Urednlikt ta 1 ruHtorit 1 Qkka«o, I1L, pondaljak, 15. decembra (Dec. 1«), 1924. W00 STEV.—NUMBER » -f •> tm ***** naj. Al of lolen. Deputacije delaveklh orga-sizacij čirom vse Amerike, Ka-f mde ia Mehike pojdejo za pogre-I bom. f Brzojavke, ki izrašajo sožaljc, U prihajajo cksekutfvi A. P. of L. P ii vseh krajev ameriikega konti-, wnta kakor tudi ia Anglije, Nem-t *ije, Francije in drugih dešel Kdo prvih b: opernih pevcev v Mehiškem me stu, ki so zspeli pred vratmi njegove sobe. Na rszpolsgo so mu bili najboljši mehiški zdravniki in »oboj je imel tudi svojegs oeebne-ga zdravnika dr. Croekerja. Med voinjo iz Mehiškega mesta proti ameriški meji se jo bolnikovo stanje izpreminjalo alehcrno uro. V Saltillu bi bil skoraj umrl in takrat se je razširila vest, da je mrtev. Ko je prišel včeraj na ameriška tU v Laredu, je bil zelo slab. Zopet so gs naložili na vlak in odpeljali v Ran Antonio. Na tukajšnjem kolodvoru sta ga čakala dva ambulančna voss. Naložili so gs na unijaki vos. Velika skupina organiziranih delavcev ga je spremila hotel. Takrat ae je bolniku obrnilo na bolje. Bedel je v postelji in ee eelo šalil navzočimi To pa ni trajalo dolgo, e, o e Ko je Oompers zsčutil v Mehiškem mestu, da se bliia konec, je prosil, naj ga bri odpeljejo domov, da umre na ameriških tleh. Ta šelja ae mu je izpolnila. Druga Želja, katero je gojil, mu je tudi bila dovoljena. Umrl je kot pred-eednik Ameriške delavske federacije, katero je vodil 42 let. Prvič je bil izvoljen leta 1881. in potem — izvzemši enkrat — vsako leto. Bil Delevske deputacije is vso Amerike spremijo Oompersa k zadaje mu počitku. Mattheur Woll, prvi podprrd sednik federacije, nasledi Oompersa. Dr. Pinto v Omahi je naletel na odpor tudi pri svoji ieni. Predsednik kooperative dela v rudniku. Stari imperialistični časi se vračajo. P®, svetu. Kusijs nudi Frsnciji oljne kpa-ccsije sa posojilo. Herriot je še vedno bolan. Vee veati o izgonu Trockija i Moskve so zanikane. - r* j Tretja stranka a* porodi v Ckloagii. PREDSEDNIK KOOPERATIVE DELA V ROVU. SADEUOA NI POSNA POŠTO. PAČEV. Vprav sadrušni rudnik pokaauje, kaj amore delavstvo. Olavaland, O. (Fed. Prem.) — V dršavi ki nosi last ek m bsv po Osrednji odbor K.P.P.A.' nil, da se konvenoija otvori SI. februarja v Ohicagu. [ «f»r fost je bil Oompera, ko ga [ j« napadla bolezen, ki mu je kon-[ življenja. OaUes in Luis Mo | »nei sta zadnjo aredo osebno jremila Oompersa do posebnege Mak®, na katerega so ga nesli v »silnici. Cslles je pri slovesu popravil blazino pod Oompersovo |i*»o in izrekel upanje, da nje . lov prijatelj kmalu okreva. C Frank Morriaou, tajnik federa j »J«, ki je spremil Oomperea na potu iz Mežico Cityja do Ban [ Antonija, je svojemu ataremu to-E nriiu ratisnil oči. Bil je pri njem do udnjcgs trenotka. I Matthew Woll, prvi podpred-i?dn,k Ameriške delavske federa-najbrž naaledi Oompersa do Prihodnje konvencije. •»n Antonio, Tazas, 13. dee. — f »jmuel Gompcrs je danes zjutraj •b štirih umrl. Sino«, ko je bU £l*lj«»n semkaj ia Lareda in po-v posteljo v hotelo, mu jc J"o boljže, toda le aekaj čaaa. V*1« i« začel zopet elabeti in Pojoči je komaj še dihal. Menihi so ae trudtti na vse ne-SB^h mu podaljšajo ž^ljenje, »tast on j. 11 Mehiika klima ja 'M. Že Br — ubila Oom Bh*' nekaj let je bolehal na ■Ufhtov, bolezni in arčni hibi; [ p-V «c je pridružil še revma-Ijj". Od Časa do čaaa je moral ir,' ? I'°steljo, vkljub temu jo I V raJ«l »n se silil a delom, ki je °*r'"nno. Na konvenciji v KI [ je delal, kakor da ne čuti ! J*»i«. daai je vee na njem razo-«la ni več stsri Oompers ■■"J" vztrajal, dal ae je iz . " ™ovič za predsednika in k 77* v Meiieo City * "trenju predaedaika Calleea na * bo ro vanje Panemeriške de- * m kltwi i® bil ^»Hnik. je b,U ranj ueodna pot. Me-r->dn,bje je viij« in srak "*1r«Jši kakor aa gorah J: k takoj lalatfHnva. CT \*m ae jo zgrudil v CTr^ t0d4 i« vatra-** skesaj, da lahka pre •• i* ^ ' Pilsi Naj. ^ n*P«d ^ prišel zadnja ere- J ^'svniki ^^ •e mu Ukoj rekli« Uk, "''rajo aaaj ia da more /spu^it, Kt||iJ|a M#||44k. JJJ^da^ Oatlea je storil ra^, da nje Ameriške delavske federi Rodil se je v Angliji iz Židovi rodbine in ko je bil star 13 let, je prišel v Ameriko. Zečel je delati v tobačni tovarni in postsl amot-kar. Leta 1864. je organiziral unijo ajnotkarjev, ki ee je imenovala "International Cigar Makers Union", Sest let je bil predsednik in tajnik te unije, ki še danes obetoji in katere član je bil do smrti. Kmalu se je pričel sani mati sa širše delsvsko gibanje in bil je aktiven v prvi ameriški strokovni organizaciji "Knights of Labor' V Ko se je ta organiaaei ja razbila, je vodil gibanje ai novo in po njegovem prizadeva nju ae je ustanovila Ameriška delavska federacija, kateri jo predsedoval od leta 1881. nepre-trgoma, izvzemši lete 1894., ko je bil rudar John McBride eno leto predsednik. Oompers je bil zelo delaven kot agitator, organizator, govornik in pisatelj. Vedno je bil na potu, tudi zadnja leta, ko je bil še eter in bolan. Tekom L 1920. je prepotoval povprečno sto milj daevao. Enkrat je najel eroplan, da ni sa mudil ahoda. V svojih idejsh in nazorih j<* bil konservsttvee. V politiki je do. sledeno sestope! nsdstrsnkarako stališče, daai je bil aam demokrat Izjemo je naredil ravno letos, ko je v predsedniški volilni nji stopil na stran La Folletta In podpirel progresivno gibsnje. Njegove ideja je bile, da riško delavsko gibanje mora hoditi evoja ameriška pota ia ne smo slediti evropekemu gibaaju. Med vojno je bil vnet zsgovornik Wilsona, njegovih štirinajstih točk in njegove lige nsrodov. Po-tegovel w je za priznanje "irske republike", odločno pe je i toval priznanju eovjetake Rusije in umrl je kot velik nssprotalk sovjetov in komunistov ter soola-I krtov sploh. BU je naeprotaik pro hibieije, zagovsrjal ps je omejHav nsae I je vanje; bil je proti vsaki aamoatojni delavski poUtitei akciji, zahteval pa je oevoboditav 'pilitifalh jetnikov. Oompers je bU mod vojne dva-krat v Evropi. Lrta MM* js Ml aa miroval koafereaei v Pariza la predsedoval je komisiji za V teku svojega delovanja je spisal mnogo knjig ia brošor o S*** problemih la ** let je bil gtavai Washiafftoa, D. 0., 18. dee. — Osrednji odbor Konference aa progresivno politično akeijo jo včeraj saključil, da se okliče konvencija glede ustanovitve tretje stranke dne 21. februarja v Chi-cegu. N Na sadnji konveneiji Konference v Clevelandu, ko je bil aoiai* niran La Follette za pre4sodal-škega kandidata, je bilo sklenjeno, da se vrši aborovanje v januarju po volitvah, katero odloČi, da 11 ae ustanovi stalna tretja stranka. Bazni raslogi ao prisilili odbor, da je sborovenjejp*ek>! na februar. j v odbor, ki aranžira KL.Iv" weoao ca jconveneij«, »o voljeni sledeči: rfrs. Olenn B. Plumb, Charlee MeOovan, pred sednik illinoklce Konference as progresivno politično akeijo, mrs. Bertka Hale White, tajnica socialistične stranko, Jbha A. Lapp b Parlejr p, Christensen. Zastopniki šelesničarskih bratovščin so glasovali proti akliea* nju konvencije in proti vsaksmu gibaaju sa tretjo stranko. se uahaja rudnik, in v katerem val uradniki delajo. Pri ni lastnikov, ki ae letoviščih in zeprav* prof it, ki ga nosi rudnik, odsotneš, ki prejema svoj eleŽ od ruduiks, j«) bsnka, ki je posodila denar aa/ ta poizkus. Predsednik premogokopne družbe gre vsaki dan v [rudnik, ako je sdrav, kot drugi Rudarji, in kop. Ije premog. Družba jo poznana pod imenom Ooat Hi 11-Mining Oo. in ^ Tuhnja v Bergbolzu, O., blUo Zapadne Virginije. Budnik je organiziran kooperativno. Vaak\rudar ima delnico aa $2,600. $170,000. Zadru&ikJ^^prevzeli a pomočjo