Ptuj, torek, 17. julija 2007
letnik LX • št. 55 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
<3\
Obiščite naš
prenovljen spletni portal
www.tednik.si
M
J MAKATO*
Zabavno fit s kolesom!
Letališče Moškanjci pri Ruju 8. september 2007
www.poMmaraton.s
Foto: Črtomir Goznik
investitor
Stran 3
Doma in po svetu Aktualno
Slovenija • Največ Ptuj • Da ne bi ušel kulturi, sociali in (še) kakšen velik zdravstvu
Stran 2 Po naših občinah Kidričevo • Tudi tokrat iz Elesa skromne informacije
Stran 4
Po naših občinah Kronika Ptuj • O likvidaciji Ptuj • Na mostu LTO po pregledu niso odkrili nič dokumentacije sumljivega
Stran 5	Stran 24
Po naših občinah Ptuj • Nastja Čeh bo gradil montažno dvorano!
Stran 5
Po naših občinah Ptuj • Čaroben ustvarjalen naboj tudi po desetih letih
Stran 6 Po naših občinah Ptuj • V Gajkah tudi kradejo in podtikajo požare
Stran 7
Slovenija • Vlada o kolektivni pogodbi za javni sektor
Največ kulturi, sociali in zdravstvu
Vlada je na seji konec minulega tedna obravnavala kolektivno pogodbo za javni sektor (KPJS) in oceno finančnih učinkov uvedbe novega plač-nega sistema v javnem sektorju v letih 2008, 2009 in 2010. Kolektivno pogodbo bodo parafirali v ponedeljek. Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za javno upravo Gregor Virant, pričakujejo, da jo bo parafirala velika večina sindikatov javnega sektorja.
loten javni sektor. V KPJS pa so določena in usklajena orientacijska delovna mesta, dodatki in delovna uspešnost. Poglavje delovne uspešnosti in dodatkov je v KPJS urejeno enotno za celoten javni sektor in se v kolektivnih pogodbah dejavnosti oz. poklicev ne bo urejalo. Na podlagi uvrstitev orientacijskih delovnih mest in nazivov v plačne razrede je bil izveden tudi izračun potrebnih sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij do leta 2010.
Najvišje ocenjene nominalne rasti plač bodo deležne dejavnosti kulture, social-
Na osnovi parafirane KPJS se bodo v septembru začela pogajanja o kolektivnih pogodbah oz. aneksih h kolektivnim pogodbam dejavnosti oz. poklicev, za katera bodo pristojni posamezni resorji. Na nov plačni sistem pa naj bi prešli s 1. januarjem 2008, je povedal Virant. Pri tem je poudaril, da nov plačni sistem ne pomeni povečanja javne porabe.
V KPJS in kolektivnih pogodbah dejavnosti oz. poklicev ter ponekod v uredbah bo na podlagi zakona o sistemu plač v javnem sektorju urejeno poglavje plač za ce-
Uvodnik
Slovensko državljanstvo -misija nemogoče!?
Tisti, ki ste rojeni Slovenci in imate slovensko državljanstvo od rojstva, najbrž niste nikoli razmišljali o tem, kakšni so sploh pogoji za pridobitev le-tega. Drugi, kipa te sreče nimamo, pa se srečujemo z dejstvom, da ima Slovenija ene najstrožjih zakonov, kise nanašajo na pridobitev državljanstva. Nekatere zahteve in pogoji, ki jih je potrebno izpolnjevati, da ti dejansko ustrežejo in te tudi uradno sprejmejo „medsvoje", so si precej kontra-diktorni in neverjetni.
Če se v Slovenijo preselite iz druge države, ne da bi bili vaši starši rojeni tukaj, in se odločite, da greste na univerzo, medtem ko je en starš pokojen, drugi pa brezposeln, je to lahko še kako velika napaka.
Ko sem pred petnajstimi leti med vojno v Bosni in Hercegovini prišla na Ptuj (kije danes zame moj pravi dom) in ko smo mislili, da bomo tukaj bivali le nekaj dni, se mi niti sanjalo ni, kakšne težave bomo imeli kasneje. Teh je sicer bilo z leti vedno manj, a so kljub temu še danespri-sotne. Status begunca, ki smo ga imeli ob prihodu v Slovenijo, je ponujal najmanj pravic; začasno bivališče, ki so nam ga kasneje dali, nekoliko več, a kljub temu ne toliko, da bi se lahko normalno zaposlil, se šolal, kjerkoli bi si želel ipd. S spremembo v stalno bivališče, ki so ga dali večini bosanskih beguncev pred približno petimi leti, so se stvari nekoliko izboljšale, a težav je še vedno ostalo kar nekaj. Potovati na primer v Avstrijo, Nemčijo, Italijo ali katero drugo državo brez vize je enostavno nemogoče. Te pa so tako drage in se dobijo samo v Ljubljani, da se dejansko ne splača niti truditi. Da o pridobitvi slovenskega državljanstva sploh ne govorim. Misija nemogoče! Tisti Bosanci, ki se odločijo študirati in ne delati po srednji šoli, so dobesedno obsojeni na to, da morajo bivati v Sloveniji ter obiskovati zgolj Hrvaško in Bosno, kamor pač lahko gredo brez vize. Četudi delaš med študijem, ti to ne pomaga kaj veliko. Delo preko študentskega servisa namreč ne šteje in zato o državljanstvu lahko samo sanjaš, ker ne izpolnjuješ pogoja, da imaš zagotovljen lastni vir preživljanja, ki pa, mimogrede, mora biti za nedoločen čas. Čeprav torej celo večina Slovencev sanja o tem, da dobijo službo za nedoločen čas, tujcem pa je to še veliko težje, je to eden glavnih pogojev za pridobitev slovenskega državljanstva. Diploma ti ne pomaga popolnoma nič. Kvečjemu ti lahko oteži zadevo. Če bi na primer končala trgovsko šolo in začela delati, bi slovensko državljanstvo imela že približno sedem let. Moja odločitev pa je bila drugačna, pot težja, a vseeno pravilnejša. In sedaj, ko po 15 letih izpolnjujem vse pogoje (slovenski jezik, nekaznovanost, lastni vir preživljanja,...), mi slovensko državljanstvo ne uide.
Dženana Bečirovič
Foto: Črtomir Goznik
Gregor Virant
nega varstva in zdravstvene nege, najnižje pa v vzgoji in izobraževanju. Vendar pa Virant pri tem opozarja, da je bila plačna skupina D, torej vzgoja in izobraževanje, na podlagi aneksa h kolektivni pogodbi dejavnosti edina v javnem sektorju deležna rasti od leta 2002, ko je bil sprejet zakon o sistemu plač v javnem sektorju.
Razpoložljiva sredstva za odpravo plačnih nesoraz-
merij se določajo na podlagi dogovora o višini in načinu uskladitve osnovnih plač in višini sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij za obdobje 2007 do 2009, ki so ga junija lani podpisali vlada in 17 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. V skladu z omenjenim dogovorom se za odpravo plačnih nesorazmerij za obdobje 2007-2009 razpoložljiva sredstva določijo iz dveh virov, in sicer dela
Sedem (ne)pomembnih dni
Kakšen glas
fcÉ
Prevelik del slovenske politike se zožuje na površno postavljanje vprašanj in na površno odgovarjanje na ta vprašanja. Pravzaprav je tako najlažje za pozicijo in opozicijo. Še zlasti tudi, ko gre za slovensko zunanjo politiko. In zato niti ne kaže posebej zameriti zunanjemu ministru dr. Dimitriju Ruplu, ko se nonšalant-no (očitno nezainteresirano in naveličano) vključuje v posamezne razprave in „pojasnjevanja" zadev, ki so predvsem v njegovi domeni. Ali drugače povedano - ob nezainteresirani in za dialog premalo pripravljeni opoziciji se očitno vladajoči počutijo v superiorni vlogi in povsem mirno. Pred nekaj dnevi je v slovenskem parlamentu slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel opozicijo obtožil, da „brska po zadevi, ki ni aktualna", ko sta ga poslanca Jožef Školč (LDS) in Aurelio Juri (SD) spraševala o vzrokih za nenadno odpoved udeležbe slovenskega premiera Janeza Janše na gospodarskem forumu konec junija letos v ruskem Peter-
stopnje splošne uskladitve plač in dela realne rasti produktivnosti.
Iz naslova dela splošne uskladitve plač v obdobju 2004-2009 znaša ocena sredstev 152 milijonov evrov, iz naslova dela realne rasti produktivnosti dela v obdobju 2007-2009 pa 103,3 milijona evrov. Skupna ocenjena sredstva iz obeh naslovov v obdobju 2004-2009 znašajo torej 255,3 milijona evrov, je objavljeno na spletnih straneh ministrstva za javno upravo.
Plačna nesorazmerja se bodo glede na zamik uvedbe novega plačnega sistema v javnem sektorju odpravljala v letih 2008, 2009 in 2010. V KPJS so po Virantovih besedah usklajeni tudi konkretni datumi, in sicer: 1. januar 2008, 1. september 2008, 1. september 2009 in 1. marec 2010.
Ocenjena potrebna sredstva za celoten javni sektor znašajo 270,3 milijona evrov, kar pomeni devetodstotno ocenjeno nominalno rast plač
do leta 2010. Ocenjena razpoložljiva sredstva za celoten javni sektor pa znašajo 255,3 milijona evrov, kar omogoča 8,5-odstotno ocenjeno nominalno rast plač do leta 2010. Ministrstvo za javno upravo je vladi predlagalo, da potrdi potrebna dodatna sredstva v ocenjeni višini 15 milijonov evrov, je objavljeno na spletni strani ministrstva.
Sklenitev KPJS bo imela po oceni Urada za makroekonomske analize in razvoj učinke na rast plač v javnem sektorju. Realna rast plače na zaposlenega bo v javnem sektorju v letu 2008 dosegla 4,2 odstotka, v letu 2009 3,3 odstotka in v letu 2010 4,8 odstotka, medtem ko bo realna rast plače na zaposlenega v Sloveniji v letu 2008 dosegla 3,2 odstotka, v letu 2009 2,9 odstotka in leta 2010 3,4 odstotka. Realna rast produktivnosti v letu 2008 bo znašala 3,6 odstotka, v letu 2009 3,4 odstotka in v letu 2010 prav tako 3,4 odstotka.
STA (pripravlja: SM)
burgu in domnevni škodi, ki naj bi nastala zaradi tega v rusko-slovenskih odnosih. Minister dr. Rupel je kategorično odgovoril, da Rusija tega ni zamerila in da zaradi tega ni prišlo do odpovedi že dolgo napovedane udeležbe ruskega zunanjega ministra Sergeja Lovrova na vsakoletni avgustovski slovesnosti pri ruski kapelici na Vršiču. Lovrova naj tokrat v Sloveniji ne bi bilo zaradi „prevelikih drugih obveznosti", prišel pa naj bi na uradni obisk oktobra letos. Lovrov je menda Rupla zaprosil, „naj kar najbolj odločno zanika vsakršne špekulacije, ki naj bi se pojavile v zvezi s prestavitvijo njegovega obiska ..."
V diplomaciji ima seveda tudi „prezasedenost" državnikov marsikdaj čisto določen (in drugačen) pomen, kot v običajnem življenju. Tako kot Lovrova zaradi drugih „neodložljivih" dolžnosti avgusta ne bo na Vršič, tako slovenski predsednik vlade zaradi „prezasedenosti z drugimi posli" ni odšel v Peterburg, kjer je bilo predvideno tudi njegovo srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Tudi brez pretiranih špekulacij ni težko slutiti, da
se za takšnimi pojasnili in opravičili skriva še kaj drugega. Če za zdaj ostanemo samo pri slovenski strani, si je težko predstavljati, kakšne izredne delovne obveznosti so za vikend 9. in 10. junija 2007 slovenskemu premier-ju preprečile pot v Rusijo in srečanje s Putinom? Se je slovenska stran morda bala, da se bo morala v kontaktih z Rusi določneje opredeljevati do najnovejših zaostritev v rusko-ameriških odnosih zaradi nameravane gradnje ameriškega raketnega ščita v Evropi? Ali Slovenija glede tega ni imela (svojega) stališča? Zakaj se je Slovenija do tega vprašanja jasno opredelila šele nekaj dni po odpovedi Janševe poti v Rusijo (in šele potem, ko je prišlo do odjuge v rusko-ameriških odnosih)? Ruski predsednik Putin se je v Peterburgu istega dne, ko bi se moral srečati s slovenskim premierjem Janšo, srečal tudi s srbskim predsednikom vlade Koštu-nico in se dolgo pogovarjali o kosovskem problemu. Zakaj je Slovenija zavrgla edinstveno priložnost, da bi ruski vrh neposredno seznanila s svojimi stališči in pogledi v zvezi z reševanjem kosovske krize, ki je še kako pomembna tudi za našo stabilnost (in po svoje tudi usodno zaradi velikega vojaškega kontingenta, ki ga imamo v tej nemirni po-
krajini)? V tem primeru ministru dr. Ruplu ne bi bilo treba ruskega zunanjega ministra Lovrova (z zamudo) po telefonu obveščati o slovenskih stališčih do Kosova in ga opozarjali na „časovni element in na morebitna tveganja". Glede Kosova bi morala biti Slovenija tako pred domačo kot pred tujo javnostjo bolj razvidna. Jasno bi morala povedati, na kaj misli, ko govori o „časovnih elementih" in „morebitnih tveganjih". Imeti bi morala svoje stališče in znotraj EU eno izmed vodilnih vlog in besed, ko gre za obravnavanje vprašanj v zvezi z jugovzhodno Evropo. Seveda je lepo, če se zunanji minister dr. Rupel v svoji redni sobotni kolumni v Delu hvali, da mu kolegi v EU običajno prisluhnejo, „kadar govorim o Zahodnem Balkanu, saj mi pripisujejo podrobnejše poznavanje problemov". Dobro je tudi, da nam sporoča, da so se tokrat evropski zunanji ministri precej razlikovali pri ocenah ruskih namer in možnosti uspešnih novih pogajanj med Beogradom in Prištino. Seveda pa bi bilo najpomembneje, če bi nam povedal, kakšna stališča je zastopal sam in kakšen je (če je) in kakšen naj bi bil konkreten prispevek Slovenije pri razreševanju zapletenega kosovskega vozla.
Jak Koprive
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (za naročnike 0,50 EUR), v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 85,34 EUR, za tujino (samo v petek) 112,84 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Izredna seja o komunalnem prispevku
Mudi se, da jim ne bi ušel (še) kakšen velik investitor
Ptujski mestni svetniki so drugo izredno sejo, sestali so se 13. julija ob trinajstih, končali v slabi uri in pol. K osnutku odloka o komunalnem prispevku in osnutku odloka o programu opremljanja zemljišč za gradnjo na območju Mestne občine Ptuj, gre za nadaljevanje razprave, so dodali še novelaciji projektov za rekonstrukcijo Potrčeve ceste na Ptuju v dolžini 930 metrov in rekonstrukcije ceste Spuhlja-Zabovci s spremljajočo infrastrukturo, da bi še lahko ujeli razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Spremembe in dopolnitve se nanašajo na analizo stroškov in koristi, ki jih prinašata oba projekta.
Foto: Črtomir Goznik
Alenka Korpar, predstojnica Skupne občinske uprave občin, mag. Janko Širec, vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje MO Ptuj, ter svetnica LDS Lidija Majnik so na zemljevidu iskali meje med Ptujem in okolico. Po mnenju svetnikov ta delitev ni dobra, ker se hitro lahko zgodi, da bo mesto ostalo brez okolice, ki pa je skromna: Suha veja, Podvinci, Pacinje, Grajena in del Nove vasi.
Kljub temu da so o osnutku odloka o komunalnem prispevku v MO Ptuj razpravljali tudi na skupni seji odborov, ki je bila 28. junija za zaprtimi vrati, svetniki še zdaleč nimajo vseh odgovorov v zvezi z uvajanjem nove obremenitve, ki jo je predpisala država, ker pa naj bi že letos v mestni proračun iz tega naslova prišlo več kot 200 tisoč evrov, ker se bo začelo izvajati več velikih investicij, naj bi s sprejemom odloka pohiteli. Na petkovi izredni seji so potrdili osnutek, da bodo lahko že na redni julijski seji, ki bo 23. julija, sprejeli predlog odloka. Vrsto pomislekov so imeli tudi pri programu opremljanja zemljišč za gradnjo na območju Mestne občine Ptuj, ki vsebuje izhodišca za izdelavo programa opremljanja, prikaz obstoječe in predvidene komunalne infrastrukure ter podlage za odmero komunalnega prispevka. Največ jih je bilo pri delitvi obračunskih območij, po odloku sta dve: Ptuj - mesto in Ptuj - okolica. Svetniki pravijo, da bi bila smiselna delitev na cone, sicer se lahko zgodi, da bo Ptuj ostal bez okolice. Nerazumljiv naj bi bil tudi obračun pri vodovodu in kanalizaciji po m2, prav tako pri pokopališčih in zelenih površinah ne bi smelo biti različnih obračunov, temveč bi vsi morali plačevati enako. Precej so jih zaposlovale tudi same zelene površine, ker bi že v izhodišču morali vedeti, kaj so zelene površine. Nerodno pa je, da svetniki odločajo o nekem dokumentu, ne vedo pa, kaj posamezni termini predstavljajo oziroma vključujejo.
Po zakonu so občine dolžne zagotavljati izgradnjo komunalne opreme, ki se financira iz komunalnega prispevka, proračuna občine, tudi proračuna države, možni pa so še tudi drugi viri. Po novem zakonu o prostorskem načrtovanju komunalno opremo predstavljajo objekti in mreže infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja. To pa so vodovod, kanalizacija, energetika, ceste, parkirišča in druge javne površine. Komunalni prispevek ni nič drugega kot plačilo stroška vgrajene komunalne infastrukture,
ki ga po odloku plačujejo investitorji, ki nameravajo zgraditi nov objekt, za katerega je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, investitorji oziroma lastniki objekta, ki bodo prizidali, nadzidali, rekonstruirali, zgradili nadomestni objket ter lastniki obstoječega objekta na opremljenem ali delno opremljenem stavbnem zamljišču, če se bo na tem zemljišču komunalna opremljenost oziroma oskrba izboljšala ali na novo uredila. V primeru, da se na določenem območju na novo ureja komunalna infrastruktura v skladu z zahtevami veljavnih predpisov, bodo stroške nosili tudi vsi lastniki že zgrajenih objektov, ki pa za izgradnjo take infrastrukture še niso plačali komunalnega prispevka.
V PČSpuhlja in MČ Jezero komunalnega prispevka še nekaj časa ne bodo plačevali
V osnutek odloka o komunalnem prispevku so v MO Ptuj tudi vpisali, da če o plačilu komunalnega prispevka dokumentacija ne obstaja, šteje, da so lastniki vseh zgradb, ki so bile zgrajene pred letom 1967, in vseh zgradb, ki jim je bilo gradbeno dovoljenje izdano do uveljavitve novega odloka, plačali komunalni prispevek za vso infrastrukturo, zgrajeno na neki lokaciji. Komunalni prispevek pa se glede na stroške opremljanja s komunalno infrastrukturo na območju, kjer leži, odmerja po dveh kriterijih, glede na površino zavezanca gradbene parcele in glede na neto tolorisno površino stavbe. Izjeme pri plačevanju so javna gospodarska infrastruktura v deležu socialnih oziroma neprofitnih stanovanj, varovana stanovanja za starejše občane in invalide, kjer sta edina investi-orja MO Ptuj oziroma Stanovanjski sklad občine, gasilski domovi, kulturni in športni objekti, otroški vrtci in šole, kjer je edini investitor MO Ptuj. Prebivalci PČ Spuhlja in MČ Jezero so zaradi pogodbe za CERO Gajke v celoti opro-
ščeni plačila komunalnega prispevka do izteka pogodbe (23. oktober 2007) oziroma do izgradnje komunalne infrastukture. Odmerjeni komunalni prsipevek zagotavlja investitorju priključek na komunalno infrastrukturo, ne vključuje pa stroškov izvedbe samih priključkov. Za komunalno opremljeno stavbno zemljišče velja stavbno zemljišče, za katerega so v oddaljenosti do 100 m od roba gradbene parcele zagotovljeni priključki na javno vodovodno omrežje in javno
kanalizacijsko omrežje oziroma je javna razsvetljava oddaljena 100 metrov od roba parcelne meje, če s prostorskimi akti ali programi opremljanja stavbnih zemljišč ni drugače določeno. Dodana javna razsvetljava pomeni, da se komunalni prispevek obračuna oziroma zaračuna le v primeru, če je priključitev omogočena, če sosed ali mejaš s tem ne soglaša ali obstaja tudi še kakšen drugi razlog, se komunalni prispevek za javno razsvetljavo ne zaračuna, pri cestah, ki so
grajene javno dobro, pa gre za enakomerno porazdelitev stroškov med vse, ker razdalja ni merodajna.
Spremembe morajo biti vidne
V obračunskem območju Ptuj - mesto z vso komunalno opremo bi komunalni prispevek pri 800 m2 stavbnega zemljišča in 160 m2 neto stanovanjske površine znašal okrog tri milijone tolarjev ali 12.800 evrov, v obračunskem območju Ptuj - okolica, kjer
gre za razpršeno gradnjo in tudi ni vse opreme, kot jo ima Ptuj, in kjer so samo cesta, vodovod ter morda še kakšna javna površina, bo višina komunalnega prispevka sicer nekoliko nižja, 10.700 evrov ali okrog 2,5 milijona tolarjev. V primerih, kjer ni razpršene gradnje in tudi ne stavbnega zemljišča, stavba pa je postavljena, se komunalni prispevek računa samo na neto stanovanjsko površino, kar bi zneslo okrog 7900 evrov ali okoli 1,9 milijona tolarjev. S komunalnim prispevkom se na nek način vrača vir za gradnjo komunalne infrastrukture, ki ga sedaj nekaj časa ni bilo, potem ko je izpadlo plačilo spremembe namembnosti zemljišča. Miroslav Letonja (SNS) je na 2. izredni seji mestnega sveta ugotavljal, da gre za dodatno obremenitev občanov, o kateri se v predvolilnem obdobju ni govorilo, obenem pa je vprašal, zakaj se ni bolj pohitelo s sprejemanjem odloka, ker so nekateri veliki investitorji medtem pobegnili (Qlandia, Jager), po drugi strani pa bi po njegovem moral imeti tudi mehanizme za privabljanje perpektivnih investitorjev, kot to poznajo v nekaterih drugih občinah. Tudi tokrat je bila njegova razprava na načelni ravni. Komunalni prispevek si občina ni izmislila, gre za zakonsko zahtevo, je odgovoril ptujski župan dr. Štefan Če-lan, ki je tudi povedal, da ni nobene bojazni, da še kakšne izjeme ne bi mogli dodati, da pa bodo o tem odločali, ko se bo za to pojavila potreba, tudi Jager še ni pobegnil, za Qlandio pa je dejal, da so redki investitorji, ki bi ob gradnji prinesli v ta prostor še dodatnih 150 milijonov tolarjev, kar so storili investitorji Qlandie. Po Albinu Pišku (DeSuS) bi morali v odloku bolj definirati, kaj pomeni izboljšanje komunalne infrastrukrue in od kdaj velja ta izboljšava. Ptujski župan je odgovoril, da je izboljšava vedno takrat, ko gre za zelo vidno spremembo. Če se 10-amperska žarnica zamenjava z enako, to ni sprememba, je pa sprememba, če se zamenja s 15-ampersko.
Foto: Črtomir Goznik
Za mlade družine in družine s tremi in več otroki se bo višina komunalnega prispevka zmanjšala, tako da se bo izračunani prispevek množil s faktorjem olajšave 0,5. Na fotografiji svetnika SMS Dejan Klasinc in Matej Janžekovič.
Benedikt • Zaključili praznovanje 8. občinskega praznika
Koncert policijskega orkestra
V občini Benedikt so prireditve ob 8. občinskem prazniku potekale od petka, 29. junija, pa do nedelje, 8. julija. Osrednja slovesnost je potekala v petek, 6. julija.
Koncert policijskega orkestra v prireditvenem šotoru
Foto: ZS
Petkovo praznovanje se je pričelo z veliko gasilsko vajo, ki so jo v Nasipni ulici v Benediktu pripravili člani PGD Benedikt. Ob 20. uri se je v prireditvenem šotoru pri športni dvorani pričela osrednja slovesnost - županov večer s koncertom Policijskega orkestra. Zbrane so na slovesnosti pozdravili župan občine Benedikt Milan Gumzar, ki je spregovoril o viziji razvoja občine, podpredsednica LDS Zdenka Cerar in poslanec DZ RS ter župan občine Lenart mag. Janez Kramberger.
O projektu geotermalne vrtine je spregovoril predstavnik podjetja CMI Celje Tone Risel. Omenjeno podjetje je za 500.000 evrov odkupilo
„Na osnovi dosedanjih izkušenj pri organizaciji raziskovalnih taborov smo ugotovili, da je prav tako kot primerno raziskane danosti in priložnosti nekega naravnega in družbenega okolja pomembno tudi, kako znamo rezultate teh raziskovanj in spoznanja, do katerih smo se že dokopali v preteklosti, predstaviti javnosti - tako tisti strokovni kot posebej zainteresirani kot tudi najširši javnosti. Prizadevamo si namreč, da bi bilo okolje s problemi in našimi zaključki, do katerih pridemo na taborih, kakovostno in trajno seznanjeno. Kot smo lahko doslej opazili na naših taborih, je tudi med udeleženci veliko zanimanja za to, da bi se naučili kako v formi medijskih izdelkov, od časopisnih do in-ternetnih, primerno in jasno predstaviti svoja spoznanja in ugotovitve. Vsak subjekt, na katerega naslavljamo ugotovitve iz naših taborov, ima svoje predznanje, informacije in naravnanost, prav tako pa ima vsak medij tudi svoje specifičnosti," je dejal Stanko Žunec, vodja projekta.
Zato so se tudi letos odločili, da mladim udeležencem predstavijo in jih naučijo,
50-odstotni delež vrtine. V pogodbi so se zavezali, da bodo z investicijo pričeli v dogled-nem času. V nasprotnem primeru delež vrtine brez plačila odškodnine preide nazaj v last občine Benedikt. Tone Risel je med drugim dejal: »Občina Benedikt je zagotovo na vrhu občin, ki je ustvarila pogoje za investitorje. Pri investiciji geotermalne vrtine smo prvi korak naredili, sedaj pripravljamo idejne zasnove, ki jih bomo pripravili v naslednjih mesecih in jih bomo v jesenskem času predstavili županu, občinskemu svetu in seveda tudi širši javnosti. Mi bomo intenzivno delali naprej ter zagotavljali delovna mesta v občini Benedikt in
kako lahko določene strokovne vsebine predstavijo tako zainteresirani kot tudi najširši javnosti. Udeleženci bodo imeli na voljo tako strokovnjake kot tudi tehnične možnosti, da v sodelovanju z medijskimi hišami, spoznanja minulih taborov in tudi letošnjega primerno prikažejo javnosti. Razdeljeni bodo v delovne skupine, in sicer radio, televizija, časopis, internet in fotografija. Ukvarjali pa se bodo s štirimi vsebinskimi področji: ekologija, etnologija, gospodarstvo in turizem. Praktično delo bo namenjeno pisanju in snemanju vesti, poročil, intervjuja, reportaže, scenarijev za televizijo in radijske prispevke. Obenem bodo delali tonsko in slikovno montažo radijskih in televizijskih prispevkov, pripravo osnutka za časopis in njegova izdelava, postavili bodo informativno spletno stran, izdelali promocijsko gradivo in se ukvarjali s fotografiranjem.
Interesenti se še vedno lahko prijavijo, saj je na voljo še nekaj prostih mest, ki so v osnovi namenjena Zoisovim štipendistom, obstaja pa možnost, da sprejmejo tudi ostale dijake.
Dženana Becirovic
Foto: ZS
O investiciji okrog termalne vrtine je spregovoril Tone Risel iz CMI Celje.
tudi v širšem okolju. Prepričan sem, da bo župan s svojo ekipo z nami sodeloval, kajti vaša želja, da pride do realizacije projekta, je tudi naša želja.«
Sledil je koncert Policijskega orkestra, čas njegove ustanovitve pa sega v čas po II. svetovni vojni. Glasbeni izbor orkestra sestavljajo dela klasične, filmske, zabavne glasbe do jazza, odlomki iz oper in baletov, kantate in musikali, priredbe popevk itd. Družab-
Ker so nam v Talumu tudi tokrat pojasnili, da je za dajanje uradnih izjav o sejah nadzornega sveta odgovoren izključno predsednik Vitos-lav Türk, sicer predsednik delniške družbe Elektro Slovenije, ki je 80 %, torej večinski lastnik Taluma, smo ga tudi tokrat poskušali dobiti po telefonu, a je bil žal nedosegljiv. Ker je Talum še vedno državno podjetje, ki po sedanjih podatkih zaposluje okoli 960 delavcev iz širše regije, smo tudi tokrat v interesu javnosti nekaj novinarskih vprašanj v torek, 10. julija, naslovili na Miroslava Ja-kominija iz sekretariata za odnose z javnostmi v Elesu. (Navajamo jih dobesedno iz elektronskega dopisa)
„Spoštovani gospod Türk! Uspelo nam je izvedeti, da se je prejšnji teden sestal nadzorni svet Talum, d. d., Kidričevo. Zanima nas, kdaj, kateri dan je bila seja, kdo vse je bil na njej prisoten in o čem ste na njej razpravljali? Zanima nas tudi, kako ste zadovoljni s poslovanjem Taluma ob polletju, kako ocenjujete projekt pretalje-vanja odpadnega aluminija v Talumu ter projekt izgrad-
no srečanje so v Benediktu zaključili s tradicionalnim ognjemetom, nekaj minut po 22. uri.
Nedeljsko praznovanje, 8. julija, ob godu farnega zavetnika sv. Benedikta se je pričelo z budnico godbe na pihala MOL iz Lenarta. Ob 10. uri
nje plinsko-parne elektrarne v Talumu. Prosimo, da nam odgovore posredujete do srede, 10. julija, do 10. ure. Z odličnim spoštovanjem! Martin Ozmec"
Po nekajkratnih telefonskih vzpodbudah in vmesnem opravičilu Miroslavu Ja-kominija, da na vprašanja ne more dobiti odgovorov, ker je direktor Vitoslav Türk službeno odsoten, smo v četrtek, 12. julija, torej po zaključku petkove redakcije Štajerskega tednika, iz Elesa prejeli skromen odgovor, ki ga prav tako navajamo v celoti in dobesedno iz elektronskega dopisa:
„Spoštovani g. Martin Ozmec! V zvezi z vašimi vprašanji vam sporočam, da je bila seja nadzornega sveta Talum 5. julija 2007. Na njej so obravnavali poročilo revizijske hiše, potrdili predlagani dnevni red skupščine, izbrali revizorja za leto 2007 in podali soglasje za nakup in prodajo nepremičnin. Lep pozdrav, Miro Jakomin Sekretariat in odnosi z javnostmi Elektro-Slovenije."
In to je vse; več nam tudi tokrat (žal) ni uspelo izvedeti, čeprav je Talum še vedno
je v cerkvi sv. Benedikta potekala slavnostna maša v počastitev farnega zavetnika sv. Benedikta in zlata maša farnega župnika Ivana Zanjkoviča. Mašo je vodil mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger ob somaševanju slavljenca, dekana Martina
podjetje s prek 80-odstotnim deležem državne lastnine, torej državno podjetje. Naj dodamo le še to, kar vemo, da so v Talumu lani dosegli blagovno proizvodnjo prek 160.000 ton aluminija ter da načrtujejo, da bodo še letos dokončali obsežen projekt pretaljevanja odpadnega alu-
V Talumu načrtujejo, da bodo
Bezgovška in ostalih dekanijskih duhovnikov.
Popoldan pa je v prireditvenem šotoru potekala slovesnost v počastitev 80-letnice delovanja PGD Benedikt. Sledilo je družabno srečanje ob zvokih ansambla Čuki.
Zmago Šalamun
minija, ki naj bi veljal okoli 24 milijonov evrov.
