• Čim več aluminija proizvesti s čim manjšimi stroški Predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner v elektrolizi V okviru obiskov slovenskih občin je predsednik ZSS tov. Vinko Hafner, s katerim sta bila tovariša Srečko Mlinarič ^-r predsednik republiškega odbora za kovinsko industrijo in Boštjan Pirc, o-biskal tudi občino Ptuj. Poglaviten namen njegovega obiska v vseh občinah je bil, pogovoriti se s predstavniki družbenopolitičnih skupnosti in organizacij o sedanjem ekonomskem trenutku, o vlogi sindikata v DO, o polletni bilanci DO itd. Občino Ptuj je tov. Vinko Hafner obiskal 23. 8. 1979. Njegov obisk je bil izrazito delaven, saj je imel razgovore od 8. do 18. ure. Ob 8. uri se je pogovarjal v Ptuju š predstavniki občine, občinskega komiteja ZKS, občinskega sindikalnega sveta, SZDL in predstavniki TGA — Kidričevo, kateri so ga seznanili z uspehi in težavami delovnih organizacij, še posebej TGA —-Kidričevo. Predsednik RS ZSS je dejal, da je že precej let tega, kar je bil v ptujski občini in je presenečen nad njenim hitrim razvojem. Ker pa se danes v slovenskem prostoru izredno dosti razpravlja o aluminiju in z njim v zvezi o TGA Kidričevo, si želi ogledati to DO in se pogovarjati z njenimi predstavniki o sedanjem trenutku TGA, o njeni perspektivi, o perspektivi SOZD UNIAL itd. Po pogovorih v Ptuju si je tov. Vinko Hafner ogledal proizvodne TOZD in gradbišče nove livarne v TGA, nato se je pogovarjal z vodilnimi poslovodnimi in družbenopolitičnimi delavci TGA. Zanimalo ga je predvsem delo sindikata, aktivnost članov ZK v sindikatu, e-notnost DPO in tudi to, kako so si enotni TOZD-i, kako smo kadrovsko moč- ni in enotni, kako skrbimo za delavca, kako se pripravljamo na novo investicijo, kako se delavci izrekajo zanjo in še mnoga druga področja dela. Predsednik ZSS rad izve vse, mimogrede kaj povpraša, tako da si u-stvari celovito sliko in šele nato poda oceno in hkrati napotke za boljše delo, tako sindikata kot poslovodnih struktur. Tudi v TGA je bilo tako. Hitro je ugotovil, da je pri nas dostikaj narobe, da bo treba marsikaj urediti, če hočemo, da bo družba podprla investicijo in nam odobrila 326 starih milijard. O neenotnosti DPO in poslovodnih struktur ne sme biti niti govora, enotnost in združitev moči je predpogoj, da se investicija uspešno realizira. Tudi za to, da nam kadri odhajajo, je vzrok pri nas. Prav gotovo ni normalno, da gredo direktorji iz DO en za drugim. Ali nimajo dobrih pogojev za delo ali so premalo plačani? Še posebj je povdaril, da bomo mo- rali delavce in strokovnjake, in to prave strokovnjake, dobro plačali, saj so pogoji za delavce nevzdržni, pravi strokovnjaki pa odhajajo na bolje plačana delovna mesta v druge DO, SIS ali DPS. Tudi o SOZD UNIAL ni imel dosti pohvalnih besed, kritičnih prav gotovo dosti več! Da se UNT-AL ne razlikuje dosti od tistih z direktorjem, tajnico in fikusom in da smo temu krivi predvsem mi v TGA in IMPOL-u, kajti SOZD smo mi in ne tistih nekaj strokovnjakov v Mariboru, kajti oni so le izvrševalci naših želja in hotenj. Če nam odgovarja, da imamo SOZD le na papirju, in to je praksa prejšnjih let pokazala, potem delavci na sedežu UNIAL-a sami pač nič ne morejo storiti. Dosti kritičnih in tudi pohvalnih besed za naš kolektiv je izrekel tovariš Vinko Hafner v tem pogovoru in mnogo koristnih napotkov za delo vnaprej nam je dal. Naša dolžnost je, da se vsi skupaj teh napotkov in nalog držimo in jih ne pozabimo. Delati še naprej po starem resnično ne smemo: čim več aluminija, kateri bo proizveden pri čim manjših stroških, to mora biti naša skupna naloga! Po obisku v TGA je tovariš Vinko Hafner še prisostvoval seji OS ZSS Ptuj, kjer se je seznanil še z gospodarsko problematiko in polletno bilanco ostalih DO v občini Ptuj. Naslednji dan je o-biskal DO IMPOL v Slovenski Bistrici. Stanko Perko ■ ■ — Disciplina, odgvornost, za- vest, str. 3 — Veteranski »Ho - Ruk«! str. 7 ULJ — Naš dom počitka v Crikve- niči je treba reaktivirati, str. 8 j — Kolonija v Biogradu in še kaj, str. 10 Priročno skladišče strojne delavnice Problemi In nasprotja v razvoju naše samoupravne in socialistične družbe Delovni ljudje se v vsakdanjem življenju srečujemo z najrazličnejšimi problemi in nasprotji. E-den takih problemov je produktivnost dela. Zavedamo se, da je naša delovna produktivnost premajhna. Delovni ljudje si premalo prizadevamo, da bi jo dvignili. Želimo si novih cest, modernih bolnišnic, prostornih šol, kul-, turnih domov in še in še. Vsega tega pa ne bomo i-meli, če se naša delovna storilnost ne bo dvignila. Nenehno se tudi trudimo, da bi se dokončno u-veljavil zakon o združenem delu, ki je bil dokončno sprejet dne 25. 11. 