Poštnina plačana v gotovini Cena din 3.- Glasilo Osvobodilne fronte okrajev Črnomelj, Kočevje, Novo mesto in Trebnje Leto II. — Štev- 9 NOVO MESTO, 3. marca 1951 Izhaja tedensko Osvobodihia fronta je prepričana, da bodo volivci znali ločiti osnovna vprašanja naše borbe, o kateri najbolj zgovorno pričajo naši uspehi, od težav in napak, ki se dogajajo. Pot, ki smo si jo začrtali in po kateri hodimo, je pravilna; imamo državo z neomajno politično enotnostjo; z graditvijo socializma utrjujemo svojo gospodarsko neodvisnost; v svetu uživamo ugled ravno zaradi naše dosledne, vztrajne in nepopustljive borbe. Odstopanje od te poti ne bi pomenilo samo popuščanja, pomenilo bi, da se odrekamo vsem doseženim uspehom naše ljudske revolucije, pomenilo bi izgubo svobode in ponovno suženjstvo. To pa si more želeti le najbolj zakrknjen sovražnik naše domovine. (Iz volilnega proglasa OF Slovenije) JANEZ ŽUNIČ, oreHsednilf okrajnega odbora OF Črnomelj V čmcmeljskem okraju. So priprave na' volitve v polnem teku Predvolilni čas je1 razgibal vasi in mesto, volivci razpravljajo na sestankih o kandidatih našega okraja. Ocenjujejo delo dosedanje republiške skupščine, govorijo o političnih dogodkih v svetu in ugotavljajo, da mednarodni ugled Jugoslavije vedno bolj raste. Poleg tega pretresa jo; gospodarska vprašanja) in naloge, ki so pred' njimi-Danes socializem ni Več strašilo za delovne množice sveta. Naša pot in način izgradnje temeljev gospodarstva — z elektrifikacijo in industrializacijo — ka<-kor tudi socializacija kmetijske proizvodnje, so človeštvu v svetu zelo blizu. Delovni ljudje sveta osvajajo socializem ki prodira z nezmanjšano' hitrostjo. Napredne množice odobravajo našo politiko, jo podpirajo in smatrajo za svojo. Upravičeno pričakujejo, da jih naši volivci ne bodo razočarali. Pričakujejo, da bodo tudi volivci črnomeljskega okraja kakor povsod' drugod, potrdili našo enotnost, ki se je skovala že v NOB. Naši volivci morajo dokazati, da niso klonili pred težavami, ki jih preživljamo po krivdi Sovjetske zveze in njenih priveskov. Mislim, da ni težko ugotoviti, da je tudi Bela krajina pod vodstvom ljudske oblasti po osvoboditvi navzlic vsem težavam dosegla enoten gospodarski napredek. Zato se našim' volivcem ne bo težko odločiti, da bodo šli na volitve in oddali svoj glas kandifiaium Osvobodilne fronte Kamorkoli se ozreš, vidiš nova ali obnovljena stanovanjska in gospodarska poslopja-Vidijo se novi mostovi, tovarna Belsad, tovarna učil, nova rudniška kolonija, dela na razširitvi rudnika, elektrificirane vasi, obnovljene šole, nove nižje gimnazije, ki jih je v Beli krajini že 6, šole učencev v gospodarstvu in tako dalje. Zdravstvene postaje v Beli krajini so dokaz skrbi oblasti za hitro pomoč in zdravje ljudi. Na opuščenih in že dolgo zanemarjenih površinah so zrasla kmetijska državna posestva in kmečke delovne zadruge. Ze razpolagajo s stroji, o katerih se kmetom v stari Jugoslaviji še sanjalo ni. S stroji pomagajo zasebnim kmetom- Ljudska oblast je črtala kmetom dolgove, ki so v stari Jugoslaviji Začetek dela na cesti v Novem mestu »Začetek dciber, vse dobro« pravi Ijiudski pregovor. Če je tako, potem upamo, diai bo Novo mesto letos dobilo lepše' lice, katar predvideva to plan Mestnega ljudskega odbora, ki nikakor ni majhen- Začetek dela je pokazal, da se Je MLO dobro pripravil, udeležba prostovoljcev pa takoj v začetku kar že. kako mislijo izpolnjevati svoje obljube sindikalne organizacije, terenski) odbori OV in posamezniki- Dosedaj so se najbolj izkar zala podjetja, ki so obljubila stalno, delovno silo,, potem sindikalne podružnice: »Pionir«, Keramika, železničarji (83 ljiudi v enem popoldnevu). Svoje obljube pa niso izpolnile sindikalne podružnice podjetja »Tobak«, »Uo-sad«, ki LIP, kar jim, nikakor ni v čast. Od' terenskih odborov OF so se dobro odrezali člani L terena,. Kar 42 jih je pripeljal na delo tov- Moreta. Nasprotno pa je dragi 'teren »zmogel« komaj itori ljiudli na en dan in drugi dan spet samo šest. Ostali tereni še niso prišli na vrsito, upamo pa,, da ne bodo posnemali II- terena, ampiaki prvega. Seda]1 j* pnilikiai, da Novcmeščani pokažejo, koliko jirn j© p,ri Srcai ureditev ceste ki vodovoda. V Dolenjskem listu bomo prinašali poročila o poteku deil,a> hkiraiti pa tudi dobre .in slabe organizacije; take, ki svoje olbljiulbe izpolnjujejo in presegajo, kakor tuđi tiste, ki so dale obljube samo na, papir. To velja sevedla■ tudii za, posameznike. (P) grozili pogoltniti vrsto posestev in posa-mez- nevarnost, da bi mu banka prodala zemljo nih parcel. Posestnike so nekoč 'poganjale | za obresti. Mnogi mali kmetje so dobili od banke v brezupen položaj; kruh so morali agrarne reforme zemljo, ki jim je bila nekoč iskati v tujini. A danes? Nikomur ne grozi oropana. Za obnovo Bele krajine in dvig kmetijstva je bilo vloženih po vojni 137 milijonov 860.731 dinarjev Od 1945. do 1950. leta je bilo obnovljenih v okraju 484 hiš in 1284 gospodarskih poslopij. Za obnovo podeželja se je porabilo 115 milijonov dinarjev, za dvig kmetijstva 20 milijonov 310.731 din, za gozdarstvo 2,370.000 dinarjev.. Za mostove, obnovo rudnika in za rudniško kolonijo, za tovarne, postajo Metlika, zadružne domove, silose in druge gradnje splošnega pomena je bilo vloženih nadal-njih 133 milijonov dinarjev- Za elektrifikacijo v 147 vaseh (pred vojno 3 vasi), lokalno industrijo (livarno, apnenice, lesno podjetje Zora itd.), obrt, popravilo in nove ce- krajini zacvetelo življenje tako, kot si to želi naše delovno ljudstvo. To pa je odvisno od našega skupnega dela in skupnih naporov. Se niso obnovljene vse v vojni opustošene vasi, druge čakajo na preureditev, četrtino vasi je treba še elektrificirati, do kraja oto-noviti šole, zidati nove, graditi stanovanja, celo vrsto mostov, cest in poti, razvijati obrt, kmetijsko proizvodnjo, sadjarstvo, vinogradništvo in živinorejo. Povečati je treba obdelovalne površine in izboljšati rodovitnost zemlje. Se in še so pred nami pomembne naloge: ureditev socialno-zdravstvene službe, ste, vodovode itd. je ljudska oblast porabila higiene na vasi in v mestu, ureditev vodnjakov in vodovodov, studencev itd. Vse to pa spremlja razvoj domovinske zavesti belokranjskega ljudstva na tisto revolucionarno višino, do katere je bila razvita v času NOB. Krepiti enotnost, trdnost in neomajno vero v moč naših delovnih ljudi1 — to je naša velika skupna naloga. Z udeležbo slehernega volivca in volivke Bele krajine na volitvah bomo glasovali za vse to, kar bo v prid delovnim ljudem in njihovemu boljšemu življenju. Z volitvami bomo odgovorili vsem, vojno-hujskaškim agentom1, ki bi radi v krvi in trpljenju naših ljudi uresničili svoje, po našem bogastvu pohlepne cilje. S tem, da bomo šli na volitve vsi, bomo pokazali, da nimajo tujci pri nas kaj iskati. Kdor pa bo ostal doma, bo s tem podpiral vojne hujskače, pomagal pripravljati novo vojno., novo trpljenje in opustošenje. Naj živi borbena enotnost in trdnost belokranjskih delovnih ljudi, združenih v Osvobodilni fronti, ki je porok našega vsestranskega napredka in mirnega razvoja J v crnomeljskern okraju 38,378-80!) din. V prosvetne namene je bilo izdanih za obnovo šol, opremo, za podpore dijakom, vzdrževanje Dijaškega doma v Metliki in Črnomlju, za vzdrževanje gimnazije in podobno že nad 23 milijonov 460 000 din. Vojni invalidi prejmejo vsako leto v okraju približno 10 milijonov invalidnin. V zadnjih 3 letih je bilo za prehrano Bele krajine uvoženih v okraj 4 in pol milijona kilogramov blaga, v okraju pa je bilo odkupljeno L600-000 kg blaga. Obleke, obutve, gnojil, raznega trgovskega blaga itd- je bilo uvoženega v okraj za 210 milijonov 500.000 din. Vse te številke so samo nekateri primeri, ki