enota za kreditiranje stanovanjske gradnje — stanovanjske skupnosti. Ljubljanska 110 a, Domžale (strokovna služba pri Biro 71 Domžale).
Izvršilni odbor bo o iziidu natečaja obvestil udeležence najpozneje v roku 30 dni po zaključku natečaja.
Rezultat natečaja bo javno objavljen v Občinskem poročevalcu.
Predsednik Izvršilnega odbora skupščine samoupravne enote za kreditiranje stanovanjske gradnje Slavko HREN, 1. r.
MLADI NOVINARJI POROČAJO
Ustanovljena konferenca mladih delavcev
V mladinski organizaciji se zavedamo, da s takšnim delovanjem družbenopolitičnih organizacij v delovnih organizacijah, kot je bilo v dosedanjem obdobju, ne moremo biti zadovoljni, da so tu potrebne korenite spremembe. Ne moremo dovoliti, da bi posamezne družbenopolitične organizacije v praksi delovale kot stranke, ki so nemalokrat sprejemale o enih in istih vprašanjih popolnoma nasprotna stališča ter s tem istočasno slabile delo drugih družbenopolitičnih organizacij. Zaradi tega ni bilo dovolj vrednoteno družbenopolitično delo. Predvsem pa so bila vodstva DPO odmaknjena od članstva.
S prehodom na temeljne organizacije združenega dela je nujno, da se ustrezno ostalim druž-beno-političnim organizacijam in samoupravnim organom reorganizira tudi mladinska organizacija. Reorganizacija pa ni samo posledica resolucije 3. konference ZKJ, temveč to zahtevajo nove družbene razmere in nova vloga sindikatov in Socialistične zveze, ki jih ustava opredeljuje kot najširše družbeno-politične organizacije, znotraj katerih naj deluje Zveza mladine kot sestavni del.
Na 2. seji Republiške konference ZMS je bil med drugim sprejet sklep, da morajo vse Občinske konference ZMS v okviru nove organiziranosti formirati konference mladih delavcev.
Ustanovna seja konference mladih delavcev pri OK ZMS Domžale je bila, 26. decembra 1973. Na seji je bil uvodoma podan referat o vlogi in položaju konference mladih delavcev. Konferenca, ki šteje 41 delegatov iz posameznih mladinskih aktivov organizacij združenega dela, je sprejela svoj poslovnik, program dela ter sklep o zadolžitvah članov konference po aktivih. Izvolila je svoje 7-člansko predsedstvo s sekretarjem in predsednikom. Za predsednika je bil izvoljen Franc Kerč MA To-ko, za sekretarja Majda Dorič
— MA Tosama, za ostale člane predsedstva pa: Janez Limoni — MA Induplati, Magdalena Cerar
— MA Helios, Mira Plaveč — MA Trak, Vika Logar — MA Uni-versale in Janez Mav — MA Papirnica.
Konferenca mladih delavcev pri OK ZMS Domžale si je v programu dela do kongresov ZMJ in ZMS zastavila, da je med drugim proučila možnost ustanavljanja mladinskih aktivov po vseh TOZD, se vključila v predvolilne priprave v letu 1974, organizirala razpravi o kongresnih dokumentih ZKJ, ZKS, ZMJ in ZMS in o integracijskih gibanjih, sodelovala v republiški akciji »Mladi delavci pred kongresi«, obravnavala gospodarski položaj občine, analizirala stanje mladih delavcev v zasebnem sektorju, organizirala  seminar  za člane
konference, izdajala informator, idr.
Razen delegatov mladinskih aktivov iz OZD oziroma aktivov mladih delavcev pri organizacijah sindikata, bi morali tvoriti to občinsko konferenco mladih delavcev tudi delegati mladih, ki delujejo v okviru občinskega sindikalnega sveta. Ker še ni ustvarjena zveza med konferencami sindikata pri Občinskem sindikalnem svetu Domžale in konferenco mladih delavcev in ker nismo smeli čakati pri ustanavljanju konference mladih delavcev na te delegate iz konferenc sindikata, so v prvi fazi člani konference le delegati iz mladinskih aktivov v OZD. Potrebno pa se bo skupaj s sindikati dogovoriti za ključ in razmerje delegatov iz aktivov mladih delavcev in konferenc sindikata. Jedro bi predstavljali delegati iz OZD.
Aktive mladih delavcev ustanovijo mladi delavci v okviru osnovne organizacije sindikata, prav tako pa tudi v okviru občinskega sindikalnega sveta oziroma konference sindikata posamezne dejavnosti.
Iz predloga statuta v novi organiziranosti sindikatov je razvidno, da se mora iz aktiva mladih delavcev izvoliti v izvršne odbore osnovne organizacije sindikata toliko mladih delavcev, kolikor je odstotek zaposlenih mladih do 27. leta starosti v podjetju.
Pogosto se postavlja vpraša-
nje, zakaj aktivi mladih delavcev pri konferencah sindikata ObSS, če imamo konferenco mladih delavcev pri Občinski konferenci ZMS. Pri konferencah gre le za metodo dela, ne pa za to, da bi se v teh aktivih odločalo in sprejemalo odločitve v imenu mladih delavcev, za to imamo konference mladih delavcev. Naloga mladih, ki bodo delovali v teh konferencah je, ker bodo nekateri od njih tudi člani oziroma delegati konference mladih delavcev, da stališča, ki jih sprejemajo v tej konferenci, prenašajo v konference sindikatov in se borijo z argumenti za njihovo uresničitev in sprožijo določene akcije v sindikatih kot skupno nalogo in obratno, da stališča iz konferenc sindikatov prenašajo v konferenco mladih delavcev.
Osnovna organizacija sindikata in aktiv mladih delavcev izdelata vsak svoj program dela, skupaj pa se dogovorita, katere naloge bodo skupne, katere akcije bo samostojno izpeljal aktiv mladih delavcev, katere osnovna organizacija sindikata. Za izvrševanje tako sprejetih programov, vodstva v prvi vrsti odgovarjajo svojemu članstvu, torej vodstvo aktiva do mladih delavcev, odbor sindikata do vseh delavcev. Za tisti del programa, ki je skupen, odgovarjamo torej tudi osnovni organizaciji sindikata, temu delu odgovornosti se ne moremo odreči, predvsem ne zato, ker bi lahko to tudi pomenilo ne-izvrševanje skupno dogovorjenih nalog. Odgovorni smo tudi nas-
Nadaljevanje na 20. strani
proti konferenci mladih delavcev kot osnovni obliki organiziranosti delavske mladine in ostalim vodstvom v okviru skupno dogovorjenih nalog, ki jih delegati sprejemajo na teh nivojih.
Ko bomo imeli znano dokončno strukturo TOZD v občini, bomo morali pričeti tudi z reorganizacijo aktivov po posameznih TOZD. TOZD bodo različno velike, imele bodo različno število delavcev, torej tudi mladih delavcev. V velikih TOZD, kjer j,e veliko mladih, bomo morali razviti metodo dela, da bomo ustanovili v njej več aktivov, da članstvo ne bo odmaknjeno od kreiranja politike in da razširimo
Večkrat slišim koga, ki pravi: »Da bi jaz hodil na sestanke? škoda časa! Saj ne bom imel ničesar od tega! Saj tam se le govori, iz vsega skupaj pa ni ničesar!«
Take poenostavljene ugotovitve, ali zaključki »po domače« kažejo, da marsikateri mladinec, niti najmanj pa ne velja to le za mlade ljudi — nima prave predstave o tem, kaj pomeni »biti družbeno aktiven«.