Kljub nekajletnim prizadevanjem in večkratnim poizkusom prodaje več kot 80-odstotnega državnega deleža Talum še naprej ostaja v večinski lastnini družbe Eles.
letos končali obsežen projekt i, vrednega 24 milijonov evrov.
Ptuj • ZRS Bistra organizira raziskovalni tabor
Imajo še nekaj prostih mest
ZRS Bistra spremlja delo mladih raziskovalcev tudi v poletnih mesecih, zato so se odločili, da v juliju skupaj z Zavodom RS za zaposlovanje organizirajo mladinski raziskovalni tabor za Zoisove štipendiste. Ta bo potekal od 17. do 26. julija v Osnovni šoli v Mar-kovcih, kjer bodo delali s skupino približno 25 mladih raziskovalcev.
Kidričevo • Sestali so se nadzorniki Taluma
Tudi tokrat iz Elesa skromne informacije
Šele v začetku prejšnjega tedna smo uspeli izvedeti, da se je v četrtek, 5. julija, v Kidričevem sestal nadzorni svet Taluma, ki ga vodi direktor Elesa Vitoslav Türk. Kljub našim prizadevanjem smo iz Elesa o vsebini seje tudi tokrat prejeli zelo skromno informacijo.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Ptuj • Predlog za likvidacijo LTO Ptuj
Več bodo povedali po pregledu dokumentacije
Ptujski mestni svetniki so sklep o prenehanju zavoda Lokalna turistična organizacija Ptuj, ki so ga ustanovili v letu 2001, sprejeli na majski seji.
Hkrati pa je mestni svet pooblastil župana MO Ptuj dr. Štefana Čelana, da vloži pri pristojnem sodišču predlog
za začetek likvidacijskega postopka zavoda LTO Ptuj. Predlog je MO Ptuj na Okrožno sodišče podala 15. junija.
Kot je povedala Biserka Rojic, okrožna sodnica svetnica na ptujskem Okrožnem sodišču, so likvidacijo začeli
\,i si m v\ , Í ■ I ;' y „ \
v v ■: "IT nI^ L
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski TIC po novem dela v okviru oddelka za gospodarsrvo MO Ptuj, za LTO pa je bil podan predlog o prenehanju zavoda skladno z zakonom o zavodih.
skladno s predlogom, ki ga je ustanoviteljica zavoda vložila skladno z zakonom o zavodih. Za likvidacijskega upravitelja je bil imenovan dr. Drago Dubrovski, postopek se je začel 4. julija 2007. Če se bo kadarkoli med postopkom likvidacije ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za začetek stečajnega postopka (dolgovi večji od premoženja) bo likvidacijski upravitelj predlagal začetek stečajnega postopka. V tem primeru bo likvidacijski senat ustavil likvidacijski postopek in takoj začel stečajni postopek.
Likvidacijski upravitelj dr. Drago Dubrovski je povedal, da za dve delavki teče postopek prenehanja delovnega razmerja, to jim bo prenehalo 15 dni po vročitvi sklepa, natančneje pa se bo vedelo po vročitvi povratnic. Več pa glede samega likvidacijskega postopka v tem trenutku ne more povedati, ker čaka na dokumentacijo, ki jo iz mestne hiše pričakuje v teh dneh.
MG
Ptuj • Gradnja nadomestnih igrišč pri OS Mladika
Nastja Čeh bo gradil montažno dvorano!
Ob otvortivi igrišča z umetno travo 3. avgusta lani je bilo napovedano, da bodo druga igrišča, nadomestna igrišča ob OŠ Mladika, zgrajena, vsaj košarkarsko igrišče in kolesarski poligon, ob začetku novega šolsketa leta 2006-2007. V uporabo sta bili dani lani decembra, rokometnega igrišča pa še vedno ni.
Po DIIP-u (dokumentu identifikacije investicijskega programa za gradnjo nadomestnih igrišč in kolesarskega poligona iz septembra leta 2005)
naj bi bila vsa nadomestna igrišča ob OŠ Mladika, ki naj bi nadomestila izgubljena zaradi gradnje igrišča z umetno travo, zgrajena do konca leta
2006. S to investicijo naj bi zagotovili prostorske standarde in vse pogoje za izvajanje pouka v devetletki. Ker še ni zgrajeno rokometno igrišče, ni
Foto: Črtomir Goznik
Gradnja nadomestnih igrišč pri OS Mladika še vedno ni končana, od decembra 2006 sta v uporabi igrišče za košarko in kolesarski poligon.
možno izvajati tako šolskih kot obšolskih programov v pričakovanem obsegu, ugotavljajo v OŠ Mladika, kjer tudi niso zadovoljni z odgovorom, ki so ga v zvezi z rokometnim igriščem prejeli iz ptujske Mestne hiše, da se bo na zemljišču nadomestnega rokometnega igrišča postavila pokrita montažna dvorana, ki bo sledila tudi potrebam šole. V zvezi s tem bo podeljena stavbna pravica za postavitev takšne dvorane. V šoli dvomijo, da bo s takšno rešitvijo to igrišče v prvi vrsti namenjeno njenim dejavnostim, še posebej zato, ker se govori, da naj bi potencialni investitor investiral v igrišče za potrebe malega nogometa. Člani sveta zavoda OŠ Mladika zato zahtevajo, da pri pripravi dokumenta za izgradnjo igrišča sodeluje tudi šola, ki naj se ji tudi podeli upravljavska pravica.
Montažno dvorano naj bi gradil znani ptujski, slovenski in mednarodno uveljavljeni nogometaš Nastja Čeh. O podelitvi stavbne pravice za obdobje za 40 let bodo ptujski mestni svetniki odločali 23. julija. Športna dvorana bo v terminih pouka namenjena tudi potrebam OŠ Mladika za izvajanje učnega procesa, tudi iger z žogo, kamor spada tudi rokomet, je pred dnevi povedal vodja oddelka za družbene dejavnosti MO Ptuj Ivan Vidovič. Če bodo mestni svetniki sklep o podelitvi stavbne pravice sprejeli, se bo gradnja večnamenske montažne športne dvorane predvidoma pričela že letos.
Od tod in tam
Beograd • Rokometaši pri veleposlaniku
Mladi igralci Rokometne šole Ptuj so se v spremstvu njihovih trenerjev in strokovnega vodstva konec junija udeležili mednarodnega rokometnega turnirja v Arandjelovcu, kjer so dosegli lep uspeh. Med potjo v to srbsko mesto, ki je s Ptujem pobrateno že več desetletij, je delegacija Ptujčanov, med njimi so bili podžupan Mirko Kekec in mestni svetnik MatejJanžekovič ter predstavniki Rokometne šole Ptuj, obiskala slovenskega veleposlanika v Beogradu. Ptujčan Miroslav Luci je bil srečanja z rojaki nadvse vesel, še posebej, ker je njihovo konkretno sodelovanje na športnem področju tudi porok širšega partnerstva, ki je lahko dobrodošlo za obe državi.
DB
Ormož • Prevzem gasilskih vozil
Prostovoljni gasilski društvi Ormož in Hardek sta minuli konec tedna opravili slovesen prevzem novih gasilskih vozil GVC 16-25. Nova pridobitev omogoča prevoz 2.500 litrov vode z visoko in nizkotlačno črpalko ter vso orodno opremo. Vsako vozilo je vredno okoli 157.000 evrov, polovico sredstev prispeva občina Ormož, ostalo bosta društvi v obdobju štirih let odplačali sami. Predsednik Gasilske zveze Ormož Jožef Šterman je ob tem izpostavil, da oprema teh vozil nudi maksimalno udobje in varnost na terenu. Hkrati omogočajo tudi večje hitrosti pri intervencijah, predvsem po zaslugi pogona na vsa štiri kolesa pa mobilnost na vseh terenih. V okviru gasilske zveze bi bilo po njegovih besedah potrebno nabaviti še cisterne, saj ob večjih požarih 2.500 litrov vode kljub maksimalni urejenosti hidrantnega omrežja ne zadostuje. Poleg Ormoža in Hardeka je sicer letos vozilo GVC 16-25 s pomočjo občine Ormož nabavilo tudi PGD Velika Nedelja; na gasilsko vozilo letos čakajo še v Prostovoljnih gasilskih društvih Senešci in Podgorci, naslednje leto bodo novo vozilo dobili gasilci v Miklavžu pri Ormožu, v letu 2009pa še v Ivanjkovcih in Spodnjih Ključarovcih.
ns
Ormož • Zaključeno Ormoško poletje
S flamenco spektaklom se je v soboto na dvorišču ormoškega gradu zaključilo 10. Ormoško poletje.
Organizatorji so od 23. junija do 14. julija pripravili dvaindvajset prireditev, ki so večinoma napolnileprireditveni prostor. V soboto so v prvem delu Flamenco spektakla nastopili: Kian De Bonaldi, svetovno znani operni pevec, baritonist iz Italije ter veliki virtuoz italijanskih in španskih samospevov, Ana Dežman, ki se je premierno predstavila v vlogi operne sopranistke, slovenski mojster flamenco kitare Nejc Panič, kitarist Daniel Gerbec ter španska flamenco plesalka s kastanjetami. V drugem delu je nastopila velika dama slovenske popevke Elda Viler z večno zelenimi slovenskimi popevkami.
ns
Foto: DB
foton
Cirkovce • Uspešni tudi mladi folkloristi
Izredno bogata in pestra plesna sezona
Za folklorno skupino Osnovne šole Cirkovce, ki od vsega začetka uspešno deluje pod mentorskim vodstvom prizadevne domačinke Marije Jurtela, je plesna sezona 2006-2007 nekaj posebnega, vsekakor pa tudi zelo uspešna na vseh področjih njihovega delovanja.
Kot so nam zaupali mladi cirkovški folkloristi, so septembra, ko so začeli z vajami, pridno ponavljali plesni ven-ček, nato pa se lotili novega spleta. V začetku novembra jih je učiteljica in mentorica MarijaJurtela presenetila z novico, da bodo gostje v oddaji Raketa pod kozolcem. Ko so konec novembra sodelovali na težko pričakovanem snemanju, jih je najbolj presenetilo sproščeno vzdušje v studiu. Čeprav je bilo snemanje dolgotrajno in naporno, so se zabavali in si razširili obzorja na tem področju, tako da so komaj pričakali 5. december, ko je bila posebna miklavževa oddaja na televiziji.
Po Raketi so začeli pripravljati splet »Lušno je na svet«, vadili pa so tudi plesni venček, saj jim povabil na različne nastope ni manjkalo.
Takoj po novem letu so nastopili v Domu upokojencev na Ptuju, kjer so jih posebej toplo sprejeli upokojenci iz občine Kidričevo. Nastopili so tudi ob kulturnem prazniku v Cirkovcah in ob dnevu žena v Kidričevem, konec marca pa so Cirkovce napolnili folkloristi in folkloristke s širšega ptujskega območja, ki so skupaj z njimi sodelovali na območni reviji otroških folklornih skupini.
Radi povedo, da so se letos v spletu lotili kar celega leta. S pesmijo Lušno je na svet so med seboj povezali letne čase, spomladi so se igrali »keri ptiček je najlepši«, ob žetvi so plesali šamarjanko, jeseni so jim ukradli buče, pozimi pa so se greli ob plesu rašple. Kmalu po nastopu na občnem zboru Rdečega križa pa so izvedeli, da so se uvrstili
na medobmočno revijo, ki je bila v Slovenski Bistrici. Bili so navdušeni, saj so se tam predstavile izbrane skupine iz območij Ptuja, Lenarta, Ormoža in Slovenske Bistrice. Še pred revijo pa so imeli še dva nastopa, in sicer ob 15-letnici delovanja Folklorne skupine Klopotec iz Ptuja ter v vrtcu v Kidričevem in Cirkovcah.
V začetku maja so imeli še en pomemben nastop, na državni reviji Pika poka v Rogaški Slatini, kjer so prejeli zlato priznanje, za nameček pa so se še okopali v Termah Rogaška.
Tri dni za tem so nastopili na medobmočnem srečanju v Slovenski Bistrici, kjer so prejeli najboljše ocene od Malči Možina, ki je strokovno spremljala to srečanje. Po-tihem so upali, da se bodo
Foto: M: Ozmec
Mladi folkloristi iz OŠ Cirkovce so uspešno plesno sezono 2006-07 sklenili z nastopom na osrednji slovesnosti ob letošnjem prazniku občine Kidričevo.
uvrstili na državno srečanje in želje so se jim uresničile, saj so se uvrstili med deset
Ptuj • Ob 10. obletnici Stare steklarske
Čaroben ustvarjalen naboj tudi po desetih letih
Pred natanko desetimi leti je vrata svojih prostorov prvič odprla Stara steklarska delavnica, v kateri si je svoj kotiček pod soncem za delovanje uredil Teater III DPD Svoboda Ptuj. Prostor, ki je bil povsem zapuščen, so čistili, sanirali, belili in razkuževali, 10. julija 1997 pa jim je uspelo normalizirati pogoje in v njem premierno uprizoriti predstavo Psiha.
najboljših skupin v državi. Zato so komaj čakali na 26. maj, ko je bilo v Lendavi državno srečanje otroških folklornih skupin Ringa raja 2007. Po končanih spletih je sledilo še tekmovanje deklic v preskakovanju čez koleb-nico ter tekmovanje dečkov
v pretikanju lesenih žlic pod nogami. Nastopili so tudi na zaključni prireditvi ob letošnjem prazniku občine Kidričevo, vsekakor pa je za mladimi folkloristi iz OŠ Cirkovce zelo uspešna in tudi naporna sezona.
-OM
Premiera Filipčičeve Psi-he z Ivo Krajnc, Urško Vu-čak, Matijem Centrihom in Ervinom Štopferjem v glavnih vlogah pomeni začetek delovanja v Stari steklarski delavnici. »Minilo je 10 let, od takrat, ko smo pripravili po številu sodelujočih enega večjih gledaliških projektov v Teatru III DPD Svoboda - Gledališče Ptuj. Z ustanovitvijo ptujskega gledališča so nas v februarju 1997 mesec
dni pred premiero s ptujskega odra dobesedno vrgli na cesto. Vadili smo v nemogočih terminih v mali dvorani v Narodnem domu. Srečno naključje je hotelo, da sem našla opuščeno steklarsko delavnico, v kateri je bilo za štiri tovornjake smeti. Prostor smo uredili do 1. julija s prostovoljnim delom, s pomočjo donatorjev v materialu in delu; obenem smo vadili. Vsi maturantje v skupini so
uspešno maturirali, nihče ni imel popravnih izpitov v šoli; tudi študentje takrat zaradi vaj niso padli na nobenem izpitu. Premiero smo imeli 10. julija 1997. Trenutno je v Stari steklarski delavnici edini oder v našem mestu,« je dejala ena vodilnih mentoric Branka Bezeljak Glazer.
Svoje znanje so takrat strnili odlični mentorji in sodelavci. Pri projektu je sodelovalo več kot 40 mladih in starejših
delavcev, če bi šteli člane obeh pihalnih orkestrov pa več kot 100. Deseto obletnico so nameravali obeležiti z večjo razstavo, na kateri bi predstavili vse skupine, mentorje, dogodke ter gledališke in plesne predstave, ki jih je Stara steklarska gostila v teh desetih letih. Ker niso dobili niti odgovora na prijavo projekta, kaj šele kaj drugega, so jubilej obeležili bolj skromno, a kljub temu lepo. Branka Bezeljak Glazer, Mira Mijačevic in Majda Fridl so pripravile večer, na katerem so predvajali video projekcije premienih predstav Psiha in Vojaka Jošta ni, obenem pa so se zbrali mentorji in igralci, ki so nekoč delali v Teatru III DPD Svoboda Ptuj.
»Spet delamo vse prostovoljno, zato bomo samo obudili spomin na večer pred desetimi leti,« je še dejala Be-zeljak Glazerjeva.
V prostorih Stare steklarske se je v desetih letih odvijalo veliko število dogodkov, od plesa, baleta, gledaliških predstav do likovne ustvarjalnosti. »Gre za magičen prostor s čarobnim občutkom in ustvarjalnim nabojem, ki človeka enostavno spodbudi. Je pa seveda namenjen za manjše stvari,« je dejala ena izmed mentoric Majda Fridl.
Dženana Becirovic
Ptuj • Vox Humana
Odmev glasbe v poletno noč
Predstavniki Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla so organizirali še en koncert za popestritev poletnih julijskih večerov. Na Ptuju je namreč minulo sredo nastopil komorni zbor Vox Humana iz Romunije pod umetniškim vodstvom Szilagyi Zsolt.
Zbor so leta 1972 ustanovili učitelji glasbe. Pohvalijo se lahko s številnimi nagradami iz domačih in mednarodnih pevskih tekmovanj v Italiji, Grčiji itd. Deset let po ustanovitvi so peli na sprejemu pri Janezu Pavlu II. Po letu 1989 so veliko gostovali v tujini. Leta 1999 je zbor osvojil zlato medaljo na drugem mednarodnem festivalu ljudskih pesmi "Europe and its songs" v Barceloni.
»Zelo smo bili veseli povabila v Slovenijo in da smo
nastopali v tej čudoviti cerkvi. Ta nastop je le del naše večdnevne turneje, saj smo se pred tem predstavili na zborovskem festivalu v Rimu, sledil je nastop v Benetkah, iz Ptuja pa gremo še na Madžarsko. Na današnjem koncertu smo se predstavili s sakralno komorno glasbo skladateljev Pergolesija, Mozarta, Francka, Brucknerja, Rossinija in še nekaterih drugih avtorjev,« je dejal zborovodja Szilagyi Zsolt.
mat
Na Ptuju so nastopili pred številnim občinstvom.
Ptuj • Svetniške pobude, vprašanja in odgovori
V Gajkah tudi kradejo in podtikajo požare
Čeprav naj bi bili Krempljeva ulica, Mestni trg in del Miklošičeve ulice že z dosedanjo odredbo o določitvi posebnih prometnih površin namenjene pešcem, je vsakdanja slika čisto drugačna. Največ zaslug, da so ta območja turistom nevarna, čeprav prometa naj ne bi bilo, naj bi imeli stanovalci, če drugi na ta območja s svojimi jeklenimi konjički v resnici ne morejo.
Foto: Črtomir Goznik
V OŠ Mladika že vrsto let opozarjajo na problematiko poplavljanja kletnih prostorov šole, v katerih se nahaja tudi kuhinja z jedilnico. Z ureditvijo zunanje in notranje kanalizacije ter odvodnjavanjem bi problem rešili, pravijo v šoli. Kot kaže pa bo treba počakati na rekonstrukcijo šole, ki bo zajela tudi reševanje tega problema.
Sv. Trojica • Z osme redne seje
ZA Štajersko pokrajino
Minuli četrtek so se sestali svetniki občine Sv. Trojica na 8. redni seji. Svetniki so najprej sprejeli Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Lenart in se odločili, da bodo soustanovitelji zavoda.
Albin Pišek, mestni svetnik DeSUS-a in predsednik TD Ptuj, je mestno oblast namreč pozval, da bi za del starega mestnega jedra v turistični sezoni v celoti ali delno uvedli zaporo od 19. do 6. ure zjutraj vsak petek, soboto in nedeljo, da bi turistom omogočili brezskrbne oglede mesta in uživanje na nekaterih (redkih) prireditvah na tem območju v poletnem času. Izstopajoči so petkovi in sobotni glasbeni in pevski večeri, ki jih skupaj organizirajo Hotel Mitra, Kava bar Orfej in bar Sima. Za popolno zaporo Slomškove ulice od tržnice, Slovenskega trga in dela Prešernove do vhoda v Cankarjevo ulico bi bila potrebna sprememba že omenjene odredbe, odgovarjajo v strokovnih službah MO Ptuj. Ob Piškovi pobudi bi pričakovali, da bodo v Mestni hiši vsaj delno namignili, da bodo pobudo vzeli resno in tudi predlagali spremembo odredbe.
Za rušitev objekta bivšega Koteksa, ki je v razpadajočem stanju in zaradi tega vse bolj nevaren, pa bo potrebno najprej pridobiti soglasje Zavo-
V nadaljevanju seje so svetniki podali mnenje k predlogu območij pokrajin v Sloveniji in se odločili, da se naj pokrajina s sedežem v Mariboru imenuje Štajerska pokrajina in ne Podravska pokrajina. Sprejeli so tudi Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči za programe razvoja podeželja, ki je v zadnji fazi usklajevanja na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Župan Darko Fras je povedal, da bo na osnovi sprejetega pravilnika pripravljen razpis, ki bo odprt do konca leta ali do porabe sredstev. Svetniki so se na seji odločili, da bo občina Sv. Trojica tudi soustanoviteljica javnega zavoda Zdravstveni dom Lenart, saj menijo da soustanoviteljstvo pomeni pravico in dolžnost pri skupnem javnem zavodu zagotoviti izvajanje dejavnosti na svojem območju ter sodelovati v upravljanju in obveznostih do javnega zavoda v skladu s številom prebivalcev v skupnem številu prebivalcev. Takšen način soupravljanja je bil sprejet s Sporazumom o ureditvi
da za varstvo kulturne dediščine, ki je objekt uvrstila v odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj v letu 1989 kot spomenik, ki se ohranja v celoti in izvirnosti. Za OŠ Mladika je že bil sprejet DIIP, na Ministrstvo za šolstvo in šport naj bi ga prijavili v letu 2008, da bi ga lahko investicijo izpeljali v letu 2009. Do takrat pa se bodo morali v OŠ Mladika sprijazniti z občasnimi vdori vode v šolsko kuhinjo in nekatere druge prostore, ker je problematika vezana na ureditev kompletnega odvajanja odpadnih voda, fekalne in meteorne vode, kar pa naj bi bilo smiselno izvesti v okviru rekonstrukcije šole, v kateri je tudi načrtovana premestitev šolske kuhinje in ostalih prostorov iz kleti v prvo nadstropje. Za premestitev pa bo najprej potrebno izvesti rekonstrukcijo notranjih inštalacij šole in nato zunanje kanalizacije, je odgovor mestnih oblastnikov na vprašanje Metke Jurešič (SDS), ali je na Žnidaričevem nabrežju na Ptuju res takšen problem ureditev kanalizacije in od-
medsebojnih premoženjskih razmerij med novonastalimi občinami. Svetniki so potrdili tudi Pogodbo o ustanovitvi Razvojne agencije Slovenske gorice, ki so skupaj ustanavljajo občine Sv. Trojica, Destrnik in Lenart ter Zavod RISO, Zavod za izboljšanje infrastrukture in socialnega okolja ter Območna obrtna zbornica Lenart. Svetniki so župana pooblastili, da podpiše pogodbo o ustanovitvi.
Župan Darko Fras je svetnikom podal tudi informacijo o prehodu na samostojno
financiranje, na katero so prešli s 1. julijem, in povedal, da naj bi v teh dneh vsi trije župani podpisali delitveno bilanco. Svetnike je seznanil tudi z investicijo adaptacije za preureditev, nadzidavo in dozidavo OŠ Sveta Trojica. Investicija je v fazi javnega razpisa za izbiro izvajalca. Celotna investicija je ocenjena na 1,5 milijona evrov, dinamika financiranja je predvidena v treh letih, računajo, da bi jo zaključili do 1. septembra prihodnje leto.
Zmago Šalamun
vodnjavanja, da se mora OŠ Mladika soočati s takšnimi težavami.
Po sobotno pošto še naprej v ponedeljek
Pošta Slovenije bo prebivalce naselij Spuhlja, Podvinci, Kicar, Grajena in Žabjak še naprej pustila brez dostave poštnih pošiljk ob sobotah. Svetnika LDS Konrada Riž-nerja je namreč zanimalo, kako daleč je občina v dogovorih s Pošto glede sobotnih dostav. V Pošti Slovenije odgovarjajo, da so kot izvajalec univerzalne poštne storitve skladno z zakonom o poštnih storitvah dolžni poštne storitve naslovnikom vročiti najmanj petkrat tedensko, šestkratna tedenska dostava pa se izvaja naslovnikom le v ožjem okolišu. Širitev sobotne dostave bi zahtevala zaposlitev dodatnega pismonoše, s tem pa bi se povečali tudi stroški dostave. Za zdaj Pošta Slovenije tudi ne bo spreminjala delovnega časa pošte 2250 Ptuj, ki je od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure, kar je v veljavi od 3. maja letos. Delovni čas pošte 2250 je poenoten z delovnim časom pošt istega razreda oziroma primerljive velikosti, pri tem pa so upoštevali organizacijski in ekonomski vidik ter delovno-pravno zakonodajo, odgovarjajo v PE Pošte Slovenije v Mariboru.
Video nadzor plačuje Čisto mesto
Gradnja dragega video-sistema v CERO Gajke je zmotila svetnika LDS Konrada Rižnerja, ki ga je zanimalo financerstvo, prav tako pa tudi morebitno soglasje MO Ptuj, če ni bila investitorica za posege v občinsko lastnino. Prav tako je vprašal, kdo bo plačal stroške popravila platoja na dvorišču deponije zaradi namestitve video nadzora, ki da naj bi bil celo dražji od tistega, ki ga imajo v Zlatarni Celje. Andrija Koter, direktor podjetja Čisto mesto Ptuj, odgovarja, da želijo kot dobri gospodarji v CERO Gaj-ke izvajati kar največji možni nadzor, kar je tudi njihova dolžnost. Izvajajo ga po pogodbi s podjetjem Vargas-Al, d.o. o., in s podjetjem Tenzor. 24 ur na dan nadzirajo vsa vozila, ki prihajajo in odhajajo v Gajke, delovni proces zaradi preprečevanja delovnih nesreč (zaradi narave dela se težki stroji neprestano gibljejo po centru in predstavljajo potencialno nevarnost za zaposlene in stranke), problem so tudi kraje, vlomi v službene prostore, kraje posameznih sklopov strojev in kraje sekundarnih surovin (baker, svinec, aluminij, ...), nevšečnosti, med katere sodi tudi podtaknjeni požar (strokovna ocena), nadzirati pa je potrebno tudi gibanje velikega števila ljudi, ki dnevno obiščejo center, pri tem pa ne upoštevajo, kako in kam
morajo odložiti različne vrste odpadkov. Video nadzor v CERO Gajke je pomemben tudi z vidika zavarovanja, čim več je škodnih dogodkov, tem višje so premije in obratno. Za povezavo nameščenih kamer so uporabili podzemne kanale, kjer potekajo tudi različni kabli. »Pri postavitvi dveh dodatnih kamer pa smo ugotovili, da je en revizijski jašek nedostopen, VGP Ptuj je kot izvajalec del vzpostavil funkcionalnost revizijskega jaška na lastne stroške. Res pa je, da o namestitvi dodatnih kamer in reklamacije revizijskega jaška nismo obvestili MO Ptuj, ker smo mnenja, da smo opravili koristno delo. Stroški video nadzora so vezani na redno poslovanje podjetja. Za celotno varovanje z vsemi vzporednimi uslugami, vključno z najemom video kamer, mesečno plačujemo 528 evrov,« med drugim mestnim svetnikom odgovarja direktor Čistega mesta Andrija Koter, ki ga tudi čudi takšno svetniško vprašanje in komentar v zvezi z video nadzorom, ker so zaposleni, predvsem pa vodstvo podjetja, vzpostavili korektne odnose z občani, 17. vodstvom občin, za katere opravljajo dejavnost ravnanja in gospodarjenja z odpadki, in s strokovnimi službami. Posebej pa želijo izpostaviti krajane Spuhlje, s katerimi imajo pogoste stike, na vsa njihova vprašanja jim oziroma so jim pripravljeni takoj odgovoriti.
Bruselj • Predlog v obdelavi
Prvo branje proračuna za leto 2008
Države članice EU so konec prejšnjega tedna v Bruslju opravile prvo branje skupnega proračuna povezave za leto 2008, potem ko je predhodni predlog zanj maja letos predstavila Evropska komisija. Ta je predlagala skupne obveznosti v višini 129,2 milijarde evrov ali 1,03 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) EU ter dejanska plačila v višini 121,6 milijarde evrov ali 0,97 odstotka BND EU. Svet EU želi postavki znižati, opravil pa bo tudi običajni usklajevalni sestanek o proračunu z Evropskim parlamentom.
Države želijo obveznosti znižati za 717 milijonov evrov, plačila pa za 2,1 milijarde evrov oziroma na 0,95 odstotka BND EU. Obveznosti (oziroma t. i. odobrene pravice za porabo) in plačila (oziroma t. i. odobritve plačil končnim prejemnikom sredstev) se razlikujejo, saj se obveznosti za večletne programe in projekte običajno prevzamejo v letu, v katerem so sprejeti, plačila pa se izvajajo več let na podlagi napredka pri izvajanju teh programov in projektov. Sredstva v okviru ukrepov za večjo rast in zaposlovanje, kamor spada tudi satelitsko navigacijski sistem Galileo, naj bi se skladno z dogovorom v okviru Sveta EU sicer v primerjavi s prejšnjim letom zvišala - v obveznostih oziroma pravnih zavezah za 7,18 odstotka, v dejanskih plačilih pa za 27,58 odstotka - a v primerjavi z majskim predlogom Evropske komisije znižala.
Evropska komisija je namreč v predlogu za proračun za prihodnje leto prvič doslej predvidela več izdatkov za ukrepe za večjo rast in zaposlovanje ter kohezijo v primerjavi s kmetijstvom in razvojem podeželja. Upoštevajoč trende črpanja iz novih programov pa želi Svet, kjer so zastopane države članice, ta sredstva nekoliko znižati. Hkrati pa poudarja, da se sredstva za raziskave in razvoj dejansko precej zvišujejo.
Kot so pojasnili viri v Bruslju, naj bi se sredstva za Galileo, ki je precej v zaostanku, prenesla v rezervo, končno odločitev o tem pa bo moč sprejeti šele jeseni, ko bo komisija predstavila možnosti za financiranje projekta.
Svet EU želi za pol milijarde evrov znižati tako obveznosti kot plačila tudi na področju upravljanja z naravnimi viri, ki združuje kmetijstvo in razvoj podeželja. V okvir zunanje politike pa želijo države vključiti še svoje politične prioritete - 80 milijonov evrov za Palestino in 180 milijonov za Kosovo, oboje v okviru rezerve. (sta)
Washington • Iraška turneja
Riceova in Gates po Bližnjem vzhodu
Ameriški predsednik George Bush je v četrtek napovedal, da v začetku avgusta pošilja na turnejo po za zdaj še nedoločenih državah Bližnjega vzhoda državno sekretarko Con-doleezzo Rice in obrambnega ministra Roberta Gatesa. Turneja je namenjena ponovni potrditvi ameriške zaveze za stabilizacijo Iraka državam v regiji.
Riceova je zaradi tega malce spremenila program lastne turneje prihodnji teden po Bližnjem vzhodu, Afriki in Evropi.
V Beli hiši so spoznali, da vse več pozivov iz kongresa za umik iz Iraka vzbuja nelagod-je med zavezniki na Bližnjem vzhodu in Riceova ter Gates jih bosta prepričevala, da se nič ne spreminja. Oba bosta ponovno poudarjala zaveze iz mednarodne konference v Šarm el Šejku, kjer so velike
sile in iraške sosede sprejele petletni načrt za finančno, politično in tehnično podporo iraškim ustanovam v zameno za varnostne in ekonomske reforme.
V okvirju turneje Gatesa in Riceove naj bi bila pripravljena podobna, vendar manjša regionalna konferenca z zavezniki, vendar brez Irana in Sirije. Tiskovni predstavnik State Departmenta Sean McCormack je dejal, da srečanj s predstavniki omenjenih držav za zdaj ne bo, saj želijo ZDA najprej videti malce bolj konstruktivno vlogo Irana in Sirije glede Iraka.
Condoleezza Rice bi morala po prvotnem načrtu od 16. do 20. julija potovati v Izrael, na Zahodni breg, DR Kongo, Gano in na Portugalsko. Že v sredo je bil odpovedan obisk DR Konga menda zaradi "logističnih" problemov na letališču v Kinšasi. Riceova sicer DR Kongo namerava obiskati kasneje in tam ter nasploh v Afriki preživeti malce več časa.
Obisk Izraela in Palestincev naj bi bil sedaj pripravljen konec julija, nakar bo Riceova nadaljevala turnejo z Gatesom. McCormack je v četrtek dejal, da bo Riceova prihodnji teden v torek ali sredo zjutraj odpotovala v prestolnico Gane Akro, kjer se bo udeležila konference držav, ki uživajo ugodnosti iz ameriškega zakona o rasti in priložnosti v Afriki, kar pomeni, da lahko izvažajo v ZDA skoraj povsem brez carin.