1976, temelji pa na ustavi SFRJ in na sklepih X. kongresa ZKJ in pomeni za delavski razred in za vse delovne ljudi naše družbe in tudi v širšem merilu, izjemen dogodek. Zakon o združenem delu, daje rešitve za žgoča vprašanja odnosa vseh delavcev do sredstev za proizvodnjo in do sadov oz. rezultatov na podlagi marksistične znanstvene analize gibanj družbe, nasprotij družbe in samoupravne prakse. Ta zakon bo postal zelo močno o-rožje v rokah delavskega razreda na poti v brezrazredno družbo. Zakon o združenem delu obravnava tudi plačilo po delu. Ko se bo to plačilo po delu tudi v praksi povsem uveljavilo, se bo dvignila tudi naša produktivnost, s tem pa bomo lažje realizirali zastavljene cilje. Problem je tudi razlika v razvitosti republik, kar pa je tudi zgodovinsko pogojeno. Vendar pa smo vsi delovni ljudje naše samoupravne socialistične družbe, čvrsto povezani v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Slovenija je na primer bolj razvita, kot Bosna in Hercegovina, ima namreč bolj razvito industrijo, turizem in podobno. Vendar pa si vsi skupaj prizadevamo, da bi takšne razli- ke odpravili tako, da ne bomo več govorili o razvitih in nerazvitih področjih. Vsa ta prizadevanja pa vodijo v naš še lepši JUTRI: Tudi samoupravljanje pri nas še ni povsem zaživelo. Vsak človek v naši družbi bi moral povedati svoje mnenje o določenih svareh, prav vsak bi moral sodelovati pri urejanju zadev, ki so širega pomena, pri odpravljanju napak, ki jih je še vedno veliko. Omenila bi na primer probleme zdravstva. Na tem področju smo že veliko naredili, imamo pa še vedno premalo bolnišnic, zdravstveno varstvo na nekaterih področjih še vedno ni zadovoljivo urejeno. Tudi pri otroškem varstvu naletimo na veliko problemov. Tu so problemi sredstva za gradnjo o-troškovarstvenih ustanov, potreben je ustrezen kader, ki bo pazil in vzgajal malčke, kajti v naši državi je čedalje več žena, ki se zaposljujejo, zaradi tega pa potrebujemo čedalje več otroškovarstve-nih ustanov, v katerih so otroci varno preskrbljeni, medtem, ko matere delajo. V nekaterih občinah, kjer industrija ni dovolj razvita, je problem nezaposlenosti žena. Ponekod so delovna mesta le za moške, za ženske pa primernih ni. Ta problem je potrebno odpravljati in ženam omogočiti, da se vključijo v proizvodni proces in enakopravno delujejo tudi na družbenopolitičnem področju. Tarejo nas tudi stanovanjski problemi, poseben in čedalje večji problem je onesnaževanje zraka in u-ničevanje naravnega okolja in še in še. Člani naše samoupravne socialistične družbe, se moramo spoprijemati tudi s socialnomaterialnimi problemi — alkoholizem. Tu velja poudariti še, da je problem tudi velik krvni davek na cestah, ki je posledica neosveščenih voznikov oz. vseh udeležencev v prometu, kjer je vsak dan na cesti ogrožena naša največja vrednota človek. Ti pojavi so v svetu vsakdanja stvar in pojav v naši družbi ne smemo samo »kritizirati«, saj vemo, da ima naša samoupravna socialistična družba številne prednosti in vrednote. Največja pridobitev naše socialistične družbe je samoupravljanje. Imamo več oblik samoupravljanja, oz. neposrednega odločanja: družbeno dogovarjanje, samoupravno sporazumevanje, referendume, zbore delavcev itd. S samoupravljanjem smo dosegli zgodovinsko težnjo, da lahko delovni ljrdje o vseh stvareh odločajo samo v svojih delovnih organizacijah ali družbenopolitičnih skupnostih. Vedeti moramo, da je prva skrb naše socialistične samoupravne družbe skrb za človeka. Vsem o-trokom naše družbe, prav tako tudi odraslim, je o-mogočeno šolanje, oz. izobraževanje, tudi študij ob delu. Razvoj znanosti, tehnologije in ostalega v svetu in pri nas terja od vsakega posameznika čedalje več, zato se moramo nenehno strokovno izpopolnjevati, da gremo lahko v korak s sodobnim razvojem sveta. V svetu pa smo znani tudi zaradi naše politike neuvrščenosti, katere pobudnik in duhovni oče je naš legendarni Josip Broz Tito. Vsi delovni ljudje SFRJ smo za miroljubno koeksistenco, za mirno in enakopravno sožitje med narodi, za napredek znanosti in kulture — seveda vse v miroljubne namene. Ne pripadamo nobenemu vojaškemu bloku v svetu, ne želimo ničesar, kar ni naše, prav tako pa tudi nikomur ne dovolimo, segati po tistem, kar je naše ali blatiti pridobitev naše NOB in povojne graditve. Polona Kolenc Beseda urednika Letni dopusti in počitnice se počasi iztekajo, oziroma so za mnoge že končane, predvsem seveda za naše najmlajše, ki so že v začetku meseca morali ponovno prijeti za kljuko šolskih vrat. Tudi sam sem v tem počitniškem vzdušju razmišljal o tem ali ne gre malce spremeniti našega glasila. Smatram namreč, da je rubrika pod gornjim naslovom mnogim že postala odveč in bi