če nekdo igra v nogometnem moštvu, potem že kaže neko vrsto aktivnosti. Ko se zapodi za žogo se sprošča; igra mu je osebna rekreacija. Družbeno aktiven pa postane, ko navduši tudi druge vrstnike, da se vpišejo v isti klub, ko organizira nogometna srečanja in podobno. Tistemu, ki je organizator pravimo, da je funkcionar kluba. Vendar pa na sestanke kluba ne hodijo le funkcionarji, temveč tudi igralci, saj se tam pogovarjajo o zadevah, ki se največkrat tičejo njih samih.
Vzemimo, da se sosedov Tone zanima za slikarstvo. Naslikal je že precej slik, a s tem ni zadovoljen. Naj še tako občuduje svoje stvaritve, še vedno ne bo natančno vedel, če jih je dobro narisal. Zato se bo družil s tistimi, ki imajo podobno veselje kot on. Organiziral bo likovno sekcijo, ki bo štela vedno več
UNIVERZA V iLJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
Raziskovalna postaja Rodica
61230 DOMŽALE Telefon: 72-703, 72-710, 72-930
Takoj zaposlimo dve delavki v valilnici in pri selekciji perutnine. Možna je priučitev.
Stanovanje in hrana sta preskrbljeni.
Za informacije se obrnite na Raziskovalno postajo Rodica, p. Domžale, ali na telefon 72-703.
krog aktivistov, da bo resnično prodrla demokracija v našo organizacijo. Popolnoma normalno je, da pa bo moral biti v tem primeru skupen organ ali konferenca na nivoju TOZD, zaradi usklajevanja stališč, enotne politike in interesov v TOZD.
Akcijo nove organiziranosti mladine in sindikatov moramo takoj sprožiti v TOZD tako, da gradimo temelje naše organizacije od spodaj navzgor in da v teh sredinah raztolmačimo, za kaj gre in kaj hočemo z novo organiziranostjo doseči. Zbol j sevanje delovanja sindikatov in Zveze mladine bo pomenilo skupen boj za izgradnjo naše samoupravne socialistične družbe.
Lado Goričan
članov. Sčasoma bodo dobili likovniki učitelja-mentorja ln z njegovo pomočjo organizirali razstavo. Našemu Tonetu ne bo žal, če bo hodil na sestanke likovne sekcije, saj bo le tako lahko razstavljal svoje slike, od drugih se bo marsikaj naučil, skratka, napredoval bo. Ljudje, ki si bodo ogledali razstavo, bodo pohvalili njegove slike; prvo delo bo poplačano in Tone se bo še z večjo vnetostjo lotil dala v sekciji. Z deiom v sekciji ne bo le slikal temveč bo širil zanimanje za slika.-je med tistimi mladimi, ki še ne sodelujejo v sekciji.
Vzemimo za primer še predsednika mladinskega aktiva v manjšem kraju. Le-ta si prizadeva, da bi nnade — seveda ne po-poinoma sam — čimbolj organiziral. Mladi se želijo združevati, čimbo.j preživeti prosti čas. Skupaj z ostalimi mladimi v kraju organizira izlet, športno srečanje, mladinci preuredijo nek prostor, kjer se srečujejo, poslušajo g asDO, se ukvarjajo z dramskim krožkom in podobno.
Jasno je, da si je potrebno vzeti nekaj, aii pa veliko prostega časa. Predsednik sklicuje sestanke, kamor vabi mladince, da se dogovarjajo za nadaljnje delo. Ni pa kar tako organizirati neko prireditev.
Preprosto je na hruško ob cesti nalepiti plakat, na katerem piše, da bo zvečer v klubski sobi diseo. So pa še težje zadeve. Za sposobnost, da organiziraš dramsko sekcijo, športne prireditve, predavanje npr. o energetski krizi v svetu, za vse to pa moraš imeti več znanja. Tako znanje pa pridobiš, če se udeležiš seminarjev, ki so oblika širjenja znanja za delo v aktivu. Zato tudi pravimo, da je naš predsednik »družbeno-politično aktiven«. Družbeno-politično aktiven je za to, ker mu ne zadošča le to, da ve, kako bi mladinci in mladinke iz aktiva radi preživeli prosti čas, temveč mora bolje poznati tudi kraj, v katerem živi. Vedeti mora, katere organizacije še delujejo v kraju, da bo aktiv lahko svoje interese povezoval z njihovimi.
Mladinci, ki organizirajo dejavnosti v aktivu, naletijo pri svojem delu na težave. Ne vedo, npr. kako priti do denarja, ki ga aktiv potrebuje za svoje delo, kako sestaviti program za vse leto itd. Zato je nadvse koristno, da se družijo z mladinci iz drugih aktivov in z njimi izmenjavajo izkušnje. To pa je že »širše druž-
beno-politično udejstvovanje«, saj se na skupnih sestankih pogovarjajo o problemih, ki so skupni vsem, ki so širšega pomena.
Ali ima torej smisel hoditi na sestanke? Ali je to res izguba časa? Nekje se je treba dogovoriti, kaj se bo delalo, če se sestanka udeleži 10 mladincev in ti tudi izvedejo, kar so se domenili, potem je vse v redu. V primeru, da organizirajo plesni krožek, s tem koristijo sebi in drugim. Verjetno je bilo v interesu večine mladincev, da se krožek organizira, sicer se ne bi sestali.
Drugače pa je, če so le trije mladinci v aktivu, ki morajo organizirati športno sekcijo, dramsko sekcijo, plesni krožek, disco klub, predavanje in podobno. Potem pa je zadeva drugačna. Zakaj naj bi le trije vse naredili, če pa vemo, da je v kraju 100 mladincev. Ta trojka bo z veseljem organizirala nogometno tekmo, saj sta dva med njimi nogometaša, eden pa se za nogomet zanima. Verjetno bo organizirala trojka še kakšno prireditev, ne pa vsega. V tem primeru pa postanejo sestanki rez brez smisla, vsaj za nekatere.
če morajo trije mladinci organizirati vse prireditve za 100 mladincev, potem je to res največkrat izguba časa. če S2 veliko govori, nič pa ne naredi, potem je to spet izguba časa. Če nekdo reče, da bo nekaj naredil, potem pa tega ne naredi, ker se mu enostavno ne ljubi in si misli »kaj pa mi kdo more«, potem je to še kako izguba časa. če si v delovni organizaciji prizadevaš, da bi bila mladinska organizacija čimbolj delavna, nekdo
pa, ki ni za aktiv, ni v organizaciji niti mignil s prstom, pa daje ob tvoji najmanjši napaki duhovite pripombe, potem se to marsikomu ne splača.
Vidimo torej, da najdemo odgovore največkrat pri sebi. Če mora peščica mladincev posvetiti veliko prostega časa zato, da bi se drugi zabavali in podobno, potem jim to ne more veliko pomeniti. V primeru, da se mora manjše število mladincev boriti za višino štipendij srednješolcev in visokošolcev v kraju, za to, kakšen prostor bodo dobili mladinci, kje se bo večina mladih pozimi ukvarjala s košarko in s celo vrsto podobnih zadev, potem često ne vidijo pravega smisla v tako razvejani aktivnosti, kateri se posvečajo.
Nova organiziranost mladinske organizacije pa teži za tem, da bo vsak najbolj aktiven tam, kjer preživi največ svojega časa. Mladinec v organizaciji združenega dela naj bi razpravljal in se boril, da bo imel čimbolj še pogoje, ko se bo učil svojega poklica, da se bo po opravljenem delu čimbolj sprostil itd. Tisti, ki hodijo v srednje šole in še višje, naj bi v aktivu mladih v izobraževanju, z izmenjavanjem izkušenj uspešno končali šolanje.