Iz Gane se bo Riceova odpravila v Lizbono, kjer se bo srečala z vodilnimi predstavniki države, predsedujo-
če EU. Na Portugalskem bo morda prišlo tudi do sestanka Bližnjevzhodne četverice (ZDA, EU, Rusija, ZN). Četverica se bo na ravni veleposlanikov sestala prihodnji torek v Londonu in tam se bodo dogovorili, če bo prišlo do srečanja na ravni zunanjih ministrov. Če se bo to zgodilo, bo to prvi tak sestanek, na katerem bo novi odposlanec četverice, nekdanji britanski premier Tony Blair. (sta)
Jeruzalem • Skriti pogovori o Gazi
Olmert na tajnem obisku v Jordaniji
Foto:internet
Izraelski premier Ehud Olmet je bil minuli teden na tajnem obisku v Jordaniji, kjer se je sestal z jordanskim kraljem Ab-dulahom II., danes poročajo izraelski mediji. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so bili pogovori namenjeni odnosom med državama ter prevzemu Gaze s strani palestinskega gibanja Hamas minuli mesec.
Izraelski dnevnik Maariv tudi poroča, da sta se Olmert in Abdulah II. pogovarjala o možnostih za obnovitev pogajanj med Izraelom in Sirijo, ki so jih prekinili leta 2000.
Olmertov tiskovni predstavnik Miri Eisn za AFP ni želel komentirati novice o obisku izraelskega premiera v Jordaniji. Po napovedih naj bi zunanja ministra Jordanije in Egipta 25. julija pripotovala v Izrael in se srečala z Olmer-tom. Arabska liga je zaprosila Egipt in Jordanijo, edini dve državi, ki sta z Izraelom podpisali mirovni sporazum, naj poskusita prepričati Izrael, da sprejme mirovni načrt, ki ga je predlagala Savdska Arabija. Ta predvideva nor-
malizacijo odnosov v zameno za umik Izraela z arabskega ozemlja, ki ga je Izrael zasedel v šestdnevni vojni leta 1967, ustanovitev palestinske države in vrnitev palestinskih beguncev. (sta)
Strasbourg • Kazen za umore
Bosanskemu Srbu dosmrtna kazen
Evropsko sodišče za človekove pravice v Stras-bourgu je danes potrdilo dosmrtno zaporno kazen za Nicolo Jorgica, bosanskega Srba z nemškim državljanstvom, ki ga je sodišče v Duesseldorfu leta 1997 spoznalo za krivega dejanj genocida med vojno v BiH v letih 1992-1995, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Jorgic je bil aretiran po vrnitvi v Nemčijo leta 1995 in dve leti kasneje obsojen "delovanja z namero storitve genocida", umora 22 ljudi ter drugih resnih zločinov proti Bošnjakom.
Obsodbo na dosmrtno zaporno kazen je Jorgic izpodbijal pred sodiščem v Strasbo-urgu, kjer je trdil, da nemško sodišče ni bilo pristojno razsojati v njegovem primeru. Sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo z obrazložitvijo, da nemškim sodiščem v skladu z mednarodnim pravom ni prepovedano razsojati v tem primeru ter da imajo Nemci utemeljen razlog za vzpostavitev jurisdikcije za sojenje obtoženim genocida. Po navedbah sodišča v Duesseldor-fu je Jorgic leta 1992 v rodnem Doboju v BiH sodeloval pri oblikovanju paravojaških enot, ki so v okviru politike etničnega čiščenja ustrahovale in izvajale nasilje nad tamkajšnjim muslimanskim prebivalstvom. Poleg aretacij, zlorab in preseljevanja Bošnjakov sta on in še nekdo junija 1992 v kraju Grabska sama ubila 22 civilistov, med njimi tudi starejše in invalide. Pozneje naj bi ukazal še druge usmrtitve in mučenja. (sta)
Frankfurt • Iz poročila Evropske banke
V prvi polovici leta 265.000 ponarejenih evrskih bankovcev
Evropska centralna banka (ECB) je sporočila, da je bilo v prvi polovici letošnjega leta iz obtoka umaknjenih 265.000 ponarejenih evrskih bankovcev. Med ponarejevalci so najbolj priljubljeni bankovci srednjih vrednosti, torej bankovci za 20, 50 in 100 evrov, saj je njihov delež med ponaredki dosegel 85 odstotkov.
Število odkritih ponaredkov se je sicer v primerjavi s prejšnjimi leti nekoliko zmanjšalo. V prvi in drugi polovici leta 2005 je bilo tako iz obtoka umaknjenih 293.000 oz. 286.000 bankovcev, v prvi polovici leta 2006 pa 300.000.
Vrednost ponarejenih bankovcev je po poročanju nemškega časnika Frankfurter Allgemeine Zeitung v prvi polovici letošnjega leta dosegla 19,4 milijona evrov, v drugi polovici lanskega pa 16,7 milijona evrov. To je predvsem posledica dejstva, da se je v tem obdobju povečal delež ponarejenih 200-evrskih bankovcev, in sicer s treh na deset odstotkov, kažejo podatki ECB.
Največji delež pri ponaredkih zavzemajo 50-evrski bankovci (50 odstotkov), sledijo jim 100-evrski (20 odstotkov) in 20-evrski (15 odstotkov). (sta)
Foto: internet
Foto:internet
Gospodarstvo po svetu
SYDNEY - Britansko-avstralski rudarski gigant Rio Tinto je objavil 38,1 milijarde dolarjev vredno prevzemno ponudbo za kanadskega proizvajalca aluminija Alcan. S tem je krepko presegel sovražno prevzemno ponudbo ameriškega rivala Alcoa, ki je za Alcan ponudil 28 milijard dolarjev, poroča ameriška tiskovna agencija AFP. Rio Tinto je svojo prevzemno ponudbo označil za prijateljsko. V skupni izjavi sta avstralsko-britanski gigant in Alcan zapisala, da bosta z združitvijo ustvarila največjega svetovnega proizvajalca aluminija, ki bo imenovan Rio Tinto Alcan in bo imel sedež v Montrealu, kjer je sedaj lociran Alcan. TOKIO - Japonsko-švedski proizvajalec mobilnih telefonov Sony Ericsson je v drugem letošnjem četrtletju ustvaril 220 milijonov evrov dobička, kar je 53,8 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Prihodki od prodaje so se v primerjalnem obdobju povečali za 37 odstotkov na 3,11 milijarde evrov, poroča francoska tiskovna agencija. Družba je v drugem četrtletju dobavila 24,9 milijona mobilnih telefonov, kar je 59 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Kot razlog za uspešno poslovanje so navedli predvsem širok izbor mobilnih telefonov, ki jih družba ponuja, ter rast na trgih Latinske Amerike, Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike. Povprečna prodajna cena telefona družbe se je sicer s 134 evrov v prvem četrtletju v drugem trimesečju znižala na 125 evrov, kar pa je bilo po navedbah družbe v skladu s pričakovanji. WASHINGTON - Demokratski senator iz Nove Mehike Jeff Bingaman je v sredo skupaj s predstavniki industrije in sindikatov objavil predlog zakona za obvezno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje, ki je sicer le eden od številnih v pripravi. Bingamanov predlog je sicer omejen v svojem dosegu, vendar pa naj bi imel največ možnosti za uspeh, ker mu predstavniki onesnaževalcev ozračja ne nasprotujejo. Predlog zakona predvideva oblikovanje obveznih omejitev izpustov ogljikovega dioksida iz termoelektrarn, tovarn in rafinerij, te pa lahko potem med seboj trgujejo s tako imenovanimi okoljskimi krediti. Kdor onesnažuje manj, lahko prodaja "odpustke" tistemu, ki onesnažuje bolj. Industrija ta predlog podpira tudi zato, ker omogoča podjetjem, da pozabijo na omejitve. Če bodo stroški odpustkov predragi. SINGAPUR - Cene na svetovnih naftnih trgih so se v četrtek, kljub temu, da je tedensko poročilo o zalogah nafte in bencina v ZDA pokazalo povečanje zalog slednjega, ponovno nekoliko zvišale. Za sod (159 litrov) zahodnotek-saške lahke nafte z dobavnim rokom avgusta je bilo tako potrebno odšteti 72,65 dolarja, kar je devet centov več kot ob zaključku trgovanja v sredo. Severnomorska nafta brent se je prav tako podražila za devet centov na 75,53 dolarja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V sredo se je podražila nafta Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC). Za sod nafte članic kartela je bilo tako potrebno odšteti 71,90 dolarja, kar je 31 centov več kot v torek, navajajo podatki sekretariata OPEC, objavljeni na spletni strani organizacije.
STRASBOURG - V razpravi o poročilu Evropskega parlamenta o območju evra v letu 2006 so si bili evropski poslanci sicer edini, da je območje evra lani zabeležilo najvišjo stopnjo gospodarske rasti od leta 2000, so pa pri tem opozorili, da bi lahko močan evro in nadaljnje zviševanje obrestnih mer v območju evra to rast ogrozili. Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet je menil, da so inflacijska tveganja v območju evra prisotna, ECB pa jih bo še naprej pozorno spremljala. Tri-chet je tudi opozoril, da denarna politika ostaja na spodbudni strani, kar po mnenju opazovalcev pomeni, da ECB še ne bo prekinila serije zvišanj ključne obrestne mere za območje evra. Ta sedaj znaša štiri odstotke. MONTREAL - Kanadski proizvajalec aluminija Alcan naj bi se po poročanju elektronske izdaje kanadskega časnika Globe and Mail poskušal sovražnemu prevzemu s strani ameriškega proizvajalca aluminija Alcoe izogniti s povezavo z britansko-avstralsko skupino Rio Tinto. V Alcanu navedb medijev niso želeli komentirati, so pa navedli, da so v zadnjih tednih pospešili iskanje morebitnega partnerja. Alcan je konec maja zavrnil 27 milijard težko prevzemno ponudbo Alcoe. Iz Alcana so takrat sporočili, da Alcoina ponudba ne odraža dejanske vrednosti družbe, delničarjem pa so svetovali, naj delnic ne prodajo. Alcoa je lastnikom za delnico ponudila 74,40 dolarja. Med morebitnimi partnerji, s katerimi naj bi se Alcan povezal v želji izogniti se sovražni prevzemni ponudbi, so bila sicer v preteklosti poleg Ria Tinta omenjena še imena največje rudarske skupine BHP Billiton in brazilske družbe CRVD. BRUSELJ - Evropska komisija je uradno začela preiskavo v povezavi z nemškimi letališči Berlin Schoenefeld, Dortmund in Luebeck Blankensee. Komisija preiskuje podjetja, ki upravljajo z omenjenimi letališči, in sicer zaradi domnevnih nepravilnosti na področju državnih pomoči. Podjetja naj bi neupravičeno dajala prednost najrazličnejšim letalskim družbam, med njimi prevoznikom Ryanair, AirBerlin, Easyjet, Germanwings in Wizzair.
/STA/
Ob jubileju so najbolj zaslužnim in sodelujočim društvom izročili 18 spominskih plaket.
Foto: Langerholc
Podvinci • 60 let gasilskega društva
Skoraj v vsaki hiši je eden gasilec
Gasilstvo ima v Podvincih bogato tradicijo, saj so sredi prejšnjega meseca skupaj s številnimi gosti iz okoliških gasilskih društev in Ptuja proslavili že 60 let prostovoljnega gasilskega društva. Ob visokem jubileju so v prostorih prenovljenega gasilskega doma v Podvincih pripravili zanimivo razstavo fotografij pod naslovom Podvinci skozi čas.
Podvinški gasilci so 60 let humanega delovanja na področju požarnega varstva obeležili že na jubilejnem 60. občnem zboru 20. januarja letos, v nedeljo, 17. junija, pa so se zbrali na osrednji slovesnosti ob prenovljenem gasilskem domu, ki so jo pričeli s popoldansko svečano gasilsko parado, v kateri je sodelovalo okoli 100 uniformiranih gasilk in gasilcev iz širše regije.
Kot je povedal predsednik PGD Podvinci Dušan Ber, so v ptujskem arhivu zasledili, da se že leta 1831 v zapiskih tedanje občine Podvinci omenja, da se vzame bližnji ribnik v najem kot zbiralnik vode v primeru požara. Kmalu po drugi svetovni vojni, leta 1946, je sedaj že pokojni Franc Petrovič dal pobudo za ustanovitev gasilskega društva. V iniciativnem odboru so bili predsednik krajevnega ljudskega odbora Kurij Kuhar, Franc Petrovič, Simon Čeh, Jože Ambrož in Vlado Kondrad. Še pred ustanovitvijo društva so v mariborski kasarni kupili briz-galno z vso opremo, ustanovni občni zbor pa je bil 19. januarja 1947 pri Janezu Popošku. Odprl ga je poveljnik mestnih gasilskih čet iz Ptuja Martin Horvat, izvolili pa so tudi prvi upravni odbor; prvi predsednik je bil Jurij Kuhar, poveljnik Franc Petrovič, tajnik Jože Ambrož, blagajnik Simon Čeh, orodjar pa Vlado Konrad. Formirali so že tudi prve tri gasilske desetine, eno od teh pa je vodil še danes živeči in na slovesnosti prisoten Janko Čeh. Med pomembne dogodke društva sodi leto 1970, ko so kupili novo motorno briz-galno Rosenbauer, napredovali pa so tudi na operativnem
področju, saj so nabavili novo sireno, vse prevoze gasilcev in tedanje igralske skupine pa je opravljal Rudolf Toplak. Leta 1972 so razvili prvi društveni prapor, leta 1974 so kupili nov gasilski kombi IMV zaradi razvoja gasilstva, tega leta so članice PGD Podvinci postale kongresne prvakinje, pa so pričeli z akcijo za izgradnjo prizidka in večje dvorane. Po vasi so zbrali potreben les za ostrešje, nabavili opeko in kritino ter dom s prostovoljnim delom leta 1976 tudi dokončali. Leta 1981 so kupili novo vozilo TAM 125 T10 in še istega leta za to vozilo zgradili tudi garažo. Leta 1982 so dogradili še sanitarne prostore, v času od leta 1984 do 1988 so posodobili strešno konstrukcijo in dom na novo prekrili, uredili fasado in asfaltirali ploščad pred domom. V okviru priprav na 50-letnico društva so prepleskali fasado in notranjost doma, kmalu po slovesnosti ob 50-letnem jubileju pa so pričeli z izgradnjo centralne kurjave. V tem času se je v društvu menjalo več predsednikov in poveljnikov, uspešni
pa so bili tudi na drugih področjih. O doseženih prvih, drugih in tretjih mestih na gasilskih tekmovanjih pričajo številni pokali, ki so razstavljeni v domu skupaj s številnimi priznanji.
Na slovesnosti ob 60-letni-ci delovanja društva, ki danes združuje 102 gasilki in gasilcev ter lepo število mladih gasilcev, so se posameznikom in sodelujočim gasilskim društvom oddolžili z gasilskimi odlikovanji in priznanji ter 18 spominskimi plaketami;
posebno zahvalo pa so namenili mestni občini Ptuj in območni gasilski zvezi Ptuj ter krajanom Podvincev, ki so v vseh teh letih živeli in ustvarjali skupaj z gasilci, saj se lahko pohvalijo, da je skoraj v vsaki hiši vsaj eden gasilec ali gasilka. Podvinškim gasilcem sta se za humano delovanje zahvalila in jim ob jubileju čestitala tudi župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ter v imenu Gasilske zveze Slovenije mag. Janez Merc.
M. Ozmec
Foto: Langerholc
Spominsko plaketo je predsednik PGD Podvinci Dušan Ber (levo) izročil tudi županu MO Ptuj dr. Štefanu Čelanu.
Kinologija • Kinološko društvo Ptuj
Tečajev šolanja se je s psi udeleževalo 72 vodnikov
Člani Kinološkega društva Ptuj vsako leto v pomladnih in jesenskih mesecih izvedejo tečaje šolanja psov. Tečajev male šole, igralnih uric, začetnega tečaja in tečaja agilityja se je od februarja do junija udeleževalo 72 vodnikov s psi različnih pasem in starosti.
po najzahtevnejšem programu IPO 3. Dosegel je prvo in tretje mesto ter dvakrat priznanje za najboljšo obrambo. Primož Le-pej se je trikrat uvrstil na drugo mesto in enkrat na tretje po najosnovnejšem programu ISP A (pri vseh vajah so psi navezani na povodec), v isti skupini je bila Gerti Salzbrunn enkrat tretja. Po programu B-BH je Irena Oblak dosegla eno tretje mesto. Član društva Zlatko Voglar, ki z nemškim ovčarjem tekmuje v sledenju po najzahtevnejšem programu IPO 3, se
Pa brez zamere
Slediti sanjam
Starec in motor
Pred kratkim sem si ogledal film, ki sem ga želel videti že kar nekaj časa, a se nikoli ni ponudila prava priložnost, da bi se srečala. Vedno so načrte za najino snidenje prekrižale druge obveznosti. Do sedaj.
O tem filmu sem pravzaprav vedel zelo malo. Vedel sem njegov naslov, poznan mi je bil podatek, da v njem igra oskarjevec Anthony Hopkins, da je film bojda odličen in da je njegova tematika povezana z motorji. Verjetno je skupek teh podatkov tisti, ki je v meni zbudil zanimanje za ta film, čeprav naj bi Hopkins v zadnjih (novejših) filmih, ki jih je posnel, v igralskem smislu ne bil več to, po čemer ga poznamo. A vseeno, ko sem pred par dnevi na polici v videoteki zagledal ovitek, na katerem je pisalo »Lovec na rekorde: legenda o motorju«, kar je (spet eden izmed mnogih) neposrečen prevod originalnega naslova »The world's fastest Indian«, nisem niti malo pomišljal ter si ga nemudoma sposodil. Zgodba (posneta po resničnih dogodkih) govori o Novozelandcu Burtu Munroju, možakarju, ki vse življenje zasleduje en sam cilj, za katerega se zdi, da je popolnoma nemogoč in povsem iracionalen, možakar, ki ta cilj zasleduje (torej Munro), pa čudak, če ne celo norec. Burt Munro, ljubitelj hitrosti in motorjev, namreč od otroštva sanja o eni sami stvari - nastopiti na hitrostni dirki v Bonneville Salt Flats v ameriškem Utahu, prizorišču, ki je znano po tem, da se na njem postavljajo hitrostni rekordi z avtomobili in motorji. Zato skoraj vse življenje v svoji delavnici, ki je hkrati tudi njegov dom, izpopolnjuje svoj motocikel Indian (letnik 1920), da bi na omenjeni dirki postavil hitrostni rekord. Temu cilju posveti svoje življenje in vso energijo (seveda pa tudi denar, kakopak). In tako se leta 1967, sedaj že krepko v letih, z ladjo odpravi iz Nove Zelandije v daljno Ameriko, kjer kot popoln amater (kar se tiče organizacije, ne znanja) z motorjem, ki ga je sam predelal in izpopolnil v svoji delavnici/domovanju, po mnogih zapletih in premaganih preprekah dejansko sodeluje na omenjeni dirki in doseže nemogoče - postavi svetovni hitrostni rekord v svojem razredu motociklov, kiga do danes (torej štirideset let!) ni uspel preseči še nihče (še enkrat, gre za resnično zgodbo, resničnega moža in resničen motocikel!).
Fantastična zgodba. Pa ne zaradi tega, ker je posredi motociklizem (ki mi je sicer zelo pri srcu). Bistvo zgodbe je želja, vizija človeka, ki je pripravljen zanjo marsikaj tvegati in se izpostaviti, ter ostane zvest svoji viziji navkljub vsem zaprekam in neodobravanju, ki ga/jih je deležen. Ki se ne zadovolji s tem, da pač ima sanje, ki ne bodo nikoli izpolnjene, ampak jih tudi z vsem svojim bitjem skuša uresničiti, saj se zaveda, da je drugače njegovo življenje ena sama sivina in vegetiranje. Oziroma, z besedami Burta Munroja: »Če ne slediš svojim sanjam, si pravzaprav isto kot rastlina.« (»If you don't follow your dreams, you might as well be a vegetable.«
-	anglistom se opravičujem, v kolikor je prevod malce svoboden; a pomembno je bistvo).
V času, ko večina ljudi zaradi ljubega miru, pa tudi zaradi tega, ker jih k temu sili unifikacijsko naravnan sistem, teži k sivemu povprečju (»samo da bom imel svoj mir!«), je nadvse lepo ter ohrabrujoče videti to in podobne zgodbe, ki govorijo o samostojnosti, osebnem pogumu za sledenje svojim sanjam in ne-povprečnosti. To so ljudje, ki dajejo pojmu »živeti« pravo vsebino in pomen. Taki ljudje so skozi zgodovino spreminjali svet
-	ne pa povprečje, ki mu je od svojih lastnih sanj bolj privlačen in pomembnejši »ljubi mir«.
Gregor Alič
je kot rezerva uvrstil v slovensko reprezentanco, ki se je maja udeležila svetovnega sledarske-ga prvenstva v Švici. »Tekem po Sloveniji se udeležujejo tudi naši agilitaši. Vodnik Oto Mesarič je s psičko Piko v tem letu dosegel eno prvo, pet drugih in dve tretji mesti, Boštjan Šterbal pa je
s psom Nilom, pasme mejni ovčar, dosegel eno prvo in dve četrti mesti,« je o uspehih ptujskih tekmovalcev v agilityju povedal njihov vodja Elvis Denič, ki se sam prav tako udeležuje tekem, in sicer se je letos uvrstil na šesto in osmo mesto.
mat
»Bistvo šolanja je socializacija psov, da se navadijo na prisotnost drugih ljudi in psov ter da se naučijo ubogati tudi na drugem terenu, ne samo doma. Pomembno je, da vodnik že v začetku šolanja vzpostavi s psom dobro povezavo. Tečaj male šole je namenjen psom, starim od štiri do deset mesecev. Tam se preko igre učijo osnov vodljivo-sti, to so med drugim vaje poleg, sedi in prostor. Pri teh vajah je pes na povodcu. Začetni tečaj pa je nadgradnja teh vaj, ki jih psi izvajajo že brez povodca. Konec
tečajev lahko tečajniki, ki so obiskovali začetni ali nadaljevalni tečaj, tudi opravljajo izpite, ki se ločijo po zahtevnosti. Med temi izpiti je pomembno izpostaviti izpit B-BH, ki ga je v našem društvu konec junija opravilo 16 tečajnikov. Program za ta izpit je enak v vseh državah Evropske unije. V Sloveniji so s strani Kinološke zveze Državnemu zboru že podali predlog, da bi bil ta izpit obvezen za vse lastnike psov. Izpit je sestavljen iz treh delov. V pisnem delu vodnik psa pokaže svoje osnovno znanje o
kinologiji, sledijo osnovne vaje s psom na vadišču ter sprehod po urbanem okolju, kjer ocenjujejo vedenje psa, kako reagira na mimoidoče pešce, tekače, kolesarje, rolkarje ali motoriste,« je o tečajih in izpitih povedal Bojan Ogrizek, vodja šolanja psov pri KD Ptuj.
Ptujsko društvo se lahko pohvali tudi z najvišjim številom tekmovalcev na tekmovanjih šolanih psov po Sloveniji. Med osmimi, ki se letos udeležujejo teh tekem, je najboljše rezultate dosegel Bojan Ogrizek, in sicer
Udeleženci letošnjih tečajev šolanja psov, ki so tudi opravljali izpite.
Podlehnik • Izšlo prvo občinsko glasilo
Žvegla je ugledala luč sveta
Sredi minulega tedna se je v podlehniški krajevni dvorani odvila pravcata majhna slovesnost ob izdaji prvega občinskega glasila doslej - pod imenom Podlehniška žvegla.
Na knjižni polici
Kot je povedal urednik in podžupan občine Ivo Ban, so ime glasila izbrali soglasno izmed 30 različnih predlogov, izhaja pa iz poimenovanja specifičnega pihala, podobnega flavti: „Glede na strokovne podatke je žvegla diatonična poprečna flavta ali stranšči-ca. V Halozah so jo izdelovali že v davnini iz krhkega lesa drobnih, nacepljenih sliv," je izvor poimenovanja natančno pojasnil Ban, sicer pa več o tem zapisal tudi v sami prvi številki občinskega časopisa.
Kako dejansko izgleda in zveni prava žvegla, je na t. i. inavguracijski slovesnosti ob predstavitvi prve številke pokazala mlada glasbenica Doroteja Feguš, zbrani občani pa so nato iz ust glavnega urednika lahko slišali, zakaj je časopis nastal, kakšna je njegova vloga in pomen ter da bo imel poleg obveščevalne funkcije tudi vlogo kulturnega dejavnika. Podlehniška žvegla bo po načrtih uredništva, ki ga sestavljajo Ivo Ban, Jožica Svenšek in Stojan Kojc, izhajalo predvidoma petkrat
Odgovorni urednik Ivo Ban je navdušeno povedal veliko o novem podlehniškem časopisu in ga - čisto na koncu slovesnosti - tudi pokazal.
letno na nekaj straneh, druga številko pa naj bi občani dobili septembra. Občina je sicer v proračunu za svoje glasilo namenila 5000 evrov, kar po besedah Bana pokriva le tehnične stroške, vsi prispevki avtorjev besedil pa so brezplačni. „Prvo številko našega glasila smo posvetili predstavitvi občinske uprave in njenega dela ter naših številnih društev, nekaj prispevkov pa je celo ostalo za naslednjo številko, zato je strah, da gradiva ne bi bilo dovolj, povsem brezpredmeten," je pred prikazom zunanjega izgleda časopisa še povedal Ivo Ban. Vse do zadnjega trenutka predstavitve je bila namreč podoba glasila strogo varovana skrivnost; prvi izvodi so bili skriti v kartonasti in s pentljo povezani škatli ter šele, ko je bilo povedano vse okoli časopisa, je Ban škatlo slovesno odprl in zbranim prvič pokazal novi podlehniški časopis, ki so g v minulih dnevih na dom že dobila vsa podlehniška gospodinjstva.
SM
Ptuj • Kandidati izvedeli rezultate poklicne mature
Uspešni na poklicni maturi
V ponedeljek, 9. julija, so kandidate, ki so v spomladanskem roku opravljali poklicno maturo, seznanili z rezultati. Na ptujskih srednjih šolah je poklicno maturo opravljalo 314 kandidatov, od tega jih jo je uspešno opravilo 270. Neuspešni bodo svojo srečo in predvsem znanje imeli možnost preveriti še na jesenskem roku.
Med ptujskimi srednjimi šolami je največ dijakov k opravljanju poklicne mature pristopilo na Ekonomski šoli, in sicer 151. Od tega je bilo kar 136 dijakov uspešnih, štirje dijaki se opravljanja poklicne mature niso udeležili, osem pa je bilo neuspešnih in bodo imeli po en popravni izpit. Med dijaki, ki jim je poklicno maturo uspelo opraviti v poklicnem roku, sta bili najbolj uspešni Nina Babšek in Mateja Karo, ki sta postali zlati maturantki.
Dva zlata maturanta so imeli tudi na Poklicni in
tehniški elektro šoli. S
svojim znanjem sta si to poimenovanje prislužila Tadej Volgemut in Rok Jerenko.
Sicer pa je na elektro šoli poklicno maturo skupaj opravljalo 66 kandidatov, od tega jo je uspešno opravilo kar 49 maturantov. Največ težav jim je delal izdelek, ki bi ga morali izdelati in na poklicno maturo prinesti s seboj. Kar 12 jih namreč izdelka sploh ni izdelalo. Devet dijakov bo, v kolikor bodo želeli poklicno maturo opraviti, avgusta moralo oddati omenjeno nalogo, saj so ostale predmete
uspešno naredili.
Na Poklicni in tehniški kmetijski šoli Ptuj je v spomladanskem roku letošnjega šolskega leta k opravljanju poklicne mature pristopilo 15 dijakov v programu kmetijski tehnik (SSI) in 21 dijakov v programu kmetij-sko-podjetniški tehnik (PTl). Skupaj torej 36 dijakov in dijakinj. Uspešno je poklicno maturo opravilo 14 dijakov v programu kmetijski tehnik (93,33 %) in 19 dijakov v programu kmetijsko-podjetniški tehnik (90,47 %). Skupaj je torej od 36 dijakov, ki so po-
Foto: Dženana Becirovic
Letos je poklicno maturo v spomladanskem roku opravljalo 314 kandidatov.
klicno maturo opravljali v spomladanskem roku, bilo uspešnih 33 dijakov. Dijaki Poklicne in tehniške kmetijske šole so tako bili 91,66-od-stotni. Najvišje število točk je dosegel dijak 4. letnika v programu kmetijski tehnik Ivan Zupanič, in sicer 22 točk ter tako postal zlati maturant.
Poklicno maturo je na Poklicni in tehniški strojni šoli opravljalo 36 dijakov in 25 odraslih kandidatov. Uspešnih je bilo 29 rednih dijakov oz. 80,5 % in 23 odraslih kandidatov oz. 92 %. Večina neuspešnih dijakov in odraslih ni pristopila k opravljanju izpitov in so neuspešni ravno zaradi tega.
Najboljši rezultat je dosegel dijak Gregor Teskač, ki je dosegel izjemen uspeh, od 23 možnih točk je zbral 22. „Zelo smo zadovoljni z uspehom odraslih kandidatov, ki so bili 100 %. Statistiko kvarita le dva kandidata, ki sta ponavljavca in mature nista opravila, imata pa status odraslih. Eden odrasli kandidat je dosegel 21 točk od 23 možnih, kar predstavlja v izobraževanju odraslih izjemen uspeh," je dejal ravnatelj Poklicne in tehniške strojne šole Ptuj Bojan Lampret.
Dženana Becirovic
Kate Mosse Labirint
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2007 (Zbirka Krimi)
»Požri se od zavisti, Dan Brown. To je prava stvar.« je zapisal na naslovnici Val Mc Dermid. Zapisane besede primerjave in ljubosumja vam morajo vzbuditi pozornost in pričakovanje, ali je temu res tako. Primerjava je smiselna, vendar Brown ni kakšen pisateljski čudež. Znal je razburkati bralno občestvo po vsem svetu s temo svojega pisanja, v mislih imam Da Vin-cijevo šifro, in nikakor s svojim doseganjem pisateljskih veščin in globočin. Ne morem se znebiti občutka, da je za Šifro skupina korporativnih piscev in besednih brusilcev, ki so delo posneli po poljudno strokovni predhodnici Sveta kri in svetigral. Vendar pa tudi Baigent v Dokumentih o Jezusu ni več to, kar bi bralec od njega pričakoval.
Zgodovina je polna špekulacij, pretvorb, laži, izmišljotin in sleparij, pri čemer je bilo vsako nasilno sredstvo dobrodošlo, na vseh ravneh in na vseh nasprotujočih si bregovih. Saraceni, Judje in kristjani hodijo po različnih poteh do istega boga. Za vsem znanjem sodobnega sveta je še ena starodavna in absolutna resnica. Razsvetljenje je v središču labirinta in obljuba varuhov, da bodo skrivnost varovali s svojim življenjem. Pelletier je varuh knjig in jih bo moral spraviti na varno. Resnična zgodba o gralu se je začela v Egiptu pred več tisoč leti. Dve ženski veže skupna usoda, prvo v začetku trinajstega stoletja, drugo pri arheoloških izkopavanjih v današnjem času, ko sta obe na sledi velikemu odkritju. Ali pa gre morebiti za reinkarnacijo, saj Alice občuti, da to niso bile sanje, temveč spomin na pretekle dogodke. Ni bilo treba brskati po zgodovinskih knjigah, v zraku je bilo trpljenje. Labirint je imel slepe poti in ravne črte, ki so zavijale nazaj in se je razlikoval od klasičnih labirintov. Labirint, predkrščanski simbol, si je prisvojila cerkev. V Franciji je bilo več labirintov kot v vseh drugih evropskih državah skupaj, najslavnejši je vklesan v srednjeveški katedrali v Chartresu. Miti so se ohranili. Kate Mosse je televizijska in radijska voditeljica, ki je zaslovela z Labirintom. Labirint je starodavni simbol juga, križ je star egipčanski simbol ankh.