BCnCešelsabiških atro* jevodij v Oleveland/ bankrota! Bergholzov rudnik, ilanka je pre* vzela oeebue menice rudarjev in druge garancije aa pevratek posojila. ZaupnikTrtidnika ao preneell obveznosti ^knjišenega dolga na rudarje. ^^ DeloA rudniku je pričelo dne 17, lrfnija a ato desetimi rudarji, dva meaeea ao produoireli ton premoga ia ao ga pro* i |3A,000. Od tega čaaa is- "BOi/BOA PBTBA" POSTAL HAOILITIK DU-HOBOEOIV. Vslsoa, B. O. — Peter Veregla, Jr., je posUl vodjs duhoborcev v Kanadi. Duhoborei eo ebdržavali volitev ob grobu njegovega očeta, ki je bU pblt pri eksploziji na vlaku v mesecu oktobru t 1. Njegovega očeta so imenovali duhoborei božjega Petra. Njega pa Petra božjega Petra. Zdaj tudi on dobi naelov "božji Peter". Duhoborei eo čudna vereka sekta. Včasi v najbolj ostri zimi zmečejo in str-gajo obleko ras sebe in gredo Is-kst Krists. Ob takik trenotkih jih polovi policija in jih sapre m toliko čaaa, da jik mine verska blasnoet. zujejo mesečna poročila dobi. NaroČila m premog prihajajo ia Clevelanda v tolikšnem Šte- HMMNf n* trg, ki * Ko se odbijejo obresti ta plače val ni obroki na glavniao, služijo rudarji še od trideset do petdeset dolarjev na teden. Kadar bo odplačana giavnlea, bodo ti radarji med vsemi rudarji na svetu prejemali najvišje mezde, ker ne bo treba odplačevati dolga na glavnico. Tajnik kompanlje pravi i14 V pisarni ni dragoeenih gugalnikov. Vsak je v resnici produeent," Albert P. Coyle, član Vseameri-ška kooperativne komieije, ki je izdelsl zadružni načrt sa rudarje, izjavlja, da je Bergholzov rudnik najvašnejši doKodek v ameriškem zadružnem gibanju v letu 1994. I Druga- zedružna organisaeija je pričele bliso Bergholsa. ftest in Šestdeeet nesaposljenik ru«farjsv je prevzelo seprtl rudnik Clover. leaf in ga inkorporiralo kot avoje podjetje po načinu Miners Ooops-ratlve kompanijc . v Bergholsti. Obratuje se ravnotako in denar prejeli od banke strojevodij v Clevelendu. Dr- Noto Jo Molkiil; žana m Jo zaprta vata ^a sam je bil poroden t prodna ja dobU prvega i tona aa mu smeje. tri Ista, prvega otroka. Omaka, Neb,—Dr. Pinto, sdrav. stvonl komisar v Omahi, ki sahte-va zakon, na temelju katerega ee razveljavijo vae poroke onih parov, ki v dveh letih nimajo otrok, jo naletel na veliko opoaicijo v soji laatni hiši. Njegova šena jo svoji lastni hiši. Njegova šena je Dokler eo prihajali napadi uanj od sunaj, jih je odbijal, ampak ko je sačsla napadati tudi njogovs žena, je odnehal in adaj molči. "Ako dr. Pinto doeeše svojo zahtevo, tedaj se bo moral tudi on ločiti od mene,'* je rekla nje. gova soproga med amohom. "Bila ava tri leta poročena, prodno ja prišel najin prvi otrok. Moj dok tor je takrat mielll In delal drugače. Jaa aa mu samo amajsm. To vprašanje morajo rešiti aakonel sami med seboj in nihče drugI nima pravloe, vtikati se v take sa* deve". Roalja UKo posojilo v Franciji. Paaadila ja oljna koncesije. Kra sin sprejet pri predsedniku. Pari«, 18. dec. — Leonid Kra-ein, prvi ruski sovjetski poelsnik v Franciji, jc bil včeraj sprejet v palači pradeednika franeoeke ro* publike, kateremu ja predložil svoje poablastilne liatlne. Na njegovo željo so iaoatals ceremonije, ki ae običajno vrše ob eprejema-nju poslanikov v Klisojski palači poftTm bopabji ob0ojhvl ducata s sovjetsko Sovjetska vlada ja pripravljen*, dati Krancoaom bogata konessijn v oljnem okrošju Orožni, kjer so nsjbogstejšl petrolojski vrelei ns svetu, če debi v Franciji večje po sojilo. STARI ČASJ IMPERIALIZI SE VRAČAJ 0H4MBERLADI, BKJTtKI NIBTBK IA SUN AN J A POSPilUJI NJIH POVBA1 Ampak skrbna iadslani končno ls splavajo po vodt " j .jmJ Washington, D. 0. (Fed« Press.) — Hvala gre strelu Atole, ki je ubil alr Lee Staka, darja britske vojaška okt v Egiptu In Sudanu, da Uugnea ostane mogoče še na čelu državnega depai Imperijaliaem se jc oživljati. V modo je aopat pot Učenje radikalnih poli elementov \* podvrženih in rsnih dešelah in pregi dikaleev doma v imj deželah. Austen Ohamberlain, ski torijski minister, je s. ultimatom Bglptu in s sva timstom vsem drugim po ksterem ne smejo delati kusov aa umešavanje, nap lige narodov bolj ponižno kinjo, kot m je agddllo v linijevrm slučaju, ko ja otok Krf. 8 svojimi konfei v Parizu in Rima s tri Italijanakimi vladarji, da potegniti razločno črto r munietlčnl propagandi, ja | čal ofieljelni Waahington, vračajo dobri Čaal Palmerja, byja ln Lanaiaga. Ta ati vpliva aa Hughesa, kljul zdaj Morak vadi seaatal oi suaaaje udave. Hughes ia ja zadaje čal s aklepanjem trgovskih s Nemčijo, Španijo, Hol • ' a Ncmoijo, apsnijo, i» HestiZ H plorfc" FOmB JI DOBIL 88,816 OLA0OT, Ohion^o, — (Feder. Preas.) lTredne številke o predsedniškem volilnem izidu Is veeh, rasen ene izmed 14 drlsv, v ksterih je ims la komunlatična stranka (Workers psrty) prsdsedniškega kandidsta na glaaovslei, kašejo, da je Wa Z. Foeter dobil 33,816 glaeov. Po dršavah so glasovi rasdsljeni ta kole, Colorado t 660, Illinois 2622, Indiana 987, Iowa 4087, Maaaa rhusrtts 9636, Minnesota 4406 Montans 367, Neur Jersey 1640, New Tork *i44, North Dekots 730, Penne/lvania 2786, Wash ington 761 in Wlaeonsln 8760 štirinajsta država, ki šs ni objs vila ofieljclnlh številk, je »hod«-J Island. Voditelji Workera party pravijo, Okloa**, 111 - Ostsli roparji,K p^uvlja komaj ki ao ae udolrtill poštnega ropa___J,________l .. fO-LBTVI KLADBVI0 UMBL ▼ ILBKTKlCMBM BTOLV. Oolambus, O. — 20 letni AU kssnder Kueeik is Akrona je tissrl v električnem etolu. Obsojen je bil na smrt, ker jc ubil eveje 13-letno ljubico. Dve minoti je učia-kova) nanj električni tok, de ss gs zdravniki proglssili mrtvim. Ob 1:06 eo nanj izpuetili elektrlš-ni tok, ob li08 jc pa bil mrtav Veedel ee je eem v električni stal ia odkloail vsako poa*>«. Ael je v smrt, kakor da gre na evetbe "American FedereUooUU", ki je uredao glasilo A. D. F. Bil je dvekrat ošeajea. Prva leaa ma je umrle I. 1918., kmala potem, ko sta alavtfls zUto poroka. S to je kael tH sinove la kšer. ki je umrla v Franciji kot bolaiška poetreiairc mod vejao. Leta vm. es je drugi« eleatt s Oertrado NetmehelUr, M-letna učiteljico godbe. Takrat ma je bile 71 let. Oompersa je treba primati, da je bil vsa leta evejega d*leve oje doelrdca. poštoa in nea« aktiven. BU je tak. kakstoe je po v tem osira 1 ^ ■psAtnega pri Kondoutu, lil., so bili obso, ni na sodišču sodnika Cliffsja. Vel so se priznali krivim in pojdejo v ječo, kot eta šle Wi|llam Fahr, bivši poštni inšpektor, In Jamea Murray, profesijonalnl po-litičer in postavač. Najhujšo kasen je prejel Her-bert P. HoUidar iz Ksnsas Citjr-ja, Mo., ki ni hotel napraviti la-povedi krivim dvajeet lot joče. O Ilollidarju eo-dljo. da el je pridržal 9260^00 od plena. Brent Olaeeeoek, Willie in Wi-lof Newton so prejeli vsak dva* najet let Joče. Josepk %Vwton je Ml obcojon aa tri l*ta ješe, Jeeee Neartoa pe na »aa leta. Wilejr Ne w t one eo prinesli na notjhtici v sodaijsko dvorana. On je bil emrtao novarao obetraljea pri r®pu ad enega njegovih tava* rišev. Zdrevaiki Izjsvljejo, da krnela podleže ranam, BAJTD1T/B tO OBISKALI BANKO Detrctl. to+ — A ti rje bandit paeetiU padražoteo IMroit-ia ae odpeljali v e»o a 'P* eno tretjino glasov oddanih ss njihovega hendldaUf drugI M tretjini aista bili štetL OBLAfTI PBKBKU jejo orouo ma nmmn ŠOLI Toledo, Okla. — Zvezna poroU _ preiskuje orgijo, ki ao jo vpriso-potem, ko ae je priznal j ri« dijaki In dijakiaje na Zehvel Obeojen je bil na pet la>l daa is srednje šole. Klavnoet aa je imela vprisorit! v proslavo I* rralecv nogometne žoge ia Sett* tove eredaje šolo. Veliko dijakov la dijakinj j« bilo pijanih na ple-eu. Precej dijakov