Družbenopolitična aktivnost ni le obiskovanje sestankov, temveč je pomoč sebi in drugim za boljše pogoje v kraju, kjer živiš, v šoli, v organizaciji združenega dela. To pa je v interesu večine mladincev, zato je tudi potrebno, da večina sodeluje v družbenih dogajanjih. Le v tem primeru dobijo sestanki svoj pravi smisel.
Jože Skok
KAROL
Decembra lanskega leta je po dolgi in mučni bolezni umrl na Rovih pri Radomljah znan gostilničar in posestnik Karel Rode. Slovel je, ne samo kot sposoben in napreden gospodar, temveč tudi kot požrtvovalen družbenopolitični delavec v kraju in občini, še pred drugo svetovno vojno je bil dolga leta rov-
ški in nato radomeljski župan. V času NOB je takoj pristopil k Osvobodilni fronti in kot aktivist tri leta opravljal odgovorno in nevarno funkcijo intendanta za svoj okoliš. Po osvodilitvi se je z vso vnemo posvetil obnovitvi šolskega poslopja na Rovih in požrtvovalno sodeloval tudi pri
RODE
vseh akcijah za razvoj Rov in okoliških vasi. V letu 1954 je bil med prvimi ustanovitelji GD Rova in postal tudi prvi predsednik tega društva. Prav po njegovi zaslugi je društvo že v letu 1961 postavilo svoj gasilski dom. Saj je bil takoj pripravljen odstopiti potreben prostor za gradnjo doma. Kot predsednik GD Rova je pridobil veliko prebivalcev, da so materialno in moralno podprli delo novoustvarj enega gasilskega društva. Zato je društvo tudi po njegovi zaslugi hitro uspevalo in si pridobilo zaradi svoje izredne aktivnosti ugled doma in v občini.
Kako priljubljen in spoštovan je bil pokojni Karol Rode, se je pokazalo na njegovem pogrebu, kjer se je zbralo veliko ljudi. Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo dvajset gasilskih praporov, dva prapora ZB in prapor Društva upokojencev ter mnogo gasilcev. V zadnje slovo pa mu je zapel Oktet bratov Pirnat iz Jarš.
V imenu gasilskega društva Rova, v imenu Zveze borcev in ostalih družbenopolitičnih organizacij se je od njega v pretresljivih besedah za vedno poslovil nekdanji učitelj. Mrak je že zavil rovsko pokopališče, ko so se prapori še zadnjikrat poklonili pokojnemu tovarišu in prijatelju Rodetu. Prav tiho so odzve-neli zadnji akordi Pirnatovih pevcev. Z grenkobo smo se poslovili od njega, ki bi nam bil še kako potreben. Naj počiva v miru v rovski -zemlji, ki jo je tako srčno ljubil!
Nace Vodnik
Družbenoaktiven mladinec
KULTURNA RUBRIKA
Delo Občinskega sveta ZKPO Domžale v pretekli sezoni
V občinski svet ZKPO Domžale so vključena naslednja društva: Mešani pevski zbor Domžale, Pevski zbor Društva upokojencev Domžale, Oktet bratov Pirnat iz Jarš, Godba na pihala Domžale, Mengeška godba, Simfonični orkester Domžale-Kam-nik, DKPD Svoboda Mengeš, KUD »Janko Kersnik« Lukovica, Prosvetno društvo »Tine Kos« Moravče, Prosvetno društvo »Miran Jarc« Skocjan, Prosvetno društvo »Zarja« Prevoje, KUD »Franc Kotar« Trzin, DPD Svoboda Ihan, Prosveto društvo »Jože Virk« Dob, Jamarski klub Domžale, Fotokino klub »Mavrica« Radomlje in Likovna sekcija pri ZKPO.
In delo teh društev v pretekli sezoni:
Mešani pevski zbor Domžale —
Zbor ima v svojih vrstah 35 pevcev. Na letošnjem letnem koncertu v Domžalah v mesecu aprilu, so poleg nekaj umetnih in
pevskih zborov v Mengšu, na slavnostni akademiji v počastitev praznika občin Domžale in Kamnik, kjer so izvajali partizanske pesmi, nastopili so tudi na prireditvi za starčke v domovih počitka v Domžalah in Mengšu, imeli nastop za upokojence na Viru, nastop ob razvitju prapora Društva upokojencev Kamnik, na akademiji v počastitev Dneva JLA v Domžalah, skupno s pevskim zborom Gasilskega društva Radomlje, na komemoraciji 1. novembra v Domžalah in KoHčevem ter raznih drugih prilikah, več kot, šestde-setkrat so pa tudi peli pri pogrebih.
Oktet bratov Pirnat iz Jarš —
Poleg celovečernega koncerta v Domžalah so imeli številne nastope doma in širom Slovenije, na RTV Ljubljana v oddaji »Ža-pojte veselo z nami« in televizijski oddaji skupno z ansamblom Pavla Kosca. Nastopili so
Simfonični orkester Domžale-Kamnik in Mešani pevski zbor DKPD Svoboda Mengeš na novoletnem koncertu v Domžalah
narodnih pesmi pripravili zaokrožen izbor iz revolucionarne borbene pesmi, od slovenske puntarske, ruske in španske revolucionarne pesmi, do partizanskih pesmi jugoslovanskih narodov. Nastopili so tudi na Prešernovi proslavi v Domžalah, na reviji pevskih zborov v Mengšu, imeli so pa tudi samostojni nastop v Goriških Brdih. Nastopili so tudi na televiziji v oddaji »Naši zbori pojo«. Zadnji nastop so pa imeli na centralni proslavi ob 30-letnici republike, 27. novembra v dvorani komunalnega centra v Domžalah.
Pevski zbor Društva upokojencev Domžale — V zboru poje 21 pevcev. V mesecu aprilu so imeli v počastitev dneva Osvobodilne fronte in praznika dela 1. maja slavnostna koncerta v dvorani Doma Kamnik in v dvorani komunalnega centra v Domžalah, skupaj s pevskim zborom Solidarnost iz Kamnika. Koncert obeh pevskih zborov pa je bil tudi v mesecu maju v Domžalah. Nastopili so tudi na reviji
tudi na reviji pevskih zborov v Mengšu, v Domu slepili v Ljubljani, na prireditvi RK v Ljubljani, na otvoritvi razstave domžalskih likovnikov, na otvoritvi razstave Jožeta Karlovška v Domžalah, na proslavah oktetov v Šentjerneju in Novi Gorici, ob 50-letnici KUD »Franc Kotar« Trzin ter številnih proslavah in prireditvah delovnih kolektivov. V letu 1973 so izdali tudi ploščo s štirimi pesmimi.
Godba na pihala Domžale —
Redno nastopa 30 članov in to na številnih proslavah in prireditvah, na tradicionalni budnici 1. maja, na prireditvi za Kumro-vec in Kozjansko v Ljubljani, za kar so prejeli tudi diplomo, na prireditvi Adam Ravbar na Krumperku, na reviji pihalnih orkestrov v Ribnici, kjer so dosegli lepo uvrstitev, na prireditvah za občinski praznik, na prireditvi za praznik občine Vič-Rudnik v Ljubljani, na komemoraciji ob Dnevu mrtvih, 50-letnici »Tosama« Domžale, 25-letnici »Elma« Črnuče, 25-letnici tovar-
ne Rašica, 15-letnici obrata Rašica v Moravčah, ter na prireditvah raznih društev predvsem gasilskih, igrali so pa tudi pri številnih pogrebih. Sedaj se pa že pripravljajo na 90-letnico obstoja, ki bo v letošnjem letu.