Zato pa je treba roman brati in vzeti na znanje kot zgodovinsko pustolovščino, poudarek je bolj na zadnji besedi. Zgodovinsko ozadje romana je tretja križarska vojna proti Katarom v pokrajini Languedoc, da bi jih izgnali iz južne Francije in tam znova vzpostavili versko oblast. To je bila prva vojna proti kristjanom in to na evropskih tleh. Sveto vojno so vodili dominikanci z ustanovitvijo inkvizicije leta 1233. Na jugu so govorili svoj jezik, okcitanščino, ki je bila prav tako izbrisana in so jo ponovno obudili nekateri francoski pisatelji v dvajsetem stoletju. Srednjeveški okcitanski pregovor je dejal: »Izgubljeni čas se nikoli ne povrne.« Alice je prvič v Pirenejih, pa se počuti kot doma. Je prostovoljka pri arheoloških izkopavanjih, ne verjame v duhove in slutnje. V votlini najde dve okostji, prstan in labirint. Zdrsne v času v leto 1209 v Carcassonne. Le malo pokrajin je tako lepih in brezčasnih kot Carcassonna. V svetu barjanskih in gozdnih bitij se je počutila kot doma. V reki umorjen moški in znamenja na nebu so napoved za prihod krščanske, plenilske in morilske vojske, ki bo izgnala heretike. Nekdo je izdal skrivnost grala. Varuhi knjig rešujejo Knjigo številk, Knjigo napojev in Knjigo besed, po katerih segajo vse mogoče zlobne sile. Vedno je pet varuhov knjig, ker število pet predstavlja pet točk človeškega telesa. Varuhi so trdni, odločni in zvesti ter niso vezani na raso ali določeno vero. Ne iščejo resnice, temveč varujejo knjige pred zlom. Po osemsto letih so besede edino orožje proti lažem zgodovine. VŠampanji so trubadurji peli o čarobni kupi, o eliksirju življenja. Marie-Cecile, zlobna plemkinja iz Chartresa, meni, da bo lahko prevarala starost in smrt. Alais in Allice povezuje rodovna črta. Zanimanje za katarsko zgodovino, hieroglife in trilogijo o labirintu priteguje mnoge, pri tem nekateri od zarotnikov ne izbirajo sredstev in so prepričani, da so božje orodje z nalogo, da z obličja zemlje izbrišejo herezijo. Po nekaterih virih naj bi bili Katari varuhi čaše s Kristusovo krvjo in drugih zakladov iz Salomonovega templja.
Človeštvo se ne spreminja. Pod površino so pohlep, želja po moči, strah pred smrtjo in na drugi strani ljubezen, pogum, žrtvovanje življenja za svoja prepričanja. Preteklost nosimo v kosteh in krvi. Labirint je pot do večnega življenja. Če z drugimi delimo zgodbe preteklosti, ne umremo.
Foto: SM
Nogomet
Javier Grbec prispel na Ptuj
Stran 12
Nogomet
Filipovič uspešno operiran
Stran 12
Strelstvo
Nove medalje za Vesno Mele
Stran 13 Športno plezanje
Vidmarjeva zmagala, Markovičeva osma!
Stran 13
Kolesarstvo
Pogovor z Gregorjem Gazvodo, kolesarjem PP Stran 14
Atletika
Laura Pajtler odlična dvajseta
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Iz Drave • Dražen Besek
Mariborčani pravi tekmeci
Ta vikend se bo pričelo tekmovanje v 1. SNL v sezoni 2007-2008. Vsi klubi so se pripravljali po svojih močeh, med drugim tudi trgovali z nogometaši, vendar po dosedanjih uradnih prestopih ni bilo v velikem številu. Sicer pa imajo nogometaši in klubi še čas do 31. avgusta, ko se zaključi prestopni rok. Verjetno je bilo najbolj vroče včeraj na registracijski komisiji, vsaj kar
gostili »vijolice« iz Maribora. Kaj pa od uvodnega srečanja pričakuje ptujski strateg? »Seveda so naši sosedje iz Maribora pravi nasprotnik, ob katerem ni potrebno dodatne motivacije za nogometaše, prav tako pa bo to veliki športni dogodek, ki bo napolnil ptujski mestni stadion. Mi bomo poizkušali narediti vse, da končno premagamo Maribor. Sicer pa je ostalo samo eno srečanje v nizu
Trener Drave Dražen Besek.
se tiče prvoligaških klubov, saj je prvenstvo pred durmi.
Nogometaši ptujske Drave so se zavzeto pripravljali na novo prvenstvo, saj želijo ohraniti, če že ne izboljšati uvrstitev iz minulega prvenstva. O oceni priprav, ki so jih opravili, pa smo povprašali trenerja Drave Dražena Beska, ki nam je o tem dejal naslednje:« Vsi akterji v nogometu, tako trenerji kot nogometaši, se zavedamo pomembnosti pripravljalnega obdobja in smo temu primerno tudi delali. Povedati moram, da so naši nogometaši tudi med odmorom delali po individualnem programu in niso prišli na prvi trening nepripravljeni. Ves čas smo delali na Ptuju in okolici ter do sedaj odigrali sedem pripravljalnih srečanj (Grajena - Drava 0:7, Spins - Drava 0:4, Zavrč - Drava 1:4, Cibalia - Drava 0:2, Wisla Krakow - Drava 3:0, Spins - Drava 4:4, Drava - Medimurje 0:2).
V uvodnem domačem srečanju bodo nogometaši Drave
ostalih, ki sledijo.«
Drava se je okrepila z nekaterimi nogometaši, kot so Kme-tec, Grižonič, Štrukelj in Grbec. Nekateri nogometaši so bili in so še poškodovani, zato bo prišlo do nekaterih sprememb znotraj ekipe. »Mi smo dobili igralce, s katerimi bomo sedaj imeli več rešitev v igri proti nasprotnikovemu golu. Res nas v pripravljalnem obdobju ni spremljala sreča glede poškodb. Kapetan Šterbal in Kro-naveter sta se priključila delu ekipe, vratar Murko bo pričel ta teden, ne morem pa računati na mladega Filipoviča. V kakšni zasedbi bomo nastopili proti Mariboru, se bo vedelo po sredinem srečanju z ekipo SAK-a na Ptuju. Sicer pa bodo zato tisti, ki so zdravi, dali vse od sebe. Nekako do konca avgusta, ko še traja prestopni rok, bomo ekipo še dopolnili, vendar moramo ob tem že od prvega kroga igrati tudi za točke,« je dejal trener Drave Dražen Besek.
Danilo Klajnšek
Karting • 5. dirka za državno prvenstvo
V soboto bo zanimivo in atraktivno v Hajdošah

Foto: Črtomir Goznik
V soboto bo na kartodromu Hajdoše potekala 5. dirka za državno prvenstvo.
AMD Ptuj bo v soboto organizator 5. dirke za državno prvenstvo v kartingu. Ljubitelji tekmovanja z mini formulo, kot ji radi rečemo, bodo vsekakor v tem poletnem času prišli na svoj račun, saj športnih prireditev na Ptuju in okolici ni veliko, seveda če iz tega konteksta izvzamemo nogomet. Tekmovalo se bo v devetih razredih in zanimivih, razburljivih ter atraktivnih voženj vsekakor ne bo manjkalo. Ta tekmovanja pa od organizatorja zahtevajo velike napore, da je na dan dirke vse maksimalno
pripravljeno.« Vsaka dirka pomeni nov izziv za nas kot organizatorje. Mi to vemo in tako smo tudi pristopili k tej dirki. Uredili smo okolico, tribune, bokse, popravili asfaltno površino, tako da bodo vozniki imeli res optimalne pogoje za dirkanje. Pričakujemo pa tudi odziv gledalcev, ki jih pri nas nikoli ni malo,« je pred sobotno dirko dejal predsednik AMD Ptuj Uroš Langerholc.
Zanimivo pa bo tudi zaradi dobrih nastopov ptujskih tekmovalcev, ki so v svojih katego-
rijah, kjer nastopajo v samem vrhu. Tako skoraj obvladujejo konkurenco v kategoriji R 4 - Rotax Junior, kjer nastopajo Matjaž Dominko, Saša Stamen-kovič, Blaž Božak in Žan Zabret. V razredu R 6 Rotax Senior je na odličnem drugem mestu v skupnem seštevku Darjan Klobasa, Damjan Švajncer Butinar pa je na osmem mestu z veliko možnostmi za napredovanje navzgor; v razredu R 7 - 125 L dokazuje svoje znanje veteran Jože Šeruga, ki je v skupnem seštevku na sedmem mestu, ver-
jetno pa bi bil višje, če bi nastopil na vseh dirkah; v razredu R 9 - 125 H pa sta Zlatko Oman peti in Bojan Levstek šesti z majhnim točkovnim zaostankom za tekmovalci pred njima in se to lahko v soboto vse popravi in napreduje. V skupnem seštevku ekip je AMD Ptuj trenutno na tretjem mestu z majhnim zaostankom za ekipo AMD Gorica.
Torej več kot dovolj razlogov za obisk te zanimive dirke v kar-tingu, športu, ki ima na Ptuju dolgo in bogato tradicijo.
Danilo Klajnšek
Foto: arhiv
Nogomet • Iz Drave Ptuj
Javier Grbec prispel na Ptuj
V petek popoldne je na Ptuj prispel 22-letni slovenski argentinski napadalec Javier Grbec (Boca Juniors). Po dolgem letu iz Argentine in pristanku v ranih popoldanskih urah na letališče Jožeta Pučnika na Brniku, je bilo dovolj časa, da je ta napadalec opravil že prvi trening skupaj z nogometaši ptujske Drave. Ta mladi napadalec bi naj okrepil Dravi-no napadalno vrsto, ki bo ob starem nogometnem lisjaku Marku Kmetcu in ostalih imela ponovno izredno močno prvo vrsto. Vse te okrepitve Drave (Kmetec, Grižonoč in Štrukelj) pa kažejo na to, da Drava v tej sezoni misli zelo resno, ko so napovedali borbo za eno od
Komentar
Javier Grbec, Drave.
Foto: Črtomir Goznik
nova okrepitev
evropskih vstopnic.
Danilo Klajnšek
Če se po jutru dan pozna ...
Naši žogobrcarji so trenutno pospešeno pripravljajo na začetek novega prvenstva. Tako tisti v Ligi Telekom; za njih se bo prvenstvo začelo najprej - že 21. julija, kot tudi igralci v drugi ligi, s pripravami pa so tudi že začeli nekateri nižjeligaši. Cilji vseh so namreč, da bi se čim bolje pripravili na prihajajočo sezono 2007-2008.
Kljub temu da gre le za prijateljske tekme, ki za marsikaterega trenerja niso nič drugega kot pokazatelj trenutne moči njegove ekipe, pa nas vseeno veselijo predstave naših ekip v zadnjem obdobju, še posebej pa letos, s katerimi se povsem enakovredno konkurirajo tradicionalnim »sparing« partnerjem predvsem s področja bivše skupne domovine. Z izjemo nekaterih redkih izjem (Gorica - Dinamo) se dogaja celo nasprotno; nekaj kar v preteklosti ni bil ravno pogostpojav, pa četudi, še enkrat poudarjam, gre le za prijateljske obračune. Naši klubi igrajo zelo lepo, domiselno in nekateri klubi (Hajduk Split, Crvena Zvezda, Rijeka,,,,) so se zaradi slabih predstav proti »skijašem« znašli v nemilosti tamkajšnjih športnih medijev. Tudi naš predstavnik Drava je na tekmi proti Wisli pokazala velike želje, vendar pa spodobne predstave žal ni kronala z zadetkom, kar se ji je maščevalo. Resnično nas lahko veseli dejstvo, da smo postali enakopraven nasprotnik vedno bolj zanimivim tekmecem v pripravljalnih obdobjih in da si na naših klubih gostujoče ekipe več ne nabirajo potrebne samozavesti pred začetkom prvenstva. Tudi to je nedvomno pokazatelj da naš nogomet le ni tako slab, kot se zdi na prvi pogled.
V tem kontekstu je potrebno omeniti Maribor, ki trenutno uspešno igra v pokalu Intertoto in si je v drugem krogu na domačem srečanju priigral lepo prednost proti srbskemu Hajduku iz Kule. Upamo lahko, da bodo v Evropi ostali čim dlje in da jim bodo pri tem sledile tudi ostale naše ekipe, ki bodo v evropskih pokalih nastopile nekoliko kasneje. Naš ugled je namreč po velikih uspe-hihpredvsem Maribora zelo splahnel tudi v evropskem klubskem tekmovanju in za ponoven dvig koeficienta naših klubov so seveda najpomembnejše zmage.
Opazno je, da se v našem žogobrcu kljub še vedno številnim pomanjkljivostim vidi luč na koncu tunela in da licenciranje počasi, a vztrajno prinaša želene rezultate. Z obljubljenim izboljšanjem nogometne infrastrukture bodo naši kraji še bolj na očeh številnih tujih klubov, ki se že zdaj pripravljajo v bližini naših meja in na to karto je potrebno v prihodnje še kako igrati. Stadioni v Mariboru, Murski Soboti in še kje morajo postati vabljivi za tuje velikane, kajti nobeden me ne bo prepričal, da jim avstrijska Radgona, kjer igrajo tekme npr. West Ham, Schalke, Middlesbrough, Sturm, , ponuja boljše pogoje kot jih bosta kmalu projekta Ring v Mariboru in Fazanerija v prekmurski prestolnici. Naj ob tem omenimo da se bo na omenjenem stadionu v Murski Soboti že v sredo 18. junija zgodil spektakel med West Bromwich Albionom, katerega barve branita naš Robert Koren in Crveno Zvezdo. Torej so prvi koraki v tej smeri že narejeni.
Želje vseh nas, ki smo tako ali drugače povezani z nogometom, so, da ti »pozitivnipremiki« niso zgolj muha enodnevnica in da bo tudi dejansko prihodnost našega nogometa lepša kot je bila do sedaj. Možnosti za to je ogromno, pri tem pa moramo sodelovati vsi, ki nam je vsaj malo mar za dobrobit naše žoge, pa najsi bodo to mediji, gledalci ali ostala javnost.
Tadej Podvršek
Nogomet m NK Holermuos
Gradbeniki pričeli s pripravami
V soboto, 14. julija, je trener NK Holermuos Ormož Benjamin Krajnc sklical prvi zbor ormoških nogometašev za priprave na sezono 2007-08. Prvega srečanja se je od 20-član-skega kadra udeležilo šestnajst igralcev, fantje pa so po sestanku opravili tradicionalno testiranje pripravljenosti. Ormoža-ni, člani Štajerske lige, bodo do pričetka prvenstva (19. 8. - gostovanje Železničarja v Mestni grabi) odigrali pet kontrolnih tekem in opravili štirinajst treningov. Med kontrolnimi tekmami bodo »gradbeniki« v Ormožu gostili Muro 05 (sreda, 25. 7.) in Veržej (sobota, 28. 7). Ormožani se bodo udeležili
tudi turnirja pri sosedih iz Središča ob Dravi (4. 8.), zaenkrat pa se še išče nasprotnik za sredo, 1. 8.
Po prvem treningu je 47-let-ni ormoški strateg Benjamin Krajnc povedal: »Med pripravami bo poudarek na spoznavanju in uigravanju moštva, saj je kar precej novih obrazov. Dober rezultat bo odvisen od fantov samih. Če bodo stvar vzeli resno, se lahko borimo za zgornji del lestvice. Cilj nam je zmanjšati povprečje prejetih golov na tekmo in igrati slog igre, podoben spomladanskemu delu prvenstva sezone 2006-07.«
UK
Nogomet
Filipovič uspešno operiran!
Mladi ptujski obrambni igralec Ivan Filipovič se je že drugi dan priprav na sezono 2007-2008 poškodoval. V sredo mu je dr. Aljoša Toš v ptujski bolnišnici uspešno opravil operacijo medialnega koleteralnega ligamenta. Po besedah Filipoviča bo njegova rehabilitacija trajala vsaj tri mesece, medtem ko bi se naj na igrišče vrnil čez približno čez pol leta.
DB
Mali nogomet
PLMN Sv. Tomaž 2007
Koračicam prvi naslov
Rezultati zadnjega 7. kroga: Bar pri križu Velika Nedelja
-	Brckova ulica Tomaž 6:0, TRS Trnovci Rucmanci Savci - Prše-tinci 2:3, PGD Ključarovci - Ko-račice 2:2, ŠIT študentje iz Tomaža - Inox ograje Majcen 2:1. Končna lestvica:
1.	Koračice	7
2.	PGD Ključarovci 7
3.	Bar pri križu	7
4.	Pršetinci	7
5.	ŠIT	7
6.	TRS	7
7.	Inox ograje	7
8.	Brckova ulica 7
PLMN Miklavž pri Ormožu
Rezultati 4. kroga: Pušenci
-	Lordi Svetinje 8:1, Mladost Miklavž Pesrl - Euro Shop Železne
dveri 0:4, E Bit Ormož - Mladost Miklavž 2 7:2, KOŠ Ormož - Svetinje 1:4, Kog SK računalništvo - Kog 2:4, Svetinje - Euro Shop Železne dveri 4:0. Lestvica:
B -	l - O	lg
6 -	l - l	lB
4 -	l - 2	lS
CO	l - S	lO
CO	O - 4	g
2	l - 4	7
l -	l - S	4
l -	O - B	S
1. Kog	S	4 - l -	O	lS
2. Svetinje	S	4 - O -	l	l2
3. Pušenci	S	S - l -	l	lO
4. Euro Shop	S	S - l -	l	lO
5. E Bit	4	2 - l -	l	7
6. Kog SK rač.	S	2 - O -	S	B
7. KOŠ	S	2 - O -	S	B
8. Mladost	4	2 - O -	2	B
9. Lordi	S	O - O -	S	O
10. Mladost 2	S	O - O -	S	O
Razpored 5. kroga, petek 13. julij 2007: Kog - KOŠ
Ormož (ob 19.00), Euro Shop Železne dveri - Pušenci (ob 19.50), Svetinje - E Bit Ormož (ob 20.40), Mladost Miklavž 2
-	Mladost Miklavž (ob 21.30), Lordi Svetinje - Kog SK računalništvo (ob 22.20), E Bit Ormož
-	Mladost Miklavž (ob 23.10).
Uroš Krstič
üaBSjKaísiiiíiiiíibsii
KODffiSCar«!
Prijateljske tekme
Spins - Drava 4:4 (1:1)
Strelci: 1:0 Karič (5), 1:1 Zilic (38), 1:2 Prejac (57), 2:2 Karič (60), 2:3 Kmetec (64), 3:3 Karič (66), 3:4 Bošnjak (72) in 4:4 L. Pavlin (77).
Drava: Dabanovič, Emeršič, Soska, Prejac, Grižonič, Drevenšek, Horvat, Kelenc, Tisnikar, Kmetec, Zilic. Igrali so še: Germič, Berko, Bošnjak, Ogu, Obi, Novak, Nežmah, Štrukelj in Jonathan. Trener: Dražen Besek.
Brezposelni slovenski nogometaši, okrepljeni s petimi igralci Olimpije Bežigrada, bi morali imeti včeraj sicer prosto, toda v zadnjem hipu so se velikodušno ponudili za tekmece Ptujčanom. Slednji bi morali sicer odigrati srečanje z romunsko prvoligaško ekipo Pandurii Lignitul Targu Jiu, ki jo je pred dnevi okrepil slovenski nogometaš, tudi član ptujske Drave Jaka Štromajer, toda njen prihod v našo prestolnico je nato padel v vodo, ker so si Romuni zadnji čas premislili in ob desetih dopoldne v četrtek obvestili Ptujčane, da jih na tekmo ne bo.
In če gre soditi po izidu, so se izkazali za dobrega sparing partnerja Dravi, kajti v precej razgibanem dvoboju z obeh strani so se dobro upirali favoriziranim Ptujčanom. Resda so imeli gostje s Štajerskega celo tekmo pobudo in več žogo v svojih nogah, priigrali so si tudi večje število priložnosti, še sploh v prvem polčasu, toda na krilih Amirja Kariča, ki je dosegel klasični hat-trick, so jih spinsovci vselej ujeli in si v drugem delu, ko moštvi nista več nastopili z vsemi najboljšimi, priigrali remi.
Aluminij - Budučnost 1:1 (1:1)
Strelca: 1:0 Ibrahimovič (4) in 1:1 Mugoša (17).
Alumninij: Rozman, Gašparič, Topolovec, Bingo, Kraj-cer, Stojnič, Težački, Dakovič, Veselič, Marinič, Ibrahimo-vič. Igrali so še: Sagadin, Mlinarič, Osaj, Trstenjak, Medved, Purišič, Lah, Kramberger, Brus in Dugonjič. Trener: Bojan Špehonja
Nogometaši Aluminija so v pripravljalnem srečanju gostili ekipo podgoriške Budučnosti. Igra je bila dinamična in predvsem v prvih dvajsetih minutah je bilo zelo razburljivo. Najprej so že v četrti minuti povedli domači z zadetkom napadalca Ibrahimoviča, ki je prišel na preizkus iz Rudarja Velenje, minuto kasneje je domači kapetan Topolovec stresel prečnik, v deseti minuti pa so domačini ostali brez vratarja Matjaža Rozmana, ki je dobil močan udarec s kopačko v glavo s strani soigralca Marka Gašpariča, ki ga je eden od igralcev potisnil. Mladega reprezentančnega vratarja so preventivno odpeljali v ptujsko bolnišnico. V 17. minuti pa so gostje izenačili. Nato so rahlo terensko pobudo imeli gostje, domačini pa so bili bolj nevarni iz hitrih nasprotnih napadih, vendar do konca tekme ni več prišlo do rezultat-ske spremembe, čeprav so več izrazitih priložnosti imeli domači napadalci, ki pa tokrat niso imeli svojega dne. Kot zanimivost naj navedemo, da se bo Budučnost v 2. krogu pokala Intertoto pomerila s splitskim Hajdukom.
Podvinci - Zavrč 1:10 (0:4)
Strelci: 0:1 Korez (15), 0:2 Rampre (25), 0:3 Rampre (35), 0:4 Letonja (43(, 0:5 Korez (50), 0:6 Murart (65), 0:7 Murat (67), 0:8 Letonja (70), 0:9 Letonja (78), 1:9 D. Petrovič 883) in 1:10 S. Golob (88).
Podvinci: Šeruga, Bratec, Plohl, Kuserbanj, Berko, D. Toplak, Kupčič, R. Petrovič, D. Petrovič, G. Toplak, Strgar in Šebel. Igrali so še: Brus in Kolarič. Trener: Slavko Petrovič.
Zavrč: D. Golob, Gabrovec, Lenart, Petek, Korez, Rozman, Letonja, Kokot, Zdelar, Rampre, M. Golob. Igrali so še: Veselič, S. Golob, Čeh, Murat, Šnajder, Murko in Železnik. Trener: Ivan Zajc.
Nogometaši drugoligaša iz Zavrča so gostovali pri Pod-vincih, sicer novemu članu Štajerske lige. Gostje so bili boljši nasprotnik, predvsem pa so bili zelo učinkoviti v napadu in brez težav prišli do visoke zmage. Proti koncu srečanja je nogometašem Podvincev le uspelo doseči častni zadetek.
Aluminij - MU Šentjur 4:1 (2:0)
Strelci: 1:0 Purišič (10), 2:0 Purišič (30), 3:0 Dakovič (67), 4:0 Dakovič (70), 4:1 Dovgan (78. z 11 m).
Aluminij: Sagadin, Osaj, Topolovec, Krajcer, Gašparič, Marinič, Dugolin, Purišič, Dakovič, Veselič, Vračko. Igrali so še: Klemenčič, Trstenjak, A. Medved, R. Medved, Mlinarič, Šimenko, Fridauer, Vlah in Brus. Trener: Bojan Špehonja.
V prijateljskem nogometnem srečanju so nogometaši Aluminija brez večjih težav premagali Šentjurčane. Tokrat sta za Aluminij prvič zaigrala mlada nogometaša Vračko in Medved iz Maribora. Pri Kidričanih ni bilo izkušenih Te-žačkega in Binga kot tudi ne poškodovanega vratarja Rozmana.
Danilo Klajnšek
Nogomet - Nižje lige
Ljubiteljice nogometa, pozor!
Nogomet osvaja svet. Naj osvoji tudi Vas. Nogometni klub Dornava organizira vpis v klub za dekleta, starejša od 16 let. Če je volja, čast in strast, pridite in poizkusite! Za vse dodatne informacije pokličite Mihaelo na telefonsko številko 031 695 758.
tp
Športno plezanje
Vidmarjeva zmagala, Markovičeva osma!
Francoski Chamonix je bil tretje letošnje prizorišče tekem za svetovni pokal v športnem plezanju. Tudi tokrat so na njem v slovenski reprezentanci nastopile štiri standardne športne plezalke: Mina Markovič, Maja Vidmar, Natalija Gros in Lučka Franko, medtem ko sta pri moških Slovenijo zastopala Matej Sova in Klemen Bečan. Slovenska „vražja" dekleta so ponovno dokazala svojo kvaliteto in ptujska športna plezalka Mina Markovič se je med štiriinpetdesetimi plezalkami ponovno prebila v finale. To ji je po nastopih v Imstu in Zurichu, kjer je osvojila drugo mesto, uspelo tretjič v tej sezoni. V finalu je Markovičeva osvojila osmo mesto, kar je ponovno lep uspeh za to izredno nadarjeno športno plezalko, medtem ko se je še bolj izkazala Maja Vidmar, ki je s suverenim plezanjem Sloveniji priplezala novo zmago v svetovnem pokalu v športnem pleza-
Plavanje
nju. Zanimivo je, da se v finale tokrat ni prebila najboljša plezalka zadnjega obdobja Angela Eiter. Enako pa se je pri moških zgodilo tudi „čudežnemu dečku" Davidu lani. Pri moških je na tekmi slavil Italijan Crespi. Najboljša športnica Mestne občine Ptuj za leto 2006 Mina Markovič je o tekmi v Franciji povedal:" Tekma v Chamonixu velja za nekakšen višek sezone ali grand slam športnega plezanja in je bila tudi vrhunsko organizirana. Šlo je v bistvu za pravi plezalni šov, v katerem je bilo užitek tekmovati. S svojim plezanjem v kvalifikacijah ali predtekmovanju, polfinalu in finalu pa tokrat nikakor nisem zadovoljna, saj mi smer plezanja enostavno ne leži." Osmo mesto Markovičeve je nedvomno lep uspeh, vendar koliko poznamo mlado športno plezalko so njeni cilji usmerjeni v sezoni še višje. V tej sezoni je Markovičeva z drugim mestom
Aktivne počitnice!
Mina Markovič
v Zurichu že dokazala, da sodi v sam vrh svetovnega športnega plezanja in njen glavni cilj sezone bo nastop na svetovnem prvenstvu. Rezultati:
1.	Maja Vidmar (Slo)
2.	Muriel Sarkany (Bel)
3.	Jana Chereshneva (Rus) 8. Mina Markovič (Slo - PD
Ptuj)
David Breznik
Počitnice so čas, ko se otroci spoznavajo tudi z različnimi športi. Lepo možnost spoznavanja plavanja so že četrto leto zapored v začetku počitnic nudili v Plavalnem klubu Terme Ptuj v sodelovanju s Plavalno zvezo Slovenije, ko so otrokom, starejšim od štirih let, ponudili program Aktivne počitnice. Odziv otrok oziroma zanimanje se iz leta v leto povečuje in rezultat dobrega dela plavalnih in ostalih vzgojiteljev je zadovoljstvo otrok in njihovih
staršev. Zraven šole plavanja in aktivnosti, ki jih otroci na sproščen način delajo v vodi, so jim ponudili tudi različne ustvarjalne delavnice (risanje, pisanje, gneteje, ...), minute za ples, aerobiko v vodi in ob njej, žon-gliranje, plezanje po plezalni steni, nadzorovano spuščanje po toboganih, ... Po koncu programa Aktivne počitnice so izvedli tudi ocenjevanje plavanja in vsak otrok je glede na svoje plavalno znanje dobil tudi pripadajočo diplomo.
Mogoče je program Aktivne počitnice vzpodbudil tudi kakšnega otroka, da pride v Plavalni klub Terme Ptuj, ki bo letos praznoval tridesetletnico ustanovitve. Hkrati pa se v klubu pripravljajo še na dve veliki stvari, in sicer na dan slovenskega plavanja, ki bo v Termah Ptuj potekal 15. septembra. Drugi projekt pa je organizacija državnega plavalnega prven-
stva za veterane.
David Breznik
Atletika m DP za veterane
Komel in Koren s tremi zlatimi medaljami
Člana Atletskega kluba Keor iz Ptuja, Branimir Komel in Dušan Koren, sta se udeležila državnega prvenstva za veterane v Ljubljani. Na tekmovanju so lahko nastopili le atleti, starejši od 35 let. Komel je nastopal v tekih v kategoriji od 45 do 50 let, Koren pa v starostni kate-
goriji višje. Z rezultatom 148 cm skoku v višino ter 39,86 m v metu kopja je Dušan Koren postal državni prvak v obeh disciplinah, v katerih je nastopil. Ko-mel je nastopil v treh tekaških disciplinah, najboljše mu je šlo v teku na 1.500 metrov, kjer je prav tako osvojil zlato medaljo
s časom 4,57.12. V teku na 400 metrov je le za 5 stotink sekunde zgrešil zlato in pristal na drugem mestu, v teku na 5.000 metrov pa je bil četrti. Drugo leto bo na stadionu v Šiški Evropsko prvenstvo za veterane, Komel je že potrdil svojo udeležbo.
UG
Strelstvo m SP zdravnikov v Maroku
Nove medalje za Vesno Mele
Kot je že tradicija vrsto let, nas v času poletja z medaljami razvaja najboljša ormoška strelka Vesna Mele. Slednja se je po Tihanyju, Celovcu, Caenu, St. Tropezu, Garmischu, Alicante-ju in Montecatinu udeležila 28. SP zdravnikov zobozdravnikov, farmacevtov in veterinarjev v Maroku ali natančneje Agadir-ju: "Gre za veliko mesto, kjer prebiva okrog milijon prebivalcev. Ljudje so prijazni, dnevi vroči od 35-40 stopinj, noči pa zelo hladne. Pot do Agadirja je trajala kar 34 ur, nazaj domov pa le 18 ur. V Agadirju ima svojo poletno rezidenco tudi kralj in prav v času našega tekmovanja je bival v Agadirju. Zato so varnostni ukrepi bili precej strogi in so nam zračno orožje zaklenili v posebne zaboje. Na samih tekmah pa nas je spremljala vojska," je strnila uvodne vtise iz Maroka Meletova, ki je na 28. SP osvojila že svojo devetnajsto medaljo: "To je bil že moj osmi nastop na SP in šestnajstim medaljam sem dodala nove tri medalje in sicer zlate. Tokrat je odpadlo tekmovanje z maloka-liberskim orožjem, medalji pa sem osvojila z zračno puško in zračno pištolo ter kot novost v namiznem tenisu. Z rezultati sem glede na pogoje zelo zadovoljna. Z zračnim orožjem mi je uspel rezultat 375 krogov, kar je moj tretji letošnji rezultat. Z zračno pištolo sem nas-treljala 341 krogov, ki je tudi eden mojih boljših rezultatov." Meletova nam je s posebnim navdušenjem opisala strelišče v Maroku:" Strelišče je bilo "enkratno" in upam, da v teh pogojih več ne bom nikoli streljala. Tekme so potekale pod milim nebom, stojala za tarče so bile lesene, tarče so se
Foto: Uroš Krstič
Vesno Mele je osvojila tri zlate medalje na SP zdravnikov v Maroku.
sproti lepile in menjavale kar ročno. Tako da sem z rezultati res zelo zadovoljna." Takoj po prihodu iz Maroka je strelko TS Ormož čakalo 17. DP z MK orožjem v Ljubljani, kjer je padlo srebro: „Ob dveh zjutraj sem prispela na brniško letališče, zjutraj ob osmih pa sem že bila na strelišču, kjer sem z rezultatom 569 krogov v angleškem meču 60 strelov leže osvojila srebrno medaljo. Prvo mesto je osvojila slovenska reprezen-tantka Renata Oražem Vršič, ki je s 591 krogi tudi postavila novi državni rekord. Naslednji dan zaradi premalega števila strelk ni štel rezultat v trosta-vu, kjer sem nastreljala 528 krogov in osvojila drugo mesto," je opisala tekme 17. DP z MK orožjem Meletova, ki je še
dodala, da imamo v Ormožu precej mladih strelskih biserov in eden izmed njih je Jan Šumak: „Gre za najboljšega strelca v Sloveniji pri pionirjih v streljanju z zračnim in ma-lokaliberskim orožjem. Jan je osvojil na 17. DP z Mk orožjem dve zlati medalji in bil blizu postavitve rekordov, ki jih bo v bodoče zagotovo porušil. Zlati medalji je osvojil z MK serijsko puško leže 30 krogov (267 krogov) in v trostavu z MK serijsko puško 3 x 10 strelov (251 krogov)." Strelce sedaj čaka kratek dopust, že avgusta pa se znova pričejo treningi. Sezona z malim kalibrom se nadaljuje konec avgusta, nam je še povedala ormoška strelka Vesna Mele.