jo morda le kazalo spremeniti ali pa zamenjati s kakim drugim načinom oziroma obliko. Rubrika je namreč največkrat izzvenela kot stalne prošnje in moledovanja do naših bralcev za nove sodelavce, ki sicer niso padle povsem na plodna tla, so pa vsekakor rodile tudi določen uspeh. Vaših mnenj ter morebitnih pripomb in predlogov nismo dobivali, pa je zato res vsako nadaljnje moledovanje in prosjačenje za novimi sodelavci in vašimi mnenji povsem odveč. S tem sicer ne mislim reči, da smo v uredniškem odboru že tudi vrgli puško v koruzo -— ne, še zdaleč ne, le način želimo spremeniti, naše delo v tej smeri pa samo še okrepiti in ga izboljšati v okviru naših moči in zmožnosti. Danes ne bom apeliral in vas prosil, da se vključite med naše sodelavce in nam pomagate, ampak bom omenil nekatere zadeve, ki bodo morda bolj osvetlile zakaj so bila naša ali pa moja moledovanja zastonj ali bolje rečeno skromnejša kot sem pričakoval. Ko sem se pogovarjal z nekaterimi sodelavci, ki so že sodelovali s vojimi sestavki v »Aluminiju«, o tem zakaj več ne sodelujejo, so mi dejali, da pač preslabo plačamo in da se zato nima smisla truditi ter tratiti čas, papir in pero, drugi so se izgovarjali, da nimajo i-dej, tretji, da v tem pisanju ne vidijo nobenega napredka ali kakih izboljšav pri našem delu in tako dalje. Morda imajo prav — toda, če bi vsi menili tako? Povsem drugo poglavje pa so tudi taki, ki menijo, da si tisti, ki vneto delamo pri oblikovanju našega skupnega glasila služimo denar na račun nekoga (morda tudi tistega, ki to meni) in, da pač pišemo le zato, da zaslužimo nekaj denarja. No, o tem prav gotovo ne bi kaz.alo izgubljati besed, ker to govorijo taki, ki nikoli niso bili in ne bodo za boljši sistem obveščanja in informiranja kateremu daje posebni poudarek tudi zakon o združenem delu ter mnogi drugi akti. Tisti, ki tako govorijo in mislijo, živijo med nami — kdo so, vedo najbolj sami in se naj potrkajo po vrsih in na svojo zavest, koliko so storili za boljši način ter sistem obveščanja v naši DO, Tudi oni bi lahko dobili (»skromen«) honorar, ki pač pripada vsakemu dopisniku in sodelavcu, pa je zato bolje, da svoje misli oziroma pripombe spravijo bolj ugodno v promet ne pa z obrekovanjem in natolcevanjem. Vsak dobi za svoje delo tudi ustrezno plačilo, če je seveda naš honorar tudi resnično plačilo za opravljeno delo, pa naj razmislijo in povedo drugi. Toliko v odgovor takim sodelavcem! Vsekakor ponovno želim, da bi naše glasilo predvsem popestrile strani, katere bi naj bile občasne ali stalne, bodisi od naše mladine oz. o njihovem delu (danes je tak sestavek že objavljen — morda jih bo v bodoče še več), o delu planinskega društva, krvodajalcev in še mnogih drugih. Kako o tem posvečajo vso pozornost v nekaterih, naših glasilih DO v SRS naj nazorno govorijo tudi njihovi emblemi na njihovih straneh. To je nazorni prikaz tistega, kar se da narediti, če je pri vsem prisotna odgovornost in zavest pri našem informiranju. V mnogih glasilih naših delovnih organizacij v naši republiki izredno aktivno delujejo predvsem mladi, planinci ter krvodajalci, seveda pa poleg njih še mnogi drugi iz društev in organizacij ter KS. Morda bo moj predlog za stalne strani vsaj treh omenjenih naletel na plodna tla in če bo, je moje delo bilo uspešno. Ali še bo v bodoče obstajala rubrika »BESEDA UREDNIKA« bo odločil UO našega glasila, vendar osebno smatram, da je potrebna sprememba oblike in vsebine. Ob koncu pa še to. Ker se je uredniški odbor odločil, da zmanjša obseg strani »Aluminija«, ni v današnji številki več sestavkov in dopisov sodelavcev, predvsem tistih, ki obsegajo 9 ali 11 strani. Verjetno ne bodo objavljeni niti v prihodnje, ker se bo obseg verjetno še zmanjšal. Na željo lahko dopisniki dobijo sestavke vrnjene! Več o tem bomo podrobneje pisali v naslednji številki v oktobru. Do takrat pa lep pozdrav. Urednik Obisk predsednika slovenskih sindikatov Vinka Hafnerja s sodelavci v naši delovni organizaciji Med ogledom Pogovori po ogleda tovarne mm mm —- ZAVBT Na straneh našega tovarniškega glasila, smo že večkrat pisali tako o disciplini, kot o odgovornosti in tudi naši zavesti. Odveč bi bilo ponovno ponavljati dejstva, ki peljejo do nediscipline, do neodgovornosti in skratka do tistega čemur bi največkrat morali reči zavest ali celo majhna solidarnost. Zakaj sploh gre? Že nekajkrat smo razglabljali o tem, da so delavci v izmenah posluževalci delovnih proizvodnih strojev in naprav in, da lete morajo tudi posluževati ter jih vzdrževati — pri čemer seveda mislimo najbolj na čiščenje same naprave in okolja. Dobro vemo, da so naše naprave že krepko iztrošene in, da je zaradi tega razumljivo tudi vzdrževanja vse