v prelekavl prihaja is bogatih dražin v Tols-da. To je reeumljlve. Kje bodo pa sinovi ia hčere delavcev dobttl de aar ss žgsajef j' IZ 8TBABU PRBD VOiHO iS PBBBBSAL VBAT. D1 — iokh Biehard Carr ia Mackogoaa, Miek^ al je domišljal, da kmala isbrakno nova vojaa. V tem strahu si je pre. resal vrat. • prerezanim vratom je tekel ae aiiee. Posvsaa js Mla polielja, ki ga je hiiro prepeljala v bolnlšaiio. Na pot o v bolaišai. eo ia v balnIAaiei je pvikai' al dovoljuje plačevati sabveuelja ia aa daje v šalih speeijelnih privilegijev benim interesom. Hughes šsl precej teh trgovehih pogodb asN ne v zapleni ku, ko aapustl sv« department. In on tudi raauaM koliko so tskl posli vredni, ksf od vračajo javno poaoraost proti/1 dlkalaega delovanja. Odkav Chamberlaln postal glaanlk aadnjaške Evrope, vidi možngst anglo ameriške di| tišne alijanee, da Busija pod gospodarakiml ugibanji, itians na minlatrakaga ka Her r lote, da potlači išne In eoslalistišas ganlsssije, ki isaivajo frai imperijallsem. Hughes laisll, vidi soro konzervatlama, ki haja čez ves svet. In js pri oetatl v Waah ing tonu še ena da poipaga prihoda koal da se prit predsedni) komuniAU la tako Je naatalo velika lje ob prihodu šena po prestolu hlastajočega kaoaa la, ki Je Nemka, katero ao v nem mestu sabavall John l!ays llammondi, dipl ni, mornariški In vojaški krsIM ia pontavači okrog adminiatrssU js. Od tuksj prlhsjs tudi nsd mornsriškiml vs, > veselja vejami vajehem la Filipinskem ImperijsUsem je na vrhu. Upi na filipinsko neodvisnost so aava-den dovtip Briuka taktika l ia lezao p®stJp v Egiptu se emstra za največjo državao modroat. Ko-ae« j« l»edeetač o samoodločevaftju In arodvleaoetl malih šibklk narodov Hughee mogočo oetaas ša eno leto. aoamji ▼ mbtvaium ?0*U. Okloagc, BI. - ProhibieljooM agentje ao se plenili dve do gals« žgeaje v mrtvaškem vosa pogreb« nišk« tvrdkc Monakan llroe. v avtomobila, ki je oUl bllso mrt-škeirs vose eo po neiU saboj žgaajs Aretirali eo tri oeebe, ka-rfe eo bile kasneje izpuščene, ka je vpaks položila tisoč dolarjev poraštvs. -Chi^ego la okolioa.'— Mrzla ta eaeg v torek, moča! vetrovi " vere TemprataH 6Siaj>h ti aaJtiAje 29. lalde ob 7 tli, Ig. DECEMBRA, 1924 PROSVETA IILO »LOVElUKt narodni Nmlilui zWM)MM tem te 11 n so tH m "f n'1. L fanamiiMM - MrAbrlMUil taosveta" j m i > 11 «< ■ ■ i • - m,. i f . rssan? per y««r, VELIKI SLADKORNI interesi so izgubili bitko. Zmagali to delavci. SLIKI 12 NASELBIN Iti. Žalujoči oaUli — fttefan Ob-Uk, soprog, Charles, Frank, ei-nova JofephinSt roj. Oblak, poro«. Bizjak, hči; Mtth in Louis Ogrizek, brata. -1- Brsezf Hill, Kttl. — Predsed nik Zdrulenlh držav prav dobro ve, kam meri i tvojimi izjavami, pa naj fa tolmačijo kakor holo-jo. Čisto gotovo ae bodo praakall aa uleai tiati nevedne«, ki so oddali svoja glaaove aa nazadnjaške ttranko, pradno pretečejo štiri leta. Jadikovanja, da ae slabo aloii in dela, od etrani nevedneiev, Ml eo mislili, da te bodo obljabe ne-sadiko V kdai uresničile in ki lito pomlalili, da *o pred volitvami storjene obljube atarinov ta-besede, to nij- Okio. — V tej okolici to slabe delavski raamire. Pred kratkem je bilo od naa po-rolane, da rudniki obratujejo raakt dan, ampak kitro se je preobrnilo. Sedaj obratujejo oamo po dva aU tri dal v tednu, enega ao p* aaprli aa nedoločen čas, drugega pa aa Blm Orovu, W. Va., ki je oddaljen od tu kakih oaam milj. Ka ta način je prillo popolnoma ob delo okoli 900 radarjev. Lepo sam evete Coolidfeva pro-aperiteta. Prav nič jih ae brifa, če ima! ta prelivljaaje ali noj t čim bol hranil sebe in drašino čez zimo. Oni to ie dobiU tvoje, da jim ntjmo lepo doneče besede, tO bo treba strtdati in zmrzovati upravičena. Takfat bi n ne čez zimo. Mi pa lahko tudi pogl- Ah]i pr«ft}«,pitif ko je bil čas, pa aemo, če ae znamo drugače, njim Je tteeno. Dela ne dobil tu v rovih ta nobeno eeno. Razmere kakor to tedaj, ie menda nito vladale v okoliei Brldgeporta. Obeta pa te le tlabie. Pravijo, da bodo taprli le nekaj radnikov. Rojakom nikakor ae svetujem, da bi hodHi tem ta delom in ti t tem napravljali nepotrebna itro-ike. Delo te v rovih sploh ae do* bi, o Čemur tam dobro prepriča ker tem tam brat potit kakor d iti dragih v | Veselici aa n, do- korlat dvorane aa Zahvalni dan je dobro itptdU. Udeležba je bila velika. Kakor čujemo, ae bo apomiadi tgotovilo vat dalo v spodnjih prottorih. Potem bo dvorana res v poaot roja-naselbini. Odgo varjala bo tudi vtakojakim pri Mditvam. Takejinja dramsko draltvo Oral bo priredilo kar tri igra ta tttrega leta vičer, namrtš "čarodejna brivnlia" ia "Za moree" v slovenskem, enodfjan ko "Bat? Terme" pa v angleškem jatiku. Torej bo gotovo do-tti smeha in tabave, Igre to vse tri aelo mišae ia tmošne. Žra-vea bo tadl Igrala prava lloven-tka godba. Vstopnina bo aamo po 50e aa molka in 25c ta lenake. Vabimo, vif tukajšnji rojaki ktkor tudi it bUlajt okolice, dt ti prireditvi udtltftbe, kar ae bO nikomur lal. Prireditev prične db sedmih tvešer. Po igri bo prosta' zabava t pluom. Torij na tvidi* nje v društvini dvorani dna 81 diaimbra v Bejrdtvillu. —' Jo* tepk Saoy. Stannton, HL - Dni 0. dieim bra ji tadtla neanča rojaka mr in m rs. Joe Jerman. JMfotot nj«t ilnček John[ utfeneo' tr* tjiga tatnjda in član mledluike- ga oddelka* K. P. J. 'je bil aa poti v šolo. Pri Um je padla nanj električna Šiee, napeljana mestno luš. Padla mu ja na rame. Po nesreči ja dedek tagrabii ftico t roko ia tunik aa ji vrgli ob cementni 'tlak. Njegov brat, videl netrešo, mu ji hitro tUl ši-eo it rok. Prvo pomol to netreč-nemu delku nudili lotidji in zdrtvnik, na kar ao ga odpiljall z brtovlakom v 8t. Pranoit bolnišnico v Liehfieldu, kjer je bil operiran 0. deeembra. Odreaali to mu kazalec in tradinae iu mogoče mu bodo le palec. Tudi po hrbtu je siromak molno oblgan. Nesreče ja kriva aamo mettnt mslomarnftt.' Meitna oblatt ji bila dvakrat poavarjena, da preti notrela, ali oblatt ti ni tmeni-la. Dečkova^natl, ko je videla ne-srečo, jejMa v netaveit, da ai vedela, k Drušiaal vsi so blilao trikrat vel kakor laiopiaja drulb tfr ljudakih. .......... propagaadne indu- atrije. ki preobratu je mnenja in atandarde vaega prebivalatva, te le stalno pojaluja. Originalno pa se je povzpela do zmožnosti, ki ao jo dsli trgovski interaal t pomoč-o oglašanja. V zadnjih detetih etih je Curtiaov časnikarski t troj V Združenih drlavah skušal tmernice, kakor jih aavtema na angleškem Časnikarska spojitev orda Rothemera, da te utrdi kot silna mol, ki po tvoje lahko obrala javno mnenje. < —' Dokler deiavetvo na etojl tt čaanikartkp organizacijo in ji da zadostne moli, da bo razbila to škodljivo kontrolo med ljudskim mišljenjem, toliko lata je aaatoftj misliti, da bi ti ljudatvo lahko aa-gotovilo utpešno kontrolo ntd Mtana^--"«}-■ •■ ..........JL, In zgodilo se Je, kar je malo delavcev pričakovalo, da ae izvrii, ki bo poznali veliko moč Cuba Cane Sugar korporacije in žalostni položaj sladkornih delavcev na Kubi. Ta organiziranim delavcem nasprotna korporacija je bila prisiljena pripoznati organizacijo sladkornih delavcev, dasiravno sta jo podpirala kubanski predsednik ih kubanski državni tajnik, ki sta grozila, da izleneta vse tujezemce s Kube, ki vodijo sladkorne delavce ali jim pomagajo na kateri način, da vztrajajo v stavki. Brzojavka v "Wall Street Journalu" pripoveduje, da so ame-rliki kapitalisti odnehali po pettedenski stavki. Kako je to priiloT Stavka je bila odrejena ob pravilnem času. Ako bi se stavka nadaljevala, bi šel pridelek v nič, ker je bil tukaj Čas, da se prične z mlenjem sladkornega trsta. Kapitalisti se niso upali zavlačevati