Uroš Krstič
Twirling
Slovenska twirling reprezentanca uspešna v Den Boschu
Iz Den Boscha ( Nizozemska) se je vrnila devetnajstč-lanska reprezentanca Twirling zveze Slovenije, kjer je od 4.-8. julija 2007, potekalo 19. Evropsko prvenstvo v twirlingu. Reprezentantje so se vrnili zadovoljni, predvsem z izkupički svojih rezultatov. Organizator prvenstva je bila Nizozemska twirling zveza pod krovno organizacijo Evropske zveze C. E. T. B.
Čeprav je twirling šport (vsebuje ples, akrobatiko, gimnastiko, rekvizit pa je palica) v Sloveniji še vedno v povojih se člani reprezentance Twirling zveze Slovenije vztrajno izmikajo zadnjim in predzadnjim mestom v posameznih disciplinah in po skupnem seštevku zbranih točk na državo.
Evropskega prvenstva v Den Boschu so se udeležili najboljši twirlarji iz vse Evrope, zato je bila konkurenca zares zelo velika. Članica reprezentance Tina Korošec je v kategoriji »Freestyle senior« prehitela kar osem tekmovalk (tri švedske, dve madžarski ter po eno angleško in irsko kolegico iz reprezentance). Ivana Jana Potočnik je v kategoriji »Freestyle junior« prehitela pet tekmovalk (dve hrvaški ter po
Foto: Marta Pernat
Slovenska twirling reprezentanca
eno irsko in nemško tekmovalko kolegico iz reprezentance). Nastja Keršič pa je v kategoriji »Freestyle junior« ravno tako prehitela hrvaško tekmovalko. »Freestyle« par Tina Korošec in Ajda Korošec sta prehiteli hrvaški in švedski par. Slovenski »Team«, pa je prehitel švedski Team. Norveška, Hrvaška in Madžarska v teamu in grupu sploh niso imeli tekmovalk. Na omenjenem prvenstvu je sodelovalo vseh petnajst držav, ki so članice Evropske twirling zveze C. E. T. B. (Francija, Italija, Catalonia, Škotska, Irska,
Švica, Nemčija, Madžarska, Švedska, Norveška, Belgija, Nizozemska, Anglija, Hrvaška in Slovenija).
Reprezentantje Twirling zveze Slovenije so se s svojo številno udeležbo in osvojenimi mesti oz. zbranimi točkami za končno uvrstitev zavihteli na zavidljivo 13. mesto, prehiteli so tako Hrvaško in Madžarsko. To je ena največjih potrditev, da je razvoj twirling športa v okviru Twirling zveze Slovenije na pravi poti.
Marta Pernat
Foto: DB
Kolesarstvo • Pogovor z Gregorjem Gazvodo, kolesarjem Perutnine Ptuj
Brez počitnic za dobro formo v avgustu
Kolesarji Perutnine Ptuj so uspešno sklenili prvi del sezone. Na zadnji dirki na Poljskem je bil Gregor Gazvoda tretji v skupnem seštevku, Matija Kvasina je osvojil etapo in dva dni celo nosil rumeno majico. Kljub precejšnjemu zmanjšanju številčnosti moštva od lanske sezone že vseskozi ugotavljamo, da perutninarji ostajajo v evropskem vrhu. Med moštvi so namreč na odličnem sedmem mestu, v rangu Continental pa zaostajajo zgolj za nizozemskim Rabobankom in zasedajo drugo mesto. Med posamezniki je najvišje Mitja Mahorič na četrtem mestu, še trije: Radoslav Rogina, Matija Kvasina in Matej Stare pa so med najboljšimi petdesetimi.
V Španiji dosežek kariere
V zadnjem času se je »rezul-tatsko prebudil« tudi Gregor Gazvoda. Dobro formo je pokazal že na dirki po Sloveniji, s šestim mestom na etapi s ciljem na ljubljanskem gradu se je uvrstil med smetano svetovnega kolesarstva (etapo je zmagal italijanski zvezdnik Stefano Garzelli). Konec junija je postal državni prvak v posamičnem kronometru, na Poljskem pa se je specialist za to specifično kolesarsko disciplino ponovno izkazal. »Letos mislim, da sem v dobri formi že od samega začetka sezone, od Jadranske magistrale dalje. Lansko leto sem imel krizo, saj sem ogromno treniral, rezultatov pa ni bilo od nikoder. Po polomu na svetovnem prvenstvu je bilo še slabše, razmišljal sem tudi o koncu kariere. Vendar le dan ali dva, nato sem predvsem zaradi ljubezni do športa ponovno
Gregov Gazvoda
sedel na kolo, se začel pripravljati na novo sezono in uspešno prebrodil težave. Mislim, da je potrebno doživeti tudi kakšen polom, da si lahko spet dober,« je povedal 25-letni Makolčan.
Lani je že devetič nastopil na posamičnem kronometru na svetovnih prvenstvih in precej zaostal za rezultati iz prejšnjih let. Prvič se je zgodilo, da je dosegel manj, kot se je od njega pričakovalo. »Takrat mi ni šlo najboljše. Po naporni dirki v Franciji sem se hotel zelo dobro pripraviti na kronometer. V tistem trenutku bi bilo bolje, da bi počival, saj sem bil preveč utrujen. A to sem spoznal šele kasneje,« je za nazaj razložil Gazvoda. Vse to se je dogajalo le leto dni zatem, ko je osvojil največ v karieri, v Madridu je bil leta 2005 petindvajseti. Pričakovanja so bila tudi zaradi tega nekoliko višja. »Rezultat iz Španije danes ocenjujem kot najboljši dosežek kariere. Takrat sem premagal nekatere največje svetovne ase, na primer Francoza Moreauja, letošnjega državnega prvaka, in zmagovalca znamenite dirke Pro tour Dauphine Libere. To je zagotovo velik dosežek, in to v disciplini, kjer ti ne more ni-
hče pomagati. Koliko si dober, takšen je tudi rezultat,« pravi Gazvoda.
Letos ga kot kaže čaka še jubilejni deseti nastop. Slovenija ima za svetovno prvenstvo v Stuttgartu v Nemčiji rezervirani dve mesti. Uradnega vabila od selektorja Martina Hvastije še ni prejel, a po praksi iz prejšnjih let sodeč,bo zraven Janeza Brajkoviča, ki je edini resni kandidat za kronometer od »protu-rovcev«, nastopil tudi državni prvak.
Letos boljši na vzponih
Pred tem bo dobro pripravljenost še potrditi, v klubskem tekmovanju perutninarje čaka dolg drugi del sezone, ki se prvi teden avgusta prične z enodnevno dirko prve kategorije Rund um die Hainleite v Nemčiji. Na njej bodo ponovno nastopili v pisani množici najboljših kolesarjev sveta. »To je res prava dirka, lani je zmagal Nemec Jens Voigt, mi smo naredili odličen klubski rezultat s kar trojico med desetimi najboljšimi. Tega tekmovanja se zelo veselim in se nanj že pripravljam, saj sem v največji konkurenci najbolj motiviran in se želim tudi najbolj izkazati,« je dejal Gazvoda, ki bo zaradi pomembnih dirk avgusta izpustil počitnice. Pravi, da bo verjetno odšel le za tri dni na hrvaško obalo.
Letošnje odlične rezultate pripisuje letom treninga in napornih tekmovanj. »Mislim, da je naše moštvo dozorelo in je zrelo za velike rezultate, kar tudi dokazujemo. Pozna se, da imamo izkušnje iz velikih tekmovanj, da smo že marsikaj dali skozi. Zato smo tudi upraviče-
Atletika • Mladinsko svetovno prvenstvo
Laura Pajtler odlična dvajseta
Na mladinskem svetovnem prvenstvu v atletiki v Ostravi na Poljskem je uspešno nastopila Ptujčanka Laura Pajtler. 16-letnica, članica atletskega kluba Keor iz Ptuja, je v sredo zvečer nastopila v kvalifikacijah teka na štiristo metrov in med 45 tekmovalkami osvojila 20. mesto. S časom 56,33 sekunde je izboljšala osebni rekord in osvojila šesto mesto v svoji predtekmovalni skupini, ki je bila najbolj izenačena. Za pol-finalnim nastopom je zaostala zgolj za 21 stotink. Na prvenstvu jo kot član strokovnega štaba slovenske reprezentance spremlja njen klubski trener Franci Ivančič.
UG
Foto: AK Keor
Laura Pajtler
no najboljša slovenska ekipa. Že več let nastopamo na primer na Nizozemskem in Poljskem, kjer dirke kroji veter, na težkih gorskih preizkušnjah v Nemčiji se prav tako dobro znajdemo, niso nam tuje niti spremenljive vremenske razmere. Prav to nas dela močne. Če pogledamo na primer ekipo Adrie Mobila, ki je letos spet zmagala na dirki po Sloveniji. Mesec dni
Fit na kolesu
pred tem so nastopili na dirki Olimpia tour na Nizozemskem. Naš Božič je lani tam zmagal tri etape, tudi v generalnem plas-manu smo bili zelo blizu zmagi. Dolenjci so na primer komaj prilezli do cilja. Mislim, da se skozi celo leto vidi, da jim manjka še precej izkušenj,« primerja Gazvoda ter dodaja o svojih vožnjah. »V letošnji sezoni precej več nastopam kot v preteklosti
Kolesarjenje za zdravje
Kolesarjenje je poleg plavanja In hitre hoje ena najbolj učinkovitih oblik aerobne vadbe, ki ne glede na starost prinaša številne pozitivne zdravstvene učinke, z njo pa si pridobimo in vzdržujemo tudi dobro telesno kondicijo. Ste vedeli, da če po 35. letu starosti vsak teden pre-kolesarimo 60 milj (kar je približno 96,5 km), se naša življenjska doba podaljša za kar dve leti? In ali ste vedeli, da kolesarjenje ...
... izboljša splošno počutje! Pomaga nam, da smo fit!
Vožnja s kolesom poveča našo vitalnost, moč, aerobno telesno pripravljenost ter splošno delovanje mišic. Če kolesarimo na kratke razdalje štirikrat na teden, se naša telesna pripravljenost v samo šestih tednih kolesarjenja poveča za kar 11%!
... zmanjša tveganje za srčni napad
S kolesarjenjem okrepimo srčno mišico, znižamo srčni utrip v času telesne neaktivnosti in tudi znižamo količino maščob v krvi. Ljudje, ki so redno telesno aktivni, v veliko manjši meri trpijo za boleznimi srca in ožilja. Do takšnih ugotovitev je prišel tudi nemški raziskovalec in profesor Ingo Frobose, ki je v raziskavi 'Kolesarjenje in zdravje' preučeval učinke kolesarjenja na posameznikovo zdravje in dobro počutje. Kolesarjenje namreč pospeši krvni obtok, srce začne delovati bolj ekonomično, krvni pritisk se zmanjša, s tem pa se zmanjša tudi tveganje za srčne bolezni.
... pomaga izgubiti kakšen odvečen kilogram
Danes je že povsem jasno, da je
prekomerna telesna teža najpogosteje rezultat nepravilnega prehranjevanja in pomanjkanja telesne aktivnosti. Zbijanja kilogramov se velikokrat lotimo zgolj z zmanjševanjem količine zaužite hrane, pri tem pa povsem pozabimo spraviti v tek tudi naše telo. To lahko storimo s kolesarjenjem, ki je odličen način za vsakodnevno gibanje! Z zmernim kolesarjenjem pokurimo približno 300 kilokalorij na uro, z vsakodnevnim polurnim kolesarjenjem pa za kar 4 kilograme maščob letno.
... zmanjša stres
Kolesarjenje pozitivno vpliva tudi na naše občutke in čustvovanje. Je dober način, da preženemo vsakodnevne službene skrbi, se sprostimo in zadihamo svežino narave. Zmerno vsakodnevno kolesarjenje zmanjša nivo depresivnosti in stresa, prežene občutke tesnobe, izboljša počutje in lajša simptome PMS.
... okrepi našo odpornost
Eden glavnih razlogov za odsotnost z dela so infekcije, ki nastanejo zaradi oslabljenega imunskega sistema. Takrat se naše telo ni sposobno boriti niti proti povsem preprostim prehladom. Profesor Ingo Frobose je v že omenjeni raziskavi tudi ugotovil, da je kolesarjenje ena najkoristnejših oblik vadbe za okrepitev imunskega sistema in s tem učinkovito zaščito pred virusi in bakterijami.
... je odlično sredstvo za dobro voljo in zabavo!
Kolesarjenje ni samo dober način ohranjanja in krepitve našega zdravja, ampak je tudi odlična priložnost za druženje. Z družino ali s prijatelji - na kolesih je lahko vedno
»KOLESARSKI IZLET TEDNA«
Predlagaj kolesarski izlet in super kolesarska nagrada bo morda prav tvoja!
Veste za čudovito kolesarsko pot, ki ste jo tudi sami preizkusili, oziroma za prijeten kolesarski izlet, na katerem ste uživali sami ali v družbi? Povejte še nam! Gremo kolesarit!
V svoj predlog vključite: ime izleta (poimenujte ga sami), regijo, težavnostno stopnjo po vaši oceni (ocena - 'za začetnike', 'za občasne kolesarje', za 'profije'), približno dolžino poti ter kratek opis poti (izhodiščno točko, poti in ključni zavoji).
Vaše predloge nam pošljite na e-mail naslov info@polimaraton.si s pripisom »Kolesarski izlet tedna«. Seveda pa ne pozabite zapisati tudi vaših podatkov (ime in priimek, naslov, davčna številka, telefon), saj bomo vsak teden objavili enega izmed predlogov ter ga kolesarsko nagradili. Sodelujte in ne bo vam žal!
in sem zaradi tega v dosti boljši formi. Očitna je razlika v vožnji v klanec, kjer sem naredil velik korak naprej. Trening ni isto kot dirka, najboljši trening je dirka, tako da lahko rečem, da je zame osebno precej boljše, da je moštvo številčno manjše. Več je tudi priložnosti za vse nas in se v prihodnje nadejam še boljših rezultatov.«
UG
zabavno. Naredimo nekaj za svoje zdravje, za dobro počutje, vitalnost in dobro voljo! Gremo na kolesa in se družimo - v kolesarskem duhu tudi na 5. Poli maratonu 8. septembra 2007 v Moškanjcih pri Ptuju! Se vidimo!
Viri:
■	Stuart, J.C.: Ridewise - cycle fit. Dostopno na: www.ridewise.org.uk
■	http://www.bupa.co.uk/he-alth_information/html/healthy_li-ving/lifestyle/exercise/cycling/cyc-ling_health.html
■	http://www.cyclingandhealth. com/CyclingAndHealth_e.htm
■	http://www.ctc.org.uk/
Janja Šuler Di@log Company
Za kolesarski izlet tedna smo izbrali kolesarsko pot »Dravsko polje«, ki jo je predlagal Iztok Letonja Iz Cirkovc. Pa veliko kolesarskih užitkov ob preizkušanju nove poti! Naj bo zabavno fit s kolesom!
Ime kolesarske ture: DRAVSKO POLJE
Predlagatelj: Iztok Letonja, Cirkovce
Približna dolžina: 56 km Čas vožnje: ni podatka Zahtevnost: za rekreativne kolesarje
Višinska razlika: ravninsko -gričevnat teren
Kažipot: Točka odhoda je vas Cirkovce. Pot se nadaljuje mimo železniške postaje v Cirkovcah proti Starošincam in Brunšvi-ku. Nadaljujete proti Kungoti v smeri Kidričevo. Peljete se skozi Lovrenc na Dravskem polju v smeri Ptujske Gore. Po lažjem vzponu na Ptujsko Goro v Majšperku zavijete desno proti Slovenski Bistrici. Po nekaj kilometrih kolesarjenja vas pot vodi mimo železniške postaje Slovenska Bistrica. V prvem križišču zavijete desno proti Čreš-njevcu, kjer vas pot po vzponu vodi mimo cerkve v smeri Starega Loga mimo strelišča in ribnikov v Gaju. V Pragerskem zavijete desno proti Šikolam, kjer zapeljete proti Cirkovcam, ki so tudi končni cilj poti. Nagrada (kolesarski števec), ki jo poklanja Kolesarski center Bike EK, bo poslana po pošti na nagrajencev naslov. Za predlog se vam najlepše zahvaljujemo!
P. S. - Kolesarski izlet Dravsko polje in še več predlogov za kolesarjenje najdete tudi na www. polimaraton.si.
Če hočeš biti fit
Če si želiš zabaven dan
Če ti je kolo užitek
www.polimaraton.si
M A K^ATO f*
Zabavno fit s kolesom!
Letališče Moškanjci pri Ptuju 8. september 2007
Foto: UG
Največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji!
Bodislavci • Športna šola Juhuhu je pripravila drugi Juhi tabor
V štirih tednih sodelovalo blizu 230 otrok
Športna šola Juhuhu že drugo leto zapored izvaja Juhi tabor v Malih Moravcih, natančneje v Bodislavcih, kjer taborijo. Tabor je namenjen otrokom od četrtega do dvanajstega leta starosti.
V štirih tednih, od 25. junija do 20. julija, se je na taboru zvrstilo blizu 230 otrok s Štajerske in iz Prekmurja. Otroci se tedensko menjuje-jo, kar pomeni, da so lahko izbirali med štirimi termini. Najštevilčnejša skupina je bila zadnji teden, ko so imeli
kar 65 otrok. »Tabor je športno obarvan. Za otroke imamo pripravljene športne vsebine od plavanja, jezdenja, lokostrelstva, razne taborniške igre, spretnostne poligone, igre brez meja, adrenalinski spust po gozdu in naš napihljivi trampolin. Skratka,
veliko aktivnosti, ki se med tednom izmenjujejo. Tedensko imamo na taboru do 55 otrok, ki jih razdelimo v homogene skupine, da starejši niso skupaj z mlajšimi. Spimo v šotorih kot pravi taborniki. Če dežuje, spimo v koči, ki je v taboru, vendar nam na sre-
čo to ni bilo treba velikokrat izkoristiti. V času po kosilu pa se na zabaven način učijo tudi angleške besede. Vse dejavnosti pa izvajamo preko animacije,« je o pestrem dogajanju na taboru dejal Tomi Jagarinec, organizator ta-
bora in koordinator športne šole Juhuhu. Za otroke ves čas skrbi osem učiteljev športne vzgoje in učiteljica angleščine. Pomagajo jim, da se znajdejo v šotoru in vedo, kje imajo svoje stvari, skrbijo za njihovo osebno higie-
no itd, po drugi strani pa se otroci v dani situaciji morajo znajti sami. Kot meni Tomi Ja-garinec, je ta tabor za otroke dobra priložnost privajanja na samostojnost, saj je večina prvič na tovrstnem taboru.
mat
Foto: MT
Ena izmed aktivnosti športno obarvanega tabora je bila ježa konj.
Mali Okič • Srečanje družine Lesjak
Veselo spoznavanje
Vsaka zgodba ima svoj začetek, vsak potomec ima svojega prednika in vsak prednik ima svojo zgodovino. Tudi v naši družini Lesjakovih je dolgo zorela želja, da bi se zbrali na skupnem srečanju in se tako bolje spoznali, utrdili sorodstvene vezi, obudili spomine in mogoče sklenili še trdnejša prijateljstva.
In zgodilo se je. Naše srečanje se je odvijalo v soboto, 23. junija 2007.
Ob 13. uri smo se zbrali na domačiji pri stricu Ivanu Lesjaku v Malem Okiču. Prijetno smo kramljali, stekla je tudi kakšna solza sreče, oživljali smo spomine na otroška leta, ... Seveda se vsi nismo poznali, saj smo se z družinami na novih življenjskih poteh razkropili po vsej naši domovini Sloveniji. Ob
15. uri smo se udeležili svete maše, ki jo je daroval dekan Emil Drev. V spomin na naše drage pokojnike smo obiskali pokopališče.
Srečanje smo nadaljevali na kmetiji Pungračič v Drenov-cu, kjer je sledil zabavno-spo-znavni del. Do ranih jutranjih ur nas je zabavala glasbena skupina Haloški črički.
Našega srečanja se je udeležil tudi gospod Martin Praš-nički, ki je bil naš častni gost,
še bolj pa smo nanj ponosni zato, ker je naš sorodnik. V svojem delu o koreninah družine Prašnički je raziskal tudi naš rod Lesjakovih. Za njegovo predstavitev smo mu zelo hvaležni.
Imeli smo se lepo, seveda smo si obljubili, da se še srečamo in ne pozabimo svojih korenin. Ta dan je bil za nas poseben dan, vedno se ga bomo spominjali.
M. Z.
Ptuj • Gimnazijci pred jubilejem
Prihodnje leto častitljiva 60. obletnica
Letos mineva 59 let, odkar je končala generacija 4. a in 4. b razreda nižjo gimnazijo na Ptuju leta 1948. V obeh razredih nas je bilo 84, danes je širom po Sloveniji živečih še 62 (nedavno nas je zapustil publicist in novinar Franc Forstnerič). Zadnja leta se redno srečujemo vsako leto, tako se nas je zbralo 29 v znanem gostišču Čelan v Slovenji vasi.
Nekateri so se pred tem odločili ogledati Hidroelektrarno v Zlatoličju, ki je zapustila globoke vtise prisotnim, da imamo v neposredni bližini elektrarno kanalske izvedbe, ki spada med pomembne objekte v Evropi in je največja na reki Dravi.
Po nekajurnem prisrčnem
srečanju smo obujali spomine na prva povojna šolska leta, na prehojeno pot, za mnoge nelahka, polna odrekanj vse do današnjih dni. Edini so si bili, da še vedno prenašajo bogate izkušnje na svoje vnuke in pravnuke. Še in še so ostali nedorečeni stavki, prehitro je minilo, pri-
čela so se poslavljanja in ob slovesu smo si obljubili, da se živi in zdravi snidemo z vsemi, ki jih tokrat žal ni bilo, da se prihodnjo leto ob častitljivi 60. obletnici ponovno objamemo in stisnemo roko ter proslavimo visoki jubilej.
Milan Zupanc
Upravna enota ORMOŽ
PRODAJALEC, NDČ, enoizmensko delo, predvideno plačilo: 650,00 EUR neto, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, ročne spretnosti, slovenski jezik - tekoče, urejevalniki besedil - osnovno. JANKO SIRC S.P., PODGORCI 24, 2273 PODGORCI. AVTOMEHANIK
Voznik mednarodni prevozi - M/Ž,
DČ 6 mes, gibljiv/nestalen urnik, predvideno plačilo: 500,00 EUR neto, poskusno delo 2 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B,C,E, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti. EX D.O.O., CVETKOVCI 99, 2273 PODGORCI.
SLIKOPLESKAR, KV slikopleskar, vsa slikopleskarska dela - M/Ž, DČ 3 mes, enoizmensko delo,
fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin. STANKO JURKOVIČ S.P., VINSKI VRH 49, 2275 MIKLAVŽ PRI ORMOŽU. VOZNIK AVTOMEHANIK Voznik tovornega vozila C in E kat.
-	nakladanje in razkladanje tovora, vzdrževanje vozila - M/Ž, certifikat, Voznik v cestnem prometu, DČ 6 mes, gibljiv/nestalen urnik, delovno mesto je prosto: po dogovoru, voz. izpit kat. C,E, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, izpit za prevoz izrednega tovora. PREVOZI VENTA D.O.O., CVETKOVCI 48, 2273 PODGORCI. GRADBENI TEHNIK
Gradbeni tehnik - svetovanje pri prodaji gr.mat. - M/Ž, NDČ, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, organizacijske sposobnosti, oster vid, angleški jezik - zelo dobro, delo s preglednicami
-	zahtevno, programiranje - zahtevno, poznavanje računalniških omrežij - zahtevno, računalniško oblikovanje - zahtevno. INVEST TRGOVINA D.O.O., HARDEK 44 B, 2270 ORMOŽ. EKONOMSKI TEHNIK
Špediter - M/Ž, DČ 1 leto, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 2 leti, nemški jezik - dobro, špediterska licenca. AZ INTERKONTRAKT ALEKSANDER ZOREC S.P., DOLGA LESA 10, 2270 ORMOŽ.
Ekonomist za denarništvo, finance, računovodstvo, računovodja II.
-	M/Ž, NDČ, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, delovne izkušnje 3 leta, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti. OBČINA SREDIŠČE OB DRAVI, TRG TALCEV 4, 2277 SREDIŠČE OB DRAVI. PROFESOR DEFEKTOLOGIJE ZA SLUŠNO IN GOVORNO MOTENE Logoped - M/Ž, DČ, delovno mesto je prosto: od 01.09.2007, komunikativnost / delo z ljudmi, zaposlitev do izteka porodniške. OSNOVNA ŠOLA STANKA VRAZA ORMOŽ, DOBRAVSKA ULICA 13 A, 2270 ORMOŽ.
PROFESOR DEFEKTOLOGIJE Defektolog - M/Ž, DČ 1 leto, delovno mesto je prosto: od 01.09.2007, komunikativnost / delo z ljudmi. OSNOVNA ŠOLA STANKA VRAZA ORMOŽ, DO-BRAVSKA ULICA 13 A, 2270 ORMOŽ.
Upravna enota PTUJ
KOVINARSKI DELAVEC Posluževalec cnc stružnic ( navadni delavec ) - M/Ž, delavec brez poklica, DČ 6 mes, dvo ali več izmensko delo, predvideno plačilo: 550,00 EUR neto, delovno mesto je prosto po dogovoru poskusno delo 1 mes, voz. izpit kat. B, oster vid, ročne spretnosti. KRULC BRANKO S.P., SKORBA 27 A, 2288 HAJDINA.
DELAVEC BREZ POKLICA Preprosta dela v gradbeništvu - M/
Ž, DČ 6 mes, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 1 mes, fizična moč. ROBERT BEZ-JAK S.P., SPODNJA HAJDINA 66, 2288 HAJDINA.
MONTER - M/Ž, monter konstrukcij, DČ 6 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo
3 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, vloge pošljite neposredno delodajalcu. SU-KA JEVŠOVAR TOMAŽ S.P., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA Natakar - M/Ž, DČ 3 mes, 20 ur/teden, gibljiv/nestalen urnik, poskusno delo 1 mes., voz. izpit kat. B, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, slovenski jezik - dobro. BLANKA PUKLAVEC S.P., CIRKOVCE 15, 2326 CIRKOVCE.^ Vodovodar - pomožna dela - M/Ž, DČ 6 mes., enoizmensko delo delovno mesto je prosto takoj fizična moč. EURO-MONTAŽA, ROBERT SPEŠIČ S.P., VITOMARCI 45 A, 2255 VITO-MARCI. PLESKAR
Samostojni kvalificirani pleskar za notranja pleskarska dela in voznik - M/Ž DČ 2 mes, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, ročne spretnosti. STROJTRG D.O.O., ROGAŠKA CESTA 1, 2250 PTUJ NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET), DČ 1 leto, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, vodenje manjših skupin, izkušnje na CNC strojih so pogoj. MANPOWER, D. O. O., PE MARIBOR, SLOVENSKA 17, 2000 MARIBOR. DELAVEC V PROIZVODNJI - M/Ž NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET), DČ 6 mes, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 6 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, od kandidatov pričakujemo zanimanje za proizvodno delo, kjer se izdelki prelagajo in nakladajo, potrebne so ročne spretnosti in zmožnost dvigovanja bremen. delo je dvoizmensko, zaželen je izpit B-kategorije in izkušnje pri delu v proizvodnji. MANPOWER, D. O. O., PE MARIBOR, SLOVENSKA 17, 2000 MARIBOR
ŽIVILEC, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
DČ 6 mes, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj, delovne izkušnje 3 mes, fizična moč, ročne spretnosti, v primeru druge poklicne šole je možna priučitev, možnost podaljšanja. PEKARNA POSTOJNA, D.O.O., KOLODVORSKA CESTA 5 C, 6230 POSTOJNA SLAŠČIČAR
Slaščičar, priprava in peka peciva ter dekoracija nedelje in prazniki prosto - m/ž, pek - NDČ, enoizmen-sko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 3 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti. MARIJA METLIČAR, S. P., ZGORNJE JABLANE 30 A, 2326 CIRKOVCE. MESAR - SEKAČ
MESAR - M/Ž, DČ 4 mes, enoizmen-sko delo; predvideno plačilo: 650,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: po dogovoru, fizična moč, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, vodenje večjih skupin. EWI MESARSKI TEAM, D. O. O., NA POSTAJO 31, 2250 PTUJ. PREOBLIKOVALEC IN SPAJALEC KOVIN
Monterska dela na terenu - M/Ž, DČ
3 mes, gibljiv - nestalen urnik; delovno mesto je prosto: po dogovoru, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, fizična moč, nemški jezik - zadovoljivo. BAUKOM, D. O. O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ. KLJUČAVNIČAR
Ključavničar - varilec inox materi-alov-tig postopek, izdelava inox ograj in podobnih izdelkov v delavnici, ter montaža istih v bližnji okolici znotraj slovenuje in sosednjih državah. - M/Ž. Varilec, DČ 2 leti, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 500,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: takoj poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, urejevalniki besedil -osnovno, delo s preglednicami - osnovno, izkušnje pri delu z nerjavečimi - inox materiali: razrez, oblikovanje, varjenje, obdelava, montaža inox ograj
na stanovanjskih, poslovnih in podobnih objektih. RAMAINOKS, D. O. O., KOPALIŠKA ULICA 3, 2325 KIDRIČEVO.
DELAVEC ZAČETNIK IV. STOPNJE STROKOVNOSTI
Strojni mehanik, DČ 6 mes, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru, delovne izkušnje 1 mes, voz. izpit kat. B, želena izobrtazba: kv mehaniki in strojniki, kv elektrikarji, kv obdelovalci kovin, kv metalurgi, kv administratorji in sorodni kv prekvalifikacija in podobno želeno znanje privezovanja bremen in posluževanja dvigala s tal. TALUM, D. D., KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. STROJNI MEHANIK, DČ 6 mes, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru, delovne izkušnje 1 mes, znanja za privezovanje bremen in posluževanje dvigala s tal. TALUM, D. D., KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. STROJNI MEHANIK Posluževalec na pogramskih oz. numeričnih krmilnih strojih ter vrtanje - M/Ž, DČ 6 mes, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj, poskusno delo 2 mes, delovne izkušnje 1 leto, 6 mes, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti. AGIS ZAVORE, D. D., PTUJ, RAJŠPOVA ULICA 16, 2250 PTUJ.