več, predvsem še zaradi prizadevanja, da bi iz naših proizvodnih naprav iztisnili kar se da največ. To seveda lahko gre do določene meje, potem pa je strošek vzdrževanja vse večji in zahtevnejši in razumlijvo tudi dražji. Vendar ne želim govoriti o tem ampak o povsem drugem pojavu s katerimi se bomo v bodoče morali krepkeje spoprijeti. Gre namreč zato, da pri nas dela v proizvodnih o-bratih mnogo ljudi iz drugih TOZD ali celo od zunaj same. DO. In kaj se dogaja? Največkrat to, da moramo prav tisti, ki delamo v izmenah krepko pospravljati in čistiti za mnogimi izvajalci raznih remontnih ter ostalih del. Največji dokaz zato je bila tudi nedavna akcija čiščenja, ko smo morali prav mi, ki bi največ pozornosti morali posvečati proizvodnim napra- vam in sami proizvodnji, pospravljati za mnogimi izvajalci del v naših o-bratih od tistih, ki so dolžni za redno sprotno vzdrževanje naprav, pa vse do tistih, ki se ukvarjajo z gradbenimi in montažnimi deli na raznih koncih v TOZD tovarna glinice. Lepo je delati v čistem in urejenem okloju, vendar bi se tega morali zavedati tudi tisti, ki največkrat za sabo pustijo vrsto odpada, ki ga naj potem za njimi pospravijo drugi — in kdo so tisti drugi? Mi delavci v neposredni proizvodnji v izmenah, ki moramo poleg svojega rednega dela na napravah in rednega čiščenja krepko pospravljati tudi za mnogimi drugimi. Prav pri tem pa mislim, da je vse to še kako vezano na sam naslov od discipline in odgovorno- sti do tiste, tolikokrat izrečene besede solidarnost. Zakaj ne. bi tisti, ki pustijo toliko navlake za za svojim delom le malce pomislili nato, da je tudi tisti, ki bo pospravljal za njimi, plačan za svoje redno delo in ne za čiščenje za nekom. O tem smo se že večkrat pogovarjali tudi na raznih proizvodnih in ostalih sestankih ter zahtevali, da se uredi vse tako, da ho sleherni, ki v proizvodnih obratih vzdržujejo naprave, za seboj pospravijo vse tisto kar jim je pač ostalo odveč, bodisi neuporabnega ali pa še u-porabnega. Naj bi se zavedali, da je lepo pospraviti za seboj in, da s tem pomagajo tudi tistim v izmenah na proizvodnih napravah da se bolj temeljito posvetijo sami proizvodnji, saj je skratka tudi razumljivo, da se dohodek ustvarja z boljšo proizvodnjo in ne za pospravljanje za nekom tretjim. če bomo končno uspeli vsaj delno v tej smeri, potem bomo tudi kaj več lahko sprego-govorili o zavesti ter solidarnosti enih napram drugim. Povdariti pa je treba tudi to, da so pa še vseeno tudi izjeme in so taki, ki za seboj redno in lepo pospravijo, tako delavci gradbenega vzdrževanja (šamoterji) vulkanizerji pa še morda kateri. Naj bodo za vzgled tudi ostalim. Vem, da bodo ob teh vrsticah tudi pikre pripombe — vendar je žal to resnično in to bodo lahko mnogi še kako potrdili — predvsem pa bi se naj potrkali na svojo zavest tisti, ki puščajo za seboj nered, nesnago in ne vem kaj še. (Nadaljevanje na 5. str.) Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu avgustu 1979. Indeks prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta napram proizvodnji v istem obdobju preteklega leta. I. DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA INDEKS T U Z, JJ Proizvod DOSEŽENO 1979/1978 1979 VIII/79 I-VIII/79 VIII/78 I-VIII/78 VIII/79 I-VIII/79 6 : 4 7 : 5 6:2 7 : 3 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 TOZD TOVARNA GLINICE — Al hidrat — Al‘Os 9.031 74.686 11.139 82.248 11.996 82.240 108 100 133 110 — Kalc. glinica 8.413 67.895 8.129 67.573 8.404 69.710 103 103 100 103 TOZD PROIZVODNJA ALUM. — Elektrolit. Al — hala A 1.733 13.586 1.757 13.586 1.765 13.584 100 100 102 100 — Elektrolit. Al — hala B 2.115 16.581 2.131 16.555 2.127 16.544 100 100 101 100 — Anodna masa 2.446 18.038 2.477 16.579 1.347 18.281 54 110 55 101 TOZD PREDELAVA ALUMIN. Livarna skupaj: 4.103 32.109 3.977 31.265 4.047 31.858 102 102 99 99 E aluminij 280 2.198 304 2.747 350 2.305 115 84 125 105 Al formati 1.893 14.827 1.770 13.688 1.646 14.546 93 106 87 98 Drogi za kline 9 71 . — 8 84 — — 89 118 Tokovodniki 0,510 5 — — — 10 — — — — Gnetne zlitine 310 2.430 353 3.411 284 2.146 80 63 92 88 Livarske zlitine 1.435 11.210 1.453 10.729 1.648 11.549 113 108 115 103 Predzlitine skupaj: 175 1.368 97 690 111 1.218 114 176 63 89 — za prodajo 98 764 — — 26 637 s — 27 83 — za lastno porabo 77 604 — gsg 85 581 — — 110 96 Predelava iz pretaplj. 