stavko, kajti vsaki dan jim je postajalo jaaneje, da pojde ves profit rakom žvižgat, ako le par tednov ne sklenejo miru s sladkornimi delavci. In tako ae je mogočna in oiabna denarna moioja podala. Seveda ni tega storila, ne da bi mislila na maščevanje. Ampak za enkrat so zmagali delavci. Cuba Cane Sugar korporacija spada med največje kompanije, ki se pečajo s produkcijo sladkorja. Kapital je ameriški. Korporacija je poznana Zaradi njenih veli-kih profitov, ki jih je nap^vlla vsako leto na račun delavcev in konzumentov. Delavci so bili plačani slabo, produkt se je v primeri s proizvajalnimi strolld prodajal po visoki ceni. Delavci so imeli dobro in izkuiene voditelje, ld so znali pravilno voditi stavko. To pripoveduje brzojavka v glasilu — mamona. Delavci so pričeli z ofenzivo v mesecu septembru v tovarnah Cuba Cane Sugar korporacije v provinci Cama-guey, kjer se producira nkoraj polovica sladkorja na Kubi. Preden se pripravi sladkorna tovarna za delo, je treba izvriiti precej dela, kajti ko prične z obratom, delajo noč in dan v nji. Veliko dela je bilo treba izvriiti v tovarnah v Molonu in v Velaacu so gradili novo tovarno. Stavka je ustavila to delo. Trajala jo pet tednov, podjetniki ao se upirali, končno ao pa morali odnehati, ker je bila tukaj nevarnost, da bo nemogoče obdelati pridelek leta 1926. Tako prizna kapitalistično glaailo, da so voditelji stavke pokazali veliko razuma in da so delavci zastavkali ob času, ki je bil aa stavko ugoden. " £ Ko je bila Cuba Cane Sugar korporacija primorana priznati strokovno organizacijo sladkornih delavcev, so delavci razširili stavko. Zafttrajkali so le v pet in trideset tovarnah. Kubanaka vlada je krepko pomagala kompa* ni ji proti delavcem. Dala je na razpolago vojaške čete, da so varovale tovarne in druga kompanijaka posestva. Več španskih delavcev je bilo deportiranih, da oetrašijo druge stavkarje. Kubanaka vlada je Krožila, da deportlra fte druge delavce in obljubila je javnA, da bo Mfitila stav kokase. Vsakemu delavcu je razumljivo, kaj Je pomenila ta | ... pomoč kubanske vlade za sladkorne interese, ki se spo-nrtnja jeklarske stavke in stavk pKmogarjev. Valie temu * 90 sladkorni interesi bili tepeni. Delavci ae niso dali oetraiiti, akoravno Je vlada pri* čela z iz&oni delavcev in Je popolnoma po nepotrebnem z vojattvom za ka po f 104. ar. kat. uk. in radi krivt-ga pričevanja. " O obtožnici taml, kakor tudi < razpravi btmo poročali le eblir Bejt. Obtoženi aet 271etni Frinc Kokalj, radar > Zagorju • Toplice i Sllitnl Frane Lipalek, itiklar v Zagorju - Toplice f ^^^HB lSletni Karol Hudomalj, kiju čavnilanki vajence v Zagorju Topliae; # I ■ 20letni Joaip Mara v Zagorju TopUee; Slletnl Engelbert Weinberger eteklar v Zagorju - Toplice 191etni Joaip Slter, ttekUr v Za gafin-Topliee lSletni Albin Vrjavee, tUvbin-ski delavce v Trbovljah * Logah 23letni Ivan Jane, radtr v Tr Pilotni Ignac Fric, rudar v Tr hovljahl 241etal Ivan Strajin, rudar Trbovljah; lSletni Ivan Beršil, radar v Tr bovljaki 22let ni VladltUv Klina, teknik Novem VodmetUt^^^^^H 2lletni Frane Klepšič, vito! o žolče t Ljubljani i 201itni Ivan Hlebec, steklar Zagorju i 27 lota i Mirko TVeinberger, tte-klar v Zagorju i llletai Alojz KobiUek, radar v Trbovljah • Lokat 231etni Josip Slugi, želesaičer ski dtlavee v Zsgor ja t 20tetni Frane Kater, kurjač Hrastnika t lSletni Mile Klopčič, kajJev mk v Zagorja t 271etne Antorfja Ce5, kontori ttinjn v Trbovljah. Dukovšftna Uda la psMra. Ka pueial aa tvejs poslopje aamoita-aa v ttndeneih pri Maribora dvig aili as eno nadstropje s 18 nov. mi lihimi lato^aano razpisujejo zidave nove cerkve pri hovščina posvetila taškal ki jih bo etala nova cerkev, zgradbo stanov tajskih hiš veže ali vtaj za otroško bolnim] katero tudi Že par let nabin po Mariboru. Razen za to cerl pa nabirajo po mestu tudi tr_ kani, ki hočejo imeti nove rvo nove v tvojih dveh ttolpih. Pa ta di razne mame ti kar kljuke po dajajo po hiiah. Cerkveni davefc ja li hujši, kakor državni dar* ni vijak. Peter Paulus pa pobiri katoliški dom, ki ga hoče po-•tavitl v Krčevini pri Miribem leveda, pri tej fehtariji prav ali ae ignorirajo naprednjakov. Stara in nova Ljubljana. - nj atopajoČa generacija že skoraj vej ne ve, kakšna je bila stara Ljub. jena. Kdo Še ve, kakšne so bik hišice, ki eo pred 30 leti atale u i rančiškanako ccrkvijo, tam, kj«i J C tedaj Še dolgo udomačeni iiotej Jnion in kjer atoje druge hiši Miklošičeve oeate od ogla s &ent peterake, in od muzeja vidiš Naa tko cerkev v lepi, ilikoviti silim ctl, kakršnih je bilo evoječa«no 1 stsri Ljubljani mnogo, eedaj p ; ih jo že prav milo. Za mnoge, mnoge rgffedba i: njih obliko je večna škoda. Mak rdo ve, ktj smo š njimi izgubil Tudi danet ie goepodari barbir tem. Zadnje frnke eo letos izg nlle t pročelj starih melčsnski hiš. — Že zdavnaj tudi ni več dve ttitkih žoltih hišic t vzidanin " turškimiM topovakimi krogla« in obllaj pomarančne bitke ia p bijanja loncev pri Smnpetra j potabljen, kakor je posabljea reja in Žegnanje in še martiki Mtnj škode pa Je ta razne dn ge ostanke ttin Ljubljsne. ' manj Vredni ostanki as pa'trdi vratno držo. 8redi najbolj procv tajočega mestnega dela ao pt 1 dni pričeli rušiti ottanck nitke < nontdttropne hiše nekdanjege I n. K. Muitaervcrpflegungsmav lin"-!, ki ima še danet ČrnežoH pobarvona duri in pristno e. k erartko Uec. Pred njim to prt davnim Čatom ledeli ftntje reg manta Mimpffen in Kuhn, ki i nosili auknjo belo in visoko Čel in tabljicO prepisano, puikio spredaj ntbtitno, in 2 solda i dan. Potntji io bili plivo oblel ni, čtko je pottal nižji in bolj i« tločrne lakiran, puška moderai la, duh na itti. V mtgtoinu t Stali Jtnofc in pekli koali, in t ko je Ho dolgo vrsto let. P« vratmi ji bila blatna usta in t koj ta njo travniki, njivi, t*U ki. Potim je It li nsatals Bh weitova onU, vital ji Narod dom, danit pa ji Aloknandioi ena najlepših ljubljenj , f Še pred 10 leti so klerikalci br nili gradbe Kreditni btnki, t pretveto, da mora tam rttti ui verza . . . Zadnja zgradbi Mil taerverpflegungimtgltint je Še v aadnjih letih do dince kui to lepo ulico. Ktr vpili je: "J spadam temi" 8ediJ io jo rtskl li In čez ptr dni ji yeč ne b Spomladi si pa tu pr Poltem. Zdrava* ' mogtT seveds kon.tst.rstl *Jt in j. odrodO, da -F-truplo eemmronlet e mrtvi eo k 8v. Krištofu. Pokojnik C vanju »iof^ig r)oH delavec, a had elkoaoii^ dae je hodil tadl pri neki žeatki. ka»^jV taalušrntga dcnafja. J-« ai, čeprav ao I« sedanji maribor---- . do pelotlae rti. pa ja odvil od lakom bi kilo tiv,ki * veliko bolj ntfreflene, še U dn-|pe »nUDELJEK. 18« 1921 organluoll« izgled za uapeh BfB VESTE rnci L1TZ SKUPAJ. PROSVETA 3. -ms«4 KTUOUO, Ustanovijo m nora druiba . jih pst a to". 