potrjujejo, da nimajo prav oni, ki govorijo, da Bela krajina ni upoštevana. Od skupnosti prejemamo več, kakor ji dlajiemo. Pri nas se je veliko spremenilo, premaknilo naprej — spremenilo na boljše! V najtežjih povojnih letih se je napravilo več kakor v stari Jugoslaviji vseh 20 let! Pred temi resnicami ne smejo člani OF v Beli krajini nikoli zapirati oči. Poleg uspehov so tudi napake, ki povzročajo, da uspehi niso še večji. Vse napake pa izvirajo iz tega, ker je tuintam popustila delavnost frontnih organizacij in njihovo sodelovanje. Nekatere naše organizacije KP in OF včasih nimajo dovolj razumevanja iza uresničitev nalog, ki nam jih nalaga čas. Marsikje pa je treba iskati vzrok za napako v slabem delu organov oblasti ali posameznikov. Mnogokrat se nepravilno ravna s splošnim ljudskim premoženjem:, nepravilno se obremenjujejo posamezniki pri obveznih oddajah, slabo se delijo živilske nakaznice, trgovsko blago itd. Vse to ustvarja med ljudmi slabo razpoloženje. To izrabljajo naši sovražniki, ki trobijo v svet, da je »sistem takšen«. Ob vseh teh ugotovitvah se je treba izave-dati tele resnice: »Manj ko je sodelovanja — več je napak, nezadovoljstva in zaostalosti! Naši načrti Vse partijske in frontne organizacije, žene, mladino, Zvezo borcev, invalide, društva in zadruge čakajo še velike naloge, ogromno dela, če hočemo doseči to, da bo v lepi Beli Z množično udeležbo na volitvah bomo dokazali, da ni sile, ki bi nas mogla odtrgati od našega vodstva! Nastop protiletalske zaščite v Trebnjem in Mokronogu Zdaj, v mirnem času, se pripravlja organizacija naše protiletalske zaščite, da bo sposobna pomagati ljudstvu in čuvati njegovo premoženje, če bi nas kdorkoli in kadarkoli napadel. Dvig obrambne sposobnosti države je naša največja dolžnost. Organizacije PLZ (protiletalske zaščite) vzgajajo prebivalce mest in vbsi. Tako so pred kratkim pokazale organizacije PLZ, kaj so se člani naučili tudi v Trebnjem in Mokronogu. V Trebnjem so pokazali, kako se je treba pripraviti na obrambo pred zračnimi napadi, kako se rešuje ljudi in imetje po napadu itd. Pri podobni akciji v Mokronogu so sodelovali mladinci iz bližnjih centrov predvojaške vzgoje, več gasilskih društev in ekipe (skupine) PLZ. Ta nastop je bil doslej najbolj obsežen v trebanjskem okraju. Zelo dobra delo so pokazali gasilci in sanitetne (bolničarske) skupine, pravtako pa tudi drugi. Po končanem sporedu je bila skozi Mokronog povorka v dvorano, kjer so govorili predstavniki ljudske oblasti. PLZ in gasilcev, ki so pohvalili sodelujoče. V- F. V tiskovni sklad Dolenjskega lista so prispevali: Zdravilišče Dolenjske Toplice 2000 din Gostinstvo Kočevje 2000 din Posnemajte! Novo mesto tekmuje s Črnomljem, Metliko, Krškim, Kočevjem in Trebnjem Volitve bodo mogočna manifestacija naše enotnosti, naše borbe za mir na svetu in trdne volje za srečno bodočnost naše države Mestni ljudski odbor Novo mesto napoveduje tekmovanje Mestnim ljudskim odborom Črnomelj, Metlika, Krško, Kočevje in Krajevnemu ljudskemu odboru Trebnje. Tekmovanje napovedujemo v naslednjih točkah: 1. Kateri MLO bo izvedel v predvolilnih pripravah več množičnih sestankov in zborovanj, kje bo večja udeležba volivcev; 2. kateri MLO bo imel pri volitvah večji odstotek udeležbe; 3. kateri MLO bo imel manjši odstotek v skrinjici brez liste; 4. kateri MLO bo najbolj razgibal svoje volivce, da bodo v času od 1. do 18. marca 1951 opravili največ prostovoljnih ur na javnih delih. MESTNI LJUDSKI ODBOR NOVO MESTO O čem govorijo na predvolilnih sestankih v novomeškem okram O močni razgibanosti in vsestransko živahnih sestankih poročajo iz skoraj sleherne vasi novomeškega okraj au Do 20. februarja je bilo v okraju, čez 400 množičnih sestankov, ki so jih vodili domači aktivisti. Udeležilo se jih je veliko volivcev, ki so razpravljali o najrazličnejših političnih in gospodarskih vprašanjih. V ŽUŽEMBERKU je pretekli teden obiskal volivce poslanski kand. tov. Zugelj. ki je v jedrnatem in izredno zanimivem govoru razložil notranji in zunanji politični položaj. Govoril je tudi o gospodarskih vprašanjih petletke. Ob isti priliki je govoril žužember-škiim volivcem tudii pomočnik zveznega ministra za ananost in kulturo, tov, Bogdan Osolniik. Zborovale! so z odobravanjem spre jeli oba govornika in obljubili, da bodo vložili vse sile za čim boljši uspeh pri volitvah. Zbora volivcev v Križih in Vrhovem sta prav tako lepo uspelai. »Mir hočemo z vsemi sosedi in smo pripravljeni za njega tudi žrtvovat j|. če (bo treba!« je poudaril možakar na .sestanku v ZAGRADU, ko so se menili o informbiroijev-skem pritisku na našo državo. »Od tujcev nimamo kaj pričakovati, sami si lahko gospodarimo!« mu je pritrdil sosed. NA MIHOVEM je 26 hišnih štev.; na sest nnikiu je bilo 25 gospodarjev in gospodinj'. Zadovoljni ga s kandidatom Viktorjem. Zupančičem in namestnikom Fr:-- • "irko vičem). Ko .so se pomenili o gospodarskih rečeh, .so enostavno sklenili: v okrajnem tednu cest bomo o"d 25. februarja do, 5. marca temeljito popravili pota v Mihovem, zasuli jarke in navozili gramoza. Pridno, čistijo sadno drevje. O odkupih in cenah so imeli marsikaj pripomniti. »Mir hočemo, pa čeprav je blago trenutno še tako drago!« so rekli Mi havci!. Dobra vedo,, da bi jim kakršnikoli »novi osvoboditelji« prinesli vse drugo, samo ne miru in .svobode. Za svobodo pa >se Mi-novci v zadnji vojni niso zaman borili1. Dober sestanek so imeli tudi v DOLEH PRI SKOČI JANU. Prišlo je nekaj čez 30 go-spodarjev; beseda je tekla o odkupih, trgovini, o vojnih izzivačih in o ubogem korejskem lJTjdatVU, ki plačuje račune tujih mogotcev. Ko so se pogovarjali, kako bi izboljšali v vasi gospodarske prilike, so sklenili, da bodo popravili cesto in uredili javni vodnjak. V DOL. TOPLICAH so imeli že dva predvolilna .sestanka, pratv.tako v Soteski, na Gor. Polju, v Dol. S lisicah in v Bušdncu. Volivci so povsod enoglasno sprejemali kandidaturo tovariša Silina, ki je v teh krajih znan že iv. let narodnoosvobodilne vojne in je novomeški rojak, pravtako pa njegovega namestnika tov. Bavdka iz Straiže, M je dober delavec in priljubljen domačin. Seznanili so se is političnim položajem. 5. marca bcido imeli povsod že tretje predvolilne sestanke- »Želimo, da bi podaljšali železnico do Toplic in Podturna!« Tako ,so povedali Topli-čani in so pripravljeni pomagati z vsemi silami. Stara želja Tcpliške doline bo uresničena,, čim bo naša industrija, zadostila osnovnim potrebam planskega gospodarstva.. V ŠMARJU je bil med volivci kandidat za poslanca -tov. Viktor Zupančič. Ljudje so poudarjali, da, je pripravljen sleherni premagovati vsakršne težave, samo da ostanemo enotni in da ohranimo mir. Odkupi nam ne bodo v breme, so zatrjevali gospodarji, le bolj kot doslej moramo skrbeti, da bodo pravično razdeljeni na slehernega v vasi Tako tudi je — od domačega odbora in njegove poštenosti je odvisno, ali bodo ljudje v Smarjiu zadovoljni ali ne. Dogovorili so se za popravilo cest in za proslavo 10. obletnice OF. Dolgo vrsto krajev bi bilo, treba našteti, kjer so razpravljali o krajevnih gospodarskih vprašanjih in se tudi že lotili dela. Z vseh sestankov pa poročajo: Hočemo mir, delo in samicstojnoisrt! Sami smo se osvobodili, sami si tudi gospodarimo. Tudi gospodarske težave bomo premagali. Za svobodo in neodvisnost pa niam ne bo nobena, žrtev prevelika. Na volitvah bomo pokazali našo povezanost iin enotnost. Volitve naj botlo tudi odločna demonstracija proti vsaki napadalnosti, hkrati pa izraz prav tako odločne volje, da bomo branili svojo neodvisnost pred slehernim sovražnikom! Kako je pri zadružnikih novomeškega okrožja Občni zbori kmečkih delovnih zadrug so v preteklem tednu pokazali uspehe, pa tudi pomanjkljivosti naših