85 666 — 57 156 1.100 ■ — s — 184 165 Proizvod, livarne skupaj 4.188 32.775 3.977 31.322 4.203 32.958 106 105 100 101 TOZD tovarna glinice V mesecu juliju smo proizvedli 8.330 ton Al hidrata, kar je za 701 tono manj kot smo planirali (indeks 92) in 3.728 ton manj kot isti mesec lani (indeks 73). Proizvodnja kal-cinirane glinice je v primerjavi s planom za 799 ton večja (indeks 109), v primerjavi s preteklim letom pa manjša za 605 ton (indeks 94). Poraba najvažnejših surovin je bila v mesecu juliju večja od planirane pri porabi pare (indeks 114) in električne energije (indeks 103). V obdobju od I-VII pa je poraba surovin večja pri Na lugu (indeks 119) in pari (indeks 102). TOZD proizvodnja aluminija Proizvodnja elektrolitskega aluminija je v primerjavi s planom v mesecu juliju manjša v o-beh elektrolizah za 22 ton (indeks 99). Dosežena proizvodnja je tudi v času od I-VII manjša od planirane in to za 82 ton (indeks 99). Letošnja količinska proizvodnja je tudi v primerjavi z lanskim letom v obeh halah manjša in to v hali A za 11 ton in v hali B za 7 ton (indeks 99). V juliju je poraba surovin večja od planirane v Hali A pri kriolitu (indeks 102). Doseženi normativi v obdobju januar- V livarni smo v mesecu juliju proizvedli za 167 ton ali 4% manj livarniš-kih proizvodov kot smo planirali, tudi kumulativna proizvodnja je ža 1% manjša od planirane. V primerjavi s preteklim letom pa je julijska proiz- julij pa so večji v hali A pri kriolitu (indeks 103) in el. energiji (indeks 101), v hali B pa pri anodni masi (indeks 101 in el. energiji (indeks 102). Primerjava v juliju doseženih normativov z junijem pa kaže, da se je poraba el. energije v elektrolizi A zmanjšala, v elektrolizi B pa nekoliko povečala. V proizvodnji a-luminija bi morali podrobneje analizirati pozitivne in negativne spremembe, da bi lahko, predlagali ustrezne ukrepe za izboljšanje normativov porabe el. energije. vodnja večja za 8% oziroma za 313 ton, dosežena proizvodnja od januarja do julija pa za 5°/o oziroma za 1.410 ton večja od dosežene proizvodnje v istem obdobju lanskega leta. TOZD predelava aluminija n. PRIKAZ PORABLJENIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA Proizvod Surovine Enota mere Plan 1979 Doseženo avgust 1979 I.-VIII. Indeks 4:35:3 1 2 3 4 5 6 7 TOZD TOVARNA GLINICE — boksit t 2,627 2,506 2,580 95 98 — NaOH t 0,0948 0,06103 0,10497 65 111 para cal 3,0419 2,97733 3,07384 98 101 — el. energija kWh 359,208 285,146 310,090 79 86 TOZD PROIZVOD. ALUMINIJA E Al — hala A — glinica t 1,920 1,91981 1,92067 100 100 |8§lanodna masa t 0,580 0,57994 0,57951 100 100 BBkriolit t 0,035 0,03042 0,03283 87 94 — Al fluorid t 0,035 0,04382 0,03966 125 113 — el. energija E alum. — hala kWh B 17,856 17,779 17,999 100 101 —:: glinica t 1,920 1,91970 1,91996 100 100 — anodna masa t 0,560 0,56927 0,56467 102 101 — kriolit t 0,035 0,02128 0,02264 61 65 — Al fluorid t 0,035 0,03045 0,03187 87 91 <š^;el. energija Anodna masa kWh 17,155 17,363 17,525 101 102 — petrolkoks t 0,671650 0,65217 0,66531 97 99 — katranska smola t 0,338015 0,35764 0,34437 106 102 — el. energija kWh 145 129 128 89 88 Jakob Fakin je skladiščnik v priročnem skladišča eletrodelavnice Odpandi aluminij Kako smo poslovali julija 1979 TOZD tovarna glinice V mesecu avgustu smo proizvedli 11.996 itan Al hidrata — AikOs, fcar je za 2.965 .ton več kat smo planirali (indeks 133) in 857 ■ton več kot isti mesec lani (indeks 108). Proizvodnja kalcinirane glinice je v primerjavi s pianom manjša samo za 9 ton (indeks 100), v primerjavi s preteklim letom pa večja za 275 ton (in- deks 103). Poraba najvažnejših surovin je 'bila v mesecu avgustu manjša od planirane pni porabi 'boksita (indeks 95), na lugu (indeks 65), para (indeks 98) in električne energije (indeks 79). V obdobju od I-VIII je poraba surovin večja pri lugu (indeks 111) in pari (indeks 101). TOZD proizvodnja aluminija Proizvodnja elektrolitskega aluminija je v primerjavi s planom v mesecu avgustu večja v obeh elektrolizah za 44 ton (indeks 101). Dosežena proizvodnja je v času od I-VIII manjša od planirane in to za 39 ton (indeks 99). V avgustu je poraba surovin večja od planirane v hali A samo pri Al fluori-du (indeks 125), v hali B pa pri porabi anodne mase (indeks .102) in el. energiji (indeks 101). Doseženi normativi v obdobju januar— avgust pa so večji v hali A pri Al fluoridu (indeks 113) in el. energiji (indeks 101) v hali B pa pri anodni masi (indeks 101) in el. energiji (indeks 102). TOZD predelava aluminija V livarni smo v mesecu avgustu proizvedli za 56 ton manj iivamiških proizvodov, t.j. 2% manj kot smo planirali. Kumulativna proizvodnja je prav tako manjša za 251 .ton (indeks 1 %) od planirane. V primerjavi s .preteklim letom je v avgustu proizvodnja večja za 2% oziroma 70 ton, dosežena proizvodnja od januarja do avgusta pa je za 2% oziroma 593 ton večja od dosežene proizvodnje v istem obdobju lanskega leta. ■M——DVORNOST - ZAVEST (Nadaljevanje s 3. strani) Ko bomo vsi za seboj lepo pospravljali po končanem delu, potem ne bo