4 Tli- How Vcck, H. Y. —. Zdaj jo A-__________ractika rešena, odkar j« sem pri- -- ul* a , .i IU Viktor*M Feodorovna, podo- ebčatijo pekonki delavci. mače CirUka, lena ruskega "ve-■ -—- likega kneaa" Cirila, ki se js kar L* Tork, T« — Aut«»t na svojo post proglasil sa rusko-krdt, tajnik orgaBiaaelje ga carja. V klubu, ki nosi čudno ms tod Food Workera' U- ime "Monday Opera Club", so Cdejtl, ko j« razpravljal ojXdruienl ie bolj čudni ljudje, kot inju organizacije pokoTskUi Je ime. Ti ljudje ne opravljajo no-rttr vpričo ce anujočega tru- benega dola, ampak so Tseeno le-"upremembe t krulni in* redho bogsti in iivs od sadov de-^■ishtevsjo ispremembo vila farmarjev in delavoev. Kljub-lafiju pekovskih delavcev, temu jih pa mučijo strslno skrbi i kompanija so snuje pod izglede njih potomcev. Oni telijo, <«Continental Baking Cor- da se Mani klubs ženijo le med r kateri se združita sabo, da se njih dolarska kri ne največji pekovski kompanijh pomcia s krvjo navadnih plsbej -d Bakeriea kompanija x o- oev, ki garajo na polju in v in- ii tovarnami in Ward Bak- duetrijl. „ kompanija s Štirinajstimi to- Kakor je žena Wiiliam Astorja —i. Glavnica nove kompani- pred dTt in tridesst leti pripre-rtiia pol miljardo dolarjev. Tila pojedino sa Itiri sto oseb, da I stionsl Union of Confec- tako ustvari "Tiljo druibo itirih and Bekerjr Workera'\ ato," tako jo zdaj ta klub povabil na t Ameriiko delavsko fe- pet sto oseb na pojedino, da usta-je dolgo 6asa vodila j novi druibo "višjih pot sto" aik M«tik*w T..k. fPBM^fc i^fiflltlj POROTNI ODtRRi J*k« UiW aeedsadalk MIT I«. U Ma Him VZHODNO tAFAONO na lamlji, ki ao dobro volji A*-, pak tekstilni dJŽavei, njih Booo In otrooi bodo* Ittoa obhajali to praa-" nik miru a prašnimi iolodoi. njo, ampak tudi 80 druge J tovarnah izdeluje dela na v hlebu kruha. « kos in io tega a po- ogxBIOj |IRU0 LROAR. i« troja, la zato je potreb- •imizaaija vseh delaveev. chi0H0( m. _ V desetih dneh je umrlo v Chieagu leet oseb za N OBISK V DRAGU-1 legsrjem. Vseh bolnikov jo Itiri UARirr. in trideset. ---Zdravstveni komisar Herman nOsdelphu, Pa. — iStirjo ne- Bundessen Ujavlja, da Je največ =»> odjemalci so ae pojavili v oaeb zbolelo, ker ao uživale ootrl-»•jarni tvrdke Roseubratt A (je. »o»asbo Odnesli aa |S0,000 —-- ntov in rUtnine, ne da bi DRČlSS JI VRIL DRKUOO ra nakit. Preatraianim - so nastavili samekre- ' Oamden, H. J. — l«-^ 11 "H pozdravili a običajnim |ey CurtU, ki obiakuje že iolo, je [lfn pozdravom t "Roko kvi-1 pristal, da je ubil ll-letao B*toy Nameičfnei so ubogali, Rmsovo, ki js hodila a njim t lo-■ V" l,a "®*vabi& plen in |0. Najprvo js trdil deček, da ac •Jp^jsh v a^itu jo dekle samo ustrelile. Kontao ---je priznal, da ai jo eprl t dekle- iL IK ČERMAK KA3TR radi ncaramnih podob, ki fiM AFOrStk^^IJo ladpH aebi ta v te« p*pi« n japoitro, ampak »o-maOik. Los Acgslos, OaL — Riieorde Sicnieei. lokalni tolaui. jo bil rojen no Japonskem, toda njegov ZiM oo bili Italijani. Prodi j< za državljanski papir lo aodmk je odloiii. da jo kavkaiki dom.iin. kB»u jep^Ul« *n»gi dr.svljan-M papir in ga tako prejrla-U a-mcnftim državIjaaom. florprp otoki oitairuo vladna lajmrara. Waahingt«n, D. 0. — Tai otoki v florldskih vodah ootanojo avea-no vladna Uatnina. Vojni tajnik ; e svetoval, da aa ti otoki ne prodajo zasebnikom. Odkar je Klorida postala aimako letoviUfo, jo vrednoot Veh otokov poakoilla, t katerih ao sodili, da nlasajo vred nosti* f Rusi so sOlijo v MoMko. ^ Mežico atjr, 12. dee. — Mshl-iki konzul v Tokiju jo obvestil sunanji urad, da preko tlool ru skih družin, bivajoiih v vahodni Sibiriji, želi so naseliti v Mehiki. Mchiika vlada je vpraiaU govor-norje raznih driav aa ovet la ti so odgororili, da sprejmejo Ruac m _ obiinaU oTeto* Jooph W Mcn4#l to VLermalc, ki sta zaplcteija v ■ Hvdstavo v Čelki dvorani F^tobr, t. i.t bodeta zahte-Porotno obravnavo. Saj tako Er11' njihovi cdroUati na Pf^ todiiču. ^Uvni prednik Pe-b . da ^ TH»;vanih s.1 ,#,,-*dtstt prič. Tf prlfe . ' ^• kine vrs:e je >e razmeroms salo hladno in bo-rato na oatrih vremenakih iapre-membah, med tem ko je bilo v ao-verni Afriki nenavadno vročo in suho. V Alllru jo kasal toploaor v meseou juliju do 65 stopinj vro-Čine na solneu. Flammarion pri-piaujo ts nsnavadno pojave aoda-njemu stanju solnoa, ki jo vplivalo neugodno tudi na druge planoto. Na podlagi opaaovanj jo tudi dognal da je juina polobla na Mareu letoa nenavadno iiroko po-krita a snegom in ledom. ZvoadoaloTeo so obiirno poča tudi s vzroki letoinjega preagod-njega mrasa v Kvropi. Vsroko tega pojava pripianje predvaom raznim vetrovom. Takoavani ruski antioliklon jo leOoo nenavadno močan in provladujo vso oaratje na evropeki oelinl. Njega aredi Iče jo bilo na+adno nad Poljako Ogromno množine sraka, ki so so ohlsdile na iirnlh In zmrzlih ru-skih planjavah prltiakajo in ae gnetejo proti Alpam, preko kato rih N valijo po Apeninskem poln toku, s druge etranl pa prltiaka jo preko Kraaa proti Jadransko mu morju. Ruski antlaiklon jo v splolnem stanoviten, ker mu je velika ohladitev pokrajine, nad katero vatraja, ugodna. Sato je aolo verjetno, pravi avesdoslovoo, d# bomo imeli ostro zimo In ob gotovih atmosferičnih okoli?«-nah tudi mnogo snega. ▼ koliko ao bodo ta pmokova-nja izpolnila, bo pokazala bližnja jodočnost, a dejstvo je,^ ari' nji Vrepaenski pojavi v gotovi mc ti podpirajo navodene donmevo . , k'i " v 44 t«UMlhar, lea tTO, faiW rlea, Oki.. Pr«d A. VlO.r, S400 tU n" ............ ODSEHi NK« U. M« oaaa a. wi>(iMw m. Na^sanl *dkori i ZMHnil odbori ■ VRHOVNI SDRAVNIRi 8 POZOR MUNMMMIIS ___vH^pHHpB. . . j ■ ■ I pHH i NrodkodailHto I. k« P« A«^SSSfSft la ■ > ■ — » - - ■ ■ ■» ■ —- _ . —< žrrJsSffiatfu! i ^ ^itttužttgt:r^^gjjpagggg? S ' " OB — t'.— kaMaot^koruJs gOVl pMlelji. 1»J pod JTIČLO ▼ V7V* CMDiatl. Um^I I — nrodi niloo- Borriotov »Jagivi | Pariz, 18. doc. — Herriotovs bo lesen jo i« vedno neispromsnjena Včeraj je kabinet aboroval v nje govi bolniški aobi in Bsrriot jo vodil sejo oedel v postelji Ib pod prt a blazinami poldrugo are. __ Verniki voUHMrtloo jo primi U tri nm;re. Ranover, Nemčija, JI. det --Frits HaarmaBB, ki jo prsj pri* znal 27 nmorov, je včeraj pr»"»a ie tri, torej okupaj 30 »morov mladeuičev. Več ko sto frji ima nastopiti prod sodUtan. ruti o isfOM TrookJja ao knnk. Moskvo. 13. dar. — Uradno poročilo so glasi, da vse vesU v lBn-meetvu gUde isfona Troekija lr Moskve, so zlagan:. Trookij jo po hovbo odiel v zdravUii^y U1TKIOA URIDrtTTA. Carborton, - N t looimeea sto izguMls omor ko (VlBTljaRitvf. ker jo b.lj f^ roks Ir a ml M ds se drisvljf Bstvo a poroko ne premeni, jr b« spre* lole le-to nato. lt*t Fr • <>r»t*mo vobn da M obrneta na «krajo* Malo ftdtj« zi neod vltROit Filipinov. VaiMicInn, 0. & - Oblej joi kongres io omerilko Iji ftllltfi •It CisoteH Av*h na ^toijn "sulaa" vlada. Od lata 1911 jo loflalatara t Manili pošiljala neodvlsnostns misije v \Vaahington, da to obljubo tttdi izpolnijo. Odkar ja bila uatanov-jena filipinska abornica je bil la vaako leto taroljon sbor mož, ki so nikdar vprašali t imenu oto-čanakega ljudstva aa takojlnjo neodvisnost. Danea ja t Manili kot generalni )Ternor feneral Wood, ki js od-ično nasproten reakl neodvisno, •ti tega prebivalstva in tttdi akr» bi, da ac astro rsak glas aa neodvisnost. Nori kongres tttdi brl-6aa no bo storil IUt» nli aa (Ul* piuako neodvisnost, radi ieoaa ja jaano, da bo anhtova Filipinoev ostala 10 dalj lara glas vpijočega v puilavL Strahovi psljskih Joi. ramo uradno preiskavo In nilo, kaj ae godi aa aidori Bati ta pa je, da uradno IS lilcga- r____ _ udsko mnenje "sa pravica FUlplncev do njih noodrlsneoti jo fiUpinskl b' ro v Waahiugtouu izdal malo knj Moo, T kateri naraja zagovoro n moralni in agodovinski podlatf kakor tudi na podlagi lastne zmoinoeti aa neoUviaBOst. Do dokaiojo ovojo vsliko loljo sa noodvianoet, FiUpinoi v ou knjiiiei navajajo dolgo vreto bo-jev in uporov od Mogellana v lo« tu 1181 do leta »II pod Bonlfa* oljen in Agninaldom. Bili boji ca oovoboditov vaegn otolja razuu Manile izpod Ipanake nad-oblasti In aa ustanovitev filipinske republike, prvi bo Daljnem vzhodu, ki bi elonela na uetavni vladi. LjuUovlada ja bUa dobljena. a zopet premagana pc armadah jCdrulanih drijav ia po vojni, ki oo jo bila tri lf ta. O mirni agitaciji, odkar je zmagala Amerika, pravi poročilo "Leta 1000 — Govoriti vlom letu # filipinski neodvtcoosti ja bil čin nelojolnootl napram Zdru-lenim državam. Ko je bila vpo-stavljena civilna vlada leta 1001, je