ELEKTRIKAR ENERGETIK Elektrikar - M/Ž, DČ 3 mes, gibljiv - nestalen urnik; delovno mesto je prosto: po dogovoru, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, fizična moč, nemški jezik - zadovoljivo. BAUKOM, D. O. O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ. Elektrotehnik, NDČ, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj, poskusno delo 6 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B,C, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, slovenski jezik - tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delovne navade, opravljen izpit iz zdravja in varstva pri delu, zdravniško spričevalo za delo na višini. ZDRAVKO JERNEJŠEK, S. P., TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. ELEKTROMONTER Pomožni monter elektro naprav: izvrševanje enostavnejših opravil po navodilih nadrejenega, skrb za učinkovito porabo orodja,materiala in porabo delovnega časa. - m/ž, DČ 3 mes, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 3 mes, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, ročne spretnosti. MTD, D. O. O., BREG 13, 2322 MAJŠPERK. ELEKTRIKAR ELEKTRONIK Elektro monterska dela na terenu v tujini - m/ž elektrotehnik, DČ 1 leto, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 6 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost/ delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, poznavanje dela na terenu, vloge pošljite neposredno delodajalcu. MZK ELEKTRO, D. O. O., DORNAVSKA CESTA 18, 2250 PTUJ. KERAMIK
Keramičar-polagalec keramike in kamna - M/Ž, pomožni keramik, DČ 1 leto, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti, možnost podaljšanja zap.,pisne vloge poslati na: ZAGREBŠKA C. 66, 2250 PTUJ. STONE, D. O. O., TRŽAŠKA CESTA 61, 2000 MARIBOR. VOZNIK AVTOMEHANIK Voznik avtomehanik - M/Ž, DČ 6 mes, gibljiv/nestalen urnik; delovno mesto je prosto: po dogovoru, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B,C,E, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, izkušnje z prevozi s tovornimi vozili. PAAM LOG, D. O. O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ.
Voznik tovornega vozila - M/Ž, DČ 3 mes, gibljiv - nestalen urnik; delovno mesto je prosto: po dogovoru, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, C, E, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti.
PAAM LOG, D. O. O., OB DRAVI 3 A,
2250 PTUJ.
VOZNIK
Voznik tovornega vozila - M/Ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. C, E. MIRKO PETEK, S. P., GRAJENA 2 A, 2250 PTUJ. Kmetijski delavec, DČ 1 leto, enoiz-mensko delo; delovno mesto je prosto: takoj
poskusno delo 2 mes, voz. izpit kat. B, F. KMETIJSTVO POLANEC, D. O. O., PLETERJE 34, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU. Oblikovalec kovin, DČ 6 mes, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru, delovne izkušnje 6 mes, IZPIT ZA VOZNIKA VILIČARJA, vloge pošljite neposredno delodajalcu. MERKUR, D. D., TC MERKUR PTUJ, DORNAVSKA CESTA 6, 2250 PTUJ. Ekonomsko komercialni tehnik, DČ 3 mes, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 2 mes, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, ročne spretnosti, nemški jezik - osnovno, slovenski jezik - tekoče, vloge pošljite neposredno delodajalcu. NEW YORKER, D. O. O., PE PTUJ, ORMOŠKA CESTA 15, 2250 PTUJ. KUHAR
Kuharica-priprava malic-pizze, hrane po naročilu- sladic-čiščenje in vzdrževanje osnovnih sredstev ter prostorov - M/Ž, NDČ, deljen delovni čas; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. A, B, D, E, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, veselje do dela v gostinstvu. JELKA SCHRAMM ČOH, S. P., SELSKA CESTA 37, 2250 PTUJ. Kuhar - priprava jedi tradicionalne srbske kuhinje - M/Ž, DČ 1 leto, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru, delovne izkušnje 10 mes, ročne spretnosti, obvladanje priprave jedi iz srbske kuhinje. PP GOSTINSTVO, D. O. O., DRAVSKA ULICA 9, 2250 PTUJ. NATAKAR
Strežba pijač - M/Ž, DČ 1 leto, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj, komunikativnost. DUŠICA AVGUŠTIN, S. P., ZGORNJA PRISTAVA 32, 2323 PTUJSKA GORA. Delavec brez poklica, DČ 1 leto, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 6 let, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, ročne spretnosti, angleški jezik - zadovoljivo, nemški jezik - zadovoljivo. MEMORIA, D. O. O., VINARSKI TRG 5, 2250 PTUJ.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA Točenje pijač in strežba v baru -
M/Ž, NDČ, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj, poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 6 mes, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. ALENKA ILEC, s. p., LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU 3, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU.
Prodajalec avtomobilov - M/Ž, NDČ, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B. AVTOCENTER PRSTEC, D. O. O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ. POMOŽNI DELAVEC V TERENSKI EKIPI
Delno višinska, strojna in industrijska čiščenja - M/Ž, DČ 1 leto, gibljiv - nestalen urnik; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 3 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, ročne spretnosti, vestnost, iznajdljivost, zanesljivost, možnost podaljšanja za NDČ. IN SERVIS-KOMPLEKS, D. O. O., ULICA HEROJA BRAČIČA 6, 2000 MARIBOR.
VARNOSTNIK
Varovanje prodajaln - delovno mesto je v Ptuju - M/Ž, DČ 6 mes, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj, poskusno delo 1 mes, voz. izpit kat. B, možnost podaljšanja v NDČ. VAROVANJE PRODAJALN, PROSIGNAL, D. O. O., KERSNIKOVA ULICA 19, 3000 CELJE.
ŠIVILJA
Invalid III.stopnje, šivanje zaščitnih oblačil ali rokavic - M/Ž, DČ 1 leto, enoiz-mensko delo; delovno mesto je prosto: takoj, voz. izpit kat. B, oster vid. TIP ZAŠČITA, D. O. O., ROGOZNIŠKA CESTA 13, 2250 PTUJ. KOMERCIALIST
Prodajnik, invalid III.kategorije, razvoz in prodaja izdelkov na terenu (3-4 na teden), vzhodna Slovenija, prodaja na sedežu družbe, iskanje novih kupcev, m/ž - m/ž, višja strokovno izobrazba, DČ 1 leto, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, sprejemamo pisne vloge, možnost zaposlitve za NDČ. TIP ZAŠČITA, D. O. O., ROGOZ-NIŠKA CESTA 13, 2250 PTUJ. Ekonomski tehnik, DČ 6 mes, gibljiv/nestalen urnik; predvideno plačilo: 550,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 1 mes, fizična moč, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov
-	zahtevno, računalniško oblikovanje
-	zahtevno, doslednost, vestnost, gospodaren, bližina delovnega mesta. ANTON ŽERAK, s. p., PODLEHNIK 8
A,	2286 Podlehnik STROJNI TEHNIK
Tehnolog na strojih v tekstilni proizvodnji - opravljanje del vzdrževanja v proizvodnji - M/Ž, tekstilno mehanski tehnik, DČ 1 leto, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, angleški jezik - zelo dobro, možnost zaposlitve za NDČ. MANPOWER, D. O. O., PE MARIBOR, SLOVENSKA 17, 2000 MARIBOR. Komercialist za strojne produkte
-	strojni tehnik-opravljanje komercialnih del na področju orodja za CNC stroje - M/Ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat.
B,	komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, angleški jezik - zelo dobro, nemški jezik - zelo dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, izkušnje na področju CNC strojev so nujne, prav tako znanje vsaj enega tujega jezika, izkušnje pri delu v komerciali. MANPOWER, D. O. O., PE MARIBOR, SLOVENSKA 17, 2000 MARIBOR. GRADBENI TEHNIK Pomočnik vodja gradbišč - M/Ž, inženir gradbeništva, DČ 1 leto, enoiz-mensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, vodenje manjših skupin, angleški jezik - dobro, nemški jezik - dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, računalniško oblikovanje - zahtevno. GRADBENI REMONT, D. O. O., ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 10, 2250 PTUJ. EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK
Komercialist za znane kupce -
opravljanje komercialnih del v pisarni in na terenu. - m/ž, ekonomist za analize in planiranje, DČ 1 leto, enoizmen-sko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, angleški jezik
-	dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, samoiniciativnost, proaktivnost, osebna urejenost, pripravljenost na dinamično delo v komerciali. MANPOWER, D. O. O., PE MARIBOR, SLOVENSKA 17, 2000 MARIBOR.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
Pomožni zavarovalni zastopnik za sklepanje življenjskih, premoženjskih, avto zavarovanj za področje Štajerske - M/Ž, DČ 2 leti, gibljiv - nestalen urnik; delovno mesto je prosto: takoj, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti. GRAWE, D. D., POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA, KOMENSKEGA
ULICA 4, 1000 LJUBLJANA. INŽENIR GRADBENIŠTVA Vodja projektov - ing. gradbeništva - vodenje projektov na področju visokih gradenj - M/Ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, vodenje manjših skupin, angleški jezik - zelo dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, znanje autocada je pogoj, prav tako pripravljenost na terensko delo. MANPOWER, D. O. O., PE MARIBOR, SLOVENSKA 17, 2000 MARIBOR. VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA Asistent tehničnega direktorja - aktivno komuniciranje v nemškem in angleškem jeziku s sodelavci, vodenje in koordiniranje zaposlenih v proizvodnji za potrebe avtomobilske industrije
-	M/Ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 6 mes, delovne izkušnje 5 let, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, vodenje manjših skupin, vodenje večjih skupin, angleški jezik
-	tekoče, nemški jezik - tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, inženir tehnične stroke, možnost zaposlitve za NDČ. MANPOWER, D. O. O., PE MARIBOR, SLOVENSKA 17, 2000 MARIBOR. UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST
Vodja izvoza, prodaja starim in novim kupcem - M/Ž, NDČ, enoiz-mensko delo; delovno mesto je prosto: takoj, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, angleški jezik - tekoče, italijanski jezik - dobro, nemški jezik
-	zelo dobro, urejevalniki besedil -osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, kandidati - Ptuj, Maribor - naj pošljejo pisne vloge na sedež podjetja. ZAŠČITA PTUJ, D. O. O., ROGOZNIŠKA CESTA 13, 2250 PTUJ. DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) Prodajni komercialist, iskanje podjetij za najem poklicnih oblačil in predpražnikov, delo s strankami, na terenu in tudi prodaja na domu, m/ž, srednja strokovna ali splošna izobrazba, NDČ, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, urejevalniki besedil -osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, kandidati - Ptuj, Maribor, Celje, Novo mesto, Ljubljana, Kranj, Koper in tudi v tujini - pošljejo pisne vloge na sedež podjetja. ZAŠČITA PTUJ, D. O. O., ROGOZNIŠKA CESTA 13, 2250 PTUJ. DIPLOMIRANI VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK (VS) Vzgojiteljica predšolskih otrok - M/ Ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 700,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: od 01.09.2007, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, vodenje manjših skupin, slovenski jezik - tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. OSNOVNA ŠOLA DES-TRNIK-TRNOVSKA VAS, JANEŽOVSKI VRH 45, 2253 DESTRNIK. PROFESOR SLOVENŠČINE, MATEMATIKE
Profesor matematike - slovenskega jezika (DSP) - M/Ž, DČ 10 mes, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 800,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: od 01.09.2007, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, slovenski jezik - tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. OSNOVNA ŠOLA DESTRNIK-TRNOVSKA VAS, JANEŽOVSKI VRH 45, 2253 DESTRNIK. UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PSIHOLOG
Psiholog - M/Ž, DČ 1 leto, enoizmen-sko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru, delovne izkušnje 1 leto, tuj jezik - pasivno. TALUM, D. D., KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO.
Silvester Vogrinec • Nerešene skrivnosti sveta (15)
Kdo je bil Jack Razparač?
Okrutni morilec Jack Razparač je l. 1888 v londonski četrti revežev v East Endu v treh mesecih zverinsko umoril šest žensk, njegovo ime pa še danes ostaja sinonim za serijskega morilca, ki ga niso nikoli ujeli. Že tedaj so mu nekateri kriminalisti pripisovali vsaj enajst žrtev.
Osumili so veliko ljudi, šuš-ljalo se je celo o princu Albertu Viktorju, najstarejšem vnuku kraljice Viktorije. Svetovno znana pisateljica Patricia Cornwell je s pomočjo sodobne forenzič-ne znanosti po več kot sto letih razkrinkala Jacka Razparača - to je bil najuglednejši angleški slikar tistega časa Walter Richard Sickret, ki je umrl januarja 1942 v 82. letu starosti.
Zločini Jacka Razparača
Konec 19. stoletja je bila Anglija največja in najbolj razvita država na svetu, London pa najbogatejše mesto. V vzhodnem delu mesta, imenovanem East End, so v slabo razsvetljenih, umazanih in ozkih ulicah ljudje živeli v nepredstavljivi bedi in revščini. Več kot polovica otrok ni dočakala petih let, moški so se vdajali alkoholu, ženske pri štiridesetih so bile videti kot starke. Prav te »propadle« ženske, »ne-srečnice«, kot so jih imenovali, ki so za par penijev prodajale svoje telo, zaslužek pa zapile, so postale žrtve najbolj zloglasnega in skrivnostnega morilca naše dobe.
Jack Razparač je prvič napadel ponoči 7. avgusta 1888. Telo Marthe Turner, žensko »dvomljive morale«, je našel moški, ki se je zgodaj zjutraj odpravljal iskat delo. Imela je prerezan vrat in je bila zverinsko razmesarjena, kar je postal »podpis« Jacka Razparača. Najprej ta umor ni dvignil veliko prahu, ker so mnoge prostitutke nasilno končale. Toda, ko se je 24 dni kasneje zgodil podoben umor, je na ulicah East Enda zavladala groza. V noči na 30. avgust je bila na enak, zverinski način ubita Mary Ann Nicholls, imenovana Lepa Polly. Teden dni kasneje je sledila nova žrtev, temnolasa Annie Chapman. Časopisi so prejeli
prvo pismo iz niza Razparačevih sporočil, ki jih je javno naslavljal na komisarja Metropolitanske policije Charlesa Warrena in se je glasilo: »Dragi šef! Vedno znova slišim, da me je policija ujela, toda to ji ne bo nikoli uspelo... Zanimajo me samo določene ženske in ne bom jih nehal klati... Rad imam svoje delo in nadaljeval ga bom.« Pismo je bilo podpisano z imenom Jack Razparač, ki prej še ni bilo uporabljeno. Morilec se je poslej neprenehoma norčeval iz policije, ki ga ni mogla ujeti.
V nedeljo zjutraj, 30. septembra, je neki stražnik na poti domov naletel na truplo Elisabeth Stride, imenovane Dolga Liz. Telo ni bilo razmesarjeno, ker je morilca nekdo zmotil pri delu. Zato pa je Razparač slo po krvi potešil še isto noč in je nedaleč umoril Catherine Eddowes. Nad tem najbolj iznakaženim truplom je bil napis: »Židje niso nedolžni.« To je bila še ena neslana šala Jacka Razpara-ča. Charles Warren je dal napis prepisati, nato pa izmiti s stene, ker se je bal množičnega izbruha sovraštva zoper Židov. Zadnjič naj bi Jack Razparač napadel 9. novembra. Njegova žrtev je odstopala od ostalih po tem, da je bila mlajša in svetlolasa. Ime ji je bilo Mary Kelly.
Patologi tistega časa so zmotno domnevali, da je bil Jack Raz-parač levičar in da je svoje žrtve napadal od spredaj. Patricia Cornwall je kasneje dokazala, da je svoje žrtve zvabil v temo, z obljubo plačila za spolne usluge, ki so jih »nesrečnice« opravljale stoje in jim od zadaj z desnico prerezal vrat, da niso mogle kričati. Nato jih je razrezal. Priče, ki so videle bežati moško postavo z nekaterih prizorišč zločinov, so ga opisovale kot visokega, suhega, bledega moškega z brki, ki je stopal z odločnimi koraki, značilnimi za mladega človeka. Policija
je osumila veliko ljudi, vendar nikogar niso prijeli ali mu sodili za Razparačeve zločine. Morilec se je izmuznil nekaznovan.
Walter Sickret -razkrinkani morilec
Patricia Cornwell je soustanoviteljica Inštituta za foren-zično znanost in sodno medicino Virginije in predsednica njegovega upravnega odbora. Svoje delovne izkušnje iz sodne medicine je uspešno prenesla v literaturo in postala ena najbolj znanih pisateljic kriminalnih romanov. S sodobno forenzično metodo je ob pomoči številnih strokovnjakov (Scotland Yard, FBI, Inštitut Virginije) odkrila pravo identiteto krvoločnega Jacka Razparača. Genetski delci DNK sline z Razparačevih pisem se ujemajo z DNK Wal-terja Sickreta, enega največjih angleških slikarjev. Sickreta so že prej povezovali z Razparače-vimi zločini, toda mnogim se je to zdelo smešno, še posebej, ker je takrat prevladovalo mnenje, da je morilec neuk in da izhaja iz nižjih slojev, obenem pa so mu priznavali strokovno poznavanje anatomije (ki jo je Sickret podrobno študiral na likovni akademiji). Grafološka analiza je pokazala, da se Razparačeva pisava ujema s Sickretovo. Identični so bili tudi vodni znaki, umetniški papir in barva ali črnilo, naneseni s slikarskim čopičem v Razparačevih in Sic-kretovih pismih. Strokovnjaki za likovno umetnost pravijo, da so risbe v Razparačevih pismih profesionalne in da se ujemajo z umetniškimi deli in slogom Wal-terja Sickreta, ki je rad upodabljal prostitutke, ženske z ulice in reveže. Nekatere od njegovih slik (Umor v Comden Townu, Spalnica Jacka Razparača idr.) so grozljivo podobne fotografijam Razparačevih žrtev, po-
snetih v mrtvašnicah ali na prizoriščih zločinov, in to s podrobnostmi, ki jih je lahko poznal samo pravi morilec. Sickretova umetnost izraža bolesnost, nasilje in sovraštvo do žensk. In kdo je bil Walter Sickret?
Rodil se je l. 1860 kot šesti otrok danskemu umetniku Os-waldu Sickretu in angleško-ir-ski lepotici Eleanor Moravia Hennry. Do petega leta starosti je prestal tri srhljive operacije fistule, zato naj ne bi bil zmožen spolnega odnosa. Od tod naj bi med drugim izviralo njegovo sovraštvo do žensk. Jack Raz-parač s svojimi žrtvami ni imel spolnega odnosa, ki je običajen za nasilne psihopate njegovega kova. Kljub temu se je Walter Sickret oženil trikrat. Žene so ga s svojimi dotami vzdrževale, ker je bil sam izredno razsipen, videle pa so ga le poredko. V mestu je imel več ateljejev hkrati, kamor je vodil modele in jih upodabljal v nasilnih in groteskih prizorih. Veliko je potoval z vlaki po Angliji, kar ga povezuje s številnimi drugimi umori. Rad se je preoblačil in igral različne vloge (policaj, gasilec, krojač ipd), kar mu je omogočalo, da se je neopazen izmuznil s krajev zločina. Obsedeno je prebiral časopise in v njih iskal novice o sebi kot o Jacku Razparaču in o slikarju W. Sickretu. Eden njegov atelje je bil od tal do stropa poln dnevnih časopisov.
Čeprav je Sickret zaničeval višji razred, se je družil z najuglednejšimi umetniki tistega časa, s Henryjerm Jamesom, Oscarjem Wildeom, Mone-tom, Renoirjem, Rodinom, Andrejem Gidejem idr. Bil je učenec velikega slikarja Jamesa Mcneilla Whistlerja (najbolj znamenita slika Mati). Po Whistlerjevi smrti je postal kultna osebnost kot umetnik in »čudak«, vsekakor pa je tedaj veljal za največjega živečega umetnika v Angliji. Če bi kdaj priznal, da je Jack Razparač, mu verjetno nihče ne bi verjel.
Serijski morilci ne nehajo moriti. Po »javnih« zločinih Jacka Razparača Sickret ni nehal moriti. Patricia Cornwall meni, da je ubil dvajset do štiridest žrtev, preden je umrl v globoki starosti. Leta 1899 se je Sickret preselil na drugo stran Rokav-skega preliva in živel podobno kot siromaki, med katerimi je sejal strah in grozo.
Kaj bomo danes jedli
TOREK
zelenjavno-skutini kaneloni*, solata SREDA
cvetačna juha, krompirjeva musaka, solata ČETRTEK
testenine s šampinjoni*, paradižnikova solata PETEK
gobova juha s krompirjem, rižev narastek z jabolki

RECEPTI

Foto: AS
SOBOTA
piščančji ražnjiči, ocvrt krompirček, solata NEDELJA
porova juha, perutničke na žaru, mladi krompir, kumarična solata
PONEDELJEK
ocvrta cvetača, tatarska omaka, zelena solata
*Zelenjavno-skutini kaneloni
Palačinke, lonček skute, kisla smetana, jajce, pločevinka mešanice korenja in graha, sol, poper, peteršilj, mešanica provansalskih začimb. Preliv: jajce, smetana.
Nadev naredimo iz skute in kisle smetane, ki smo ji dodali jajce, korenje in grah. Dodamo še začimbe in peteršilj. Solimo in popramo. Nadev namažemo po palačinkah. Zunanje robove privihamo, da nam nadev ne steče ven (kot za sarmo), ter palačinke zvijemo. Položimo jih v namaščen pekač, prelijemo s stepenim jajcem in smetano. Spečemo v pečici, da porjavi.
**Testenine s šampinjoni
500 g testenin, 500 g šampinjonov, 1 čebula, 3 žlice masla, 150-200 g kisle smetane, sol, poper.
Testenine skuhamo v slanem kropu, šampinjo-ne pa očistimo in po dolgem zrežemo na rezine. V ponvi prepražimo čebulo in dodamo šampinjone ter dušimo, da postanejo mehki. Dodamo še kislo smetano in maslo ter še nekaj časa dušimo. Testenine odcedimo in polijemo z omako.
Alenka Šmigoc
Na valovih časa
Torek, 17. julij
Danes goduje Aleš.
1683 se je začelo zadnje turško obleganje Dunaja. 1714 se je rodil nemški filozof in pedagog Alexander Gottlieb Baumgarten.
1787 se je rodil nemški industrialec Friedrich Krupp, začetnik kon-cerna.
1889 se je rodil ameriški pisatelj Erle Stanley Gardner.
1899	se je rodil ameriški filmski igralec James Cagney.
1920	se je rodil dolgoletni predsednik predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch.
1945	se je po padcu Nemčije začela konferenca v Potsdamu.
1946	so usmrtili v Beogradu voditelja jugoslovanskih četnikov Draža Mihajlovica.
1995 je v Buenos Airesu umrl argentinski dirkač formule 1 Juan Manuel Fanglo.
1998 se je v nekdanji ruski prestolnici Sankt Peterburgu z državnim pogrebom končala tridnevna pogrebna slovesnost, s katero so pokopali po osemdesetih letih po usmrtitvi zadnjega ruskega carja Nikolaja II. in njegovo družino. Sreda, 18. julij Danes goduje Miroslav.
74. n. š. je v noči med 18. in 19 julijem prišlo do velikega požara v Rimu.
1811 se je rodil angleški pisatelj William Makepeace Thackeray. 1870 je bila v Petrovi cerkvi v Rimu razglašena dogma o papeževi nezmotljivosti.
1936 je prišlo pod vodstvom generala Franca do vojaškega udara v Španiji.
1942 so ZDA napovedale vojno Bolgariji, Madžarski in Romuniji. 1954 so se sestali na Brionih Tito, Naser in Nehru ter podpisali Brionsko deklaracijo.
1981 se je v Kansas Cityju v ZDA zrušil hotel. Četrtek, 19. julij Danes goduje Vincenc.
1759 se je rodil v Kursku ruski menih in mistik sveti Serafim iz Sarova, ena najbolj znanih osebnosti iz ruske pravoslavne cerkve. 1814 se je rodil ameriški izumitelj Samuel Colt. 1819 se je rodil švicarski pesnik in pisatelj Gottfried Keller. 1834 se je rodil francoski slikar in grafik Edgar Degas, avtor znamenitih pastelov plesalk in žena pri toaleti.
1848 se je začel v Seneca Fallsu v zvezi državi New York prvi kongres žensk.
1893 se je rodil ruski pesnik Vladimir Vladimirovič Majakovski. 1896 se je rodil škotski pisatelj Archibald Cronin.
1900	so odprli v Parizu prvi odsek metroja, ki je imel osem postaj. 1930 se je prvič pognal v zrak helikopter, ki ga je izdelal Italijan Cor-radino d'Ascanio.
1980 so se začele v Moskvi 22. olimpijske igre moderne dobe.
1998 je ameriški senat resoluciji označil jugoslovanskega predsednika
Slobodana Miloševica za vojnega zločinca.
Petek, 20. julij
Danes goduje Marjeta.
1304 se je rodil italijanski pesnik Francesco Petrarca. 1847 se je rodil nemški impresionistični slikar in grafik Max Liebermann.
1921	so kitajski komunisti ustanovili svojo stranko.
1944 so naredili nemški generali neuspešen poskusa atentata na Hitlerja.
1947	so nizozemske čete napadle indonezijske sile na Javi, vendar je tudi Nizozemska zaradi pritiska mednarodne javnosti čez dve leti priznala neodvisnost skoraj 200-milijonske Indonezije.
1969 je na Mesecu pristalo plovilo Eagle (Orel) z vesoljske ladje Apollo 11.
Sobota, 21. julij
Danes goduje Danilo.
1773 je papež Klemen XIV. na pritisk Francije, Portugalske in Španije razpustil jezuitski red.
1798	je po zmagi v bitki pri piramidah je postal Napoleon vladar Egipta.
1880 se je rodil slovaški astronom in general Milan Stefanik, ki je skupaj z Masarykom in Benešem v letih 1918-19 ustanovil Češkoslovaško. 1899 se je rodil ameriški pisatelj Ernest Hemingway. 1904 je bila dograjena čezsibirska železnica. 1944 je poljska ljudska skupščina ustanovila poljski komite narodne osvoboditve, ki naj bi upravljal državo.
1969	je Američan Neil Armstrong stopil kot prvi človek na Mesec.
1970	so v Egiptu končali gradnjo Asuanskega jezu.
1973 so Francozi preizkusili na Pacifiku vodikovo bombo. Nedelja, 22. julij
Danes godujeta Majda in Marija Magdalena.
356 p. n. št. se je verjetno rodil Aleksander Makedonski.
1456 je Jannos Hunyadi pri Beogradu s svojimi četami premagal Turke
in rešil mesto pred okupacijo.
1784 se je rodil nemški astronom Friedrich Wilhelm Bessel.
1822 se je rodil avstrijski naravoslovec in utemeljitelj genetike Gregor
Mendel.
1933 je Wiley Prost je zaključil prvi solo polet okoli sveta. 1972 se je mehko spustila na Venero sovjetska vesoljska ladja Venera 8.
Ponedeljek, 23. julij
Danes goduje Branislav.
1401 se je rodil Francesco Sforza, vojaški poveljnik, ki je v Italiji kot milanski vojvoda igral ključno politično vlogo.
1799	je britanska vlada sprejela zakon, ki je zagrozil s smrtno kaznijo za vsako razbijanje strojev.
1866 je ameriški industrialec Oliver Fisher Winchester začel serijsko izdelovati najslavnejšo puško Divjega zahoda winchesterko. 1888 se je rodil ameriški pisatelj Raymond Thornton Chandler. 1906 je bila razpuščena je bila ruska duma. 1942 se je začela bitka za Stalingrad.
1962 je ameriški satelit Telstar prvič posredoval televizijski program čez Atlantik.
AvtoD£OM
Jeseni bo na slovenske ceste zapeljal novi peugeot308
Peugeot 307 se po šestih letih poslavlja, zamenjuje pa ga model, ki prvič nosi osmico kot zadnjo številko v imenu avtomobila. Za številko večja oznaka nakazuje na prostornost, boljše vozne lastnosti, na sodobnejši izgled in učinkovitejši pogonski del vozila. Naj kar takoj povem, da je tristoosmica tipični peugeot, ki je sicer oblikovno všečen in dovršen, vendar ne ponuja nekih revolucij. Takšen avtomobil smo pravzaprav pričakovali in če se vam zdi podoben manjšemu 207 se niste zmotili. Prisotnost v nižjem srednjem razredu, kjer še zmeraj kraljuje volkswagen golf, je za večino znamk izjemno pomembna, če ne že najpomembnejša, saj so tukaj prodajne številke visoke in ravno takšni tudi zaslužki tovarn. Verjetno ni treba posebej izpostavljati, da pri Peugeotu s tristoosmi-co, ki povzema eleganco in oblikovne smernice celotne "levje" družine, ne skrivajo velikih tržnih apetitov.
308 je zasnovan na enaki platformi kot njegov predhodnik, v nižji srednji razred pa prinaša manj oblikovne svežine. Znova tipični peugeot, bi lahko rekli! Še zmeraj ima nekaj enoprostorskih "genov" in zato sodi med višje avtomobile v svojem razredu, s tem da vendarle deluje dinamičneje od že izpetega modela 307. Prednja žarometa sta zavihana daleč nazaj, poglobljena in izrazita maska motorja je na voljo v dveh izvedbah, položno in naprej segajoče vetrobransko steklo pa nudi odlično preglednost iz vozila ter naredi notranjost bolj svetlo. V primerjavi s predhodnikom je ob enaki medosni razdalji za dobrih 7
in se z dolžino 4,28 metra uvršča v zlato avtomobilsko sredino, zato z novim peugeo-tom ne bi smeli imeti težav s parkiranjem v mestnih središčih, hkrati pa velikostni prirastki zagotavljajo dovolj prostora za potnike in njihova kolena, za kar imata večji del zaslug na novo zasnovana prednja sedeža, s tanjšima naslonjaloma in dvignjenim se-dalnim delom, pod njim je tako zmeraj dovolj prostora za stopala potnikov.
Prtljažnik je kakovostno obdelan in uporabno oglat, vanj lahko spravite za 420 litrov prtljage, s prevračanjem zadnje klopi pa ga lahko še izdatno povečate na zavidljivih 1400 litrov. Njegova prilagodljivost je sicer omejena, vendar petvratna karose-rijska različica nikakor ni namenjena prevažanju velikih tovorov - za kaj takega bo treba počakati na predstavitev karavanske izvedbe. Po besedah generalnega uvoznika, naj bi se prvič v zgodovini tega modela pojavila tudi dvovratna izvedba.
Podobnih diskretnih sprememb kot zunanjost, je bila deležna tudi notranjost vozila. Brez velikih presenečenj, s to razliko da se sedaj sedi nekaj nižje kot prej, saj je avto za dober centimeter bližje tlom, je pa zato tako spredaj kot zadaj več ramenskega prostora. Francozi tudi poudarjajo, da so veliko pozornosti in razvojnega denarja porabili za dvig kakovosti materialov in izdelave; o čemer se bomo lahko prepričali oktobra, ko bo stekla uradna prodaja. Omenili smo že, da je notranjost bolj svetla in če si proti doplačilu omislite še ogromno stekleno panoramsko streho, ki da vožnji pod zvezdami dodaten čar, boste res uživali in za povrh vsega še zganjali romantiko.
Motorna paleta je sestavljena v sodelovanju z nemškim BMW-jem in bo ob začetku prodaje obsegala štiri bencinske ter tri dizelske motorje. Vstopnico v svet bencin-

skih agregatov predstavlja novi 1,4-litrski štirivaljnik s prilagodljivim krmiljenjem ventilov na obeh odmičnih gredeh (povzeto po BMW-jevem sistemu VANOS) in 95 KM, 1,6-litrska izvedba z enako tehnologijo pa zmore 120 KM. V bencinsko ponudbo sodi še 1,6-litrski štirivaljnik s turbinskim polnilnikom in 150 oziroma 174 konji, ki ga poznamo s športnega peugeota 207 RC in minija. Dizelske motorje poznamo že od prej, le da so jih pri Peugeotu na novo obdelali in posodobili. 1,6-litrski HDi je na voljo v dveh variantah z 90 oziroma 110 KM, zahtevnejšim voznikom pa je namenjen 2,0-litrski HDi s 136 KM. Naj omenim, da so Peugeotovi inženirji sodelovali tudi s francoskim proizvajalcem Michelin in razvili pnevmatike z zmanjšanim ko-talnim trenjem, kar naj bi znižalo porabo goriva za približno 0,2 litra. Če omenjene podatke preračunamo, je to za eno tono manj ogljikovega dioksida v celotni življenjski dobi vozila, seveda ob pomoči filtra trdnih delcev. Nekaj bolj "zelena" in okoljevarna motorna paleta je brez dvoma prispevek k manjši onesnaženosti našega ozračja, tudi zaradi dejstva, da so okoljski standardi iz leta v leto strožji. Rešitev za manjši izpust ogljikovega dioksida se kaže tudi v razvijanju prostorninsko manjših in zato varčnejših, a vseeno dovolj zmogljivih pogonskih sklopov za sodobne potrebe in zahteve kupcev.
Vsi motorji so serijsko povezani s petstopenjskim ročnim menjalnikom, za doplačilo in izbrane motorje bo na voljo štiri- ali petstopenjska avtomatika, prihodnje leto pa pričakujemo tudi novi šeststopenjski elektronski avtomatiziran menjalnik.