Mengeška  godba  Mengeš —
Šteje 32 aktivnih članov, na prireditvah jih pa povprečno nastopa 25. Nastopili so na številnih proslavah in prireditvah. Nastopili so na kresovanju za 1. maj na Gobavici in imeli tudi budnico. Igrali so pri sprejemu Titove štafete v Kamniku, nastopili na jubilejnih nastopih ob 20-letnici oddelka Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale v Mengšu in 10-letnici oddelka Radomlje, ob 60-letnici Petra Lipar-ja v Mengšu, na prireditvah za občinski praznik, na gasilski prireditvi v Mengšu, ob 50-letnici KUD »Franc Kotar« Trzin, na proslavi za borce v Kamniški Bistrici, za Dan narodnih noš v Kamniku, na komemoraciji za 1. november v Mengšu in Loki, na proslavi 29. novembra v Mengšu ter na številnih pogrebih doma in izven občine. Ob koncu leta so pa z igranjem po mengeških ulicah zeleh občanom srečno novo leto. Lepo so preuredili tudi godbeno sobo, sedaj se pa vneto pripravljajo na 90-letnico obstoja.
Simfonični orkester Domžale-Kamnik —■ šteje 60 članov. Nastopili so na Prešernovi proslavi v Mengšu, skupaj s pianistom Acijem Bertoncljem so izvedli uspel koncert pod naslovom »Melodije, ki jih radi poslušate«. V mesecu marcu so gostovali s celovečernim koncertom v Izoli. Nastopili so tudi v Domu invalidne mladine v Kamniku, ob 20-letnici oddelka Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale v Mengšu in 10-letnici oddelka v Radomljah, na stilnih koncertih Groblje 73. Imeli so tudi samostojne simfonične koncerte v Domžalah in Kamniku, igrali pri sprejemu Holandcev v Kamniku, na proslavi 50-letnice tovarne In-duplati Jarše in 50-letnici KUD »Franc Kotar« Trzin. Skupaj z mešanim pevskim zborom DKPD Svoboda Mengeš so imeli uspele novoletne koncerte v Kamniku, Domžalah in Mengšu.
DKPD Svoboda Mengeš — Je
zelo aktivno društvo, saj poleg dramske sekcije delujeta še mešani pevski zbor in harmonikar-ski orkester, ki sta pričela z delom v letu 1973.
Dramska sekcija, ki šteje 75 članov je imela uspele nastope Zupančičeve Veronike Deseniške, v letnem gledališču 2 predstavi. S tem delom so gostovali še v škocjanu in Horjulu, imeli so pa tudi še odersko uprizoritev v dvorani kulturnega doma v Mengšu, pripravili so pa tudi recital na proslavi 29. novembra v Mengšu.
Mešani pevski zbor, ki šteje 44 pevcev, je nastopil na Prešernovi proslavi v Mengšu, na prireditvi za 1. maj na Gobavici, na reviji pevskih zborov v Mengšu, na proslavi 40-letnice Tovarne Trak Mengeš, ob 50-letnici KUD »Franc Kotar« Trzin, na proslavi 29. novembra v Mengšu, skupaj s simfoničnim orkestrom Domžale-Kamnik pa so imeli uspele novoletne koncerte v Kamniku, Domžalah in Mengšu.
Harmonikarski orkester, ki šteje 16 članov je nastopil na jubilejnem nastopu ob 20-letnici oddelka Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale v Mengšu, pri otvoritvi vrtca na Viru, na prireditvi RK v Domžalah, na prireditvi za 1. maj na Gobavici, na proslavi 29. novembra v Mengšu. Nastopili so pa tudi na prireditvi za starejše občane v Mengšu in obiskali s programom oskrbovance v Domu počitka Mengeš, nastopili so tudi na proslavi 50-letnice KUD »Franc Kotar« Trzin.
KUD »Janko Kersnik« Lukovica — Zaenkrat deluje le moški pevski zbor, ki je nastopil na prireditvah krajevnega značaja. Nastopili so pa tudi na reviji pevskih zborov v Mengšu, imeli so pa tudi uspel nastop ob 10-letnici delovanja zbora v Lukovici s koncertom narodnih in umetnih pesmi. Sodelovali so tudi na prireditvi »Rokovnjaški tabor«. Nastopili so pa tudi na televizijski oddaji pod naslovom »Naši zbori pojo«.
Prosvetno društvo »Tine Kos« Moravče — Deluje le pevski zbor, ki nastopa na prireditvah in proslavah krajevnega značaja. Nastopili so tudi na reviji pevskih zborov v Mengšu, uspel nastop so pa imeli tudi na televizijski oddaji pod naslovom »Naši zbori pojo«.
Prosvetno društvo »Miran Jarc« Skocjan — Z dramo Kaplan Martin Cedermac so imeli 13 uprizoritev in to v Krtini dvakrat, gostovali so pa v Šentvidu, Krašnji, Ihanu, Moravčah, Mlin-šah, Izlakah, Beričevem, Zalogu, Stahovici, Radomljah in Jevnici. Organizirali so tudi gostovanje DKPD Svoboda Mengeš, ki je na prostem imela uspel nastop z Zupančičevo Veroniko Deseniško.
Prosvetno društvo »Zarja« Prevoje — Člani društva nastopajo na prireditvah krajevnega značaja s pevskimi točkami in recitacijami.
KUD »Franc Kotar« Trzin —
Društvo je v letu 1973 imelo največ dela pri izvedbah prireditev za 50-letnico društva. Ob tej priliki so razvili prapor, izdali lično brošuro s kroniko društva, priredili razstavo društvene dokumentacije, ob tej priliki pa tudi uprizorili Miklovo Zalo. Pripravili so tudi proslave: Prešernovo, za Dan žena in 29. november, dvakrat uprizorili dramo Mileta Klopčiča — Mati in igrico za dedka Mraza z naslovom Pod novoletno jelko. Poleg tega pa so tudi sodelovali s številnimi igralci pri uprizoritvi Veronike Deseniške v Mengšu.
DPD Svoboda Ihan — Poleg nastopov na prireditvah krajevnega značaja, so člani društva uspešno uprizorili Finžgarjevo dramo: Veriga, s katero so gostovali v Dolskem, Beričevem, Lukovici in Moravčah, doma so pa imeli 3 predstave.
Prosvetno društvo »Jože Virk« Dob — Čeprav je dramska družina v Dobu delovala že pred leti, so letos na novo osnovali
Nadaljevanje na 22. strani
to društvo, ki je letos, že prvo leto delovanja uspešno uprizorilo Jurčičevo igro Sosedov sin. škoda, da so imeli ob premieri tako slabo vreme, da so čeprav z največjo voljo do igre le-to morali prekiniti. Zato so to delo uprizorili takoj prihodnjo nedeljo, z velikim uspehom.
Jamarski klub Domžale — Uspelo so izvedli tradicionalno prireditev Adam Ravbar na Krum-perku, kakor tudi prireditev Dan narodnih običajev. Izvedli so tudi akcijo za ureditev Paleolitske postaje »Babja jama« na Gorjuši in asfaltirali cesto k jamarskemu domu na Gorjuši.
Fotokino klub »Mavrica« Radomlje — člani društva so na-
daljevali s foto in kino kroniko. Posneli so tudi nekaj dokumentarnih filmov, za občinski praznik pa pripravili uspelo razstavo »Naš kraj v NOB«, za praznik 29. novembra pa pripravili uspelo revijo amaterskega filma in barvnih diapozitivov v dvorani Kulturnega doma Radomlje.