ftlipineka komiaija sprejela aa-kon, ki jo prepovr.iovsl vsako a-gltoaije sa neodvisnoot. Na to nalitt ao je gibanje moralo vriiU na naorganlairan način. Druga sa drago ae prihajale vlogo na teden jogo civilnega governerjo WilHaata H. Tafta, da dovoli or. gonialranje stranke aa neodvto-noat. ampak ponovljojs jo vedno odbil vsako prebija Končno jo loU 1109 Taft izjavil, da bi pri stal aa ustanovitev take etraoko, ako M ae is otronklno platforms črtala besedo "neodvisnoot". Loda, Poljaka, (rilo A, L. Con-rad za Fed. Fresa.) -."KuHer Wieeaorny"f časopis, ki ni naj manj naklonjon delavskemu raa-redtt in njega boiti, jo notiond Cismo od prebivalca v Lodau, la aterega ao vsoti alodoll iairpkli Vsa aakalja mesta v aosoMlnl Targovro ceste ae sgrala radi gla sov, ki jik slUijo tauioinji prebi valei ia ječinih poeloplj. Mestne oblasti skrbno čuvajo tajnost, ampak le samo jadlkovanje In vskliksnje po poasoll, ki ca ««-jejo ljudje okoli ječo la nnofih grl jetnikov, dokaauje, da ao oso ro vrltti v ječi nekaj etralnoga "Xe sllllmo tolb samo podnevi, temvei tudi pemoii signale sa a-Urni, klice, etokenja in jok« Ker je nomogol* ievadoti, koj vss to pomeni, emotramo, da ao v Ječi vrli neke vvets inkvizicija. Obupni kriki in aliii kakor ki nmlrojo kovanje mo bo uvodono In odgovor tudi no dan, ker sa kaj taki* ta H na briga uasadnjalka vlada v hatoliikl Poljski. Kako oo |odl olov. Jo-lavoon v ProRolfl. Delavec Ant. Rrj, ta Ljubljana, ki dola t Franciji, js poolal f<0c-lavsko-kmetakemu listtt" sledečo HaMai vam raaloiitl vso otvar, rrsta inuvtziaija. uwip-a pritajeno iklenji ae bi prihajali od ljudi, |-fta oo mučeni. Voo laa, dan na dan, obkoljnje Ječo poli eUa na konjih ia naradai stražniki. To nam torej daje misliti, da ee vrle nedopnetne stvari, ki na smejo biti objavljene Danes Ontraj naa jo vabodil la apanja pretresljiv ia grosovlt krik ia val grl. To je bilo orod tistemu, ksr smo vldsll pozneje. V velik tovorni ovtomobll, ki jo atol na tjoku pred jefo, ec aoklo* deli Hoveika bitjo. Njih prodre-ime Pil, abujlsna irupla U brei-barvni obrezi niso MU iloveikl Z m d nje livljeneko sito ao dnli od aebe krik obupo, ko so jlk suvali na veliki trak. potlačeno polne go r eprl i Hi o! prijeli med drve. Umi konji o policijo. Neki leocbi kako jo tukaj. Prav alabo je, tabo da bi bilo bolje doma umreti, kakor oo po tukaj mniltl. Pot jo bU U jako slaba, pot dni orno M va-sili, spali nll, kar ao blU vagoni prenapolnjeni, ko a»o Prilll na meato. ao naa porazdelili na vaj akuplii, po tri ali lo ro! po atano. vanjlb. Pridemo v stanovanju vsa umszsna, rjttko i dvoaa odejama, mili, nobeno m i se, noboio-ga atola, nobene omare. 8|aba vreme, strahovita burja In Rti Jemo v kantini > vaak dan kma* pir, makarona, kava — vee alabo narejeno. Delo T rudnika jo % varno, kar tu ae nll no "graltn", ker jo samo kamenja. Snaga ja nedavno ubilo. Od dola ae vrača* mo vel rameni kot kobllarji. la* slu že k slab, bolje bi Mla, da b| doma zobotrebce delal. Baalnlliio II frankov, na akord noivol tO frankov, n treba noloftštš I va-gonlkov. Čo bo lle Uko daljo, oo ne vidimo vel. Val toMj^, da oo ee doli sspeljstl po agenlik, bi dobe aa to od podjetja dobro pro. cente. Tu so dslavoi raeh nered-nooti, od inoaamaav je najvel Umorov. Hren s naa auns d no v. no 7.00 frankov, iovlji 60 frankov, srojoa 30 frankov, boljla ob« loko 800 frankov. Sedaj konlaai ovoje pioanjo la ves pozdravljam vse skupoj tof vos prooim, do doto noja plamo v ovci, da t>" vsakdo vedel, kako jo tukaj in da ne bode III. ie drugi sa nami r ncereče. Rrj. Anton, iolonlja resno II, tfettange tiran-d«, Mosoiie. kTT^^ w4U temporctura Pfi^Ia H&vtU* »apad na pronrijorji. % Tokijo, 13. der. — "N^i-Nifi i6T,jt' Vmtlt kior Predi s rs tri ji niro mogli prišteti na to in so aovseU stolih* ao skrbne čakenjb.^ Do leto II9T ao 4a po le organi' rJrsta lenat-lue |weioicll»'UM stranko, ki h je r*ai«notve. Rtora žanlea je skrbno In dolgo preglodo* ola /eelo aalogo olal« "Koliko so tat" je vpraiala. "Dolar In pol, »oepo," je uljud* no Ulovil trgovec. "Mliko ao po bros olrorat" " \Vell, o krov ne no nravi velU *» 21 stopinj Bcodvienoet otoijo. V trm ie!« j« moramo vendar, kjjtl Rvtme v novo etraoko tudi dobila pri va* Htvob nretožno voišoo rlao^r m fllipioetro posta voda jo. Drvet let Z t. k* w M« ukiulU lUi. ko. i. tt.fi'1 "''»J •« •»- U . r«» «J-R", HHi s proetrrt aa i »makov, tedaj radi aabteve prodi j* i«« la dve ettaoiooj*. tor mira In roda aa va#. ki iivimo r okjlra lxa polog. Ze pajotn. a trn okrožj«. k*r koiomo iasotl o^aslts ae nn IW0 i>. CMfJJ t pokoj. Kaj pomeni vao Uf tahlo-lFafk nto, Ckies o , . UK) >,>''-■: F 31 * n • - , 'v.ti J' -C Kako to m izključili iz K.S.K.J. Minilo jo osem 1 ti. Čltatelji, mislim, da so bodo vseeno zanimali, posebno tisti, ki niso čitali tačasnega dopisa, ki ga je priobčil Proletaree. Predvsem bom povedal, da mi ni žal po K. 8. K. J., le veeel aem bil takrat, kot sem ie danes, ker aem pod okriljem prave matere g. N. P. J. ca avoje dobre Elane in članice. H K. 8. K. J. sem pristopil kot mladenič triindvajsetih let, nem* reč k drultvu evetnikov Cirila in Metoda na Evelethu, Minn. Po preselitvi v Cbisbolm sem vzef prestopni list k društvu Srca Jezusovega in bil reden član 12 lat Lete 1915 me je doletela tast pri društvu, ko sem bil izvoljen za predsednika. Bila pa je to ja-ra počastitev, ker ko eem prevzel predsedništvo, je bilo društvo bankrotno, da bi imelo kaj denarja v blagajni, ie govora ni. Bolniki, upravičeni do podpore, eo zahtevali denar. Tako ei je druitvo izposodilo in ko sem prvič postal njega predsednik, je bilo v dolgovih okoli itipto dolarjev globoko. Poleg tega so imeli trem bolnim članom plačati podporo za šest meeeccv, kateremu je vsakemu šlo $25 na mesee. Pri aeji eem predlagal, naj druitvo reii, kako hočemo napraviti, da ae bolniki izplačajo. Po dol-K''"1 razpravljanju je bilo torej zaključeno, da ee naloži naklada za vaakega Člana po $3.60, ki jo mora plačati v treh meeeeih. Po pretečenem letu smo torej bili brez dolga, pa ie $40 je ležalo v blagajni. Članom sem se tekam za predsednika, je prvega leta predaedovenja popol 1|g|ljučitev. Zde j, ke tudi i- noma prikupil, da eo me meli za dobrega gospodarja pa poltenega tudi. Pri volitveh za leto 1916 eem bil torej ponovno izvoljen za predsednika. Uspešna moja karijera pa jf prišla b koncu v tistem letu. Med članstvom je nastal nesporazum radi brata Jfrepsa, ki je iel is Chieholma v Montano in tam zbolel. Zahteval je podporo od nas, ki je bil do nje tudi upravifen. Čim je tajnik prečital njegovo pi-amo, #e je ogleail na aeji član: "Kaj hočemo napraviti a tem Človekom Y de ko je bil tu, je bil vedno bolan, kaj bo iele tam!" Hitro se je priglaail za njim drugi, da ga izključimo iz društva, pa mu ne bo treba dajati podpore. Apeliral sem na bratstvo ter na-glalal, da je Krepe v Montani tudi na! brat in vreden hitre podpore. Protivilsem ee, da bi ga izključili v potrebi, ker bi bilo krivično. Pa le ae je oglasil dragi, da se strinja, naj Krebsa izključimo, ker je bil zmerom bolan in bo zdaj ie bolj, ko je v Montani; ponavljal je tieto kot prvi in za njim je ponavljal tretji, četrti, vsak ee je "strinjal". Vprašal sem, če je bil tudi takrat bolan, ko eo ga vzeli v jednoto, pa eo zanikali ter da je zdravnik izjavil, da je zdrav. Plačeval je tudi redno aaeement. Ampak to ni zaleglo, hoteli ao, da ga izključimo in nekdo je zahteval o tem glaeovanje. Dobil je podporo, predlog večino glaeov, pa so izključili člana, da mu ne bo treba plačevati podpore! Udaril eem po mizi precej močno, kot ee epodobi za