potrebnih kampanjskih čiščenj ob raznih obiskih in podobno. Tudi to bo namreč ogledalo naše vzorno- sti, reda, discipline ter zavesti in solidarnosti med samimi delavci. Članek ni namenjen nikomur v očitek, ampak za opomin, da se vsi skupaj v času svoje službe obnašajo tako kot nam to veleva tudi naša zavest in, da naj vsak izmed nas poleg prizadevanj v proizvodnji ne pozabi na red in čistočo okrog sebe in za seboj. Kajti tudi to je del naše kulturne vzgoje in zavesti! F. Meško KADROVSKE VESTI DELAVCI, KI SO SE ZAPOSLILI V TGA KIDRIČEVO V MESECU AVGUSTU 1979 V TOZD TOVARNA GLINICE: Danilo Jeza, Janez Janžekovič in Srečko Maroh. V TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA: Zvonko Kokol, Anton Nahberger, Alojz Svenšek, Anton Dorič, Slavko Jazbec, Stanislav Petek, Jožef Iskra, Franc Gostan, Ludvik Kočiš, Josip Mar-kolin in Milan Kralj-Smilj an. V TOZD PREDELAVA ALUMINIJA: Jože Medved, Branko Lukman, Franc Sluga, Miran Pintarič, Peter Belšak, Dušan Levanič in Zlatko Zadravec. V TOZD VZDRŽEVA-VANJE: Franc Mlakar, Ivan Bu-latović, Franc Drevenšek, Anton Jus, Milan Mikša, Edvard Cibula, Zvonimir Pernat, Marjan Polanec in Stanislav Vidovič. V TOZD KONTROLA KVALITETE: Milena Repinc. V DS SS: Olga Šmigoc, Ema Turnšek, Stanislava Čoki in Miran Levičnik. V TOZD LIVARNA TRBOVLJE; Zorka Malič, Bojanka Vukovič, Mojca Kos, Dušan Strmljan, Jelena Božino-vič, Bij a Cvetkovič, Štefan Smrekar, Ivan Podlesnik, Viktor Klemenčič in Jože Lamper. IZ JLA SO SE VRNILI: Frančišek Mohorko, Ivan Potočnik in Srečko Mlakar. DELAVCI, KI SO ZAPUSTILI DELOVNO ORGANIZACIJO V MESECU AVGUSTU 1979 IZ TOZD TOVARNE GLINICE: Franc Lah. IZ TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA: Anton Krošelj, Ivan Galun, Stanko Vajda in Drago Potočnik. IZ TOZD PREDELAVA ALUMINIJA: Marjan Hertiš. IZ TOZD VZDRŽEVANJE: Milan Milosavljevič in Drago Dodlek. IZ DS SS: Kristina Horvat in Marija Hrga. IZ TOZD LIVARNA TRBOVLJE: Nazif Velie, Branko Prosnik in Sečo Zukič. UPOKOJENI: Janez Gojkošek, Rudolf Kurbus in Franc Ljubeč iz TOZD Tovarna glinice. Stanislav Kosec, Jože Mikec in Alojz Šmigoc iz TOZD Proizvodnja aluminija. Ivan Leben iz TOZD predelava aluminija. Franc Paveo in Rudi Hlu-šička iz TOZD vzdrževanje in Marjana Toplek iz DS SS. UMRLI: Anton Štrucl iz TOZD vzdrževanje Franc Meznarič iz DS SS. Imela je matično številko ena — tovarišica Marjana Toplek. Zmeraj dobre volje — tov. Pavla Elsner. Foto: S. Mohorič Društvo upokojencev Kidričevo je dobilo novi aktivni članici Delavci, ki prihajajo po raznih opravkih v kadrovsko- sacialno službo so o-pazili, da jih pri prihodu v prostore službe ne sprejme več znani obraz tov. Marjane TOPLEK. Tudi tisti, ki prihajajo u-rejat probleme okrog dopustov, so ugotovili, da tega dela že nekaj mesecev ne opravlja več tov. Pavla ELSNER. Tovarišici Marjani TOPLEK in Pavli ELSNER sta pred kratkim »odšli« med številne upokojence naše delovne organizacije. Tovarišica Marjana TOPLEK je bila ena najbolj poznanih delavk naše delovne organizacije, saj je v TGA delala neprekinje- no od 18. 3. 1947 pa do 27. 8. 1979. Imela je tudi matično številko 1. Ker je delala ves čas v kadrovski službi pri sprejemu novih delavcev, je bila za mnoge med nami prvi stik z novim delovnim o-koljem, zapomnili pa so si jo tudi tisti, ki so odhajali iz TGA. V prvih letih svoje zaposlitve v TGA je opravljala dela daktilografa, pozneje referenta za personalno evidenco in statistiko, referenta za sprejem in fluktuacijo delavcev, zadnja leta pa kot referent za kadre oziroma referent za urejanje delovnih razmerij. Tovarišica Toplekova pa ni bila samo marljiva in vestna delavka, temveč se je aktivno vključevala tudi v delo sindikalne organizacije, delala je v krajevni organizaciji SZDL ter rdečem križu. Zaradi tega so jo sodelavci tudi izvolili ža svojo delegatko v delavskem svetu DSSS, kjer je vedno zagovarjala napredne ideje in predloge, ki so bili koristni za celo organizacijo. Tudi tovarišica Pavla ELSNER je s TGA preživljala vse dobro in slabo, saj je bila zaposlena v naši delovni organizaciji skoraj tri desetletja ■— od 1. 4. 1950 pa do 30. 6. 