zadružnikov. Ce jih prav" na kratko ocenimo, je treba reči: več so imeli od svojega dela kakor v prejšnjih letih, marsikje so dosegli izredne donose žita, krompirja in drugih pridelkov, utrdili so za-družno zavest in šli s krepkim korakom naprej. Ponekod jih še ovirajo posamezni zadružniki, ki jim delo v zadrugi ni bila prva skrb, ponekod tudi razna mala notranja nesoglasja. Na TRSKI GORI so dosegli lepe uspehe. Po 145 din in 25 bonov za vsak opravljeni delovni dan so prejeli zadružniki, poleg tega pa so razdelili še 15.000 din nagrad. Za zadružne sklade so določili 150-000 din. Letos bodo obnovili zapuščen vodovod do govejega hleva, popravili svinjake, dvignili število živine in pridelek krmil. Radi bi uredili tudi plantažo breskev in računajo na pomoč zadružnega sklada in okrajnega ljudskega odbora pri nabavi sadik. Hektar dobre zemlje so določili za pridelovanje zelenjave za novomeški trg- SV. PETER: ta delovna zadruga je bila lani predmet pogoste kritike zaradi raznih napak. Občni zbor je pokazal, da so zadružniki kritiko pravilno razumeli in delo znatno izboljšali. Za delovni dan so dobili po 80 din in 4fi bonov. Vzgledna zadružnica 58-letnia Vidiceva mama se je obvezala za 250 delovnih dni v tem letu, invalid Jene, ki ni niti zadružnik, bo na čast tekmovanja opravil v zadrugi 100 dni itd. Lep pridelek je imela zadruga v oljni repici; krompirja so oddali po 110 centov od hektara, vinski pridelek zadruge pa je med najboljšimi, ker so pozno trgali in dobro vkletili. V zadrugo sta vstopila dva nova člana, vendar pa imajo zemlje še vedno preveč za sedanje število zadružnikov. Lani je šepala evidenca, kar bodo letos zboljšali. PODHOSTA: najmanjša zadruga v okraju, po vzgledni zavesti zadružnikov pa ena najboljših! Zaslužili so po 89 din in 27 bonov za vsak delovni dan. Zadružnici Oblakovi so priznali 1000 din nagrade za presežen plan vzreje prašičev, pravtako brigadirju Grabnarju. Pri sprejemanju obvez za tekoče leto so posebno živahno tekmovale med seboj za-družnice, vsem na čelu vedno nasmejana Ve-rona. Njihov načrt za 1951. leto je enostaven, a pomemben: tekmovali bodo z vsemi delovnimi zadrugami novomeškega okraja! BELA CERKEV: na občnem zboru so zadružniki povedali, da pri njih ni bilo vse v redu v pogledu delovne discipline. Dosegli bi lahko še več, kakor so. Zaslužek znaša 92 din in 36 bonov. Čistega dobička je zadruga ustvarila 572.741 din. Najdelavnejši je bil zadružnik Jože Trante; opravil je 395 delovnih dni in dobil izplačanih 36.410 din in čez 14.000 bonov Uredili bodo novo trsnico in sprejeli pet novih članov. POLJANE: uspehi v poljanski zadrugi ne ustrezajo zmožnostim zadružnikov in njihove zemlje. Premalo je bilo pri nekaterih zadružnikih volje za dobrim delom. Zaslužili so po 81 din in 28 bonov za delovni dan. Izkazali so se pri oddaji krompirja, kjer so oddali po 14-000 kg od hektara. Občni zbor je uredil marsikatero slabost; zadružniki so trdno odločeni, da bodo letos zaorali glob je brazde v svojo zemljo in se kosali z najboljšimi zadrugami v okraju. V veliko pomoč bo letos vsem obdelovalnim zadrugam v okraju zadružni sklad, ki že razpolaga z raznimi kmetijskimi stroji in obrtnimi delavnicami. Po 145 dinarjev in 35 bonov za vsak dfelovni dan v zadrugi na Stražnjem vrhu KMETIJSKI SVETOVALEC Sadjarji, primite tatu! Malo je na Dolenjskem lepih sadovnjakov; z h ne mar jenih, zastarelih in okuženih inr.mo veliko več. Vse premalo se je na* kmet doslej brigal za sadno drevje, premalo je cenil dohodke, ki jih prinaša ta veja našega gospodarstva. Dolenjska pal ima vse naravne pogoje za uspešno sadjerejo. Od nekdaj so po vsej: domovini lm daleč v tujino slovela slov. jabolka, hruške, češnje, breskve in druso plemenito sadje. Lep 5m zdrav sadovnjak je bil Slovencu v ponos in bogat vi* dohodkov. Danes je stanje v našem sadjarstvu tik pred propadom: sadovnjake je okužil ameriški kapar. Drevje se suši, milijonska škoda pa narašča iz leta v leto- Zanesljivo in učinkovito sredstvo proti kaparju je čiščenje in škropljenje sadneg-drevja, poleg teh pa tudi izredna previdn nost pri prometu s sadjem. Dobri sadjarji se zavedajo nevarnosti, ki jo prinaša kapar: malomarni gospodarji pa ga podcenjujejo, na njihovem drevju poganjajo' bohotni lisa ji in mahovi, drevje žallositno moli suhe veje v zrak — im' obtožuje lastnike in krajevne odbore, ki dopuščajo knparju, da se nemoteno razširja. Okužene površine se v naših okrajih ne zmanjšujejo, niaisprotno: vedno več jih je! Vse kaže, da so navodila okrajnih odborov zaman. V redkih krajah so res začeli s čiščenjem in škropljenjem. Tako n. pr. v Žužemberku, nekaj malega; v Novem mestu in nekaterih belokranjskih vaseh. Od drugod prihajajo poročila, ki pa o borbi proti kaparju — molče. Zadnji čas je, dw uspešno opravimo zimsko čiščenje in škropljenje sadnega drevja! Ze tako smo precej zamudili v letošnji izredno ugodni zimi. Ljudski odbori naj takoj pogledaijo, ali in kako delajo komisije, ki so jih morali postavita že v lanski jeseni: ali so pregledale sadovnjake, določile, kaj je treba posekati in sežgati. kaj očistiti, kje in koliko škropiti? Brez pomoči organizacij OF in dela kmetijskih zadrug ne bo nikjer šlo! Je Škropilnica v redu, je v vasi dovolj škropiva, so pripravljeni ljudje, ki bodo dobro poškropili drevje? Pameten cespodiar ne bo čakal na navodila. Lotil se bo dela sam, če je količkaj kmeta' Očistil bo drevje, obžsigal vse suho in bolano vejevje, poskrbel, da poškropi ali sam ali pa skupina, ki bo v vasi to opravljala. Kdor ne bo storil ne prvega, ne drugega, naj se ne čudi, če bo v kratkem moral plačati za svojo malomarnost denarno kazen in posekati okuženo drevje! Kdor ne skrbi sam, za svoj sadovnjak, okužuje sosede! Rešimo nase nekdaj tako cvetoče .sadovnjake pred uničenjem! Ce bomo pustili proste roke kaparju in drugim škodi ji vcem, čez nekaj let ne bomo imeli več jaibolka in hruške, ki bi bila. sposobna za prodajo! Se spomnite pojave trtne uši? Tudi takrat marsikdo ni verjel, ko pa je bilo prepozno, se je tolkel po glavi in s težkimi tisočaki obnavljal svoje gospodarstvo! Kmetijske zadruge in sadjarski odseki, organizirajte škropilne skupine! Mladina in vedstva šol: pomagajte pri čiščenju drevja! Sadjarji, zgrabite tatu, ki nam požira milijone in milijone ljudskega premoženja! SI. Hotko V preteklem tednu so tudi zadružniki na Stražnjem vrhu pregledali lani prehojeno pot. Zadrugo »Heroj« na Stražnjem vrhu so ustanovili v decembru 1949. leta s štiridesetimi člani. Njeni ustanovitelji so bili med drugimi tudi tovariši Franc Košir, sedanji predsednik izvršnega odbora OLO Črnomelj, Ivan Gušič in Anton Grahek. V zadrugi je precej mladine, ki je s požrtvovalnim delom pomagala prebroditi začetne težave v zadrugi. Seveda niso z delom zaostajali tudi odrasli člani zadruge, razen treh, ki jim delo ni dišalo in so jih na skupščini izključili iz svoje srede. Sprejeli pa so štiri nove člane; pred sprejemom so se temeljito pomenili, ali so vredni sprejema v zadrugo ali ne. Strainjevrška zadruga leži v izrazito vinogradniškem predelu. Največ se peča z vinogradništvom in sadjarstvom. Navzlic hudi suši so lani oddali državi prav toliko vina kakor trije sosednji ljudski odbori skupaj! Letos bodo obnovili vinograde, tako so sklenili, ter še povečali proizvodnjo vina. Posadili bodo tudi 100 mladih orehov in 100 breskev, ki na Stražnjem vrhu dobro uspevajo. Zaradi hribovite lege pokrajine in pašnikov bodo povečali tudi število živine. Ze gradijo lepe in sodobne hleve, v katere so doslej vložili že 400.000 dinarjev, vrednost hlevov pa znaša že čez osemstotisoč dinarjev. V tej je vračunano tudi prostovoljno delo marljivih zadružnikov. Organizacija dela pri gradnji hlevov je po zaslugi tov. Grahka prav dobra, ki je kot predsednik zadruge tudi prt delu povsod v prvih vrstah. Do konca marca bo hlev dogotovljen.