Likovna sekcija pri ZKPO —
Pod vodstvom mentorja sekcije, akademskega slikarja Darriela Fuggerja je v februarju leta 1973 pričela uspešno delovati tudi likovna sekcija, ki združuje okoli 30 likovnikov s širšega področja Domžal. V mesecu novembru so člani te sekcije pripravili uspelo razstavo v preddverju dvorane komunalnega centra v Domžalah, v kateri se je predstavilo 17 avtorjev.
V okviru Kulturne skupnosti, Občinskega sindikalnega sveta in Občinskega sveta ZKPO Domžale so bila v letu 1973 uspešno izvedena gostovanja Mestnega gledališča iz Ljubljane v Domžalah in Mengšu z abonmajskimi predstavami.
Skupaj z Zavodom za glasbeno izobraževanje Domžale je bila uspešno izvedena revija otroških in mladinskih pevskih zborov v Radomljah ter revija odraslih pevskih zborov v Mengšu.
Društva včlanjena v Občinski svet ZKPO Domžale so uspešno pričela delovati tudi v tej sezoni. Nekatera so imela že nastope in prireditve, druge se pa še intenzivno pripravljajo nanje.
Tone Ravnikar
Pred sto leti
Folklorna skupina dijakov Doma STUGŠ se je uspešno predstavila s plesi jugoslovanskih narodov na proslavi ob Dnevu JLA
Danes, ko imamo v naši občini že tako razgibano kulturno življenje, ko je za izobrazbo mladega naraščaja razpredena gosta mreža prosvetnih ustanov osnovnošolske in strokovne izobrazbe, je zanimivo pogledati sto let nazaj, s kakšnimi problemi so se takrat ubadali naši predniki, ko so morali bojevati še težak boj z narodnimi nasprotniki in odpadniki.
V tej številki skušamo, z objavo nekaterih prispevkov iz leta 1873, pokazati na težave in uspehe pri prizadevanju, da bi se področje šolstva in izobraževanja uveljavilo na območju celotne današnje občine.
Radomlje pri Kamniku, 25. februarja 1873.
Žalostno je slišati, ako se čuje, da se kje šola slabo obiskuje, ali žalostneje je, ako kje niti šole ni. Tako se godi v naši občini, ki ima sedej 77 hišnih številk. Imamo sicer nekaj, kar ljudje imenujejo »šola«, a po pravici se ne more tako imenovati, ker ni nikakeršnega šolskega poslopja, kakor tudi pravega učitelja ne. Temu glavna krivica so kmetje sami, kajti, ko bi zanjo prosili, gotovo bi jim bila dovoljena. A mislijo si: saj smo tudi mi brez šole vzrasli, zakaj bi si sami zdej davke nakladali. Crkvenik iz Volčjega potoka se zdej trudi gotovo bolj iz ljubezni do mladine kot do tistih bornih krajcarjev, da bi si otroci vsej nekoliko vednosti v branju in pisanju pridobili. Njegova mesečna plača je namreč 18 krajcarjev od učenca, človek bi mislil, da pri tako malih stroških in kjer je šola samo po zimi in še ta čas, le popoldne dve uri, gotovo vsak otrok šolo obiskuje. Ali zmotil bi se. Blizu 20 otrok se je vpisalo, zdaj pa se le malo-kdej primeri, da bi jih bilo 15. Ni to usmiljenja vredno? Naj bi si to vendar dotični organi k srcu vzeli in za boljšo prihod-njost naši mladini skrbeli.
(Slovenski narod, 1. marca 1873).
Iz moravske doline, 26. marca 1873
Čudno je, da naš sodnijski okraj še sedej ni tako srečen, da bi imel svojega notarja. Leta 1871. je bila ta služba podeljena sedanjemu litijskemu notarju Luki Svetcu, a po njegovem od-
stopu — kljub temu, da jih je mnogo prosilo, se ministerstvo ni nič pobrigalo. Nevolja ljudstva zaradi take brezobzirnosti je v resnici opravičena, kajti ljudje so primorani v 6—7 ur oddaljeni Kamnik hoditi in še to pot store mnogokrat zastonj.
(Slovenski narod, 28. marca 1873).
Iz Mengša, 18. marca 1873
Ustanovilo se j 3 tu »bralno društvo«, čegar potrebo in korist so Mengšani vendar enkrat spoznali. Pravila so že potrjena, akoravno so se na tukajšnji pošti ustili, da potrjena nikoli dobili ne bomo. Družabnikov je več nego se je kdo pri nas nadejati mogel, med njimi je tudi gras-cak, inženir gosp. Miha Stare in obilo drugih cenjenih možakov, kateri prvi je mnogo k ustanovitvi društva pripomogel in taistemu tudi glasovir brezplačno v dispozicijo dati blagovolil, za kar se mu izreka srčna hvala! Pri taki podpori in navdušenosti se smemo nadejati, da bo društvo svoj namen vsestransko izvrševati moglo in še veliko družabnikov in podpornikov pridobilo in mu baje ne bo tako brz odklenkalo, kot to gospodična županova in njeni privrženci mislijo.
(Slovenski narod, 22. marca 1873).
Iz Mengša, 24. marca.
Dne 19. marca smo se družabniki »bralnega društva« zbrali v gostilnici »Pri Levu«, kjer smo izbrali odbor. Za predsednika je bil izvoljen g. M. Stare, za podpredsednika g. Jenčič, za zapisnikarja g. Turna, za knjižničarja g. Podrekar, za blagajnika g. Iglic, za odbornika g. A. Stare in g. Cunger. G. Dolenc (takratni župan, nemčur, op. urednik) — njegova gospodična Marica in pismonoš Hočevar, Kulgo Kriš-kar, so zaradi lepega napredka društva zelo razkačeni. G. Dolencu pa baje čas ne dopušča kakor pravi, da bi društvo obiskati mogel. Mi mu to verjamemo, kajti on ima preveč posla zaradi »živinskih posov«, ker jih po 10 krajcarjev za tuje občine izdeluje, kar je žandarmerija zasledila, 7 takih posov ujela in jih c. kr. glavarstvu izročila. In sedaj se huduje nad žandarmerijo, da je to napravila. Kaj ni bila to dolžnost. Gospodični Dolenčevi pa se vljudno zahvaljujemo za lepe, na sredi ceste vpite besede in ponižne poklone, katere nam dela.
(Slovenski narod, 28. marca 1873).
(basen)
V daljnji deželi je živel Lisjak. Pridno je lovil ovčice in igral na svirel. Končal je nekaj razredov osnovne šole. Življenje bi mu teklo mirno dalje in ga ne bi niti poznali, če ...
Nekega dne se je Lisjak zagledal v sonce in videl, kako je visoko in kako lepo sije s svojo milostjo. Mislil si je: »Jaz tudi!« Odločil se je ter odpotoval z ustrezno popravljenimi spričevali, hočem reči oblekel si je Levjo kožo. Vedril je po raznih krajih in podjetjih, kot kakšen »utrinek« in podobno. Povsod se je predstavljal za Leva.
Nekega dne se je odločil, da se zaposli v Starem mlinu. Tu so rabili Leva. Komaj je prišel, že je tudi razpustil komisijo, ki naj oceni njegove lisjaške, hočem reči Levje sposobnosti. Ker se mu je zdelo, da kot Lev premalo zasluži, si je mimogrede povečal točke, hočem reči, zalogaj hrane. Ko je »delal« nove pravilnike, je bil vedno odsoten ali pa doma. Porabil je telefon za razne nasvete z ostalimi pravniki, hočem reči Levi. V svoji časti se je povzpel tako visoko, da je postal tajnik Društva Levov.