1979. V TGA je delala kot daktilograf ka ter je nadaljevala za deli evidentičarja, referenta za personalno e-videnco in statistiko, referenta za dopuste, za družbeni standard in referenta za urejanje delovnih razmerij. Dolga leta se je ukvarjala z dopusti delavcev ter skoraj ni bilo delavca, ki je želel izrabiti svoj dopust, da se ne bi srečal z njo. Med sodelavci je bila priljubljena tudi zato, ker ji ni nikoli zmanjkalo dobre volje. Razen pri delu je bila zelo aktivna tudi kot članica ZK, sindikata, SZDL, pri taborniški organizaciji, društvu prijateljev mladine in rdečem križu. Bila je tudi članica delavskega sveta, tovarniš- ke konference sindikata in sekretariata OO ZKS. Za svoje vestno delo je dobila tudi medaljo dela, s katero jo je odlikoval predsednik republike. Vsi, ki smo z omenjenima tovarišicama delali mnoga leta, smo prepričani, da se bosta tudi po odhodu v pokoj aktivno vključili v družbenopolitično delo svoje krajevne skupnosti in seveda Društva upokojencev Kidričevo. Iskreno jima želimo, da bi se čim hitreje navadili na nov način življenja ter upamo, da ne bosta pozabili na nas in našo organizacijo. B. G. Mnenja naših delavcev »Odgovornost do nadaljnjega razvoja naše delovne organizacije prav gotovo ni samo skrb delavcev iz TGA Kidričevo, ampak nedvomno tudi naše širše družbene skupnosti predvsem še v našem slovenskem okviru. Vsekakor pa bi morali biti za naš hitrejši razvoj še kako zainteresirani vsi delavci iz tistih delovnih organizacij oziroma organizacij združenega dela, ki z nami poslovno sodelujejo. Vsi skupaj moramo namreč biti zainteresirani, da sovlagamo skupna sredstva za hitrejši razvoj aluminijske industrije v naši republiki, kar je bilo potrjeno tudi z obiskom posebne delovne skupine od strani slovenskega IS in pozneje še na samem IS SRS. Medtem, ko se večina zaveda te svoje odgovornosti, pa so tudi še nekateri, ki ne kažejo preveč zanimanja za naš nadaljnji razvoj. Upajmo, da bodo tudi take prepreke prebrojene.« — O — »Še vedno radi delegati DS na sejah govorijo ter tudi odločajo v svojem imenu, ne da bi za take odločitve imeli potrebno 1 soglasje svojih volilcev. Tak način pa razumljivo privede največkrat do tega, da se sodelavci mnogokrat čudijo takim sprejetim odločitvam, ki z njihovimi željami oziroma potrebami njihove TOZD oziroma DO nimajo zveze. Tudi tukaj bodo v bodoče potrebne korenite spremembe in vsekakor večji vpliv volilcev na relaciji dele- gat ^‘ .volivec! Dosedanje mnoge grenke izkušnje nas na to še kako opozarjajo, naša dolžnost pa je v skupni odgovornosti tudi skupni dogovor pred sejami!« — O — »Vse oblike samoupravne delavske kontrole pri nas še niso povsem zaživele v tistih oblikah, kot bi morale. Vse bolj smo priče mnogim zapletom o katerih morajo razpravljati prav delavske kontrole, pa je zato še kako potrebno povda-riti, da za to niso odgovorne samo družbenopolitične organizacije, pač pa je to naloga in odgovornost vseh delavcev, saj smo prav vsi odgovorni za kontrolo našega skupnega dela!« — O — »Samoupravne skupine delavcev in kot jih pri nas tudi imenujemo sindikalne delovne skupine so brez dvoma postale prave tribune mnenj, usklajevanja sta" lišč ter odločanja, ki so seveda v njihovih pristojnostih. Vendar pa se tega še ne zavedamo povsod in tako mnoge skupine ne o-pravičujejo svojega obstoja in imena. Razprave bi morale biti vsestransko bogatejše ter odprte, saj se prav delavci najbolj poznamo med seboj ter si lahko povemo tisto kar tudi mislimo in bi naj taka stališča posredovali tudi naprej. Zato bo le potrebno nekaj več aktivnosti tudi v tej smeri!« — O — »Mnogo premalo se še vedno zavedamo, da so vse naše pravice odvisne od naših vsakdanjih dolžnosti. Vsi skupaj bi namreč dokončno že morali vedeti, da nihče izmed nas nima nobene pravice zahtevati pravic, če predhodno ni izpolnil tudi svojih dolžnosti. Samo v ravnotežju med pravicami in dolžnostmi lahko smelo tudi pričakujemo napredek v združenem delu!« — O — »Kadar gre za ocenitev nagrajevanja po delu (po vloženem delu) slehernega izmed nas, bi prav vsi radi bili kar se da najboljši, ko pa gre za opravljanje delovnih nalog pa največkrat želimo biti vsi čimdlje od dela!« zbral oce. VETERANSKI „HO-RUK!” Bil je četrtek 23, avgusta. Torej do zaključka mladinske delovne akcije Slovenske Gorice 79, je ostalo samo še dva dni. Mladi brigadirji bodo zadovoljni zapustili delovišče in brigadno naselje, v katerem se je kovalo bratstvo in e-notnost naših mladih ljudi in vaščanov. Dva dni pred zaključkom akcije so mladim brigadirjem priskočili na pomoč, brigadirji veterani iz Tovarne glinice in aluminija iz Kidričevega. Bilo jih je malo. Samo deset, bi nekdo dejal. Vendar pa so se tovarniški veterani tokrat izkazali. Saj jih je bilo skoraj enkrat več kot iz vse ptujske občine. Mladinska organizacija v TGA Kidričevo je organiziralo udarniški dan brigadirjev veteranov. Nekateri zaradi dopustov, drugi pa zaradi dela niso mogli prisostvovati tej akciji. Srce »starih udarnikov«, v času ko smo gradili porušeno domovino, je bilo vseka-kakor v Dornavi. Kajti ko gredo »veterani« med brigadirje se jim pred očmi prikažejo delovišča, delovne zmage, prijatelji in vsi srečni trenutki, ki so doživeli na mladinskih delovnih akcijah po vsej Jugoslaviji. Kaj