- Povečali so tudi zadružne sklade, navzlic temu pa so dobili zadružniki za vsak delovni dan še po 145 dinarjev in 35 bonov. Tudi zakupnino za zemljo so zadružniki vložili v skupni sklad. Določili so tudi letno povprečje za potrebno število delovnih dni: moški člani zadruge jih bodo opravili najmanj 300, žene-matere in gospodinje pa po 150- Lani so imeli največ delovnih dni Grahek (458 dni), Pepca Vrščaj 397 dni in Ivan Sporar 347 dni. Na občnem zboru, s katerega so stražnje-vrški zadružniki poslali pozdrave Centralnemu komiteju KPS, so izvolili nov odbor s predsednikom — priljubljenim Antonom Grahkom. R. F. Ko bi le ne bilo odkupov ali pa takih predsednikov Krajevnih ljudskih odborov »Odpravite obvezne odkupe, dajte dovolj blag -j po nižjih cenah v prodajo, znižajte davke in tako dalje in tako dalje, pa bomo bolj zadovoljni kot zdaj!«, tako ponekod na sestankih radi poudarjajo posamezniki, ki jim obveznost do skupnosti ni pri srcu. Hes — odkupi so v nekaterih krajevnih ljudskih odborih v novomeškem okraju težko vprašanje, vendar pa ne zaradi tega, ker bi bile skupne obremenitve za kraj previsoke. Težave so zato, ker se obveznosti na posamezne gospodarje ne delijo pošteno na množičnih sestankih vseh prizadetih, ker marsikje organizacije OF še vedno ne sodelujejo pri teh razrezih, predvsem pa tudi zato, ker posamezni predsedniki in odborniki KLO, večkrat pa kar sami administratorji »delijo« obveze kar v pisarni po načelu: Ščiti sebe, svojega prijatelja in velikega kmeta, udari pa po vseh ostalih! Predsednik KLO Zagrad Janez Povše se je pri razdeljevanju odkupa vinu dosledno držal tega načela. Od svojega 1,20 ha velikega vinograda je prijavil pridelek 1680 1 vina. Za tričlansko družino si je odločil kar 1050 litrov (po uredbi mu pripada 450 J>, tako da mu je račun pokazal 630 1 tržnega viška, od katerega je predvidel za predajo samo 450 1- Ko so mu na okraju povedali, da je njegov račun nepravilen in da morajo zvišati na podlagi prijavljenega pridelka količino za odkup, je kratkomalo napravil drug I spisek, v katerem je svoj pridelek znižal na I 1240 1, obvezno oddajoi pa še za 50 1! Ko-1 misija pa je ugotovila, da bi lahko oddal ; n tj manj 1200 litrov vina. j Pri drugih posestnikih pa predsednik I Povše ni jemal gornjega »merila«. Za posestnika Bartolja iz svoje vasi je imel vpisan pridelek cd 12 arov vinograda kar 480 litrov! Za pet članov družine mu je »določil« 430 litrov, za obvezno oddajo pa 50 litrov vina. Torej: za svoje tri člane po 350 litrov, za družino malega posestnika pa 90 litrov. • • Predsednikov vinograd je v primeri z drugimi tudi zelo slabo obrodil: na hektar je pridelal samo 1800 litrov, pri drugih kmetih pa je znašal pridelek od 2500 do 4500 litrov vina. Ma KLO Ločna so milo tožili, da plana oddaje vina ne morejo razdeliti, ker da; vina splch ni. Komisija pa je samo pri šestih posestnikih našla 7000 litrov utajenega vina ... Posestnica Ana Miklič iz Gor. Kamene vedno vpije, da »jo bo kmalu hudič vzel zaradi obveznih oddaj«, pa bi jo pravzaprav že meral — če bi kje bil, seveda — saj je samo vina utajila kar 1583 litrov (brez tega, kar je od trgatve dozdaj porabila ali že prodala). Golob Anton iz Zdinje vasi je utajil 2i03 litre, Franci Rifelj 1809 litrov, Marija Bojane 1480 litrov. Njen zet pa je kot odbornik KLO Ločna zatrjeval, da vima sploh ni. •. (P) 100.000 kg krompirja je oddala zadruga v Veliki Loki 2 - »DOLENJSKI LIST« 14. februarja je imela kmečka delovna zadruga »Ivan Cankar« v Veliki Loki svoj drugi redni občni zbor, ki je pokazal velik napredek in uspehe v letu 1950. Predsednik upravnega odbora Alojz Bukovec je poročal o dvigu v zadrugi v njenem drugem letu- Lani so zadružniki oddali državi 100.000 kg krompirja, 24-600 litrov mleka, 4600 kg mesa, 22 prašičev, 1600 kg oljaric in mnogo drugih pridelkov, žita, vina itd. Pokazali so z dejanji, da so v skupni obdelavi pridelali mnogo več kot na razdrobljenih zaostalih posestvih. Zadružne površine so lani zaokrožili. V dveh letih so iz drobnih parcel in razmetanih njivic nastale ogromne njive. Zadruga ima 62 glav goveje živine, 22 konj in 90 prašičev. Vse to daje seveda veliko dela, za 120 hektarov obdelovalne zemlje pa je 38 za delo sposobnih moči res mala številka. Zadružniki so se lani tega dobro zavedali in trdo zgrabili za delo, kjerkoli se je pokazala potreba. To je pokazal tudi letni obračun. Nekateri so napravili preko 350 in celo 400 delovnih dni- Zadruga je močna tudi v denarnem gospodarstvu. Zadružniki so takoj na občnem zboru dobili zaslužen denar, ki pa ni presenetil samo nje, temveč vse kmete okoliških vasi. Nekatere družine so dobile v gotovini tudi čez 100.000 din. Za vsak delovni dan je prejel vsak zadružnik 132 din in 28 bonov- Splošno zadovoljstvo je privedlo zadružnike do važnih sklepov, kako bodo gospodarili letos. Vsak je obljubil, da bo prispeval čim več, da bo zadruga še močnejša. Občni zbor so proslavili zadružniki kot največji praznik. Ostal jim bo v trajnem spominu- Zavest, da so na pravi poti, pa jih vodi v novo gospodarsko leto. L. A. Pohvala januarskim zmagovalcem v tekmovanju za počastitev 10. obletnice 0F Med sindikalnimi podružnicami Slovenije je bil v tekmovanju na čast 10. obletnice ustanovitve OF v januarju 1951 med tremi najboljšimi v republiki ponovno tudi kolektiv gradbenega podjetja »Pionir« v Novem mestu. »Pionir« je dobil ponovno prehodno zastavo Izvršnega odbora OF Slovenije. Pohvaljene so bile med drugimi tudi naslednje osnovne organizacije Fronte: 1. terenski odbor OF Kočevje, vaški odbor OF Gornje Sušice (okraj Novo mesto) in vaški odbor OF Gradec (okraj Črnomelj). T&ktnujamo .,. PLODOVI DELA FRONTE V GRADACIJ Prav delavni kot nekdaj so tudi v letošnji zimi frontovci in člani kulturno-umet-niškega društva v Gradacu, V čast 10. obletnice ustanovitve OF so sklenili, da bodo povečali za enkratno velikost dvorano v zadružnem domu, ki je bila doslej ob vseh prih reditvah napolnjena ved.no do zadnjega kotička. V enem mesecu so že zbrali ves potreben material: opeko, les, cement, železje, pesek, apno in drugo, delo je v polnem razmahu. Člani društva! so tudi letos med najdejavnejšimi v okraju. Dramatska sekcija je priredila poleg vrste rednih proslav ob silvestrovanju komediji »Legendo o birokratu Tcimažu Steimpilji, ki ni mogel umreti« in »Ceber«, kasneje »Zupanovo Micko«-zdaj pa pripravljajo prav marljivo »Miklovo Zalo«. Za uspešno delo vseh množičnih organizacij so fronjtovci Gradaea dobili prehodno zastavica šestmesečnega 'tekmovanja, ki pripada najboljši organizaciji OF v okraju-Sklenili so, da je ne bodo dali m svojega frontnega kotička; žal, da sameva zastavica v omari, najmasito da bi ise z njo postavili v n?jlepšem izložbenem oknu gradaških trga*-vin- Res, zavedni in delavni so Gradčani, a preveč skromni. V polnem teku je tudi delo za postavitev spomenika padlim borcem iz narodnoosvobodilne borbe, ki ga Gradčani nameravajo postaviti do 27. aprila na ličnem trgu sredi vasi. Organizaciji Zveze borcev Pomagajo člani vseh ostalih množičnih organizacij v Gradacu. V DOL. TOPLICAH HOČEJO OBUHZAT1 PREHODNO ZASTAVICO Pretekli ponedeljek so se zbrali v Toplicah člani vaških odborov, da so izvolili krajevni odbor OF. Iz š-tiirih VO OF so izvolili najboljše frontovce, ki imajo voljo in .smisel za delo v organizaciji. Nov krajevni odlbor je že na prvi seji sklenil, da bo frredtvsem pomagal vaškim odborom z nasveti in navodili- Sprejet je bil važen sklepe do 10. obletnice OF bo vsak član Fronte, drugih množičnih organizacij in sindikalnih organizacij naredil 30 prostovoljnih delovnih ur za olepšavo kraja in odstranitev ruševin na kraju, kjer bo stal spomenik v vojni padlim žrtvam i/ Dol- Toplic. Da bi obdržali okrajno prehodno zastavico, bodo člani OF odslej še bolj delavni. Redno se bodo udeleževali kulturno-proisvet-nega dela m pomagati mladinskim organizacijam. V ZAMESKEM POPRAVLJAJO VAŠKA POTA »Popravili bomo vsa, vaška pota :s prostovoljnim delom; napeljali bomo 200 kubikov gramoza.