Paketi opreme so dobro poznani in ne ponujajo nekih presenečenj, bolj izstopa varnostna oprema vozila, saj pri višje opremljenih različicah naštejemo kar devet varnostnih blazin, elektronski sistem za stabilizacijo vozila ESP in ostale dosežke sodobne avtomobilske tehnike, kot sta opozorilni sistem pred zapustitvijo voznega pasu ali dvojna prilagodljiva ksenonska žarometa.
Če smo realni, si novi peugeot glede na diskretne spremembe pravzaprav ne zasluži oznake 308, ampak bi mu bolje pristajal naziv prenova. Francozi pač niso špekulirali z obliko, ampak so raje ubrali preizkušen "recept" uspešne gradnje in prodaje vozil. Uradno jo bodo predstavili septembra na avtomobilskem salonu v Frankfurtu, k nam pa bo predvidoma zapeljala v začetku oktobra.
Danilo Majcen
centimetrov daljši, za 8,5 centimetra širši
Zdravstveni nasveti
Bolniki s povišanim krvnim tlakom
Farmacevtska skrb pomeni odgovorno izvajanje terapije z zdravili s ciljem, izboljšati bolnikovo kvaliteto življenja, povezano z zdravjem. Medpro-grami farmacevtske skrbi, ki se izvajajo v lekarnah, je tudi mednarodni projekt za ohranjanje normalnih vrednosti krvnega tlaka, ki poteka pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije in EuroPharm foruma.
V lekarni v okviru tega programa izvajamo vsakodnevne meritve krvnega tlaka in indeksa telesne teže. Pri tem sodelujemo pri odkrivanju oseb s povišanim krvnim tlakom in oseb z drugimi dejavniki tveganja. Zvečane vrednosti krvnega tlaka lahko ugotovimo le z rednim merjenjem, saj se bolezen ne kaže vedno s simptomi in bolnik se lahko počuti dobro. Posledice zvišanega tlaka so lahko hude, zato je zelo pomembno, da zvečane vrednosti pravočasno odkrijemo in bolezen ustrezno zdravimo. Pri merjenju krvnega tlaka je zelo pomembno, da pri merjenju uporabljamo kakovosten
merilec krvnega tlaka in da ga izmerimo pravilno. Zato je strokovna pomoč farmacevtov še kako pomembna.
-	Pred meritvijo je potrebno počivati 3-5 minut.
-	Pol ure pred meritvijo naj ne bi zaužili obroka, prave kave, ne bi kadili ali pili alkohola.
-	Ne merite si tlaka po naporu ali zaužitju zdravil.
-	Potrebno je opraviti potrebo (tiščanje na vodo zvišuje krvni tlak).
-	Med meritvijo se ne sme govoriti.
-	Meritev se vedno izvaja na isti roki, manšeta je v višini srca.
Smiselno je, da si krvni tlak kontrolirate tudi sami doma, pri čemer vas farmacevti v lekarni lahko poučimo tudi samokontrole krvnega tlaka. Farmacevti v lekarni svetujemo, kako bolj zdravo živeti in kako vplivati na dejavnike tveganja, saj je to včasih že dovolj za ureditev krvnega tlaka na normalno vrednost.
-	Pomembna je normalizacija telesne teže (indeks telesne teže naj ne bo več kot 25 kg/m2).
Foto: Črtomir Goznik
Alenka Zirovnik, mag. farm.
-	Omejiti je potrebno vnos soli (manj kot ena čajna žlička dnevno).
-	Omejiti pitje alkoholnih pijač.
-	Opustiti kajenje.
-	Pomembna je redna telesna aktivnost.
Kadar ti ukrepi niso dovolj, se zdravnik odloči za zdravljenje z zdravili. Žal še nimamo zdravila, ki bi povišan krvni tlak tudi ozdravila, imamo pa učinkovita zdravila, ki pri rednem in pravilnem jemanju zmanjšujejo povečane vrednosti krvnega tlaka ter nas varujejo pred bolezenskimi zapleti. Pomembno pri tem je, da zdravila jemljete redno, tudi če je krvni tlak normalen. Zdra-
vil ne smete prenehati jemati brez predhodnega posveta z zdravnikom.
Zdravila imajo poleg zdravilnih učinkov lahko tudi nezaželene stranske učinke, ki so včasih neprijetni in moteči, vendar pri večini bolnikov po določenem času izginejo. Farmacevti vam bomo razložili, katere stranske učinke lahko pričakujete pri uporabi določnih zdravil in katerih zdravil ne smete uporabljati, ker se zdravite za povišanim krvnim tlakom.
Če jemljete več zdravil hkrati, lahko ta medsebojno učinkujejo. To je lahko med zdravili, ki ste jih dobili na recept, ali pa med zdravili na recept in brez recepta. V lekarni vas opozorimo na te učinke. V naši lekarni vam omogočamo redne meritve krvnega tlaka. Ob tem farmacevta seznanite z vsemi zdravili, ki ste jih prejeli na recept ali kupili brez recepta. Za vas smo pripravili posebno kartico moj krvni tlak, v katero bomo vpisovali vrednosti krvnega tlaka, ki vam jih bomo izmerili in osebno kartico zdravil, v katero bomo zabeležili vsa vaša zdravila na recept in brez recepta. Imejte ju vedno pri sebi, še posebno pri obisku zdravnika in v lekarni.
Alenka Žirovnik, mag. farm.
Moje cvetje
Prihaja še en vročinski val
Malo smo se ohladili skupaj z našimi rastlinami. Zdaj pa lahko po napovedih nekaterih meteorologov spet pričakujemo nekaj pravih, vročih poletnih dni. Mnogi se odpravljate na počitnice, zato ste v skrbeh za sobne rastline, balkonska korita in posodovke doma. Po večini za njih poskrbijo dobri sosedje ali sorodniki. Da bi jim vsaj malo olajšali delo, lahko naredite priročen, avtomatski namakalni sistem. Sama sem ga že preizkusila in deluje.
Vse sobne rastline, ki jih lahko prenašate, postavimo skupaj v najhladnejši, a še vedno dovolj svetel prostor. Najprej vse lončke zalijemo. Nato jih postavim v krogu okoli večje posode, v katero nalijemo vodo. Kako velika je ta posoda, je odvisno tudi od tega, koliko rastlin želimo tako zalivati. Upam, da imate doma kakšno staro rjuho ali brisačo, ki je ne boste več pogrešali. Raztrgamo jo na približno 10 cm široke trakove, dolgi pa naj bodo tako, da sežejo od posode do rastlin, pa še oviti jih moramo okoli rastline. Te trakove nato zmočimo, zvijemo v spiralo in en konec položimo v posodo z vodo, tako da seže do dna, drugi konec pa ovijemo po zemlji okoli rastline, lahko ga na nekaterih mestih tudi zakopljemo v zemljo.
Foto: Miša Pušenjak
Orhideje vzamemo iz okrasnih loncev, dobro zalijemo, pustimo, da voda odteče iz lonca, nato pa jih postavimo tik nad posodo, polno vode. To naredimo tako, da na posodo z vodo postavimo lesene palčke, ki bodo držale lonec. Tam se bodo orhideje 10 dni čisto dobro počutile.
Veliki rastlin pa seveda ne moremo prenašati okoli. Lahko naredimo podobno, vsaki damo lonec z vodo, vendar bo ena potrebovala več trakov. Lahko pa vsaki postavimo podoben »namakalni sistem«, ki ga uporabljamo za plo-dovke na vrtu. Shranimo večje plastenke (1,5 l), ki jim odrežemo dno in odstranimo zamašek. Zakopljemo jih v zemljo nekje do polovice okoli rastline z zamaškom navzdol. Vanjo skozi odrezano dno nalijemo vodo, rastlino pa zalijemo še po zemlji. Če govorimo o zelo velikih loncih in rastlinah, zakopljemo okoli rastline primerno število plastenk. Zamislimo si, koliko litrov vode bi v dneh, ko smo na dopustu, drugače dodali rastlini. Dodamo še plastenko več. Rastlina si tako vzame toliko, kolikor potrebuje.
Enak način uporabimo za posodovke, če je možno, jih za teh nekaj dni prestavimo nekam v senco. Tako bodo potrebovale manj vode. Drugače jim je potrebno zakopati kar nekaj plastenk, saj se obeta dokaj vroče obdobje. Največja težava so balkonska korita. Za ta ni neke take enostavne rešitve. Tisti, ki imate korita z vodno rezervo, ste lahko nekoliko mirnejši, saj bo za prijazne sosede nekoliko manj dela.
Še vedno mnogi sprašujejo, kako zalivati rastline v koritih z vodno rezervo. Zalivamo vedno tudi po zemlji, vendar le takrat, ko je zemlja suha. To preverimo s prsti. Običajno je to vsak drugi dan, če pa je zelo vroče, pa vseeno moramo korita zaliti vsak dan. To velja seveda, če imamo nasajene žejne rastline. Vedno pa skrbimo, da je vodna rezerva polna. To nam pokaže indikator, ki ga je zelo dobro imeti in tudi uporabljati. Rezervo napolnimo skozi odprtino, ki je namenjena za to. Kolikokrat jo bomo morali polniti, je spet odvisno od vrste in števila rastlin, ki jih imamo zasajenih v koritu. Gre namreč zato, da si mi ne želimo, da bi se korenine rastlin razvile samo v posodi z rezervo vode. To bi se zgodilo, če bi samo polnili rezervo. Take rastline ne bi bile zdrave in bi jih hitro prevrnil veter ali naliv. Vodna rezerva tudi ne pomeni, da bomo manj zalivali. Pomeni le, da bomo zalivali manj pogosto, da rastlinam čez dan v vročini ne bi zmanjkalo vode in da lahko v ista korita kombiniramo rastline, ki so zelo žejne, s tistimi, ki ne potrebujejo tako veliko vode. Ko zalivamo, pa pač potrošimo večjo količino vode.
Miša Pušenjak
torek • 17. julija 2007
Zanimivosti, mladi pišejo
ŠtajerskiTEBKlK 19
Gimnazija Ptuj
Doživetje večnega Rima
V četrtek (19. aprila 2007) zvečer smo se dijaki Gimnazije Ptuj odpravili na petdnevno strokovno ekskurzijo v Italijo, natančneje v Rim. Vedeli smo, da nas čaka dolga vožnja do »večnega mesta«, toda polni energije smo komaj čakali, da pridemo »tja«. Pot je bila zanimiva - polna različnih občutkov. Na eni strani izjemna vznemirjenost, da gremo v kraj, kjer se je pisala človeška zgodovina, po drugi strani pa morda nezavedanje, da bomo kmalu resnično videli največje in najbolj fascinantne spomenike in ostanke kulture, o kateri smo se med šolskim letom učili. Dvanajst ur vožnje (ki smo jo nekajkrat prekinili s postanki in se odpočili), potovanje skozi različne italijanske pokrajine (Veneto, Emi-gila-Romagna, Umbria, ...), okoli devetsto prevoženih kilometrov je kmalu minilo in bili smo »tam«.
Takoj, ko smo prispeli, v poznih jutranjih urah, nas je že čakala prva zanimiva dogodivščina - za mnoge je bila namreč vožnja z »metrojem« povsem nova izkušnja. Bilo je zabavno vstopiti na metro, kot to vidiš v ameriških filmih, toda vsi smo čakali nekaj drugega, čakali smo, da vidimo stari - antični Rim. In želja se nam je kmalu uresničila. Ko smo tako stopili s končne postaje podzemne železnice, je pred nami stal Kolosej v vsej svoji veličini. Vsi slabši občutki, ki so nastali zaradi utrujenosti od vožnje ali pa morda zaradi velike gneče na podzemni železnici in nenehnega prerivanja, so takoj minili. Stali smo pred Kolosejem in se čudili, občutki so bili neubesedljivi. Odpravili smo se dalje in obiskali znamenitosti, ki smo jih načrtovali za prvi dan.
Po koncu ogledov smo bili
utrujeni - ne zgolj prvi, vsak dan. Tako je vsak večer prijala vožnja od Rima do 20 km oddaljenega mesteca Fregene, kjer smo prenočevali. Tudi tam je bilo lepo. Z nastanitvijo smo bili zelo zadovoljni. Kako bi ne bili - dobra hrana, lepo okolje in morje. Lepo je bilo po večerji sprehajati se in poslušati pomirjujoči zvok morskih valov. Ni lepšega kot po napornem dnevu, polnem novih izkušenj in vtisov, spočiti se in sprostiti v toplem večeru, na peščeni plaži, občudujoč lepo zvezdno nebo.
Kljub tem res izjemnim večerom pa smo bili tam zaradi nečesa drugega. Tam smo bili za to, da vidimo Rim z vsemi spomeniki, znamenitostmi in novimi izkušnjami, ki jih ta ponuja. Zato smo se vsako jutro veselili odhoda v Rim. Neverjeten občutek je pojesti zajtrk, se posloviti od prijateljev, ki sedijo na drugem avtobusu, se usesti na svoj sedež in zgolj pomisliti na to, kaj vse te čaka danes. Izjemno vznemirjenje in občutki, ki jih ne znaš opisati. Naša pričakovanja za vsak dan se niso zgolj izpolnila, bila so presežena. Če namreč ne stojiš sredi Koloseja, če ne vdihneš zgodovine, s katero je prepojen Forum Roma-num, in če ne vidiš veličine Bazilike svetega Petra, si pač ne moreš predstavljati, kako mogočni in fascinantni so ti spomeniki.
Videli in doživeli smo ogromno. Vsak si je v svoj spomin vtisnil kaj drugega. Toda nihče od nas zagotovo nikoli ne bo pozabil rimskih trgov - vedno polnih ljudi, kjer stojijo veličastni vodnjaki, kjer priseljenci neprenehoma ponujajo različne izdelke . Da, Piazza Navona (z Vodnjakom štirih rek), Fontana di Trevi, Beneški trg z Beneško palačo
in Piazzo di Spagna s famoz-nimi Španskimi stopnicami (kjer poleti menda pripravljajo modne revije) so na nas naredili velik vtis. Vsi smo bili zelo hvaležni našim vodičem, ki so nam v Rimu pustili tudi nekaj prostega časa, da smo lahko Rim doživeli tudi po svoje - se sprehodili po majhnih in večjih ulicah, pokukali v različne trgovine, kupili spominke ali kaj drugega, barantali s priseljenci ali si privoščili italijansko pico, testenine in sladoled. Ko smo se takole odpočili, smo bili vedno pripravljeni na nove razlage in opise prijaznih vodičev. Poleg vse živahnosti rimskih trgov in ulic pa smo videli še ogromno. Panteon je zagotovo očaral vse. Pogled na odprtino na vrhu vzbuja občutek vsemogočnosti in majhnosti človeka obenem. Nekateri so (smo) najbolj uživali v muzejih in galerijah, ki smo jih obiskali. Galerija Borghese, Vatikanski muzeji in oba Kapitolska muzeja predstavljajo umetnine, pred katerimi smo stali in potrebovali vsaj trenutek, da smo se resnično zavedali, da je pred nami original kipa, slike, freske . , o kateri smo se učili. Laokontova skupina, Paolina Borghese, Poslednja sodba in Stvarjenje v Sikstin-ski kapeli, Rafaelova Atenska šola, ... Je sploh treba kaj dodati? Fascinirale so nas tudi cerkve in bazilike, ki smo jih obiskali. Občutkov, ki ti jih vzbudi mogočna in ogromna Bazilika sv. Petra z vsem bogastvom in umetninami, ki jih hrani, ne moremo opisati - to mora doživeti vsak sam. Seveda so ogleda in svojega časa in doživetja vredne tudi sveta Marija Večja, sv. Peter v verigah in druge rimske cerkve, ki hranijo relikvije, kipe in umetnine, ki te ne pustijo
Foto: arhiv Gimnazije Ptuj
ravnodušnega. Ko se samo spomnim, da smo stali pred Michelangelovim Mojzesom, pa pred znanimi »Petrovimi verigami«, v katere naj bi bil v ujetništvu vklenjen . Sprehoditi se skozi Forum Romanum in druge ostanke antičnega Rima pa je seveda povsem nekaj drugega kot stati v baziliki iz (denimo) 16. stoletja. Hoditi, stati, gledati mesta, kjer se je pisala zgodovina Evrope - zgodovina naše civilizacije, kjer so nastopali največji govorniki v zgodovini (Cicero), je res hvale vredno. Ko se sprehajaš po poteh, kjer so pred 2000 leti stopali stari Rimljani, čas zamenja brezčasnost. Tudi slavoloki, ki se dvigajo visoko nad ostanke rimskih cest, povedo svoje in so nepozabni. Obisk Koloseja - antičnega amfiteatra - je pa tako razred zase. Veličastnost zgradbe in vednost, kaj se je tukaj nekoč dogajalo - vse to ti vzbudi zanimive - mešane občutke, toda vseeno, Kolosej je Kolo-sej in ko ga obiščeš v tebi prebudi željo, da bi sedel na sredo te zgradbe in samo »bil« in čutil vso zgodovino.
Naš obisk Rima je hitro minil. Ko smo še zadnjič videli »stari Rim« smo se morda za trenutek le zavedali, kaj vse smo videli, kaj vse smo doživeli. Zvečer smo na plaži še zadnjič vdihnili poseben rimski zrak, zjutraj smo odšli - polni novih občutkov in doživetij. Vsi smo komaj čakali, da lahko o tem povemo prijateljem in sorodnikom, ki smo jih v Rimu pogrešali, toda prepričan sem - če bi imeli možnost ostati še kak dan, bi ostali. Pa nismo, okoli polnoči smo prispeli na Ptuj. V Rim se bomo zagotovo še vrnili, a nikoli ne bo tako, kot je bilo tokrat.
Miha Andrič, 3. e
Zanimivosti
Politika enega otroka na Kitajskem le za 36 odstotkov Kitajcev
Peking (STA/dpa) - Politika enega otroka velja na Kitajskem le še za 36 odstotkov državljanov. Po podatkih tiskovnega predstavnika želi urad za načrtovanje družin stopnjo rodnosti, ki znaša 1,8 otroka na par, ohraniti in poskrbeti, da ne bo več padala, poroča kitajski časopis China Daily in opozarja, da bo poleg tega potrebno zmanjšati tudi porabo surovin in onesnaževanje okolja. Z izjemo province Henan imajo zakonci lahko sedaj že dva otroka. Tudi manjšine, ki predstavljajo 11 odstotkov kitajskega prebivalstva, imajo lahko dva ali celo več otrok. V bolj podeželjskem okolju je drugi otrok dovoljen le v primeru, če je bila prvorojenka deklica, saj so gospodarji v starosti odvisni od sinov, večina hčera se namreč preseli k moževi družini. Kljub temu, da je bilo od leta 2000 načrtovanje družin vseskozi deležnih številnih prilagoditev, sedaj do leta 2010 ni predvidenih nobenih sprememb.
Supermodel Naomi Campbell se ne počuti kot "prava ženska"
Muenchen (STA/dpa) - 37-letna britanska manekenka Naomi Campbell, ki na odru s svojo čudovito postavo privlači številne poglede, želi postati mati. "Ženska je šele tedaj prava ženska, ko doživi porod," je v pogovoru za modno revijo Amica povedala Campbellova. Naomi, ki ima rada kreativne in uspešne moške, svojega sanjskega moškega še ni spoznala, poročila pa bi se rada najkasneje do 40. leta. Manekenka, ki je med drugim prijateljevala z direktorjem Renaultove ekipe formule 1 Flaviom Briatorejem, pravi, da išče nekoga, ki bi se znal spopasti z njenimi grehi in njeno službo. Manekenka je imela v preteklosti precej težav z drogami, marca letos pa se je znašla celo pred sodiščem zaradi grdega ravnanja s hišno pomočnico. Campbellova je povedala tudi, da sočustvuje s svojo prijateljico in manekenko Kate Moss, ki se je pred kratkim razšla s pevcem Petom Dohertyem. "Zelo mi je bilo žal zato, kako je ravnal z njo," je še dejala.
Tajvanska restavracija na udaru zaradi mrtvo-živih rib
Taipei (dpa/STA) - Javnost je obsodila tajvansko restavracijo, ki ponuja ribe, ki so sicer ocvrte, glava pa se pri ser-viranju še vedno premika. Restavracija je svoje kuharje na izobraževanje poslala v kitajsko provinco Sičuan, da bi se tam naučili pripraviti specialiteto Jin Jang Ju oziroma mrt-vo-živo ribo, ki so jo začeli streči junija, poroča tajvanski časnik United Daily News. Nova specialiteta restavraciji še zdaleč ni prinesla večje priljubljenosti, ampak le težave s skupinami za zaščito živali in predstavniki javnosti, ki restavracijo obsojajo zaradi krutega ravnanja z ribami. Lokalni prebivalci pozivajo mestne oblasti, naj restavraciji prepovejo streči jed, ker je to kruto do živali in nespoštljivo do življenja. Domačin Cen je dejal, da Tajvan ne bi smel slediti Kitajski, kjer je ta specialiteta dovoljena, ampak Veliki Britaniji, ki želi prepovedati krutost do rib. "Ribje oči strmijo vate, ko ješ njeno meso. Kako lahko tak grižljaj sploh pogoltneš?" se sprašuje nek mestni uradnik.
Titova jahta že drugič naprodaj
Budva (Tanjug/STA) - Črnogorsko ministrstvo za promet je objavilo, da je vladna jahta "Primorka", s katero je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja po Sredozemlju jadral Josip Broz Tito že drugič naprodaj. Dražba za Titovo jahto, katere letni stroški vzdrževanja znašajo 200.000 evrov, je napovedana za 6. avgust. Prva dražba, ki sojo organizirali 8. aprila in na kateri je plovilo doseglo ceno 180.000 evrov, je bila v juniju razveljavljena, saj je edini ponudnik, anonimni slovenski poslovnež, ki ga je zastopal predstavnik Adrie Airways za Črno Goro, nakup preklical. Za udeležbo na licitaciji je potrebno odšteti 10.000 evrov. Primorka je bila narejena v Italiji leta 1974, je vsa iz lesa, dolga je 24,22 metra, široka 6,3 metra, doseže pa maksimalno hitrost 28 vozlov na uro.
Le malo Japoncev si želi stikov s tujci
Tokio(AFP/STA) - Le 10 odstotkov Japoncev, ki živijo na območjih z veliko tujci, bi z njimi želelo imeti več stikov, piše v japonskem vladnem poročilu. Japonska, ki je večinoma homogena država, je kljub hitro starajočemu prebivalstvu omejila priseljevanje. Ministrstvo za deželo, infrastrukturo in transport v poročilu o odnosu prebivalcev v bližini Tokia do tujcev, večinoma Brazilcev, Perujcev in Kitajcev, ki tvorijo velik delež populacije, ugotavlja, da 67 odstotkov Japoncev želi minimalne ali ne želi nobenih stikov s tujci. Po mnenju urbanistke Fuminori Iuamura imajo Japonci premalo možnosti za stike s tujci. Ljudje naj bi bili prav tako zaskrbljeni nad integracijo tujih otrok v šolah. 56odstotkov tujcev pa je dejalo, da bi si želeli več stikov z Japonci in dve tretjini jih upa, da bodo njihovi otroci vse življenje ostali na Japonskem. Kljub neuspelim poskusom za dvig natalitete, pa je Japonska priseljevanje omejila na ljudi japonskega porekla ali ljudi s posebnimi veščinami.
Smeh ni greh
Lujzek • Dober den vsoki den
Sveta Marija in moja Mica pridita mi na pomoč podnevi in ponoči, ko naj vlodata mir in sožitje pri naši koči. Toto pismo sem vam napisa že v nedelo, 8. julija, pač boj hitro zato, da bi dokončali žetev pšenice, da bi lehko šle na dopust zaposlene Mice, jihovi možje in lubčki, tudi deca brez kerih pač v družinah nega heca. Zdaj, ko bota pšenička in bodoči kruhek pod streho, greta na krotek dopust tudi sosid Juža in jegova ta bojša pol-ovička, ki je kljub zrelim letom še fort naprej dobra pi-pi-pi-piči kak komar in je to ta prova stvar. Mija z Mico boma v cajti njune odsotnosti varovala hišo, skrbela za živino, pesa, mačoka, kravo, okoli hiše pokosila travo, malo vinski sodček olajšala in tunko za kokšni štikl-ček meseka stanjšala. To so pač pravice varuhov hiše o kerih pa nibeno pravilo ne piše ...
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 1043
www.radio-tednik.si
Na našem bregi je začeja pihati vetrič, ki ma ga rad vsoki deklič in seveda tudi fantič, stora mamika in stori ata, ki rad kaj kosmotega pošlata... Pa ne tistega, kaj si mislite vi, ki ste malo pokvarjeni. Seveda so ženske boj pokvarjene kak moški in jih je zato potrebno tudi boj pogosto „poprovlati.!"
Gnes pa o politiki čista nič, poslanske počitnice, ki so ble včosik v parlamenti prove norišnice, nas naj pistijopri miri, pri izviri čiste vode in dobrega vina, dobre volje, da bi nam jutri šlo še bolje. Saj vete kakprovijo naši bivši bratje Srbi in Hrvatje: „Život je takav, čupav in dlakav ...!" Vete, jaz mam rad slovenski jezik, samo toti rek je žmetno prevesti. Pa probajmo: „Živleje je takšno, kuštravo in dlakasto pa tudi srakasto ...!"
Zdaj pa še malo za hec in šalo, da se nam bo storo in mlodo smejalo ali pa jokalo: Srečala sta se Franček in Dan-ček. Prvi je vprošal drugega: „Čuj, ali ti še kaj seksaš?"Drugi pa nazaj: „Veš loni sem to misla nareti, letos pa sem čista pozoba...!"
Te pa srečno, mejte se oh in ah in naj vas ne ftrofi kokšni krah.
Nune in grehi
Tri nune se peljejo z vlakom. Da bi jim hitreje minil čas, se pogovarjajo o tem, kakšen je njihov najhujši greh.
Prva nuna pravi: »Moj najhujši greh je seks. Vsako leto grem za en teden iz samostana in delam kot prostitutka. Zaslužek seveda vržem v skrinjico za reveže.«
Druga nuna prizna: »Moj najhujši greh je pijančevanje. Vsako leto vzamem iz skrinjice za reveže denar in se en teden opijam kot zmešana.«
Tretja nuna tiho sedi v ku-peju in ne reče ničesar. Drugi dve se razburita: »Midvi sva povedali najina najhujša greha, sedaj pa moraš še ti povedati svojega!«
»Moj najhujši greh je opravljanje in kar ne morem dočakati, da bomo končno že prispeli!« odgovori tretja nuna.
de domov od mature.
»Kako je bilo na maturi?« ga vpraša oče.
»Odlično! Trije so me spraševali tri ure, pa jim nisem ničesar povedal!«
Matura
Sin vodje gangst er jev pri-
Viagra
Žena sprašuje moža, ali bi želel zajtrkovati: »Mogoče jajca s slanino? Košček opra-ženega kruha? Pomarančo, pa kavicopotem?«
On odkloni: »To je od via-gre, popolnoma ves tek mi je vzelo!«
Ob času malice ona spet vpraša, ali bi mogoče le kaj želel.
»Krožnik domače juhice, kakšen kolaček ali pa sendvič s sirom?« ga sprašuje.
On odkloni: »To je od via-gre, popolnoma ves tek mi je vzelo!«
Ob času kosila ga spet vpraša, ali bi kaj pojedel. Sla bi do sosednje trgovine in mu kaj prinesla. A bi mogoče zrezek in jabolčni zavitek? Ali naj mu speče na hitro pico v mikrovalovki ali pa mu v par minutah opraži kakšen kos piščančka?
On odkloni: »To je od via-gre, popolnoma ves tek mi je vzelo!«
»Tudiprav,« reče ona, »a bi lahko vseeno zlezel z mene, umiram od lakote!«
©©© Vakuum
"Kaj je rekla blondinka, ko so ji rekli, da ima v glavi vakuum?" "Bolje to kot nič!"
Kondomi
Gresta oče in Janezek po
REFREN, PRIPEV
PISATELJ HUNTER
SOBNA OKRASNA SMREKA
WLM
Ii - ;
m	-
VLADO TAUZES
RIMSKA VOJ. ENOTA
NEOBJAVLJEN ROKOPIS
ČEŠKA OPERNA SOPRANISTKA (IVETA)
ALES JAN
RODBINA, ROD
DUSIK
PRIPORNIK V SLOVNICI
ZALIV OB OBALI EGEJSKEGA MORJA
AVSTRIJSKI NOGOMETAS
ETIOPSKI DENAR
JANEZ ALBREHT
DELEŽ V ZEMLJI PARCELA
DRŽAVA MALAVI
TILNIK (GR.)
RIMSKA 501
NERODNA ŽENSKA
M. ZGOD. (MIJA)
GL. MESTO GORNJE AVSTRIJE
DANELI
ZAČETNIK ARIANIZMA
AMERIŠKI PEVEC POPA (FRANKIE)
ČES. ARHITEKT (EMIL)
MESNA INDR. PRIMORSKE
PERZIJSKO LJUDSKO GLASBILO
HRVAŠKI HOTEL V ŠIBENIKU
ZADEBLJENA ROŽENA PLAST
NEPTUNOV SATELIT
TRST
JOŽE OLAJ
RAZLIKA MED
DVEMA TEČAJEMA
AFRISKA DRŽAVA ZIMBABVE
PRODUKT IZ ALTMANOVE KOLEKCIJE
CHARLES AZNAVOUR
ANTON SOVRE
SLAVKO AVSENIK
GRŠKI PEVEC MOŽ EDITH PIAF (THEO)
IZ BESED ARA+OPS
BAJESLOVNA KRILATA ŽIVAL
KARTA KRIŽ
cesti. Pred trafiko Janezek pokaže na kondome in vpraša: »Ata, kaj je to?«
»Kondomi.«
»Zakaj so pakirani po trije skupaj?«
»Ti so za srednješolce, veš - petek, sobota, nedelja...«
»Za koga so pa ti paketi po 6?«
»Ti so za študente - ponedeljek, torek, sreda, ... « »Za koga pa ti po 12?«
»Za oženjene moške - januar, februar, marec,...« ©©©
Samokolnica
Poslovodja gradbišča je delavcu naročil, naj nekje poišče samokolnico in mu jo pripelje. Po dolgem času poslovodja zagleda delavca, ki pelje samokolnico naloženo v drugi samokolnici.
"Zakaj si pa pripeljal dve, saj sem ti naročil samo eno?!"
"Pa menda niste mislili, da
jo bom nosil na ramenih?" ©©©
Potomec
»Zakaj jokaš, Janezek?«
»Mamica je rekla očku, da je velik slon.«
»Saj to ni nič takega.«
»Očka pa je rekel mamici, da je krava.«
»No, no, toda zakaj se ti jokaš?«
»Zato, ker ne vem, kaj sem
potem jaz?«
©©©
Parcela ob gozdu
"Parcela leži tik ob gozdu, smreke dehtijo in čudovit zrak bo prodiral v hišico vse leto. Ne da se povedati, kako je to zdravo. Imate v družini morda pljučne bolnike, astmatike ali koga z infarktom?" je ustrelil prodajalec nepremičnin.
"Ne, nič takega ni v naši družini."
"Ja, vidite, to je pa res škoda."
©©©
Jecljanje
»Kam greš?« vpraša znanec jecljača.
»V šo-šo-šolo za je-je-jeclja-če.«
»Zakaj? Saj že znaš jecljati?«
©©©
Najšibkejši del
Mama je razložila mali hčerkici, da se bolezen loti vedno najšibkejšega dela telesa.
Mala se je oglasila: "Sedaj pa vem, zakaj očeta vedno boli glava!"
Rešitev prejšnje križanke:
vodoravno: pril, Ravel, Odaka, Gina, perogriz, ZG, Pristava, anomalnost, razred, mala, Ariadna, idokraz, Sirija, Keor, Mopa, lajač, kart, Kva, OL; členek, Karasi, AN, rja, Eco, urar, Tavant, Kniga, nosorog, Vanja, Aaron, enakost, Ortes. Ugankarski slovarček: ALADA = etiopska denarna valuta; ECART = razlika med dvema tečajema; INEDITUM = neobjavljen rokopis; INION = grški naziv za tilnik; JIRIKOVA = češka operna sopranistka (Iveta); NAJ = perzijsko ljudsko glasbilo; NUVA = produkt iz Altmanove kolekcije; SAROS = zaliv ob obali Egijskega morja; THONHOFER = avstrijski nogometaš (Christian, 1985 - ).