Vsa čast iznajditelju Bellu za telefon. Tudi tako bi preživel kot Lisjak, hočem reči Lev, če...
Pričelo se je šušljati: tale Lev pa čudno izgleda, rekel bi kot Lisjak. Sušljalo se je naprej, dokler ni v Starem mlinu zavrelo. Zahtevali so od vseh ostalih Levov, da prinesejo svoje diplome, hočem reči, kože na vpogled. In bi se tudi njegova odkrila, če... ne bi zapustil službe. Ko je odhajal, se je že podpisal dipl. iur. ...
Od tod je odšel v Emono k Hijenam, ki glodajo kosti. Od tam dalje pa v staro emonsko stavbo, kjer kuhajo magistrov eztrakt. Tam so ga odkrili, mu dali bogato odkupnino in zopet je romal dalje.
Vedril in vlačil se je še po štirih križpotih, dokler ni ubogi Lisjak, hočem reči, dipl. Lev prišel nazaj v občino Riževe slame. Ustavil se je pri Mravljah oziroma v njihovi trgovini »PROGRES«. Postal je sekretar in tudi nekateri občinski Levi so ga imeli zelo v čislih, bilo bi vse v redu, če bi ljudje, hočem reči živali, pozabile, da Lev ni Lev, ampak Lisjak v Levji koži. Našel si je prijateljico, drobno črno Miškico. Dobro bi živela, če ne bi Lisjak hotel postati član Lovske zveze.
Tu se je pa zataknilo. Pričelo se je preverjanje kožuhov, kajti član zveze mora vendar imeti pravo uniformo, hočem reči kožo. Kakšna je, samo da je čista, da se leskeče. Volkovi, ki pazijo na red v gozdu, ga bodo verjetno postavili za švedske ža-luzije, modra Sova z očali pa bo izrekla sodbo. Mislim, da bo v gozdu, hočem reči, na njivi Riževe slame zopet zavladal red. Ovčice se bodo oddahnile, Miš-kici pa bo po Lisjaku dolgčas.
Basen nas pouči:
Tudi če si Lisjak z Levjim kožuhom, je bolje da obdržiš kožo Lisjaka. Kajti Levja je prevelika in tudi še tako prekaljen Lisjak se ujame v lastni luknji. Kako je mogoče, da živali tako dolgo niso zavohale Lisjaka pod Levjo kožo?
R. G.
ŠPORTNI POROČEVALEC
Kronika telesne kulture Domžal
(Zapisi in spomini iz preteklosti domžalskega športa).
Nogometni klub DISK je svoje prve tekme igral na igrišču v Hudljah, poleg Radio postaje. Igralci so po končanih treningih in tekmah svoje gole odpeljali domov in jih shranili do naslednjega nastopa. Leta 1923 so dobili »Tonkovčev« travnik med Mlinščico in cesto, ki vodi na most za Ihan in si uredili igrišče. Nogometaši DISK so se leta 1931 ponovno selili na »Pov-žev« travnik, a novoustanovljeni
SK Domžale je začel svoja tekmovanja na tedanjem sejmišču pri gostilni »Keber«. To igrišče na sejmišču je bilo tudi prvi športni objekt, ki ga je začela mladina uporabljati po vojni.
Pred združitvijo obeh klubov, si je DISK uredil lepo zagrajeno igrišče leta 1938. To igrišče je zasegalo obsežen prostor med železniško progo pri postaji pa vse do današnje Prešernove ceste.
Zbral Pavlin Zule
Egon Strnad: Auerbachov salto vleknjen z zaletom z 10 m stolpa (državno prvenstvo na Iliriji — Ljubljana)
NOVLETNI
NAMIZNOTENIŠKI TURNIR V RADOMLJAH
23. 12. 1973 je bilo v OŠ Radomlje namiznoteniško tekmovanje, ki ga je priredil aktiv ZM Radomlje. Tehnično izvedbo turnirja je prevzelo ŠD Radomlje, pokrovitelj pa je bil Občinski komite ZM Domžale.
Udeležba: 43 moških in 6 deklet.
REZULTATI:
1. Zdenka SIMONČIC
2. Nada JANEŽIC
3. Anica ZABNIKAR
Moški:
1. Luka PIRŠ
2. Jože LENCEK
3. —4. Miran JEREB in M. BERGINC
Glede na veliko število nastopajočih je nerazumljivo tako majhno število tekmovanj v občini.
Franc Lipovšek
Dejavnost strelcev
18. 11. 1973 sta se pomerili v streljanju z zračno puško znamke »Anschiitz« moštvi strelskih družin »INDUPLATI« Jarše in DOMŽALE. Zmagali so strelci SD »Induplati« z rezultatom 778 : 722 krogov. Med posamezniki so bili najboljši:
1. KERZAN Niko, SD Induplati _ 174 krogov; 2. KUMP Slavko, SD Induplati — 161 krogov; 3. VAVPETIC Stane, SD Induplati — 161 krogov; 4. POSTRZIN Kari, SD Induplati — 160 krogov; 5. RIHTAR Franjo, SD Induplati — 155 krogov.
24. 11. 1973 pa so se strelci pomerili na spominskem tekmovanju »Memorial Franca Pirca«, posvečenem pokojnemu organizatorju in strelcu Francu Pircu. Tekmovanja v streljanju z zračno puško serijske izdelave se je udeležilo 85 strelcev. Najbolje so1 se uvrstili:
ČLANI:
1. ŠIMIC Miro, SD Induplati — 171 krogov; 2. RIHTAR Franjo,
SD Induplati — 170 krogov; 3. KUMP Slavko, SD Induplati — 159 krogov; 4. VAVPOTIč Stane, SD Induplati — 154 krogov; 5. ANDREJKA Roman, SD Induplati — 150 krogov; 6. SESEK Ivo, SD Induplati — 149 krogov; 7. ŠARC Peter, Osnovna šola Radomlje — 149 krogov; 8. RUCI-GAJ Jernej, SD Induplati — 147 krogov; 9. JENKO Zdravko, SD Induplati -— 145 krogov; 10. KRA-PEŽ Rudi, Slovenijales — 144 krogov. ČLANICE:
1. PERŠIN Minka, SD Induplati — 127 krogov; 2. RODE Ančka, SD Induplati — 120 krogov; 3. KODELA Vida, SD Induplati — 117 krogov; 4. TOMC Ana, SD Induplati — 111 krogov.
22. 12. 1973 so na ljubljanskem strelišču tekmovali v streljanju z vojaško puško člani sekcij strelskih organizacij ZRVS in mladinci. Obe tekmovanji sta bili organizirani v počastitev Dneva JLA. Tekmovanja se je ude-
lečilo 22 članov in 37 mladincev. Doseženi so bili tile rezultati:
ČLANI POSAMEZNO:
1. ROJS Vinko, strelska sekcija ZRVS Radomlje — 155 krogov;
2. RIHTAR Franjo, str. sekcija ZRVS Radomlje — 151 krogov;
3. OREHEK Tone, str. sekcija ZRVS Domžale — 146 krogov;
4. ŠTIFTAR Leon, str. sekcija ZRVS Domžale — 145 krogov;
5. MILOTINOVIC Miro, str. sekcija Radomlje — 155 krogov.
ČLANI MOŠTVENO:
1. Strelska sekcija OO ZRVS Radomlje — 670 krogov; 2. Strelska sekcija OO ZRVS Domžale II — 605 krogov; 3. Strelska sekcija OO ZRVS Domžale I — 580 krogov.