« Tako je zapisano v načrtu, ki so sf ga za 1. 1951 postavili člani OF v Zameštkem. Poročajo nam, da so z deli že začeli. Letos bodo poleg tega od Mršeče vasi dO Krke izkopali 300 metrov dolg kanal; močvirja, ki jim dtela .gospodarsko škodo, se hočejo izne-biti. VOLIVCI ST. JERNEJA Volivci krajevnega ljudskega; odbora Žužemberk Vam napovedujemo ob volitvah v Ljudsko skupščino LRS tekmovanje v telile točkah: kdo bo imel čimveč jo udeležbo na voliščih; kdo bo čimpreij uspešno zaključil volitve in kdo ho imel najmanj kroglic v črni skrinjici. Ce sprejmete, se oglasite! \ 2ENE IZ PREDGRAĐA NA ČAST 8. MARCA »Za počastitev praznika žena bomo popravile pot iz Pregrada v Dot, ki je dolga 2 km« Tako so sklenile žene v Predgrađu; 9n ur so že opravile na vaških poteh. NOVA ZADRUŽNA EKONOMIJA V SEMIČU Predvolilni .sestanki so bili v Semiču dobro obiiskani. Frontovci so te dni ustanovili zadružno ekonomijo pri kmetijiski zadrugi. Pridno čistijo sadno drevje in popravljajo pata. Najboljši so pri čiščenju drevja na Taič-jem vrhu, kjer so očistili že nad 90 odstotkov drevja. Med prvimi so tudi v Primosiku in v Stari Lipi- V METLIKI BODO ZIDALI ZADRUŽNI DOM Metličani so po daljšem premišljevanju spoznali, da jim je zadružni dom mujno potreben- Radi bi imeli dvorano za kino, ki je zdaj v fizkulturni dvorani, kjer pa močno ovira mladino pri fizkuliturnain delu. Nai občnem zboru kmetijske zadruge so izglasovali za nov zadružni dom 2 in pol milijona dinarjev kredita. Do volitev bodo izkopali frontovci temelje zadružnega doma, pomagali pa bodo zidati tudi dijaški internat in stavbe 7A kmečko delovno zadrugo. Naj bodo volitve v Ljudsko skupščino ponovni izraz neomajne volje našega ljudstva, da vztraja na svoji poti, ki si jo je zacrtalo v narodnoosvobodilnem boj«! Prosveta v Žužemberku Prosveta v Vavti vasi se je le zganila Kulturno-umetniško društvo v Žužemberku prav prizadevno opravlja -svoje prosvetno in izobraževalna poslanstvo. V Prešernovem tednu smo imeli kar dve prireditvi. Osmega februarja je bila slavnostna 0&>-demija z govorom, petjem in fizkulturnima točkami. Posebnost je bila, da so dijaki nižje gimnazije prikazali pesnika Prešerna - z vmesnimi recitacijami njegovih pesmi tako, da so res spoznali miselnost in pa 'pesniško globino našega največjega poeta). EnajiStega februarjial nas je presenetil dramski odsek a Fiinžgarjevo »Verigo«. &a uvod je predsednik Mervar Franc spregovori o Finžgarju, ki je prav takrat slavil svojo osemdesetletnico. Orisal je njegovo življenjsko pet, predvsem pa njegovo delo, delo za ljudstvo-, saj je Finžgar pisal tako, da rad bere kmet, delavec in izobraženec. Igro so dobro naštudirali in zato dosegli lep- uspeh-Z »Verigo« bodo šli gostovat v Zagradac, Do-brnič in Vavto vas, bodo pa z njo tudi tekmovali za 10. obletnico OF. Da je »Veriga« dobro uspela, je nemajhna zasluga tudi tov- Mlakarja, ki je z umetniško roko preslikal kulise in dal s tem Titovemu domu lepšo* podobo- Ljudska knjižnica dobro deluje. Lani je izposodila nad 700 knjig. Po zaslugi KLO Žužemberk, ki je z dotacijo 6000 dinarjeiv po- kazal vse razumevanje za ljudsko izobrazbo, se je knjižni fond dokaj povečal. Vendar še ne zadošča številu in željam bralcev, ki prihajajo po knjige tudi iz oddaljenih vasi- Pohvaliti moramo galanterijsko podjetje »Jelko«, ki je iz svojih sredstev priskrbelo .za dijaško knjižnico naše mlade gimnazaje odlično zbirko mladinskih knjig in klasikov, v vrednosti nad 15-000 dinarjev. S tem je de>-lovni svet »Jelke« nazorno pokazal popolno razumevanje za vzgojo in izobrazbo naših dijakov. Obljubil je pa pomoč tudi Lijudlski knjižnici, ki bo pogumno tekmovala za 10. obletnico OF. Se nekaj! V Žužemberku; imamo Ljudsko univerzo. Na vaških sestankih rešujemo vzgojna, politična in gospodarska vprašanja. Taki sestanki so bili že na Rebri, v Križih, Budganji vasi in v Smihelu- Povsod so se ljudje dobro odrezali, zlasti v Smihelu, kjer j« bilo čez sto udeležencev. Ta oblika izobraževalnega dela- je •uspela. Ljudem se na sestankih v njihovi domači vasi in hiši razvežejo jeziki. Živahno in sproščeno se zaruimar jo za vsa sodobna vprašanja. Želimo le, da bi tudi naš pevski odsek resnično zaživel in pokazal velike sposobnosti, ki jih ima. Potem se bomo lahko postavili tudi s svojo pevsko kulture* M. D Po skoraj dveletnem pokoju se prosvetno življenje v Vavti vasi spet prebuja. Sklicali so občni zbor, kjer je bil navzoč tudi tajnik okrajne Ljudske prosvete tov. Gale. Postavili so pripravljalni odbor in izvolili vanj nove ljudi. Niso še na jasnem, ali bi imeli Sindikalno-umetniško društvo ali bi se osamosvojili, ker je prejšnje kulturno-umetniško društvo v sindikalnih rokah popolnoma prenehalo. Za prvo silo bedo popravili Dom ljudske prosvete, knjižnico so pa že preselili v novi Zadružni dom v Straži. Predsednik Zadruge v Straži je obljubil tudi pomoč za obnovitev Doma ljudske prosvete v Vavti vasi, da bo tako navzlic dvorani v novem Zadružnem! domu še vnaprej lahko služil za razne prireditve. Obnovili so tudi moški pevski zbor, ki pod vodstvom tov. Borisa Plantana prav lepo napreduje. Upamo, da bo novi odbor krepko prijel in in tako oživil nekoč močno razgibano kulturno življenje v tem. kraju. Belokranjski potujoči kino V Beli krajini imamo tudi potujoči kino. Z njim se vozi njegov operater, ali kino z ■operaterjem, kakor nanese- Težava je nastala, ko bi se morala obadva voziti z avtomobilom. Seveda, saj je potujoči kino. Nekaj časa je šlo, kmalu je pa kino, z operaterjem vred, šel »po gobe«. Komaj je nekajkrat obiskal razne elektrificirane vasi in vzbudil, med ljudmi resnično zanimanje za kino predstave, že je bil konec. Ljudje so se ob vnaprej napovedanih dnevih zbrali v dvoranah, da bi tudi v tej obrobni pokrajini naše republike videli filmske predstave, toda na spregled ni bilo ne kina, ne operaterja, ne avtomobila-Po tri-, štirikrat je bil kino včasih najavljen v kaki vasi, amprik ljudje ga niso dočakali. Pobarati moramo okrajni odbor OF, ki ima na skrbi ta potujoči kino, ali pa okrajni odbor Ljudske prosvete Slovenije, ali bi ne bilo mogoče za to edino razvedrilo, ki ga moremo nuditi našim vaščanom, preskrbeti kak boljši avtomobil, ki bi bil kos svoji nalogi. Dosedanji avtomobil pa bi kot nekdanjo vojno trofejo prepustili kakemu bližnjemu muzejskemu društvu! Ali odgovorni ljudje sploh kaj pomagajo tov. operaterju pri težavah, ki jih ima stalno s popravljanjem avtomobila? Ce nikakor ni mogoče urediti potujočega zvočnega kina s širokim, trakom, pa bi pustili v promet vsaj nekdanji, že priljubljeni nemi kino — projektor z ozkim trakom, znan pod imenom: Glejta — poglejte! Ta kino je prenosljiv in ne potrebuje prevoznega sredstva. —jko Izobraževalni tečaji v trebanjskem okraju dremljejo Čeprav se na raznih sestankih poudarja, velik pomen izobraževalnih tečajev, vendar organizacije mar-sikod na tem področju slabo delajo, zato tudi ni uspehov. V trebanjskem okraju je sedaj 9 izobraževalnih tečajev (po Poročilu iz januarja). Obiskuje jih okrog 200 ljudi, po večini mladina. S tem pa niso dosegli, niti 50 % v primeri z lanskim letom. Nekoliko res vpliva mila zima, ker si ljudje lahko najdejo dela, toda s pravilno organizacijo, prepričevanjem in z večjo politično zavestjo, bi se lahko tečaji razširili in dvignilo število obiskovalcev. Kulturno-prosvetno