Govori se ...
... da so mnogi ptujski ribiči svojo prvo športno-gastronom-sko prireditev Tisoč in ena postrv korajžno podaljšali pozno v noč s tisoč in enim pivom in še naslednji dan s tisoč in enim mačkom.
... da so zanimive železne skulpture, ki so jih v najstarejše slovensko mesto postavili na ogled iz pobratenega nemškega mesta, takoj poimenovali; žon-gler pred Ribičem naj bi bil prvi mož med sejo mestnega sveta, filmska zvezdica pred Talijinim hramom bojda neka politična prvakinja z odličnimi igralskimi sposobnostmi; če pa vas zanima, kdo je parček pijančkov v Evroparku, pa počakajte do prihodnjič (ali pa opazujte kaj se dogaja za šanki)...
... da najstarejše slovensko mesto že dolgo ni več le mesto muzej, ampak postaja vse bolj tudi mesto krožišč.
... da so Holermožani po dolgem času spet na boljšem kod Poetovioni, saj se bojda hvalijo, da se v neznosni poletni vročini lahko okopljejo in ohladijo sko-
raj enkrat ceneje.
... da je haloškemu to prav malo mar, saj se v domačem potoku lahko okoplje in ohladi zastonj.
... da so možje postave v najstarejšem slovenskem mestu vse bolj uspešni pri lovljenju malih ribic, medtem ko jim velike polzijo skozi roke. Še najbolj pa je nesramno, da ostajajo njihove najsodobneje opremljene kehe pogosto prazne, saj nesramni cefizlji in tolovaji nikakor nočejo sami vanje in jim celo predrzno
kažejo osle.
... da so se ob pričetku svetniških počitnic oddahnili tudi bralci Štajerskega tednika, saj bodo v obdobju kislih kumaric spet lahko prišli na svoj račun užaljeni krajevni dopisovalci.
Vidi se ...
... da je nekdanji prvi mož ptujskih ribičev že pozabil, kašne so postrvi, saj je na prireditev ob ribiškem domu v Rogoznici prinesel prepariranega klena.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Tajno društvo PGC
Sliki se razlikujeta v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 20. julija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD.
Nagrajenka iz prejšnje številke: Kaja Zupanič, Nikova 10, 2000 MARIBOR. Nagrado vam bomo poslali po pošti.
Pa veliko zabave!
Foto: Danilo Hanžel
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat je na fotografiji Gašper, na vikendu v Vršecu, kjer uživa med češnjami. Fotografija je bila posneta 3. junija letos. Avtor posnetka je ati Danilo Hanžel.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
www.radio-tednik.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
	8	5	7		4	1		9
4	1			5	8			
				9	2			
	4	2	9	1	5			
				3	6	9	2	5
9		3			7		4	
			2	4	9	7		8
7		1	6					
		4						
Anekdote slavnih
Med skušnjo za enega od petih klavirskih koncertov Beethovna pod vodstvom slavnega dirigenta Otta Klempererja je nič manj slavni pianist Arthur Schnabel, še posebej znan kot odličen izvajalec Beethovnovih del, začel dajati znamenja članom orkestra, kako hitro naj igrajo. To je seveda razjezilo dirigenta. Odločno je potrkal s taktirko po pultu znamenje za prekinitev in zaklical: »Schnabel! Dirigent je tukaj! Navzoč!«
»Da, vem,« mu je odvrnil Schnabel. »Tudi pianist je navzoč. Samo tega ne vem, kje se je izgubil skladatelj!«
Nemški skladatelj Karl Friedrich Zelter je težko čakal, kdaj bo izšel zadnji zvezek konverzacijskega leksikona. Ko je končno izšel, je začel iskati svoj priimek: Za, Ze - in našel: »Zelter: srednjeveški konj kljusač.«
Ameriška pisateljica Edna Ferber je rada nosila po moško krojene obleke. Nekoč jo je srečal angleški dramatik Noel Coward, ko je bila v obleki zelo podobni tisti, v kateri je bil sam. Pozdravil jo je z besedami: "Vi ste pa skoraj taki, kot da bi bili moški.«
"Vi tudi," mu je odvrnila avtorica romana Velikan.
Štirje učenci nemškega skladatelja Karla Friedricha Zelterja so sklenili, da mu bodo za rojstni dan zjutraj zapeli podoknico. Četrti član je zaspal in tako se je začel kvartet v troje. Zgoraj se je odprlo okno: »Za vraga! Kje je drugi bas?«
»Pustil nas je na cedilu.«
»Počakajte!« je zaklical Zelter.
Prišel je dol, pel drugi bas, potem pa se zahvalil s steklenico vina.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	¥	©©	€€€	00
Bik	¥¥¥	©©	€€	0
Dvojčka	¥¥	©©©	€	00
Rak	¥¥¥	©	€€	000
Lev	¥	©©	€€€	00
Devica	¥¥¥	©©©	€€	000
Tehtnica	¥	©©©	€€€	0
Škorpijon	¥¥	©	€	000
Strelec	¥¥	©©©	€€	00
Kozorog	¥¥¥	©©	€	0
Vodnar	¥	©	€€€	000
Ribi	¥¥¥	©©	€€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 17. julija do 23. julija: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Slovenska Bistrica • Zgodba izjemnega človeka
Ko imaš cilj - ni nič več težko
Med letošnjimi dobitniki Bloudkovega priznanja, ki so ga leta 1965 začeli podeljevati najboljšim slovenskim športnikom in kolektivom, je Franc Pinter, ki je med najboljšimi strelci z zračno puško med invalidi, v samem svetovnem vrhu. Bloudkove plakete je bil zelo vesel, predvsem zaradi tega, ker so opazili njegove dosežke in trdo delo. Za osvojeno priznanje mu je čestital tudi predsednik vlade Janez Janša.
Foto: Estera Korošec
Franc Pintar je dvakratni viceprvak na dveh paraolimpijskih igrah; v Atlanti in v Sydneyu.
Franc Pinter - Ančo je med strelci invalidi z zračno puško v samem svetovnem vrhu. Med pomembnejšimi dosežki so tri srebrne medalje s paraolimpijskih iger, naslovi evropskega prvaka in medalje s svetovnih prvenstev v streljanju. Med drugim je bil tudi več let zapored športnik leta v Sloveniji.
Kljub temu, da je Franc Pinter športnik, ki se lahko kosa z zdravimi strelci, mu Športna zveza Slovenije ne omogoča naziva status športnika, kar pomeni, da športniki invalidi niso enako vrednoteni kot ostali športniki. Zato je med njegovimi željami tudi ta, da bi v prihodnjih letih invalidi dobili naziv status športnika.
Franc Pinter se je ponesrečil pred 30 leti v prometni nesreči in od takrat naprej je šport del njegovega življenja. Veliko let je preživel v iskanju tistega športa, v katerem bi se lahko najbolje izkazal. Že štiri mesece po poškodbi je šel na prvo tekmovanje na Kode-ljevo, kjer se je preizkušal v metu kopja, krogle, diska in vožnji na sto metrov z vozičkom. Do leta 1991 se je ukvarjal še s šahom, namiznim tenisom, košarko, atletiko. Leto 1991 je bilo prelomno leto njegovega življenja, ker je takrat našel svoj življenjski cilj, in sicer streljanje z zračno puško. Prve mednarodne tekme se je udeležil v Avstriji in svojih začetkov streljanja se spominja kot izziv. »Ko se človek odloči, da bo vestno delal, in si postavi cilje, takrat ni nič težko in vse se da
premagati.« V začetku mu je veliko pomagala strelska družina Impol, ki mu je ponudila na razpolago strelišče.
Prve večje tekme se je udeležil na paraolimpijskih igrah v Barceloni, kjer je bilo čudovito vzdušje, vsi so bili
med seboj prijatelji. Svoja doživetja težko opiše z besedami, ker meni, da mora človek sam začutiti utrip stadiona, tekme, ljudi. Vznemirjenost ob zvoku slovenske himne je neopisljiva.
Kljub invalidnosti nima težav s potovanji, ker je za invalide dobro poskrbljeno in se lahko povsod nemoteno gibajo. Vsa velika tekmovanja so prirejena za vozičke tako v tujini kot doma. Med osvojenimi medaljami in naslovi se z največjim veseljem spominja osvojenih naslovov s pa-raolompiskih iger. Za drugo mesto na paraolompijskih igrah v Atlanti mu je čestital takratni predsednik Milan Kučan. Na igrah v Sydneyju je bil dvajset minut svetovni rekorder, vendar ga je za las premagal Korejec. Vesel drugega mesta se je odločil, da bo treniral še bolj vestno in zavzeto. Med vsemi osvojenimi evropskimi in svetovnimi naslovi pa so njegov največji ponos žena Breda in otroci. Dan začne z vožnjo sina v vrtec in nadaljuje na strelišču v Slovenski Bistrici, kjer trenira s svojimi prijatelji in krajani. Doma ga čakajo gospodinjska dela in mirno družinsko živ-
ljenje. Del svojega prostega časa pa namenja tudi iskanju sponzorjev in donatorjev, ki mu finančno pomagajo izpeljati vse treninge in priprave. Športna zveza invalidov Slovenije financira le udeležbo na paraolimpijskih igrah, evropskih in svetovnih prvenstvih ter eno trening tekmo v
Evropi, za vse ostalo pa mora poskrbeti sam.
Z zagnanostjo in odločnostjo bo treniral naprej. Upa, da se bo uspel kvalificirati za nastop na paraolimpijskih igrah v Pekingu leta 2008, julija letos pa bo branil dva naslova evropskega prvaka.
Estera Korošec
Majšperk • Po nekaj letih prvi uspehi
Majšperška tamburaška skupina niza uspehe
Tamburaška sekcija KUD Majšperk je bila ustanovljena leta 1998. Januarja 2001 so po letih truda uspeli dobiti osnovna sredstva in aktivneje začeli s pridobivanjem članov, takrat še samih osnovnošolcev. Danes skupina šteje 21 članov, odličnih glasbenikov, ki so že osvojili nekatere laskave nazive, med drugim tudi srebrno priznanje na državnem tekmovanju.
Od ustanovitve se je skupina soočala s kopico težav; pestila jih je prostorska stiska, niso imeli pravega glasbenega vodje, nenehno se je spreminjalo število članov ipd. Pred štirimi leti so se stvari končno začele obračati na bolje, uspelo jim je dobiti kvalificiranega glasbenega učitelja Draga Kleina, s katerim se je začel nagel vzpon skupine. Tamburaška skupina KUD Majšperk izvaja zelo raznolik program, saj zajema zabavno glasbo in tudi resna dela, ki jih popestrijo solisti na različnih instrumentih. Program orkestra vsebuje največ priredb slovenskih in tujih ljudskih pesmi, izvajajo pa tudi priredbe zabavne in narodnozabavne glasbe ter originalno glasbo za tamburice. Večino priredbe skladb napiše njihov dirigent Darko Bezjak, ki je naklonjen veselim ritmom. Večina članov orkestra se ukvarja z glasbo ljubiteljsko. Skupina se lahko pohvali tudi s skupnimi nastopi z Mešanim pevskim
zborom KUD Majšperk. V letošnjem letu so se udeležili tudi 27. državnega srečanja tamburašev in mandolini-stov, ki je potekalo aprila v Ratečah. Z doseženimi 169 točkami so dosegli odlično srebrno priznanje. Predstavili pa so se tudi na minulem 2.
glasbenem sejmu v Majšper-ku, kjer so prav tako navdušili obiskovalce. V preteklem letu je skupina presegla vse zastavljene cilje. Izvedli so največ koncertov do sedaj, sodelovali so na vseh tambu-raških revijah.
Konec minulega leta so pri-
pravili tudi prvi samostojni koncert, na katerem so pokazali, da tudi mlada skupina lahko veliko doseže.
Tudi v prihodnje v skupini nameravajo ostati aktivni. »Nekateri naši načrti za letoš-
ŠOPEK POSKOČNIH
Glasujemza: _
Ime in priimek: _
nje leto so se že uresničili, med njimi udeležba na regijskem srečanju in udeležba na državni reviji, pripraviti pa nameravamo drugi samostojni koncert. Upamo, da nam bo uspelo nabaviti pasove za
POP 7 TOP
Glasujemza: _
Naslov: _
večje instrumente ter ozvočenje za vse instrumente,« je povedal vodja sekcije tambu-rašev KUD Majšperk Darko Bezjak.
Dženana Bečirovič
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrado prejme: Anton Cajnko Podgorci 75, Podgorci
VSAK CfTRTHK Ob 20.00 URI
Foto: Dženana Bečirovič
Majšperški tamburaši so se predstavili tudi domači publiki na minulem glasbenem sejmu.
POSKOČNIH
1.	VITEZI CELJSKI - Kraljica jodlanja
2.	ZAPELJIVKE - Rdeči mak
3.	Ans. PRIMOŽA KELENC - AOtroški dnevi
4.	Ans. ISKRICE - Na citre
5.	Ans. VIGRED - Izgubljena ljubezen
6.	NOVI SPOMINI - Postoj dekle
7.	Ans. VIHAR - Vzemi si čas za sanje
1.	NATALIJA VERBOTEN - Obriši sline
2.	MAJA & DOMEN - Barka upanja
3.	KOŠTRUNI - Glej jo glej
4.	NOVA LEGIJA - Noč naju izda
5.	ŠTAJERSKI MIŠO - Moja pesem je prisega
6.	MARKO MULEC - Mornarjeva pesem
7.	CASINO - Casanova
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGAMARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Tel. številka
Prireditvenik
Torek, 17. julij
do 19.00 Ptuj, Terme, poletni tabor Brož, »Sonce za vse«, tabor za vse
srednješolce in vse, ki so končali osnovno šolo, ki še niso odpotovali na morje,
organizira Timotej Ptuj - Društvo za izboljšanje kvalitete življenja
Ptuj, CID, slikanje pod milim nebom, dodatne informacije na telefon 780 55
40
Sreda, 18. julij
do 19.00 Ptuj, Terme, poletni tabor Brož, »Sonce za vse«, tabor za vse srednješolce in vse, ki so končali osnovno šolo, ki še niso odpotovali na morje, organizira Timotej,Ptuj - Društvo za izboljšanje kvalitete življenja Kidričevo, v prostorih Društva upokojencev, Njiverce 1, informativno predavanje na temo Izcelitve in pomoči po duhovni poti z učenjem Bruna Groninga Ptuj, CID, slikanje pod milim nebom, dodatne informacije na telefon 780 55 40
Četrtek, 19. julij
do 19.00 Ptuj, Terme, poletni tabor Brož, »Sonce za vse«, tabor za vse
srednješolce in vse, ki so končali osnovno šolo, ki še niso odpotovali na morje,
organizira Timotej Ptuj - Društvo za izboljšanje kvalitete življenja
Ptuj, CID, slikanje pod milim nebom, dodatne informacije na telefon 780 55
40
Kolosej Maribor
Torek, 17. julij, ob 17.40, 19.50 in 22.00 Krvavi hostel 2. Ob 16.50, 19.10 in 21.10 Fantastični štirje: Prihod Srebrnega letalca. Ob 17.00, 19.30 in 21.50 Pevec. Ob 16.10, 18.50 in 21.20 Vroča kifeljca. Ob 16.20, 19.00 in 21.40 Oceanovih 13. Ob 16.00, 18.30 in 20.40 Šola za barabe. Ob 16.30, 18.40 in 20.50 Shrek Tretji, podnapisi. Ob 15.40, 16.30, 17.50, 18.30 in 20.00 Shrek Tretji, sinhro-niziran. Ob 17.10, 20.30 in 20.30 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 20.30 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 16.30 in 18.30 Shrek Tretji, sinhroniziran.
Sreda, 18. julij, ob 19.00 Harry Potter in Feniksov red. Ob 17.40, 19.50 in 22.00 Krvavi hostel 2. Ob 16.50, 19.10 in 21.10 Fantastični štirje: Prihod Srebrnega letalca. Ob 17.00, 19.30 in 21.50 Pevec. Ob 16.10, 18.50 in 21.20 Vroča kifeljca. Ob 16.20, 19.00 in 21.40 Oceanovih 13. Ob 16.40 Šola za barabe. Ob 16.30, 18.40 in 20.50 Shrek tretji, podnapisi. Ob 15.40, 16.30, 17.50, 18.30 in 20.00 Shrek Tretji sinhroniziran. Ob 17.10, 20.30 in 20.30 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 20.30 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 16.30 in 18.30 Shrek tretji, sinhroniziran.
Skromno si živel,
v življenju mnogo delal in pretrpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedija, brata, tasta, strica in svaka
Jožefa Karneže
IZ DOKLEC 26 A
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem in vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrazili sožalje. Iskrena hvala sodelavcem Revitala, sindikatu Taluma, godbi na pihala Talum, pevcem Taluma, pevkam, osebju SB Maribor (plastična kirurgija, oddelek za anesteziologijo in lajšanje bolečin), govornikom in gasilcem ter g. župniku za opravljen obred. Iskrena hvala tudi pogrebnemu podjetju Mir. Z bolečino v srcu: žena Majda, hčerki Jožica in Zdenka, sin Boris, vnuka Aleš in Boštjan, vnukinja Saša ter vsi njegovi
UGODNO
S»
rOVHOLLATD
Dodatni popust v mesecu JULIJU v višini 1.000 EUR
Za visoko zmogljive, uveljavljene in kompaktne traktorje NEW HOLLAND serije TDD in TND-A
AVTOCENTER ORMOŽ, d. o. o.
Hardek 44c, 2270 ORMOŽ tel.: 02 741 64 11 FINANCIRANJE DO 7 LET - STARO ZA NOVO
Traktorji so na zalogi - dobava takoj
KOMUNALNO PODJETJE PTUJ, d. d. Puhova ulica 10, 2250 PTUJ
objavlja prosto delovno mesto
ELEKTROINŠTALATER ALI ELEKTROTEHNIK
Zraven splošnih pogojev, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	imeti morajo izobrazbo ustrezne smeri,
-	imeti morajo vozniški izpit B- in C- kategorije ter
-	prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami.
Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas 3 mesece z možnostjo sklenitve za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev s kratkim življenjepisom pošljite najkasneje v osmih dneh po objavi oglasa na naslov KOMUNALNO PODJETJE PTUJ,d. d., Puhova ulica 10, 2250 Ptuj.
KREDITI
- mobilno bančništvo -
* POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI ( do 8 let) (tudi za OD nižji od 417 EUR oz.100.000 SIT)
* STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI (do 30 let)
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATIVA, Milena Prapotnik s.p, Pivkova ulica 19/a, 2250 PTUJ
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS HLADILNIKOV, ZAMRZOVALNIKOV, šankov, ledoma-tov in hlajenje kleti. Bojan Čeh, s. p., Biš 55, Trnovska vas, tel. 031 230 379.
KMETIJSTVO
NESNICE mlade, rjave, pred nes-nostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo: Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM odojke 25-30-kg, kvalitetno leglo, ter samonakladaloko SIP sp 25, alu stranice, zelo lepo ohranjena. Možna menjava za starejšo ali slabše ohranjeno. Tel 051 368 302.
PRODAM odojke od 25 do 30 kg. Tel. 031 267 725 ali 059 088 022, Stojnci.
PRODAM bukova drva z dostavo. Telefon 041 723 957.
KUPIM bikce simentalce. Telefon 041 825 057.
PRODAM mešano belo vino, evro za liter, ter bučnice za 2,20 evra. Telefon 740 80 42.
PRODAJO telico, brejo v 8 mesecu. Informacije na telefon 041 527 947.
PRODAM odojke. Telefon 051 605 842.
NEPREMIČNINE
Popust na igralnino oz. Green Fee znaša 30% od 10. 7. 2007 do 15. 8. 2007.
Vljudno vabljeni!
NA PTUJU PRODAM dvosobno stanovanje v izmeri 80 kvadratnih metrov. Informacije na telefon 031 467 781 ali 775 22 91.
RAZNO
PRODAM kuhinjske elemente in novi vgradni hladilnik, smrekovo omaro širine 1,10 metra ter podarim sobna bela vrata. Telefon 62 92 315.
www.tednik.si
G 0[F - PTUJ
2251 Ptuj, Mlinska 13, tel.: +386(2)788 91 10, fax: +386(2)788 91 11, E-mail: golf@golf invest-ptuj .si
VOLAN
VEID
poslovalnica Vinarski trg 6, 2250 Ptuj, tel. 02/749 37 39
SERVIS IN PRODAJA KOLES www.velo.si
OSJO
ZAHVALA
Podjetje ČISTO MESTO PTUJ se zahvaljuje sodelujočim gasilskim društvom PGD Spuhlja, GD Ptuj, PGD Grajena in PGD Podvinci za nesebično in hitro pomoč pri akciji gašenja požara na odlagališču Gajke v Spuhlji. Brez vaše hitre pomoči bi bile posledice požara mnogo večje. S spoštovanjem !
ČISTO MESTO PTUJ Andrija KOTER, direktor
RADIOPTUJ
(ta ¿/detet
www.radio-ptuj.si
OBČINA KIDRIČEVO
Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo Tel. št. 02 799 06 10
OBVESTILO
Občina Kidričevo na podlagi Odloka o proračunu Občine Kidričevo za leto 2007 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 8/2007) objavlja 2. JAVNI POZIV K IZSTAVITVI PONUDB za prodajo stvarnega premoženja v lasti Občine Kidričevo v letu 2007, katerega predmet so:
>	poslovni prostor 38,27 m2 v novem poslovno-stanovanjskem objektu v Mladinski ulici 10 v Kidričevem,
>	stavbno zemljišče, parc. št. 333/143, 333/110 in 333/171, k. o., Apače v skupni površini 3184 m2 - obrtna cona v Kidričevem in
>	stavbno zemljišče, parc. št. 1019/124, k. o. Lovrenc na Dr. polju v površini 1627 m2 - središče Kidričevega.
Vse nadaljnje informacije o predmetih prodaje, izhodiščnih cenah, pogojih sodelovanja, vsebini ponudbe, plačilnih in ostalih pogojih, postopku izstavitve ponudbe, javnemu odpiranju ponudb, merilih za izbor, dodatnih informacijah in ogledu prejmete na spletni strani www.kidri-cevo.si/javni razpisi.
OBČINSKA UPRAVA
Preverite veljavnost svojih potovalnih dokumentov in vlogo za nov potni list ali osebno izkaznico vložite pravočasno
Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije državljane poziva, da preverijo veljavnost svojih potovalnih dokumentov in veljavnost dokumentov otrok.
V zadnjem času se je zaradi poteka veljavnosti večjega števila potnih listov in osebnih izkaznic ter zaradi koriščenja letnih dopustov in s tem povezanih potovanj v tujino znatno povečalo število vlog za izdajo novih dokumentov, s tem pa se je podaljšal tudi čakalni čas za njihovo izdelavo.
Državljan lahko vlogo za izdelavo novega dokumenta vloži še pred potekom veljavnosti starega dokumenta.
Ministrstvo za notranje zadeve državljanom zato svetuje, da vlogo za izdajo potnega lista ali osebne izkaznice vložijo vsaj 3 tedne pred rokom, ko dokument potrebujejo.
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 9. 7. 2007, opr. št. St 46/2006, v stečajnem postopku nad dolžnikom MOTEL PODLEHNIK, Bojan Vojsk, s. p., - v stečaju, Zakl 43, 2286 Podlehnik
objavlja
PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
Predmet prodaje je:
• kmetijsko zemljišče - njiva v izmeri 3.252 m2, vpisano pri vl. št. 117, k. o. Zagojiči, št. parcel 183/3 in 183/4, po najnižji prodajni ceni 6.000,00 EUR.
Interesenti morajo ponudbe poslati v 8 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče na Ptuju z oznako »Ne odpiraj - javni razpis za Bojan Vojsk, s. p., - v stečaju«. Ponudniki morajo v tem roku plačati varščino v višini 10 % od najnižje prodajne cene na račun stečajnega dolžnika, pri NLB, d. d., Ptuj, št. 02150-0256334230. Potrjen izvod naloga priložijo ponudbi. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v treh dneh po odpiranju ponudb. Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu RS, in pravne osebe, ki predložijo sklep o registraciji v RS. Tuje pravne in fizične osebe lahko kupujejo nepremičnine v skladu s slovenskimi predpisi. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v petih dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora kupo-prodajno pogodbo skleniti v osmih dneh po prejemu obvestila o izbiri, kupnino pa plačati v 15 dneh po sklenitvi pogodbe, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine.
Premoženje se prodaja po načelu videno-kupljeno. Prevzem in prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Objavljene cene ne vsebujejo nobenih davkov in prispevkov, ki bremenijo kupca. Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603 946.
Ptuj • Ptujski vandali ne mirujejo
Na udaru tudi več 100-kg skulpture
Ob prazniku dneva državnosti v MO Ptuj so na ptujske ulice in trge, na osem lokacij, postavili impozantne skulpture kolumbijskega umetnika, kiparja Edgarda Carmona Vergara, težke od 270 do 500 kg.
Ptujčani in obiskovalci mesta so razstavo umetnin, ki je v bistvu gostujoča razstava na prostem iz partnerskega mesta Burghausen, sprejeli z navdušenjem in občudovanjem. Hitro pa se je pokazalo kaj o novi umetnosti na Ptuju mislijo ptujski vandali. Skulp-turo pred Mestno hišo so oskrunili kolikor se je dalo, zato so jo 13. julija odpeljali na drugo lokacijo v prepričanju, da ji tam ne bodo storili nič hudega. S tem so vandali vnovič uspeli. Ker se jim nihče ne postavlja po robu, bodo v tem stilu nadaljevali tudi v bodoče. Skrunili bodo vse počez, mesto pa se jim bo še uklanjalo. Zdaj naj bi porezali tudi svetila pred Mestno hišo, ker jih več ne uspevajo zamenjevati. Videonadzor sicer nazorno pokaže nekate-
re krivce, zlasti še tiste, ki se ponašajo z lulanjem na vrata Mestne hiše, vendar to naj ne bi bil dokaz, da bi lahko nekdo odgovarjal za storjeno dejanje. Storilci dejanj so namreč ljudje brez slehernih dohodkov, ker jim ni kaj vzeti, tudi ne morejo odgovarjati. To je nerazumljivo. V MO Ptuj so sedaj morala napisati najmanj tri opravičila, umetniku, kulturni javnosti in partnerskemu mestu Burghausen, ker početja svojih občanov ne morejo nadzorovati. Še ne tako dolgo so se poleti vandali spravili tudi nad stvaritve likovne kolonije Art Stays. Nihče pa tudi ne ustavi skrunilcev spominskih obeležij na starem ptujskem pokopališču, ponovno so udarili v noči iz četrtka na petek.
MG
Skulpturo so z Mestnega trga prestavili na novo lokacijo v prepričanju, da jo bodo novimi vandalskimi skrunitvami.
Foto: Črtomir Goznik
obvarovali pred
Ptuj • V soboto prvo zaprtje Puhovega mostu
Na mostu niso odkrili nic sumljivega
Sobotno jutro je postreglo z novico, da je ob 7.24 na OKC PU Maribor poklical neznani moški, ki je povedal, da je na Puhovem mostu na Ptuju nastavljena bomba. Policisti so zaprli most za ves promet, začeli s pregledom, prav tako pa tudi z intenzivnim zbiranjem obvestil.
Že ob 8.15 so zaradi storitve kaznivega dejanja, zlorabe znamenj za pomoč in za nevarnost po 312. členu kazenskega zakonika, prijeli in prostost odvzeli 62-letnemu domačinu, je bil prvi odgovor mag. Franca Virtiča, tiskovnega predstavnika Policijske uprave Maribor, na vprašanje medijev, zakaj je Puhov most zaprt.
Akcijo je na mostu vodil Janko Fistravec, pomočnik komandirja Policijske postaje Ptuj, ki je povedal, da so za samo zavarovanje mostu in bližnje okolice poskrbeli policisti PP Ptuj in PP Pod-lehnik. Gasilska enota s šestimi ljudmi pa je pregledala podnožje mostu. Morebitni eksploziv so iskali tudi s
psom za iskanje eksplozivnih sredstev. Puhov most je bil za promet zaprt od 7.40 do 10.35. Ker niso odkrili nič sumljivega, so akcijo zaključili, zoper klicatelja, 62-letnega občana z območja Skorišnja-ka, pa bodo podali kazensko ovadbo na državno tožilstvo. Storilcu so odvzeli prostost, opravili zaslišanje, po končanem postopku pa izpustili. Specifikacijo stroškov, ki ga bo prav tako bremenila, bodo opravili naknadno, je še v soboto po končani akciji povedal Janko Fistravec.
V soboto, 14. julija, je prišlo do prvega zaprtja Puhovega mostu po odprtju 18. maja letos. Vse prej od pričakovanega: o kakšni bombi namreč dvomljivci, ki so mostu
Osebna kronika
Rodile so: Nataša Gal, Tomšičeva 40 a, Slovenska Bistrica - Nušo, Anica Mlakar, Šardinje 28 a, Velika Nedelja - Mihaelo, Simona Kunej, Trg 23, Rogatec - Gala, Renata Ka-cijan, Breg 31, Majšperk
-	Larisa, Simona Kodrič, Strajna 49, Podlehnik
-	Tjašo, Lidija Bec, Ra-doslavci 69, Mala Nedelja
-	Mašo, Katja Krajnc, Vla-hovičeva ulica 3, Kidričevo - Jurija, Katarina Klep Černejšek, Nadole 52 A, Žetale - Jakoba, Martina Budja, Drakovci 91, Mala Nedelja - Reneja, Darja Novak, Zasavci 10, Miklavž pri Ormožu - Aleša, Tjaša Jlakar, Osterčeva ulica 2, Ptuj - Vida. Umrli so: Franc Segulin, Gregorčičev drevored 7, Ptuj, roj. 1927 - umrl 3. julij 2007; Anton Gma-jner, Mihovce 46, roj. 1958
-	umrl 2. julija 2007; Ana Korada, roj. Potočnik, Trnovska vas 3, roj. 1919
-	umrla 4. julija 2007; Anton Hrnčič, Turški Vrh 31, roj. 1933 - umrl 4. julija 2007; Liza Javernik, roj. Frangež, Spodnje Jablane 25, roj. 1914 - umrla 5. julija 2007; Ana Vek, Zgornja Pristava 16, roj. 1921
-	umrla 7. julija 2007; 7. Alojzij Kmetec, Zgornji Leskovec 15, roj. 1922 -umrl 08. julija 2007; Martin Mikša, Zamušani 75, roj. 1943 - umrl 11. julija 2007; Alojz Krajnc, Zgornja Hajdina 6, roj. 1919
-	umrl 12. julija 2007. Poroke Ptuj: Andrej Vajda, Mala vas 32/a, in Simona Radeka, Bukovci 101/a; Ivan Skrbinšek in Neža Mislovič, Ulica Lackove čete 21, Ptuj; Srečko Fürst in Andreja Žmauc, Zagorci 25.
med gradnjo zaradi znanih zapletov oporekali kakovost izvedbe, niso razmišljali. Ne glede na vse pa najlepši most v Sloveniji vse bolj opravlja svojo funkcijo razbremenitve prometa na Ptuju, pričakovani odstotki se vse bolj dvigujejo. V vsakem primeru pa je novica o nastavljeni bombi na mostu skrajno neodgovorno in bolno dejanje. Kot kaže, neslavnim šaljivcem ni dovolj, da »podtikajo« bombe v šolah in na sodiščih. Samo upati je, da ne bodo prišli na vrsto še kakšni drugi objekti.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Policisti PP Ptuj in Podlehnik so zavarovali cel most in bližnjo okolico, je povedal vodja akcije pomočnik komandiraja Policijske postaje Ptuj Janko Fistravec.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo jasno, čez dan bo zapihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 18, najvišje dnevne od 30 do 36stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo jasno in vroče. V sredo bo še pihal jugozahodni veter.
Foto: Črtomir Goznik
Gasilska enota je s šestimi ljudmi pregledala podnožje mostu. Našli niso nič sumljivega.