MLADINCI POSAMEZNO: 1. KUMP A., Poklicna šola Domžale — 89 krogov; 2. OPARA Poklicna šola, 3. d razred — 83 krogov; 3. KOŠAK, Poklicna šola, 3. b razred — 78 krogov; 4.—5. ERDANI, Poklicna šola, 3. a razred — 76 krogov; GORNIK, Poklicna šola, 3. b razred — 76 krogov; 6.-7. PETROVIČ, Poklicna šola — 75 krogov; DIMITROV-SKI, STUGŠ — 75 krogov; 8. VAVPETIC, Poklicna šola, 2. a razred — 72 krogov; 9.—10. KLADNIK, Poklicna šola, 3. d razred — 70 krogov.
V moštveni konkurenci sta se pomerili ekipi Poklicne šole Domžale in STUGŠ Domžale. Zmagala je premočno prva z rezultatom 389 krogov : 255 krogov. Tekmovanja se je udeležila tudi mladinka Dragica PETROV-SKI, ki je nastreljala 35 krogov od 100 možnih.
23. 12. 1973 pa so na strelišču SD Induplati v Jaršah tekmovali v streljanju z zračno puško serijske izdelave člani strelskih sekcij v organizacijah združenega dela. Tudi to tekmovanje je bilo posvečeno Dnevu JLA. Udeležilo se ga je 44 tekmovalcev in tekmovalk. Najboljše rezultate so dosegli:
V MOŠTVENI KONKURENCI: 1. MLINOSTROJ Domžale —
490 krogov; 2. INDUPLATI I Jarše — 478 krogov; 3. OLJARNA Vir — 460 krogov; 4. POKLICNA ŠOLA DOMŽALE — 437 krogov; 5. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE II — 407 krogov. Tekmovalo je 12 moštev.
V KONKURENCI POSAMEZNIKOV:
ČLANI:
1. KRAJŠEK Zdravko, Mlino-stroj — 165 krogov; 2. RIHTAR Franjo, Induplati I — 164 krogov; 3. KERZAN Niko, Mlino-stroj — 163 krogov; 4.-5. POSTRZIN Kari, Mlinostroj — 162 krogov; GOL Franjo, Oljarna — 162 krogov; 6. URŠIC Nace, Induplati 1 — 161 krogov; 7. KOS Ivan, Tosama — 158 krogov; 8. KUMP Alojz, Poklicna šola — 1.57 krogov; 9.—10. KOTAR Erik, Oljarna — 153 krogov; HRIBAR Albin, Induplati I — 153 krogov.
ČLANICE:
1. TOMC Ana, Induplati — 130 krogov; 2. CERNILC Kristina, Slovenijales — 104 krogov; 3. GERBEC Slavi, Induplati — 98 krogov.
L. Š.
V okviru proslavljanja »Dneva JLA« v naši občini je občinski odbor ZRVS Domžale razpisal strelsko tekmovanje z zračno puško za
učence osnovnih in dijake srednjih šol.
Tekmovanje so pripravili in uspešno izvedli 8. decembra rezervne vojaške starešine Osnovne organizacije ZRVS Radomlje v Jaršah, ki se ga je udeležilo 55 pionirjev in mladincev.
Najboljšim ekipam in posameznikom bo pokrovitelj tekmovanja na proslavah, ki bodo izvedene v počastitev 22. decembra, podelil praktična darila in diplome.
Doseženi rezultati na tekmovanju so bili naslednji:
EKIPNO
Pionirji:
1. Osnovna šola Radomlje, I. ekipa 428 krogov, 2. Osnovna šola Radomlje, II. ekipa 409 krogov, 3. Osnovna šola VP Domžale, I. ekipa 303 kroge, 4. Osnovna šola JV Moravče 294 krogov, 5. Osnovna Šola ŠB Domžale 283 krogov, 6. Osnovna šola Mengeš 250 krogov, 7. Osnovna šola Dob 233 krogov, 8. VP Domžale, II. ekipa 205 krogov.
Pionirke:
1. Osnovna šola Radomlje 350 krogov, 2. Osnovna šola ŠB Domžale 262 krogov, 3. Osnovna šola Mengeš 227 krogov, 4. Osnovna šola VP Domžale 146 krogov.
Mladinci:
1. Poklicna šola Domžale 443 krogov, 2. STUGŠ Domžale, I. ekipa 304 kroge, 3. STUGŠ Domžale, II. ekipa 282 krogov.
Mladinke:
STUGŠ Domžale 221 krogov. POSAMEZNO
Pionirji:
1. Šare Peter, Radomlje 149 krogov, 2. Svitlica Savo, Radomlje 148 krogov, 3. Kiselak Emil, Radomlje 144 krogov, 4. Mohar Bojan, Radomlje 143 krogov, 5. Prvinšek Marko, Radomlje 136 krogov, 6. Hom-šak Zoran, Moravče 133 krogov, 7. 2abnikar Primož, VP Domžale 120 krogov, 8. Tratnik Brane, Mengeš
119 krogov, 9. Brodar Jože, Radomlje 117 krogov, 10. Mihelič Angel, VP Domžale 107 krogov.
Pionirke:
1. Burja Martina, Radomlje 130 krogov, 2. Fortuna Darja, Radomlje
120 krogov, 3. Ziherle Nataša, ŠB Domžale 114 krogov, 4. Zalokar Cveta, VP Domžale 112 krogov, 5. Bartol Janja, Radomlje 100 krogov, 6. Jernejčič Alenka, ŠB Domžale 95 krogov, 7. Vrhovnik Majda, Mengeš 92 krogov, 8. Lužar Silva, Mengeš 71 krogov, 9. Ogrin Zdenka, Mengeš 64 krogov, 10. Škrinjar Tanja, ŠB Domžale 53 krogov.
Mladinci:
1. Repič Marjan, Poklicna šola Domžale 156 krogov, 2. Vavpetič Stane, Poklicna šola Domžale 153 krogov, 3. Hribar Albin, SD »Induplati«, izven konkurence 142 krogov, 4. Kump Slavko, Poklicna šola Domžale 134 krogov, 5. Opara Lado, Poklicna šola Domžale, 121 krogov, 6. Tica Ranko, STUGŠ Domžale 118 krogov, 7. Omahna Franc, STUGŠ Domžale 118 krogov, 8. Babić Stjepan, STUGŠ Domžale 109 kroqov, 9. Hren Vlado, STUGŠ Domžale 103 kroge, 10. Tomič Vladimir, STUGŠ Domžale 70 krogov.
Mladinke:
1. Tomič Sladjana, STUGŠ Domžale 100 krogov, 2. Petrovska Dragica, STUGŠ Domžale 71 krogov, 3. Ristovska Ratka, STUGš Domžale 50 krogov.
Opomba: Tekmovanja se je udeležilo 16 tričlanskih ekip — 48 tekmovalcev in 7 posameznikov.
MB
Končan je jesenski del nogometnega prvenstva
Po prvem delu tekmovanja v Ljubljanski nogometni podzvezi na lestvici prepričljivo vodi Kamnik, ki še ni okusil poraza. Njegovo vodstvo je povsem zasluženo, saj s kvalitetnim izborom igralcev (tudi iz Domžal) in v urejenih razmerah klub najresneje lahko računa na končni uspeh. Najnevarnejši konkurent za vstop v slovensko consko ligo je, poleg Kamnika, NK Elan iz Novega mesta, ki je sposoben premagati vsakega nasprotnika doma ali na tujem. Poraz v Dobu ga je potisnil na 2. mesto, toda v srečanju s Kamnikom na domačem igrišču, lahko nadomesti dve točki zaostanka.