delo v okraju ponekod lepo napreduje. Dramatske -družine so dale lani 32 predstav. Posebno je uspela »Miklova Zala«, ki so jo uprizorili člani SKUD »Josip Jurčič« v Trebnjem. Videli smo, da je vmes nekaj prav dobrih igralcev, zato želimo, da nam dajo čimveč dobrih stvari na oder. Dobro delujejo tudi kulturno-umetniška društva: »K- u-i« niai Čatežu, »Oton Zupančič« na Mirni, KUD »Janez Trdina« s Sv. Križa in »Franc Rozman« iz Tržiča. Je pa nekaj Iculturno-u-metniških dru s u v, ki so skoraj zaspala. Na primer KUD »Jože Slak« v Dobemiču, KUD »Marija Kmetova« v St. Lovrencu in KUD v Mokronogu. Ta društva so kar prenehala z delom. Ali se ne zavedajo, kako si ljudje želijo raznih iger in drugih prosvetnih prireditev? V. F. Ljudska univerza v Črnomlju Velik uspeh je v letošnji zimski sezoni Pokazalo vodstvo črnomaljske ljudske univerze, ki zasluži vso pohvalo. Saj tak uspeh lahko pokažejo samo še ljudske univerze v Ljubljani, Novem me^tu in v Postojni- Doslej je bilo šest dobro uspelih, poljudno-znanstve-nih predavanj. Obiskovalcev je stalno 100 do 130. Predavatelji in predavanja so bila naslednja: 1. tov. Lov;e: Postanek in razvoj ■Človeka; 2. prof. Koropec: Slovenci v tujini; 3- tov. Zupane L: Štirje letni časi v belo- kranjski folklori; 4. prof- Vernik: Ob novi izdaji slovenskega pravopisa; 5. tov. Tancer: Dedovanje in naša zakonodaja; 6- tov. Novak (pomočnik direktorja za informacije pri vladi LRS): Politične aktualnosti doma in v tujini. Ljudska univerza ima na sporedu še vrsto raznih predavanj iz tehnike, gospodarstva, politike in tako dalje. Le pogumno naprej! * —jko Za 2 milijona 740.000 dinarjev vrednosti je zgorelo lani v novomeškem okraju Na gasilce in njihovo pomoč mislimo navadno šele takrat, ko že gori. Ob zgornji številki pa se spominjamo preplašenih ljudi, ki begajo ob pošastnih zubl-jih ognja okoli goreče hiše ali hleva, rešujejo mukajočo živino, orodje, živež ali celo otroke in bolnike iz dima in neznosne vročine in z zaupanjem kličejo na pomoč gasilce. Ce jih v domačem kraju ni, je groza vedno večja.., Da je gasilskih čet v novomeškem okraju še premalo, so povedali sami gasilci preteklo nedeljo na svojem občnem zboru. Predlanskim 35 četam sta se pridružili novi gasilski četi v Daberju in Straži, še vedno pa je Suha krajina — v višjih predelih — brez gasilske organizacije. Ze v letu 1949 se je to bridko maščevalo ob požaru v Prevolah, ko je ogenj zajel vso vas in -je pogorelo 38 zgradb. V letu 1950 je bilo v novomeškem okraju 21 požarov. Gorelo je 18 krat pri zasebnikih, enkrat na zadružnem in dvakrat na državnem premoženju, škode pa je bilo skupno za 2 milijona 741-790 dinarjev. V pri Velika šibkost gasilcev novomeškega okraja je še vedno slaba oprema. Orodja je malo in še to je ponekod slabo — še je n. pr. v prometu brizgalna, v katero je treba s škafom nalivati vodo in jo šele nato z ročnim pogonom spravljati v cevi; — Društva v Zburah, Komencah, Podturnu in Straži nimajo ne cevi, ne brizgaln. Na občnem zboru so bili pohvaljeni najboljši gasilci in posamezne čete, sprejeti sklepi za delo v letu 1951 in podčrtane naloge za tesnejše sodelovanje v celotni organizaciji PLZ (protiletalski zaščiti). BoI# kot doslej pa bo treba v novomeškem okraju gledati tudi na tesno povezavo gasilskih čet z organizacijami OF, V Črnomlju^bodo postavili velik gasilski aom Nedavna letna skupščina gasilskega društva je bila pomembna za nadaljnji razvoj gasilstva v mestu in okraju. Iz razpoloženja meru z letom 1949 je bilo lani v okraju 16 I članov društva se je odražala trdna volja: požarov manj. Pri dvajsetih požarih je gasilo ogenj in varovalo premoženje ljudstva 521 gasilcev, pri požarih v Ratju v Suhi krajini pa- žal gasilcev še vedno nimajo, zato je bila tam tudi škoda večja. Prvič je lani gorelo 14- januarja pri Cerne Mariji v Gornjem Vrhpolju. Zažgal je otrok in je zgorelo 6000 kg sena, ki ni bilo zavarovano. Zaradi nepazljivosti v mizarski delavnici je izbruhnil velik požar v aprilu pri Grubarju in Erštetu v Polhovici, kjer je bilo škode za 362-000 dinarjev, od tega nezavarovane za 214.000 dinarjev! Tudi pri Ur-bančiču v Poljanah so zažgali otroci; v juniju mu je ogenj uničil za 70-000 dinarjev premoženja. Iskra iz lokomotive je zažgala v juliju gmajno Senice Ane na Selih, vendar je bil ogenj- kmalu pogašen. Skupno so lani povzročili otroci 4 požare, zaradi nepazljivosti je gorelo trikrat, enkrat je bil ogenj podtaknjen, elektrika je zažgala enkrat, pravtako tudi vlak- V 10 primerih vzrok še ni ugotovljen. Ogromno škode povzroča še vedno površnost v ravnanju z ognjem, starši pa na otroke in vžigalice še vedno preslabo pazijo. Kakšna škoda bi nastopila, če gasilci ne bi s požrtvovalnim delom omejili uničevalnega ognja, je težko preceniti. Prav gotovo pa je, da so samo lani prihranili ljudstvu na deset in deset milijonov premoženja. Da bi bili težkim nalogam čimbolj kos, so lani imeli gaslici 25l strokovnih in 80 redovnih vaj. Za 35 čet je to seveda- malo, vendar pa niso vse poročale o svojem delu. V Prekopi so- imeli n. pr. 50 vaj;, v Novem mestu 20, v Smihelu pri Novem mestu 28, v Dol. Stari vasi 18 itd. Le po eno vajo pa so imeli med letom gasilci v Mokrem polju, St. Jerneju in Smolenji vasi, kar je prav gotovo premalo. Za strokovna predavanja je bilo- malo zanimanja, kar bo treba popraviti- hočemo delati in razvijati vse sile za razvoj gasilstva nove socialistične domovine! Odločna pripravljenost za delo je rodila sklep, da bo društvo zgradilo lasten društveni dom, M bo postal žarišče dela, sedež okrajne gasilske zveze in lepa stavbna pridobitev Črnomlja. Potrebno zemljišče, ki se nahaja na najlepšem mestu, je gasilskemu društvu podaril Mestni ljudski odbor. V domu bo tudi večja dvorana za razne prireditve izven okvira društvenega delovanja. V domu bo seveda tudi sodobna shramba za gasilske potrebščine, prostori za poslovne prostore društva in okrajne gasilske zveze ter stanovanje za oskrbnika. Zgradbi v okras bo 20 m visok stolp za sušenje cevi, na vrhu stolpa pa bo nameščena alarmna sirena. Volje je veliko; kmalu bomo videli v mestu požrtvovalne gasilce, kako hite na gra-dilišče: dom mora kmalu vstati! Člani gasilskega društva pričakujejo tudi od Republiške gasilske zveze iz Ljubljane, da jim bo priskočila pri velikem načrtu na pomoč s sredstvi, s katerimi razpolaga. Iz želje po lastnem domu, predvsem pa iz potrebe, so črnomeljski gasilci sprejeli težko nalogo. Ali je prav tako? — Prav je. Zato — gasilci, na pomoč! Marko NE GODRNJAJ, IZOGNI SE GNEČI! PRED POTOVANJEM KUPI VOZOVNICO V POSLOVALNICI ** PUTNIKA** V NOVEM MESTU ČAKANJE PRED POSTAJNO BLAGAJNO PA PREPUSTI DRUGIMI Spomini na partizansko Dolenjsko Beg Italijanov iz Dolenjskih Toplic I tal i jamska fašistična postoj ninlka ni imela v Dol. Toplicah obstoja. Kakor hitro so se začeli pojavljati v bližnjih kočevskih gozdovih partizani in sc se od čiisa do časa v ooč-JlUh urah prikazal! tudi v Toplicah samih, so Postala Italijanom tla prevroča. Da bi se zavarovali pred nepričakovanimi napadi, so si okna stanovanj zaizidali ter pustili v ziidu odprtine, skozi katere bi v slučaju, potrebe streljali na napadajoče partizane. Sprva partizani še niso nameravali napasti Italijanov; edinice takrat še niso bile dovolj številne, zato pa so jih noč za nočjo dražili in vznemirjali- Italijanom kmalu ni bilo več obstanka. Začeli so se pripravljati, da z&patste DoL Toplice- Naraščalo je tudi nezaupanje Italijanov do domačinov. Čutili so že, da domačini pomagajo partizanom. Vse, ki so jim bili sumljivi aH pa bi utegnili postati nevarni, so odpeljali v internacijo. Tako so 19. marca 1942 •P'ano&i Prebudili na domovih iz spanja vse bivše jusMiovansike podčastnike (čast- nikov že mi bilo več) orožnike in ovajene in osumljene osebe ter jih odpeljal v interna cijo. Tedaj italijanske posadke že ni bilo već v Toplicah; bilo je še nekaj karabinaerjev, ki iso -podnevi in v zgodnjih večernih uran zasilno postopali preti domačinom- ter jim grozili z revolverji. Kakor hitro pa- je natopila noč, so se strahopetno poskrili v bunkerju iz strahu pred partizani- Tudi kara-binjerjem so postala tla prevroča in so 23. maja 1042. leta zapustili Dol. Toplice. Tako so Dol. Toplice postale svobodno ozemlje. Topličani so -se oddahnili in že v nekaj dneh -pozneje pozdravili v dopoldanskih urah partizansko četo, ki je prvikrat podnevi prikorakala! v Toplice. V bližnji Straži je še ostali ai precej številna italij:anska postojanka. Od tu :so večkrat prihajali v Toplice vznemirjat domačine. Tako so prišli tudi 27. maja 1942. Prišli so prav pri.hu!jeno -kakor zver, ki napada svoj Plen, od treh strani ter preiskali malome vse hiše. Topličani, obveščeni po obveščevalni službi, so čepeli večinoma doma, mladi fant-J° m. rnožJ'e Pa- so se že pravočasno* umaknili v bližnje gozdove, kamor se Italijani niso upsili!