predsednika in rekel takole t Dokler sem jaz j* pwj ao- ber Slan bolan in potreben podpore'ter morda ie poetrežhe, ga izključujete. Udaril sem ie enkrat po mizi in jim dal razumeti, da eem trden pri evojem zaključku. Prišla je mržnja, zagrizenei ao brskali po pravilih, kje bi se dobila točka, ki bi jih opravičevala, da brcnejo lahko tndi svojega predsednika. Ampak jaz aem dobro vedel, naj odprejo pravila, kjer hočejo, da bodo ie dobili razlog, da me lahko izključijo. Zato sem tudi dobro vedel, da me bodo. To ee je zgodilo valed tega, ker nisem daroval za cerkev, nisem hodil t" mali in ne pošiljal svojih otrok v cerkev. Zatoiili so me na jednoto, nakar sem dobil piamo od duhovnega vodja Črneta, registrirano pismo, v katerem yii je dal deset dni čaaa, da ae spravim s jednoto in verjamem zopet v boga, ako hočem zopet postati vreden Član društva Srca Jezuao-vega. Gospodu Črnetu aem dal proti-ultimat. Pisal aem mu: Pravite, naj verjamem v boga. Da, verjamem, in sicer v ravno tistega -*s pred nedoglednim čd-som v katsktrofslnem uda^ru padla v materino Oaročj« nazaj. Vsa ta domnevanja pa ao le ljubke fentesije, ki jim nc moreš preiakusitl jedra in dokazati istinitosti. Kdaj neki se je pripetilo, da je zemlja postala matif Narod Arkadijeev pripoveduje, da ao njih predniki že Živeli na zemlji, ko ji še ni svetile družies luna. ltazume se ob sebi, da je to apo-ročilo le ■amoljuhna bajk«, kakor sodijo v baje-•lovje tudi vsi o»tali poiakuei rasličnih narodov, izvajati postanek svojega plemena od satetka sveta ali kar neposredno iz naročja božanstev. Davno, davno mora Že biti, kar ae je utrgala »rmlji luna, tako davno, da nam odpovedo vse Oloveške čanovne mere. Ali je tedaj le krila zemljo odeja morja In eelm. ali je na njej morda celo r« klilo življenje! Ali pe j« bila še vsa mlada, ojrnjenotekofe in lafeta, kakor je tsSla is rok očeta aolnea, tarna ie lerko, dobro eoliič«eef Amerilki a«tronotB Piekering zagovarja mnenje, da ae je lun« od očila od zemlje, ko se je bila »Moja Že odela a trdo akorjo. Da, prav določno nam pokarajo brazgotino na njenem te | Iren. ki ji je ostala da danet po teko strahovitem , porod«. Prostrana globH. ki jo krije Veliki oeean, je po njegoveia Vfcenju ona zijajoč« rana, is katere je iskrvsvila gsmlta sroj« hčerko edinko Klub vsem duhovitim izvajanje« pa j* ovtal Piekering a svoja teorij « t»*amlj«a. Pravilno obliko luainega leleaa, ki j« tako Irpo okrogla, kot bi bilo iašle la delavnice strugarje. al razlagati edino le potom postanka iz kapljivoto-kočega atanja. Ogromen razbeljen curek je bilo njeno novorojeno telo, ki ae je moralo po zakonih hidromebanike samo ob sebi sklopiti v lunino kapljo. Od tistega trenutka pa, ko je ivignila luna kot mogočna, razbeljena raketa v svetovni pro-ator, je neizbežno zapadla všem onim eilam in za- 'J konom, ki so v prazgodovini oblikovali liee naše/, rodne aaarija. rči. i .. J^JtJg Shladiln ae je — odela a trdo skorjo — jeU al gubančiti starikovo lice ▼ kamenite gube ¥b> rižnih pogorij. ~ Odkod izvira tedaj tako očividna in izrazita razlika v površini obeh evetevnih teles T Če bi mogla kaka ogromna roka razgtebstl in izravnati lunina krožna gorovja — no, 0otem bi ae dalo zunarije lice obeh teles prav lepo pri« merjati In lahko bi vzporedili njega poeamesne poteze. Prav tato pa je bila pozornost vseh luninih' motriteljev le izza vsega početka posvečena ravno njenim gorskim kolobarjem, kojih zagonetna zgradba se je tako malo skladals z vsem, kar so mogli dognati na rodni zemlji. Ni jih bilo mogoče istovetiti z nikako obliko zemeljske akorje — kvečjemu z njenimi ognje-f niki. , H š Že John Hersehel (1792-1871) je bil popol-; noma uverjen o vulkanskem značaju omenjenih luninih gora. Odtcdaj pa je ta nazor neprestano raatel na fazlirjenoeti in veljavi. A d asi ao vulkani na zemlji le redka, spora-v dična prikazen, na luni pa v svoji mnogoltevii-nosti popolnoma določajo značaj njenega liea — učenjaika iznajdljivost si je vedela pomagati. — Južno Neapolja ae razprostira obširna< vulkanska pokrajina, ki se je na nji naaelilo ka- -kih 15 danes Že davno ugaalih vulkanov. Campi Phlegraei, "gdreča polja", ae nazivlje ta koftček zemlje ie Izza dobe Rimljanov. Ta pokrajina nam po mnenju etrokovnjakov predočuje sicer ponižen, toda jako poučen vzorec luninega površja. Eden izmed njih, Phillipe, pa je. kratkomalo izjavil t Lunino povrije je eno samo veliko "flegrejsko polje". In ako ae ozremo ie aa overnjsko pokrajino v osrednji Franciji, kjer eedi 40 ugaslih ognjenikov drug poleg drugega tedaj smo jasno dognsU, da se razvija tudi na zemlji pod gotovimi odnolaji vulkanisem do. izredno mogočnosti. Ob enem pa smo spoznali važno resnico, da je v zemeljski pretekloeti kovala in snovala njena ognjeniika moč vse jačje in bolj pogosto kakor dnnainji dan. Kar pa jc zemlji ljubo, mora biti tudi hčerki luni drago. Toda koliko lalje delo je Imel Vulcanua na luni, ko je razbijal njeno akorjo, drobil plsetl, metal kamenje in bombe ter bruhal ognjeno lavo; Kakor sva namreč midva na luni akakala preko skal, visokih kot bila, na aemljl pa ne zmoreva niti niakega plota, tako je tndi Vuleanna lniat na ltinl avoje ofnjene iamečke milje in milje da-Ial, med teas k«, mu jc na semlji neeel lučaj ko- j« vedno kupil iopek ga asvii v 1 J. S. Machar: Rom starega gospoda. Karta vel ao zlolili karte. Raz-govarjali so ae nato o igri, preštevali denar in ae smejali oškodovanemu. Oni, ki mu je etari gospod gledal v karte, se je ozrl in ko je videl mesto poleg eebe prazno in na mizi izpito čaio, je dejal: "A, go-epod svetnik je že odšel." "Kdo je ta goapodf" je vprašal eden igralcev, "kakšen svetnik je to?" "Poznam ga samo pod tem i-menom," je odvrnil vprašani, "ne vem bal, ali je bil pri višjem sodišču ali pri finančnem ministrstvu, toda da je bil svetnik, vem gotovo. Živi v penziji in je skrajno ljnbeznjiv gospod. Bes prijazen fant!" "Dovolite, gospod," ae je čez trenutek nagnil k meni, "vi ste videli, ko je bilo tu preje deklet-ee, ki je prodajalo roputuljicef" Pokimal aem. "No, in ji je dal gospod svetnik dvajaeticof" Potrdil aem. "Kot običajno, kot Običajno," se je nasmehnil. "Kaj je a to dvajaeticof'9 je vprašal aedaj tretji igralec. T "Oh, to je poveet, cel roman," je dejal valno vprašani in zamahnil z roko. "Kar ven z bombo 1" sta se o-glasila oba tovariia hkrati. Radoveden sem priaadel bližje. "Dobro, povem na kratko," je izjavil prvi, "mnogo niti eam ne vem a atvarl. Zadeva je sledeča: Pred kakimi desetimi leti je epo-znal gospod svetnik takole raztrgano dekletce, ki je hodjio po gostilnah f redkvicami. Dejal aem, da je gospod svetnik najljubezni-vejii človek in pri tem zelo bogat, pekletee mu je bilo vieč, gospod Ivet&ik je je vzel aeboj. Prosim vaa, za takega gospoda je to pač Vseeno. Mesto da bi držal psa ali papigo, vzame raje dete. Ljudo-milost v pravem pomenu besede to sicer ni, toda v resnici je le dodalo. Oeamljen* starost — a nisem vam ie poiedal, da je bil gdšpod svetnik star samec brez Rodbine in brez prijateljev — o-samljena starost torej plaši človeka. Hoče imeti koga pri eebl." — "Oženil bi la naj,* ga je prekinil eden poslulaleev. "Počakaj in nikar me ne motil" ga je pokaral pripovedovalec. "Vzel je torej dekletce k sebi. To je egoizem, toda plemenit egoizem. Dekletce je dobilo oblačile, hodilo v šolo, učilo ae glaso-virja, pozneje plesov, posečalo s starim gospodom koncerte, gledališče, zabava — a ono besedo, ko da K njegova hčerka. Kratko: imela jc osemnajst, devetnajst let; torej čaa in doba, ko jo prva lelja vsakega dekleta: poročiti ae. In kaj mielitef" ae je obrnil na naa. ■"Omožii jo je in ji dal doto in 3 iadaj počuti ko ded," je uganil eden. "Ne, vsel jo je on eam,M je odgovoril brezbrižno drugi. Pripovedovalec je prikimal. ■"Vsel ja jc. živita ekupaj le tre leti." |"In kaj potem! To vendar ni sikak roman, nima pravega kon-Romani ae nekončnjejo tako. Vaakdanja dogodivičina in nič vaČ." maj v daljavo (>ar kilometrov. Taka je vzraatel la lune ognjenik CopernU ena, ki mn sij« Žrelo 3500 m globoko pod ravnino "Oeeana neviht", nad 3600 m viaoke pa Itr-Ujo iz nje vrhunei njegovega okopa. Vnlkaaako žekno, ki t* ob jemlje mogočni Kopernikov gorski kolobar, kn je peto deielo, več kot 00 km dolgo la Mroko. N| aemlji pa ae je dvignil največji ognjenik,' Caldere na otoku Palmi, od roba vulkanakega Žrela do vrh okopa komaj 2000 m visoko ia jedva 7 km snela premer njegovi skromni kotlini. Tako ao utrmeljevaH in pojasnjevali aatrono-ml ter geolot. po te as luninega Uea is odnoAajev domač« aamijr. Naše vnlkanake pokrajine ia tolikrat saanjUns težaoet na luninem povrij« aa jim odklenile zagoiMtka nerasnmljive sti in fado*»tc ogroma^tl laalA. (Da^e prihodnji!.