Pomlajeno moštvo Domžal je z enajstimi porazi, brez točk na zadnjem mestu in mu najresneje grozi izpad. Zlasti napadalci se niso proslavili, saj so dosegli samo 9 golov. Upanje morda še obstaja v nadaljnjem pomlajevanju ekipe z igralci kvalitetnega mladinskega moštva. Težko pa je verjeti, da bomo rešili domžalski nogomet s ponovnim ak tiviranjem nekaterih »veteranov«.
Nogometni klub Induplati Jarše poskuša slediti vodećim v I. razredu NPL, vendar so ekipe Hrastnika, Kočevja in Grosupelj tako močne, da težko verjamemo v njegovo vrnitev v družbo Ihana, Doba in Domžal.
Nogometni klub NK Partizan — Lukovica je uspešno končal jesenski del tekmovanja. Na sliki nogometaši s trenerjem Trčkom in Arbijem.
Takoj za Cementom iz Trbovelj pa se na lestvici nahajata dva naša kluba: NK Ihan na 4. in NK Dob na 5. mestu. To sta vsekakor odlični uvrstitvi, kljub temu, da smo od Ihana pričakovali morda celo več in da bi se Dob lahko uvrstil na 3. mesto, če ne bi na domačem igrišču nesrečno izgubil z Enotnostjo. Obe ekipi sta nekajkrat prikazali odlično igro, zato lahko z optimizmom pričakujemo pomladni del prvenstva. Še posebno zanimiva bodo srečanja s Kamnikom v Ihanu in v Dobu in srečanja z Elanom, ker se bo prav na teh tekmah gotovo krojil vrh lestvice. Prepričani smo, da obema favoritoma ne bo lahko in to nam je lahko v zadovoljstvo.
LESTVICA NPL ČLANI
Kamnik Elan Cement Ihan Dob Zagorje Črnuče Krim Enotnost B. Krajina Rakek Domžale
LESTVICA I. Hrastnik Kočevje Grosuplje Induplati Cerknica Mengeš Ribnica Medvode Partizan
11 11 11 11 11 11 11 10 10 11
11 1 0 10 13:54 11 0 0 11 9:37
0 28:9 20
1 27:13 18 17:17 14 21:17 13 21:20 13 22:15 12 22:20 12 17:18 9 15:16 9 24:26 8
2 0
Seveda pa vse še ni izgubljeno, saj za vodećim Hrastnikom zaosta jajo samo za štiri točke.
Mengeš se prav tako solidno drži na 6. mestu z osmimi točkami.
V II. razredu NPL sta novinca NK Radomlje in Partizan Lukovica na 6. in 7. mestu, Napredek iz Krašnje pa je z dvema točkama na 9._mestu. Lestvica še ni dokončna. Vsak začetek je težak, zato smo z novinci lahko kar zadovoljni. Nogometaši iz Radomelj upajo na precej boljšo uvrstitev, ker se bodo v »mini« prestopnem roku okrepili z novimi igralci.
M. Jeran
Apnar 0*C?2 2 P 8:21 6
Borovnica 10 0 3 7 12:32 3
LESTVICA II. RAZRED NPL
Novosti s področja registracije traktorjev in njihovih priklopnikov
Skupščina občine Domžale je dne, 27. 12. 1973 na 47. seji obeh zborov sprejela odlok o načinu, višini in oprostitvi plačevanja cestne pristojbine za gasilske avtomobile, specialna motorna vozila komunalnih delavnih organizacij ter kmetijske traktorje in njihove priklopnike.
Ta odlok je stopil v veljavo 1. 1. 1974, zato prosimo vse uporabnike kmetijskih traktorjev in njihovih priklopnikov, ki imajo status kmeta ali kmetijske organizacije združenega dela po določilih 4. člena zakona o kmetij-
skih zemljiščih (Uiadni list SRS, št. 26/73), da registrirajo svoje traktorje in priklopnike do 1. maja 1974.
Zaradi plačila oziroma izračuna vam posredujemo tudi pregled plačila cestne pristojbine, ki se plača 10 % in plačila obveznega zavarovanja pri zavarovalnici Sava, ki daje popust, in sic3r:
— za kmetijske traktorje — zasebni sektor 20 ",'„,
— za priklopnike namenjene izključno za kmetijsko dejavnost — zasebni sektor 60 %.
OBVEZNO ZAVAROVANJE
KMETIJSKI TRAKTORJI — zasebni sektor:
Vodice Mirna
Ivančna gorica
Tabor
Enotnost
Radomlje
Partizan
Napredek
Logatec
0 20:9 14
1 26:10 11 27:20 10 27:21 10 12:9 6 10:17 5 11:24 4
6 1 0 5 13:27 2 8 10 7 12:22 2
RAZRED 10 7 2 1
9 6 3 10 5 3 10 5 2
9 4 4
3 2
4 0 3 1 3 0
10 10 10 10
NPL
36:12 16 0 23:10 15 2 23:13 13 20:13 12 16:9 12:15 15:28 12:21 17:20
LESTVICA PIONIRSKE LIGE C SKUPINE
12 8 8 7 6
1. Domžale
2. Induplati
3. Kamnik
4. Dob
5. Črnuče
6. Ihan
7. Medvode I.
8. Medvode II.
7 6 0 1 27:11 12 7 5 11 26:8 11 7 4 2 1 16:10 10 7 3 2 2 19:18 8 7 2 14 10:15 5 7 2 0 5 14:15 4 7 2 0 5 7:17 4 7 12 4   8:31 4
Moč motorja v KM
do 16 KM nad 16 do 25 KM nad 25 do 35 KM nad 35 do 45 KM nad 45 do 60 KM nad 60 KM
Avtomobil, odgovornost brez zavarovalnih vsot — bruto premija
118 —din 141.— din 165.— din 188.—din 212 — din 235 — din
PRIKOLICE -sebni sektor:
namenjene izključno za kmetijsko dejavnost — za-
Nosilnost prikolice
do 1 tone nad 1 do 2,5 toni nad 2,5 tone do 5 ton nad 5 ton do 10 ton
CESTNA PRISTOJBINA
Avtomobil, odgovornost brez zavarovalnih vsot — bruto premija
63.— din 74 — din 86.— din 97 — din
KMETIJSKI TRAKTORJI Moč motorja v KM
Dosedanja tarifa
do 25 KM nad 25 do 40 KM nad 40 do 63 KM nad 63 KM
PRIKOLICE Nosilnost prikolice
do 3 tone
od 3 do 8 ton
od 8 do 10 ton
nad 10 ton
180.— din 255.—din 330.— din 405.— din
Dosedanja tarifa
350.— din
1050.—din+ 455.— din za vsako tono nad 3 tone
3.325 din+ 525.— din za vsako tono nad 8 ton
4.375.—din+ 615.— din za vsako tono nad 10 ton
Nova tarifa
18,00 din 25,50 din 33,00 din 40,50 din
Nova tarifa po odloku
35,00 din za vsako tono
10,50 din + 45,50 din za vsako tono nad 3 tone
332,50 din + 52,50 din za vsako tono ;iad 8 ton
437,50 din + 61,50 Gin za vsako tono rad 10 ton
Datum in mesto opravljanja tehničnih pregledov bomo objavili pravočasno na krajevno običajni način in v Občinskem poročevalcu.
Vse informacije dobite v oddelku za notranje zadeve, soba št. 17, pritličje, pri Marici Zalokar.
Iz pisarne oddelka za notranje zadeve