- Od tega časa dalje ,so imeli domačini red-nc; vsak dan od 4. Ure zjutraj' do 20 ure zvečer stalno postavljeno stražo, ki je opazovala, kdaj bi se Toplicam, bližali Italijani-pravočasna bi obvestila vse mlajše ljudi za umik v gozdove. V tem času se je raznesla vest, da bodo prišli Italijani požgat Toplice, ker -so večkrat prihajali v kraj tudi partizani in bili od domačinov dobro sprejeti. Čeravno je bila vest le malo verjetn-ai, ji je večina verjela. Začeli so odnašati svoje stvari in jih ispravljati na varne prostore, drugi pa so pomembnejše premičnine zakopavali v zemljo, živino pa odpeljali v sosednje vasi. S požigom zaenkrat že ni bilo nič, -pač pa se je mnogo v zemljoi z;.kopanih stvari pokvarilo in sprhnelo. 18. junija 1942 je prišla skoraj vsa posadka iz Straže v Dol. Toplice. Pripeljali so s seboj vozove in vso prtljago, kakor da bi hoteli stalno ostati v Toplicah. Domačini so seveda zopet zbežali v gozdove- Kakor običajno, Italijani tudi topot niso prišli samo po cesti, temveč so obkolili ves kraj- do obrobnih gozdov. Topliški čevljar Josip- Bučar, skoraj popolnoma gluh mož, ki se je tudi vedno umikal pred Italij.anl ni pravočasno zvedel za njihov prihod. Prekasno se je na*-port33 v bližnji gozd-, kjer pa je že naletel na Italijane, ki so ga kot »nevarnega človeka« prijeli in odpeljali s seboj. Tokrat so se prišli Italijani kopat v termalno vodo. Po Toplicah niso delala nasilja. Ko so se skopali, so se vračali proti Straži. Tudi ujetega čevljarja Bučarja in še 16 letnega mladeniča iz Gor. Gradišč, ki -so ga nič zlega slutečega prijeli nai cesti, .so odpeljali s seboj. Na levem bregu potoka Sušice jih je nekaj partizanov, skritih v gozdiču-, pozdravilo z nekaj streli. »Hrabra itn zmagovita« italijanska vojska je bila takoj vsa- iz sebe. Eni so pričeli bežati proti Straži in streljati kar na slepo na vse strani, drugi so se poskrili med žita na polju in -streljali v zrak, spet drugi so podili mule, preobračali ka-rete in podobno, pri čemer -se jih je mnogo poškodovalo. Med njimi je biil tudi vojaški zdravnik, ki je moral zaTadi nesrečnega paid-(:«;■ celo v bolnico. V tej zmedi sta ujetnika Italijanom ušla. Mlajšega Znidaršiča, ki je bežal proti domu, so zopet ujeli in gia; potem v Vavti vasi ustrelili; Bučar je bežal v nasprotno smer proti gozdu in jim je srečno ušel, čeprav so za njim streljali. Paničen i talijanski beg pred nekaj partizani je rodil med domačini mnogo zabave in smeha, zlasti še, ko so zvedeli, kako so se nekateri oficirji skrili med koruzo in streljali v zrak ali pa ,so se iskriv-ali po gospodarskih poslopjih. Toplicami so bili prepričani, da se Italijani v popoldanskih urah vrnejo, da bi se maščevali za sramoten beg nad prebivalci, zato jih je veliko odšlo v vinsko gorico Rigelj. kjer so ostali tudi čez noč. Italijanov ta dan sicer ni bilo več nazaj, prišli pa so naslednji dan. S seboj so imeli lopove, iz katerih so streljali proti kočevskim gozdovom, kjer naj bi bili po njihovem mnenju partizani. Kaj hujšega ta: dan ni bilo; pred Italijani je bil od tedaj nekaj čaisa popoln ^mi-r, večkrat pa so streljali s topovi iz Straže po Topliški dolini; to pa TopHčanov. niti partizanov ni vznemirjalo. Partizani so bili v Toplicah kakor doma; nabavljali so razne potrebščine za nove postojanke v kočevskem Rogu. Pri delu so jim pomagali domači aktivisti. Ponoči so podirali telefonske drogove in se preskrbovali z žico za partizanske telefone. Ob cestah so podirali drevje in ga valili na pota, da bt zavirali pohode italijanske vojske. Izbrisali in prebelili so italijanske napise po hišah in odstranili vse, kar je spominjalo na italijansko okupacijo, kar pa takrat še ni ostalo trajno. Zopetmi nepričakovani prihod1 fašistov je še pred veliko roško ofenzivo prisilil domačine, ki se niso mogli pravočasno umakniti v gozdove, da so izbrisane napise spet popravili- ( regorc Drago. DOLENJSKI LIST« — 3 P TS E 3 O NAM' France Žužnjalo med dolenjskimi volivci Najnovejšega prav gotovo še ne veste. Vprašajte Franceta Žužnjalo! Kdo je to, se čudite? V mraku obiskuje »boljše« hiše,* se prihuljeno stisne k mizi v krčmi in posluša možake, potem pa pristavi svojo: »Sem slišal, da jih bodo selili...« »Koga selili?« planejo možje in ga debelo gledajo. »I koga, Slovence! Na Madžarskem že postavljajo šotore, v Italiji pa barake! Boste že videli, takoj po volitvah...« Možje strmijo, Žužnjalo pa se tiho umakne iz gostilne in gre dalje. V zadnjih tednih je obiskal okolico St- Jerneja, Skocjana, Orehovico in še nekaj vasi v Beli krajini. Zenice se križajo, Zužnjalovu sorodniki pa ob večerih šepetajo sosedom ob vratnih podbojih: »Res je, le počakajte, takoj po volitvah bodo začeli! Je že podplisan sporazum z Italijo! Samo to se še ne ve, kdo nas bo hranil; Lahi dajo zemljo in barake, hrane pa ne . ..« V Sv. Petru je Žužnjalo govoril drugače: »Kdor bo volil 18. marca, bo volil za prisiljen vstop v zadrugo! NlJcar na volišče!« Na Težki vodi pa je v hišah, kjer gospodarji še do danes niso člani' OF, ubral spet druge strune: »Stare politične stranke naj vam dajo nazaj! Samo OF je premalo; če pa že greste na volišče, je vseeno, kam volite, v črno- ali pa v frontno .. .« Marsikje jo dobi Žužnjalo seveda po gobcu; ni lahka stvar agitirati proti ljudstvu in njegovim željam za mirnim delom. Pri tistih, ki so izgubili mastne stolčke in stara jugoslovanska korita, pa je lepo sprejet. Nasitijo fin napojijo ga in še mu obljubijo zvesto sodelovanje. »Zdrave slile« se ga oklepajo z vsemi štirimi. V prihodnjih dneh bo stresal Žužnjalo »najnovejše novice« kar z obema rokama! Do volitev bo zelo delaven, nato pa se bo spet umaknil na zasluženi dopust. Res, Žužnjalo nima lahkega dela — samo bedaki in lahkovernežt mu še verjamejo ... Kis S popotno torbo pri špekulantih Stehanja vas leži pri Velikem Gabru v trebanjskem okraju. Aktivisti jo imajo na spisku »trdih orehov«. Pravijo, da gre že vsa leta v Stehanji vasi z odkupi bolj trdo. Tu živijo kmetje, ki se sami sebi smilijo; vsaka tudi najmanjša dajatev za skupnost se jim zdi nemogoča in previsoka. Odkritje bunkerjev v Stehanji vasi pa je pokazalo drugačno sliko: nekateri »reveži« so imeli toliko žita, da so jim bile domače kašče premajhne ... Znosili bq ga v bunker, ki stoji že iz davnih časov poleg hišice malega bajtarja. Fantje z okraja so se nemalo začudili,' ko so v starem zidov ju odkrilii 4000 kilogramov žita, večje količine masti, električni motor za žaganje drv, kolo in raznovrstno uporabno »drobnarijo« ... Ali živimo v času turških napadov? Ali pa skrivamo pridelke kakor pred »rimskimi