} Mkonč . nikd "Sicer pa, kdo ve, kako bo etvar ončala," je dejal drugi, "človek M ar ae ve, kaj ga čaka. Pozneje eem aa večkrat sešel a starim goepodom ▼ oni gostilni Razgovor a njim me ja vedno sa- Zima je minula. Pomlad je prihajala. Pojavili ao se prvi redkvi-čarji in dekletca s prvimi narei-i in vijolieemi. Stari gospod r?zmr2ene in naježene. Komaj da1 mi jo odzdravil in aedel. Molčal je in tudi jas eem molčal. Hitro je praznil čaie. Enkrat se je zagledal v kraani obok nad seboj. Neopaleno sem se ozrl na njegove oči in aem videl, da ao polne solz. Ko mimogrede je izvlekel robec in si jih otrl. "Tu je nekak dim danes, oči me peko," je dejal auho in umolknil. Zrak je bil svež, dima ni bilo nikjer ... Hitro j« popil in plačal. Vsel je klobuk in mi podal roko. "Najbrže grem za kak teden v Trst," je pripomnil. Stisnil mi je roko in naglo odšel. Čez čaa je prišla dvojica, ki je onidan kartala. Sedla sta k meni. "Revež gospod svetnik," ee je oglasil eden, "ali že veste t" me je vpraial. "Ničesar! Kaj ss je zgodilot" sem vprašal naglo. "Eh, danes mu je ušla žena s nekim igralcem ali pevcem. Govore, da sta pobegnila nekam v Trst ali t Italijo. Ubožee, ial Mi gn jc." Povedal sem, da je bil pred pol ure tu in da se tudi on odpelje zjutraj v Trst. "Seveda za njo, reveži" je vzdihnil drugi. "Oj So ogabno iensko pleme t" Sedli smo za mizo. Eden je pri tem zapazil na zemlji kos papirja, ga dvignil in vsel list iz ovitka. Napis je glasil: "Ljubljeni očka!" "Ali je sedel gospod svetnik tukaj t" je vprašal najditelj. "Da," sem dejsl. "Pismo je gotovo njegovo in padlo mu je no-opaženo na tla, ko je vzel robec iz žepa." Sosed je polglasno čital. Piamo me je oeupnilo po avojem nenavadnem slogu. Poslavljala ae je od njega, ko Jtčerka od očeta. Zahvaljevala ae mu je in ga prosila odpuščanja. Poalednjega atavka se dobesedno spominjam: "morda poginem kje ▼ bedi, toda rada umrjem, ker omreti za ljubezen mora biti kraano. Poljubljam te, moj dragi, dobri očka ..." "No, tu imaš torej lalostni konec k onemu romanu," jo dejal moj sosed, ko je prečital o Minul je teden, stari gospod ae ni vrnil. Minulo je štirinajat dni.. mesec ... dva meseca, trije . • . nobenega glasu o njem. V nažem krogu so se pojavila različna mnenja. Morda se mu dobro godi v Trstu, morda je nekje poginil od gorja . . . Na nsle veliko začudenje aa je nekega večera nenadoma pojavil med nami. Toplega oktoblrskega večera. Prišel je zopet s evojlmi ljubeznivimi očmi in večnim nasmehom okoli usten. lice pa je imel opaljeno ko cigan. Podal nam je obe roki in sedel. Kar larel je veselja nad svidenjem e starimi znanci. Obsuli Smo ga z vprašanji, ne da bi se seveda le z besedo dotaknil one žalostne zadeve. "Ja, gospodje, malo aem se zamudil, bU sem v Afriki," je odgovoril tako mirno, ko da govori o sprehodu v Tivoliju. "V Afriki 1" smo se začudili. Oni, ki je hranil zgubljeno pismo, ga je izvlekel iz lepa in ga dal ataremn goepodu. . . Pozorno eem zrl na njegove oči. Pogledal je na pismo in ga spoznal. Toda siti trenil ni in mirno ga ja vtaknil v žep. "To je od nje," je dejal čez trenutek mirno; "to sem pač takrat bil izgubil. Le škoda, da je nieem došel. Hotel bi samo videti, če je srečna. No morda je. Le škoda, da je nisem dolel," je ponovil. papir in ga zataknil v gumbnieo svojega površnika . .. Gotovo ga nese svoji ženici, eem ai mielil . . . Prišel je maj. Košati kostanji nad našimi glavami eo bili ne go-eto posejani g belimi cvetovL Tem-nomodro nebo, polno bleetečik zvezd ee je bočilo nad naasl v ne-H višini. 8teri gospod je priiel onega va-Bilo je fte devet preč Ko eem ga ugledal, aem vstal la ga pozdravil. Čuden, doeedaj ae poanan Izraz nrr^iri oblaja aaa ta. Dobrovoljaoat, dobrota — vse boleetno la obup. netne maje krivil ntisrilas * nmnev. br> A* DENARNE POSlUAT-.VE V JUGOSLAVIJO IN ITALIJO. Naie eene s« peUlJanJ« dinarjev In tir so M!« včeraj, skupno s poStnlne. sMeča s t P.20 f 1S.SS 4e.ee M 1SS.00 500 Din......... 1,000 Dtn......... 2.500 Din......... 6.000 Dl».. lo.ooo Din. j *,. ... ....... ........ .... S 4t.( ....$ 7S.I ....|1IS( .....• s.ia .....$ M® .....StS.76 Prt peSUjatvah nad IS,000 Din. ti -'.000 Lir 100— lir •*»....« •.'Ofl — Lir .*•••••• f»oo— Llf ...... looo— Ur ••*•••«• tone vnaprej, aalijltv naka te jo pe noga dne, k« mi apreji lg- DECEMBRA, in* "Nesel sem ji neksj zlatov e morda česa potrebovala sem je došel — nisem ie došel zato aem napravil izistH ko " «j • m 0 Beaeda Afrika je vzbudila v ni pisana dojme. Beli domo ploskimi strehami, tajinstveai remi, zastrte lenake, rjavi Ari palme, Žirafe, hijene, pu« Kartago — vse to mi j« vrel glavi Stari gospod pa je mirno Dravil požirek in pripovedc 4 Gospodje, pričel aem z Oil tarjem in prepotoval vso sev Afriko vse do Alekssndrije, nič me ni tako zanimalo, ko « ka atranišča. Strašno origin in vendar tako enostavna nt Izkoplje se jama in zabije p nje kol . . , Tega kola se čl< drži . , ." Huronski krohot nas vseh | prekinil. To je bil zopet nai i gospod!" "... kadar je jama polni zasuje, kol izruje iu zabije korakov vstran. Poleg njegi izkoplje jama in . .." To je bilo vse, kar je opazil spod svetnik na svojem trim< nem potovanju po Afriki. Več od njega do danes n zvedeli Bolečine bodisi revmatične, nevrsl-gifine ali krti hitro oUji*. te, 6a rabita SEVERA'S GOTHARDOL Izvrstno lokalno aredstvo za hrbtno hromost, oko-reloat in otrplost mišio. Tmejte ga vedno pri rokah. Ur M^if*" m-lim&fo' 1 Cena 10 aB SO ewtov. I ^ * SFVFRA C O C ILJAH N APIDS, IOVVA pozor ooDBEirnai Na prodaj je skoro nova L aova harmonika, tri vrstni dvakrat'uglašena in ima zelo jazen glas. Proda se s kavč« vred aa $65.00. Kdor Želi lm naj ae oglasi na moj naslov: j tin Šavor, B. D. 1, Boz 162, Ji tdwn, Pa. |1 DA SKUHAS DOBRO VO. PISIPONASE PRODUKTE. in vse druge potwbičtaT^o.k i« ee prepričajte, de ie Seme pH kuhani vedno ie aajboljil ta a aajši Orec«rijam, sžadčičsrjem »a v dajalna ielaanlne demo prl»«rj pust pri večjih aarečtlih. PUM Informacije aai FRANK OGLAR. 1401 S«»*rW AfMMi OeeelM PIANO R01 ZA PRAZNIKE! Naročite takoj dok jih imaa WP7720 Venee «ev. Nar. T« No. U II-00' WTT7S0 Venec Slov. Nar. P« No. t, Sl-00. WF77S1 Venee Slov. Nar. P« S. Sl-00. WF7«SS U boj, « bajl H «). SSlfS Sveto ••«, Heleee l tfe. lfSSK Srčno vseSUe pelka. WF773S Misli toje, Hrr.uta, C« poStnino poiljtte SR IVAN PAJK, 24 Main St Conomnugh, Pa . Božič -"darilo hitro. ** J BMStfflOLAUII ZAKRAJSEK ACESARK] i — asa atc. nw t«i n. t. 4% mnsS! ■