bi še napisal o minulih preteklih delovnih zmagah brigadirjev? Naj omenim, da so brigadirji veterani skopali 42 m dolg jarek, globok je bil 120 cm in 60 cm širok. Mladi brigadirji so jim posvečali vso pozornost, saj jim veterani z bogatimi izkušnjami lahko samo pomagajo ali pa svetujejo. Na delovišču so bili s Kozjanskim odredom iz Sevnice. Seveda so tudi veterani kot vsi drugi radi segli po obrokih hrane. Za en dan so bili spet tisti mladi brigadirji kot le-1946, 47 in naprej, ko so bili po več mesecev na deloviščih in niso poznali počitka. Vedeli so, da je v veliki meri odvisno tudi od njih ali bo domovina hitreje obnovljena in sposobna za normalno novo življenje v socialističnem duhu. Prisluhnimo brigadirjem veteranom: šerif Puškar — je bil na delovni akciji ša-mac-Sarajevo leta 1947 in delovni akciji Brčko — Banoviči. Vsega skupaj je na delovnih akcijah prebil osem mesecev. »Na delovni akciji bi ostal še dva meseca. Razlika med minulimi akcijami in danes je precejšnja, vendar pa se še danes v njih goji bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti.« Stanko Kovačec — leta 1947 sem bil na delovni akciji Šamac-Sa-rajevo, istega leta pa še na regulaciji Pesnice, prav tako pa sem se udeležil delovne akcije v Novi Gorici. Na u-darniškem dnevu veteranov je bilo dobro. Pripomnil bi, da nimajo seznamov tistih, ki so nekdaj bili na delovnih akcijah, nikjer ni opaziti pesmi, ki smo jih nekdaj prepevali. S tem bi prenašali tradicijo na mlajše brigadirje. Mladi brigadirji so nam posvečali vso pozornost tako, da smo v celoti zadovoljni.« Jože Osojnik — leta 1960 sem se udeležil delovne akcije Preše-vo - Kumanovo in sem bil dvakrat udarpik. Kaj naj rečem, bilo je zelo lepo. Mi starejši smo že navajeni dela in nam ni bilo težko premikati krampov. Mi smo delali pod veliko težjimi pogoji, kot pa brigadirji delajo danes. Daniel Koletnik — u-deležil sem se delovne akcije Šamac - Sarajevo 78, Mariovo 78, Dornava 78 in Sava 72. Bil sem dvakrat udarnik in enkrat pohval-ljen. Tokrat je bilo izredno dobro in še bom večkrat prišel na podobne veteranske udarne dneve. Franc Žinko *— »U-deležil sem se delovne akcije Brčko - Banoviči v letih 1946-48. Bil sem šestkrat udarnik, heroj dela in dvakrat pohvaljen. Na deloviščih sem bil vsega skupaj 19 mesecev. Vedno bolj mi je všeč. Saj se med mladimi tudi jaz počutim mlajšega in poprimem za lopato z velikim elanom. Razlika med današnjimi delovnimi akcijami in tistimi, ki smo se jih mi udeleževali je v tem, da smo takrat gradili porušeno domovino, danes pa mladi pomagajo pri delu in kujejo bratstvo in e-notnost naših narodov.« Franc Škrinjar — »Udeležil sem se delovne akcije Bratstvo in enotnost Zagreb — Ljubljana leta 1958 1960 pa Demir Kapija v Gevgeliji. Istega leta sem bU komandant akcije Čakovec - Varaždin, ko smo gradili cesto. Bil sem dvakrat udarnik in enkrat pohvaljen. Vesel sem, da so se mladi spomnili in da so nas veterane povabili med sebe. Sodelovanje bi lahko bilo malo boljše. Normalno je, da se bom podobnih akcij še udeležil.« Alojz Bek — »Bil sem na delovni akciji Izgradnja Novega Be- ograda 1948. leta Po 31 letih se zopet počutim tako mladega kot takrat, ko sem odšel na delovno akcijo. Tokrat je bilo v Dornavi zares lepo.« Vinko Rep — »Udeležil sem se delovne akcije Brkini 76. Jaz sem še mlad in grem rad skupaj s starejšimi brigadirji, kajti, ti znajo narediti dobro vzdušje. Še bom prišel na podobne akcije.« Dušan Kovačič — »Udeležil sem se delovne akcije Haloze 75, Brkini 76, Kožbana 77, Šamac - Sarajevo 78. Bil sem štirikrat udarnik. Jaz še ne spadam v gardo veteranov, vendar sem kljub temu rad prišel in s tem opravil svojo dolžnost, kakor tudi drugi brigadirji — veterani. Delovne akcije so zares šola samoupravljanja in kovačnica bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti.« Vsi brigadirji — veterani so bili zadovoljni, prav tako pa brigadirji, ki delajo v Dornavi na akciji, saj so jim veterani s svojimi neumornimi rokami veliko pripomogli izkopu vodovoda. Veterani si še želijo podobnih akcij, potrebno bi jih bilo vse obvestiti, kajti v TGA Kidričevo je veliko takšnih, ki so se udeležili delovnih akcij. Samo pritegniti jih je potrebno. Ostalo pride samo. Danilo Klanjšek Zakovice ^ ‘ HÜ&Otei ' ' ■ ..-......: * Brigadirji veterani pred domom brigadirjev v Dornavi. Foto: D. Klajnšek Odločna beseda vseh, s katerimi smo se pogovarjali Pogled z morja na naš dom počitka v Crikvenici, ki je dodobra skrit Če je bilo na plaži le prevroče, se je dopustnikom kar prileglo, da so med drevjem. V ozadju na levi je hotel »Mediteran«. Foto: Franjo v prijetnem pomenku posedeli v senci pred domom. Foto: Franjo Hovnik Hovnik Bredino bo rt