osvajalci«, ki so imeli nenasitne malhe za kokoši, mačke, jajca in vse drugo, kar je zraslo na polju ali v hlevu? Ne, ni nas strah grabežljivih tujcev — le navadili smo se lagati lastni, domači, ljudski oblasti, da »nič nimamo« in da živimo le od paketov, ki nam jih pošiljajo strici iz Amerike. O ti ljuba stehanjska nedolžnost in nepokvarjenost! Toda — šalo na stran. Bunker je bil nekaterim premajhen (ali pa ni bil dovolj va*-ren?!). Zato so zakopali lonce masti globoko v zemljo (tam je hladno, maščoba pa se na toplem rada pokvari!). Drugi spet so jih po. kopali v slamo, najbrihtnejše glavice pa so »vskladiščile« mast v steklenicah po 50 kilogramov kar v — gnoj na polju. Kaj je vrag motil to mlado in radovedno »ablast«, da je začela šariti celo po gnoju, so se jezili nesrečni lastniki mastnega gnoja. Jože Gorišek iz iste vasi je dobrega srca. Je kmet, vendar pa ne ve, da bi si čebele pokvarile želodčke, če bi se spravile nad tistih 200 kg lepega žita, ki ga je »shranil« v čebeljnak. Kmet Bulka je dolžan za lansko leto še 30, za letošnji januar pa 10 kg masti. Pa kaj hočeš, revežu, če nima in nima? Torej tudi oddati ne more — tistih 50 kilogramov čiste masti, ki je shranjena v slami, pa ni da bi omenjal ... V Ameriki in drugje po svetu so brali, kako nas je udarila lanska suša. Zbirajo živež in nam pošiljajo zastonj in za denar razno blago. Bulka, Gorišek in drugi o vsem tem seveda ničesar ne vedo. Za otroke in slabotne ljudi prihaja pomoč, nekateri naših kmetov pa sedijo na vrečah pridelkov, ki bi jih brez škode za svojo družino lahko prodali državi. Od stehanjskih špekulantov sem se vrnil s prazno torbo. Jezni so name in mi torbe niso hoteli napolniti... Nič zato, drugič bom zavil k bolj prijaznim ljudem. -ko- Nesreča ne počiva Za marsikoga je nesreča usodna; neprevidnost pri delu ali potovanju mu zapusti trajne sledove. Iz podatkov novomeške bolnišnice je razvidno, da se pripeti največ nesreč iz neprevidnosti, ki jih povzročajo odrasli pravtako kakor otroci. V zadnjem času so bili pripeljani v bolnico: Marušič Jožefa* gospodinja iz Cešnjevic; doma je padla tako nesrečno, da si je zlomila rebra. Miner Viktor Breznik iz Mirne peči je pri miniranju padel na kamenje in sd poškodoval levo stran reber. Rudar Slavko Jesih v Kanižarici je padel pri delu in si poškodoval levo roko, Anton Gornik pa si je na žagi Kmetijske zadruge v Suhorju isti dan poškodoval nogo, na katero mu je padla težka deska. Matere so navzlic vsem opozorilom in izkušnjam dostikrat še vedno premalo previdne pri malih otrocih. Puščajo jih same v bližini vročih štedilnikov ali večjih posod z vodo. 17-mesečna Sinko Nadica, hči miličnika iz Semiča, je ostala sama v kuhinji le toliko časa, da je odšla mati po drva. Otrok je padel na štedilnik in (flobill opekline po obrazu. 2-letni Jože Gornik, sin delavca, iz Ločne, je padel v trenutku, ko je mati odšla iz kuhinje, na vroč štedilnik; poškodoval si je hrbet in glavo. Nadvse pretresljiv pa je primer težke neprevidnosti, ki se je zgodil pred kratkim- na železniški postaji v Novem mestu. 17-letna Dragan Magdalena je skočila na vlak, ki je že vozil iz postaje, pri tem pa je padla pod kolesa tako nesrečno, da so ji morali v bolnišnici odrezati levo roko. Pri tem ne zadene železnice prav nobena krivda. O nesrečah na vlakih se je govorilo in pisalo že ogromno, vendar pa se nekateri ne zmenijo za varnostne predpise. Zveza borcev — najdejavnejša organizacija v Žužemberku 114 članov Zveze borcev v Žužemberku je preteklo nedeljo imelo letni občni zbor. Iz poročil predsednika tov. Lavriča in delavnega tajnika tov. Smrketa je bilo razvidno, da je izven vrst ZB še precej ljudi, ki imajo vse pogoje za članstvo v naši borbeni organizaciji. S pomočjo tajnika in predsednika je bila ustanovljena nova organizacija ZB v Sela-Hinjah. Posebno se je članstvo izkazalo pri prostovoljnih delih, saj so pri gradnji zadružnega doma, na ekonomiji in drugje opravili 243t> prostovoljnih ur in presegli obvezo kar za 1439 ur. Posebno so se izkazali v tednu cest, za kar so prejeli vrsto praktičnih nagrad. Premalo pa so doslej skrbeli za pomoč pri izvenarmadni vzgoji mladine in ljudstva, predvsem pa pri protiletalski zaščiti. Pri drugem ljudskem posojilu so člani ZB v Žužemberku vpisali 69.000 din. Zvesto skrbijo za grobove padlih borcev, katerim bodo sredi trga postavili veličastno kostnico. Tam, kjer so divjali najhujši boji, bodo dobili borci zadnji počitek, sredi svojega ljudstva. Zastopnik okrajnega odbora je na občnem zboru menil, da tega ne bi delali, temveč skrbeli le za grobove. Člani pa so bili odločno za svoj predlog. Stara partizanska mati je povedala takole: Hočemo imeti najdražje med nami in ni je sile, ki bi nas pri tem ovirala! Ce nam ne bi hotel nihče pomagati, si bomo pomagali sami. Naši borci bodo vedno med nami! Zbor je navdušeno pozdravil besede partizanske matere. Pri volitvah novega odbora so spet izvolili v odbor najboljše, med njimi tudi tov. Lavriča in Smrketa. Med drugim so nato sklenili, da bodo uredili prostor za spomenik, pri raznih delih naredili 1000 prosto- voljnih ur, pri zaidružnem domu pa 300 ur. Pomagali bodo pri izvenarmadni vzgoji ljudstva, poživili strelsko družino, na predvečer volitev pa bodo kurili kresove. V ZB bodo vključili vse, ki imajo pogoje za članstvo. SI. Hotko. OBJAVA POHITITE Z NAROČILI! Založba »KMEČKA KNJIGA« VAM NUDI: Dvomcscčnik »SOCIALISTIČNO KMETIJSTVO« na približno 60 straneh. Letna naročnina din 180.— Mesečnik »SADJARSTVO, VINARSTVO, VRTNARSTVO«. Letna naročnina din 120.— Mesečnik »ŽIVINOREJEC«. Letna naročnina din 100.— Naj ne bo nobene kmečke hiše, ki ne hi naročila knjižne zbirke, ki Jo bomo izdali v tem letu! Na zalogi imamo še naslednji knjižici: Skulj: »PRIROČNIK SADJARSTVA IN VRTNARSTVA«, kjer je v vrstnem redu opisano delo na vrtovih in v sadovnjakih. Cena knjižici je din 22.— Rustja: »KAKI« ali japonsko jabolko. Knjižica opisuje vzgojo drevesa, ki hitro raste, kmalu rodi in prinaša lep dohodek. Drevo dobro uspeva zlasti v prisojnejših legah. Cena knjižici je din 20.— Pohitite z naročili, ker je naklada naših knjig in revij omejena! Naročila naslavljajte na: Založba »Kmečka knjiga«, Ljubljana, Dalmatinova l/l. (Telefon 38-90, račun Narodna banka 604-90321-11). MALI OGLASI RIBARSKA ZADRUGA NOVO MESTO obvešča vse, ki se zanimajo za ribolov, da bo vpisovala člane samo do 15. marca 1951. Poznejše prijave ne bodo upoštevane. Upravni odbor. Okrajni odbor Ljudske prosvete v Novem mestu išče dobrega knjigoveza. — Interesenti naj se javijo v pisarni odbora v osnovni šoli. Takšnih ljudi nam manjka Zilje so majhna vasica med Vinico in Pre-loko, na skrajnem južnem robu Bele krajine. Šolarji iz Zilj so doslej obiskovali pouk v osnovni šoli na Preloki. Ker pa je v zimskem času zaradi snežnih žametov pot v šolo pogosto neprehodna, so Ziljani sklenili, da bodo postavili za svoje otroke šolo v domači vasi-Nobene druge pomoči ne prosijo ko učitelja. Vaščani so na zadnjem zboru volivcev sprejeli obveznost, da bodo sami nažgali toliko apna, da ga bo dovolj za zgraditev nove šolske stavbe in za zamenjavo za opeko, kolikor je bo potrebno za šolsko stavbo. Sami bodo na vozil i les iz svojih gozdov, sami bodo z udarniškim delom vršili vsa tesarska, mizarska in zidarska dela. Ce je želja po kulturnem napredku tolikšna in če Zlljanom z zgraditvijo nove šole ne bo treba drugega ko učitelja, bo naša prosvetna oblast z veseljem ugodila njihovi prošnji. Da, takšnih ljudi nam manjka v Beli krajini! Ce bi jih bilo več, bi bile tudi prosvetne razmere v Beli krajini še vse boljše kakor so. —c. V OTOKU NE SME GORETI . . . V Črnomlju imajo okrajno gasilsko zvezo, ki z domačim mehaničnim podjetjem Franca Obla-3